ST. 30. V CEBLJU, TOREK 15. APRILA IS19 LETO 1« Izhaj« ftak tor«k, öetrtek in •oboto. — Cena i Za celo leto 24 K. M pol leta 12 kron, za četrt lela 6 K, za 1 mescc 2 kroni. Poiamtzm ttevllka stan« winarjew- Na pisniene naročbe brez pošiljatre deaarj» so a« moremo ozirati. Naročniki naj pošiljajo naročnino pe pošini nakaznici. Reklamacije gkde lista so poštnine proste. N«- irankirani dopisi se ne sprejcmajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. H MB ^N^ ¦¦ ^B ¦¦ ^»^^ ^^^ IBB^^ ¦¦ ^H Urerfni&tvo in upraviflififcw© 3« nahaja v Zvczni tiskarni v Cclju, SchilRerjewa ceofa Stew. 3. Cglasi se računajo po porabijenw« prostoru in sicer 1 mm visok ter 63 mm širok prostor za cnkrat 18 r, za večkrat popust Mali oglasi ¦tanejo pri enkratni objavi 3 K. — Vprašanjem glede inseratov 1. dr. je trcba priložiti za odgovor dopisnico ali znamko. — Rokoptei se ne vračajo. — Telefon 5ter. 06. IZBAJA IN TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV SPINDLER. Morala vojitih dobickarjev. (Iz uradniških krogov.)*» Gospodje vojni dobičkarji so tako prepojeni z duhom absolutnegaegoizma, da smatrajo ves svoj dobiček kot sad lastnega truda in zavračajo pravico države, nalagati jim od teh dobičkov posebne davke, ob vsaki priliki prav ogorčeno. Vojni dobičkarji so večinoma Ijudje, ki so bili oproščeni vojaške službe v svrho vojnih dobav. Take osebe so dobavaie erarju vse mogoče potrebščine kakor: seno, slamo, živila, les in drugo, kar jim je vrglo velikan- ske dohodke. Bili so ti Ijudje nekaki monopolizirani kupci indobaviteljierarja v svojem okraju, vsled česar jim ni mogla kratiti dobička nobena konku- renca. Spretno so upoiabili svojo trgov- sko zvitost nasproti prodajalcern, od katerih so znalKkupiti po najnižjih cenah, katere so proglasili kot maksi- malne, od vlade določene cene, medtem ko so oni določali erarju nasproti svoje lastne cene. Druga vrsta vojnih dobičkarjev, katerirn je bil pose) §« lažji, so trgovci. Med vojne dobičkarje je šteti pred vsem manufakturiste, ki so kupovali 1.14. na pr. 1 m po 6 K, a so ga pro- *ali 1. 17 in 18 po 200 — 300 K. — Ti slednji trgovci so postaii tekom vojne vsi bogataši; oni, ki so imeli '•14 večje blagovne zaloge, so danes milijonarji. Med vojne dobičkarje pa spadajo tudi večji posestniki, ki so si potom prodaje velikega števila živine, Iesa in üvil, nakupičili ogromne prihranke. V takih rokah se je zbiral kapital, ki je J»rihajal iz rok neproducentov, uradni- kov, delavcev in enakih, med vojno od božje usode tepenih trpinov. Med vojno je ginevala vedno bolj jednakost Ijudij, ker je ena skupina v vlogi pro- ducentov ali prekupcev koncentrirala vse v svojih žepih, kar je druga sku- pina konsumentov morala žrtvovati od svojih nizkih plač morebitnih^ pri- hrankov nikdar sitim verižnikom in navijalcem cen. Ali je čudno, da se ob takih razmerah pojavlja boljševizem, ¦*) Priobčujemo članek, da se čujejo razni glasovi in se pojmi izbistrijo. Uredn. nastajajo stranke, napojene s komuni- stičnim duhom? Človek bi mislil, da se ti Ijudje, ki so na tako nemoralni način postaii med vojno bogataši na stroške drugih, zavedajo saj malo svoje dolžnosti. To bi morali kazati že v svojo lastno korist, da bi v javnost ublažili neko- liko odpora proti sebi. Revež da rad državi, ka/ je državnega, in Bogu, kar je božjega. A bogataš?! Mogoče da je res tako globoko v človeški naravi ukoreninjeni nagon po egoizmu in skopuš:vu šele takrat vzbujen v naj- višji meri, kedar nastaja precbilica vsega, kar je potrebno, da se zadosti lastnemu jaz. Hodite Ijudje božji k njim, večini te vrste ljudij, in videli boste njihov sveti egoizem! Iz teh vrst pa prihajajo tudi večinoma vsi oni zabavljači proti davkom in finančnim uradnikom, ki jim je poverjena ena izmed najvažnejših, a najnehvaležnejših nalog, da priborijo državi, kar je dr- žavnega. Ako so se zvišale cene za vsako stvar med vojno za gotove %, je tudi naravno, da se je moral zvišati za vsakega producenta ali trgovca percentualno dohodek in z njim na njega odpadajoči davek. Ker pa dav- čni zakon izdatkov za osebne in dru- žinske potrebščine ne pripozna, ampak jih smatrakotdel davkorn podvrženega dohodka, je gotovo, da je pri obstoje- čem eksistenčnem minimu od 1600 K trpel med vojno najbolj glede davkov oni del ljudstva, ki je bil navezan na nizke stalne službene prejemke. Ravno pri tern delu davkoplačevalcev je mo- goče vsled znane višine prejemkov zadeti z davkom zadnji ,vinar, ne pa tako pri trgovcih, obrtnikih in posestni- kih, ker je pri njih cenitev dohodka najtežja. Ta slednja skupina je glede davkov gotovo na najboljšem, a je tudi ona, ki se pritožuje proti vsaki odmeri, medtem ko delavec ali uradnik prinaša mirno svoj obol domovini na oltar. Živimo v novi dobi in novi državi! Ne več v nam sovražne namene se vporablja državi plačan davek, nego v naše lastne kulturne in humanitarne svrhe. Država ima nebroj izdatkov in mora gledati nato, da pomaga onim, ki so med vojno trpeli največ gladu in onim, ki so zgubili v svetovni vojni vse svoje imetje. In komu naj vzame država potem, če ne onemu, ki je imel med vojno vsega dovolj in obogatel? Vsak, ki ima po vojni več kakor pred vojno, je dolžan to priznati pri kom- petentnem davčnem oblastvu, da s tern oiajša svojo vest in pomaga v sölzah se topečim trpinom. Demokratska doba, ki si naj izsili pot preko kapi- talizma, ne more zavladati, če ji ne bodete gladili poti dve čednosti: mo- rala in altruizem. Moralist. P0UTIČNE VESTI. Iz Narodnega predstavništva. V seji 11. tm. se je razpravljalo o izvo- litvi posebnega agrarnega odbora, ki Steje 21 članov. Izmed Slovencev sta voljena v odbor dr. V. Kukovec in prof. Sušnik. -- Zakon o najemščini se je sprejel z uekaterimi spremembami. — Prihodnja seja 6. maja. Odstopi! je v Beogradu trgovin- ski minister Ribarač, njegov nasiednik je Veljkovič. V Demokralski klub je vstopil dalmatinski poslanec dr. Juraj Biankini. Vseslovensko Ijudsko stranko bodo preustrojili tako, da bo stranka obsegala vse ozemlje države SHS. la Gorice hočejo Italijani iztrebiti slovenski živclj. Dosedaj so laške ob- lasti zaprle 24 slovenskih trgoyin in 2(1 gostiln. Keiza na xnirovni ko;iserenci traja naprej. Gre se v prvi vrsti za jadransko vprašanje. ki je Se vedno na mrtvi točki. Razni časopisi pač prinašajo senzacije, kakor da je vpra- Sanje Reke že rešeno v prilog nam itd., pa vse to so le kombinacije. Ruski diktator Ljenin je predlo- žil ententi svoje mirovne pogoje. Pred- laga premirje in umaknitev ententnih čet iz Rusije. Pripravljen je priznati ruske dolgove v inozemstvu in kmalu začeti s plačevanjem obresti. Hoče to- rej mir z entento. Socijalnodemokratlčna sodba o boijševiških komisarjih. „Zvono", gla- silo soc. dem. stranke za Bosno in Hercegovino, piše: Komisarji v sovjet- ski republiki so skoro isto, kakor ministri v meščanski državi, rrjogoče še slabši. Zakaj ti izpolnjujejo vsaj sklepe parlamenta; kadar jim ne uga- jajo, odstopijo. Komisarji pa ne izvr- šujejo sklepov parlamenta, želje naro- dov, ampak smatrajo sebe in svoje delo za nepogrešljivo; ne odstopijo niti tedaj, ko s,e jim vse protivi; na krmilu se vzdržujejo s pomočjo orolja, prelivajo potoke krvi, da se vzdrže na vrhuncu. Vzdržujejo strahovlado. To je diktatura proletarijata. Kakor da pred- stavlja proletarijat par komisarjev, ki so s silo in samovoljo prišli do viade in diktirajo svojo voljo. Brez parla- menta, brez kontrole vlada par ljudi „v imenu naroda". Vsakdo, ki mu ne ugaja njih delo, je sovražnik sovjet- ske republike, neprijatelj proletarijata. Sovjetske republike in sovjetski komi- sarji nimajo nič skupnega s socijalno demokracijo!" Iz Bavarske je prišlo 12. tm. poro- čilo, ki doslej uradno š« ni potrjeno, da je strmoglavljena republika sovietpv. IZ K0R0TANA. Koroški Nemcl si dovoljujejo ve- dno nova nasilstva proti Sloven^em. ZaŽigajo hiše, ropajo živino, Žito, rno- ko itd. Ljudstvo je obupano in priča- kuje rešitve iz Beograda. — De2elna vlada v Celovcu je slovenskim duhov- nikom ustavila plače. Kolportažo celov- Skega „Mira" je prepovedala. — Na fronti so nemški napadJ na dnevnem redu. Slovensko učiteljstvo na Koro- škem si je ustanovilo svoje deželno društvo. Predsednik je g. Aichholzer. MAR1B0RSKE NOVICE Mariborske podružnki Orll In Metodove družbe so imele v torek, dne 8. aprila 1919 svoj redni obcni zbor. Ta občni zbor je zaključek vele- pomembnega in požrtvovalnega truda mariborskih rodoljubov, ki so začeli ravno pred enim letom, torej v zelo wevarnih časih, 2 akcijo „Slovenske šole v Mariboru". Tajniic prof. Voglar je poročal, da je razposlal nad 3000 okrožnic na railične naslove po vsem slovenskem oiemlju. O uspehih te ak- »VAN JAKŠE: Iz zgodovine srbskega naroda. Slavna in junaška je zgodovina Srbov kakor malokaterega naroda na svetu. Primerjati jo moremo glede ju- naštva edino z zgodovino starih Orkov in Rimljanov, vendar s to razliko, da sta oba ta naroda propala in zginila z lemeljskega površja, zapustivši samo slavno zgodovino. Srbski narod pa je ostal poleg svoje junaške zgodovine. Sedaj, ko tvorimo Slovenci del države Srbov, Hrvatov in Slovencev, je dolž- nost vsakega posameznika, da se vsaj nekoliko seznani z junaško zgodovino jwnaskega srbskega naroda. Naseiitev Srbov in začetek njihove državne samostojnostl. Približno v istem času, ko Slo- venci in Hrvati, so se vzdignili tudi ^bv! iz svo'e pradomovine ob karpat- ^ln gorah ter se naselili na balkan- Keni polotoku, posebno ob Donavi in se n V prvl Pol°vici 7. stoletja so «tni« Ja^ prvi znak' državne samo- 2dZ°f : Vsa srb^a plemena so se uzila v Ssbsko državo, kateri je na- čeloval veliki župan ali knez. Seveda ne moremo še govoriti v tem času 0 pravi državni edinosti; mnogo županov (zadrug) sploh ni priznavalo velikega župana ali kneza. Tudi gorati značaj srbskega ozemlja je povzročil, da ne- katera plemena niso hotela ničesar slišati o kaki skupnosti. V krepko, enotno državo pa se Srbi niso mogli združiti do dvanajstega stoleija kljub temu, da so govorili vsi isti jezik in bili iste vere. Srbi so sprejeli prvotno katoliško vero in Metodovi učenci so se razkropili po Srbiji kot učitelji, po- tem ko so bili pregnani 7. Moravskega. Ko pa se je unel usoden razdor med katoliško in vzhodno (bizantinsko) cerkvijo, so se Srbi odločili za zadnjo in ostali so pravoslavni z malimi iz- jemami do danes. Sosedje Srbov na vzhodu so bili Bolgari, ki so se izka- zali kot mongolski narod že v teh časih velike sovražnike Srbov. Bolgari so mnogokrat udrli v nezavarovano Srbijo in kruto gospodarili po njej. V 11. stoletju pa so podjarmili Bizantinci Bolgare in Srbe. Vzdignil pa se je Srb Stefan Vojislav, dal pomoriti najugled- nejše Bizantince ter je tako reSil svojo domovino krutih zatiralcev. Izmed mno- gih srbskih velikih županov je treba omeniti Belo Uroša, ki je dal svojo hčer Heleno za ženo ogrskemu kralju Beli II., ki je priženil tudi Bosno. Zjedinjena Srbija. Veliki župan raški (Novi Pazar) Štefan Nemanja, ki je vladal od leta 1159—1195 je zedinil needino in de- loma še razcepljeno Srbijo v močno državo. Napadel je z wojsko Bizantince ter jim vzel Niš, Skoplje in Prizren. Osvojil je tudi Dalmacijo. Po smrti mu je sledil sin Štefan (1195—1224). Radi ljubosumnosti je nastal med njim in bratom razpor, katerega so uporabili Ogri in Bolgari, da so vdrli v Srbijo, jo začasno podjarmili in opustošili. Razpor med bratoma je poravnal tretji brat, pobožni menih Sava. Posredoval je pa tudi rimski papež, potem ko je sprejel Štefan katoliško vero, ter ga kronal za srbskega kralja. Pobožni Sava pa je postal srbski nadškof in je Štefana, ki je zopet sprejel pravo- slavno vero, še enkrat kronal. Sava je postal organizator pravoslavne cerkve in si pridobil za njo velikih zaslug. Postal je svetnik. Kralj Milutin Uroš (1275—1321) je osvojil Macedonijo in vse ozemlje tja do Soluna. Da bi dobil zopet Bosno, se je oženil s hčerjo ogr- skega kralja Štefana V. Milutin Uroš je prestavil srbsko prestolico iz RaSe v Prizren. V 12. in 13. stoletju se je posre- čilo srbskim vladarjem Nemanjičem (nasledniki Štefana Nemanje tja do leta .1367), zediniti skoro vse one srbske zemlje, kjer so prebivali Srbi. Srbija na rrhuncu svoje moči In slave. Najslavnejši vladar, kar jih je se- delo na srbskem prestolu, je bil brez dvoma Štefan Dušan (1331—1355). Za njegovega vladanja se je nagibalo nekdaj tako mogočno bizantinsko ce- sarstvo svojemu koncu. To je uvidel Štefan UroS, vedel pa je tudi, da preti z razpadom bizantinskega cesarstva njegovi državi velika nevarnost od Turkov. Zato so se začeli obračati nje- govi pogledi na Carigrad, prestolico bizantinskih vladarjev. Zakaj bi ne za- gospodaril Srb v Carigradu in zakaj bi ne vladal združenim Srbom in Grkom? Zakaj bi Turkom ne vzel Carigrada pred nosom ? Tako si je mislil kralj Štefan DuSan in udaril je z vojsko na propadajoče bizantinsko cesarstvo. Osvojil je Epir, Albanijo, Tesalijo in prišel je pred Carigrad. •»•? 8 V X OCP .*.< Stev. 36 cije je podal blagajnik Pišck zelo ugod- no poročilo. Sklad znaša K129.743\97. lmenovanima odbornikoma izrekapred- sednik toplo zahvalo za njun trud ter naglaša, da ni bil razveseljiv denarni, temveč zlasti tudi moralni uspeh, ker se nabiratelji in dobrotniki niso zbali nevarnosti časa. To je bila vzporedna akcija s podpisi za deklaracijo in je tudi pripomogla, da se je narod navdu- ševal. Novi odbor moške podružnice se je izvolil sledeče: Prvomestnik: dr. R. Pipuš, namestnik: Fr. Pišek, tajnik: prof. Voglar, blagajnik: dr. Senjor, odbomika: prof. Tribnik iu nadučitelj Hren. Nemški mogotci se pripravijajo ne več na demonstracije, marveč na — odhod. Dr. Mravlak ponuja svoje posestvo na prodaj — Slovencem. Za- hteva seveda nesramne cene, ker fnisli, da se bodo Slovenci kar trgali za nemške posesti. Pa bodemo raje po- čakali, ko bode nemška prevzetnost še nižje padla kakor je že. Tudi znani bogataš baron Twickel se pripravlja na selitev. Že nekaj časa poje v nje- govih gozdih sekira. Nagrozil se je, da bode vse do tal posekal, tako, da osta- nejo sama gola rebra, predno zapusti Maribor. Upamo, da se bode v Mari- boru kdo našel, ki ima korajže dovolj, da zaustavi to divje pustošenje nadu- tega nemškega barona. Narodna za/ednost napreduje. Kdor tega ne veruje, naj gre pogledat v nemške gostilne, nemške trgovine, nemške kavarne, na trg in v ----- slo- venske urade. Postojmo malo pri go- stilnicah na (pr. pri „Meranu". Že zad- njič smo poročali, da novi lastnik tega gostišča meče Slovence ven, ker noče slišati, da bi slovenski gostje v svojem jeziku naročali jedila. Mož ima prav! Kajti vsak pravi Slovenec bi moral poznati, kakšne vrste ptiček je g. Friedel, če ga drugače ne pozna, spoznati bi ga moral po izključno nemških jedil- nih listing Pa to naših zavednežev prav nič ne ženira. Te 'dni sta prišla v to fcostilno dva gosta; eden Civilist Slo- venec (iz Ljubljane), drugi je hrvatski častnik. Ko Sl'ovenec v svojem jeziku zahteva jedila, ga surovo zavrnejo; „ich verstehe nicht". Hfvatski častnik pa pozdravi vljudno — nemški in glejte, takoj je imel na mizi, kar je poželel. Sploh se opaža, da hrvatski častniki tudi v narodnih družbah raje nemšku- tarijo. Častnikom po vzgledu sledi tudi moštvo. Najboli razkričane nem- čurske beznice kot je na pr. „Kafečehl" Na glavnem trgu, kavarna Rathaus, gostilna „Zur Burg", „Kreutzerhof" in tako naprej, so dan in noč prenapol- njene jugoslovanskega vojaštva, ne glede na to, da se je gotovo že opo- zarjalo na nevarnost obiska vojakov takih proslutih pangermanskih brlogov. Ako se celo višji častniki, ki napol- nujejo nemško kavarno „Teresienhof", ne zavedajo svoje narodne dolžnosti, mar naj zahtevamo. da bodi priprost vojak zavedneji ko akademično nao- bražen višji častnik? Isto velja glede „pobeljenih zamorcev", ki so špekula- tivni renegati, ki .s& zdaj sladkajo Slo- vencem, zdaj zopet Nemcem, kakor pač kaže političen kurz. Dobro bi bilo, če bi mariborska poiicija, ki prav dobro pozna vse tiste maločedne kup- čije, ki se po nekaterih tu imenovanih lokallh vganjajo, našemu jugoslovan- skemu častniškemu zboru odprla oči, da tja, kjer je shajališče dvomljivih eksistenc, ki se pečajo s tihotapstvom in vohunstvom, ne bi smel zahajati nobeden jugoslov. vojak, najmanj pa častniki. Mestni zdravnik je še vedno dr. Leonhard, ki je 27.januarja namesto uradoval, zunaj na ulici nemžko sodrgo hujskal proti Jugoslaviji in proti svo- jemu slovenskemu šefu. — Vse boljše službe so še v nemških rokah. Iz javne mestne tržnice so izglnili slovenski napisi, poskusili so že z dvojezičnostjo. Nemški trgovci na pr. Pirhan se iz slovenskih kupcev kar očitno norčujejo. Na živilskem trgu slovenske kmetice še celo na slovensko vprašanje odgo- varjajo nemški. Na ulici se je v naj- hujših časih pod Avstrijo slišala od- ločneja slovenska govorica, kot zdaj v svobodni Jugoslaviji. Kam plovemo? CELJSKE NOVICE. Slovensko že/isko društvo v Celju poziva vse one, ki se hočejo udeležiti srbohrvatskega' kurza, k sestanku v četrtek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v rdeči sobi Nar. doma* Sestanek visokošolcev iz Celja in okolice sevrši na veliki petek ob 2 uri 30 min. popoldne v gostilni Bra- nibor. Ore za važno akcijo v bližnji bodočnosti. Grožnje boljševišk h elementov po gostilnah in cjrugod so na dnevnem redu. 1. maja hoČejo baje vse razbiti, pobiti „frakarje" in drugo gospodo ter zavladati kakor na Madžarskem. Hva- lijo se, da imajo vojaštvo na svoji strani itd. Ne damo mnogo na širokou- stenju raznih temnih elementov, ugo- tovimo pa še enkrat dejstvo, da se s strani teh elementov pripravijajo res nemiri, s katerimi pošteni del soc. de- mokracije nima nobenih zvez. Da se obvaruje prebivalstvo nepotrebnega razburjenja, pozivamo politično oblast in policijo z vso odločnostjo, da v obrambo miru in redu vse potrebno pravočasno ukrenejo. Isti poziv velja vojaškim oblastim, ki naj nikakor ne hodijo s preveč rožnatimi očali po svetu. Razočaranje bi bilo preveč bridko. Izginila je 9. t. m. 56 letna žena Štefana Krasnika v Oosposki ulici v Celju. Sumi se, da je izvršila samomor. Po 3 K liter mleka je prodajala Terezija Samec iz Lipovca. Naznanjena je drž. policiji. Kokoši je kradej 15 letni Karel Trofenik iz Celja. Poiicija ga je zaprla. Zlat prstan je ukradla v noči od 12. na 13. tm. kuharica Marija Škorjanc iz Celja sobarici Repotočnik v hotelu Balkan. Tatico so zaprli. NaznaniBo. Ker so se podražile vse tiskarske potrebščine, zlasti pa papir, in so ti- skarne morale tudi osobju znatno zvi- šati place, so tiskarne primorane od 14. t. m. naprej povišati znatno cene časopisom in vsem tiskovinam. V Ljubljani, dne 12. aprila 1919. Za drnštvo lastntkoY tiskarn i Sloveniji: A. Pesek, D. Čeč, tajnik. predsednik. Vsled zvišania plač osobju ter vsled podraženja papirja smo, kakor vsi drugi listi, primorani cd 15. t. m. naprej zvi- šati naročnino in cene oglasom sledeče: Naročnina za »Novo Dobo« znaša: celoletno 36 K, polletno 18 K, četrtletno 9 K, mesečno 3 K. Oni, ki so že poslali naročnino za naprej, naj povišek doplačajo pri pri- hodnji pošiljatvi naročnine, oziroma oni, ki so že poslali naročnino za celo leto, naj pošljejo doplačilo 12 K po položnicah, ki so bile začetkoma meseca priložene. Cene cgiasom: za navadne ogiase po 30 v od I mm, za poslana, naznanila občnih zborov, naznanila o smrti, zahvale itd. po 50 v od 1 mm, za reklamne notice med tek- stom 2 K od vrste Mali oglasi (največ 4 vrste) 4 K- Pri večkratnih oglasih popust. Zvezna tiskarna v Ceiju. DNEVNE NOVICE. Nabor reflektantov za podčast- niško šolo. Nabor vseh prosilcev za sprejem v podčastniško šolo v Beogradu ali Skoplju se vrši v nedeljo dne 20. aprila 1.1. ob 10. uri predpoldne v Ljub- ljani, Domobranska vojašnica (26. pe- šad. puk.) na Poljanski cesti. Rumunija je pod vplivom dogod- kov na Ogrskem začela popuščati v vprašanju mej napram Jugoslaviji. Belgija dvigne obtožbo proti Viljemu. Iz Londona poroČajo, da je sedaj v razpravi drug načrt, kako spra- viti Viljema pred mednarodno sodišče. Belgija bo dvignila proti njemu in drugim odgovornim osebam obtožbo zaradi kršenja pogodbe, zaradi vdora v Belgijo in tarn povzročenih škod. Slovenske železničarje bodo po- slali na hrvatske proge, da sc odpra- vi silni nered, ki tarn vlada. En milljon dolarjev za uredltev kmetijstva je dovolila Amerika Srbiji. V Članku »Korupclja na Hrvat- skem« je navedenih v računu tudi 200 K za štedionico v Mitrovici. 1. Cvenkl iz St. Petra nam pojasnjuje, da je ta znesek dal prostovoljno za ubogo mladino, ker mu je štedionica šla n* roko. 2 milijardl dolarjev posojilii naime čehoslovaška država v Ameriki. »Slobodna Rječ«, glasilo levice soc. dem. stranke na Hrvatskem, je začela izhajati v Zagrebu. Zastopa bolj- ševiško smer. Pri Hcejski knjlžnjci v Ljubljanl je prevzet v službo bibliotečni asistent dr. Jožef Glonar. Nadzorstvo države nad svtbod- no trgovino uvede vsled sklepa vlade prehranjevaini minister dr. Korošec. Za podporo i3trskim beguncem je vlada dovolila pol milijona dinarjev. Podpore bo nakazoval hrvatski ban. !Z JUGOSLOVANSKE DEMOKRATSKE STRANKE. Zborovanie pnstašev JDS v Ma- riboru, ki se je vršilo 11. apr. v Naro- dneni domu, je bilo izvanredno dobro obiskano. Prof. Voglar je poročal obšir- no o parlamenfarnem delu v Beogradu, o grupaciji strank po k'ubih ter zlasti orisal stališče JDS, koje klub je v Na- rodnem predstavništvu najmočnejši, sedaj po združitvi s Srbijanci celo v absolutni večini. Govoril je o agrarnem vprašanju, ki se bo moralo tako rešiti, kakor to DK hoče, ker razpolaga z večino glasov in ker je poveril kralj agrarni resort članu DK dr. Poljaku. Nato je podal nekaj misli, kako bi se brez velikih potresov naj resüo vbra- šanje valute in vojnih posojil in kako bi naj vlada skrbela za to, da bi ali padla zares 2e neznosna draginja, ali pa bi se nemudoma temeljito regulirale delavske in uradniSke place. V debato so posegli dr. Rosina, dr. Koderman, dr. Lipold, dr. Pipuš in naduč. Toma- žič ter se je po pravici ožigosalo pi- sanje klerikalnih listov, zlasti zadnje Straže, ki je priobčila med drugim tudi laž, Češ da so se pristaši JDS, ki jih imenuje kratkomalo ovaduhe, leta 1914 poskrili v svoje brloge, med- tem ko so bili samo pristaši SLS zaprti Shod JDS v Št. Jurju ob j. ž. dne 13. tm. se je vršil ob lepi ude- ležbi. Predsedoval je g. Jože Podgor- šek. Poslanec dr. Kukövec je obširno razpravljal o vseh tekočih vprašanjih, posebej o agrarni reformi in valutnem vprašanju ter o razdelitvi dr/ave v okrožja kot samoupravne skupi'ne. Zborovalci so sledili izvajanjem z ve- likim zanimanjem in odobravali načrt za uvedbo okrožij. Ogrskfemu kralju je vzel Mačvo in Srem. Priznavati so ga morali tudi Bolgari za svojega vladarja in istotako je stal Dubrovnik pod njegovim vpli- vom. Leta 134§. se je dal kronati v Skoplju za carja srbskega, bolgarskega in bizantinskega. Dušan je povzdignil srbskega nadškofa za patrijarha in tako je postalo njegovo carstvo tudi v cer- kvenem oziru neodvisno od Carigrada. V novoosvojenih pokrajinah je imeno- val namestnike, ki so vladali v njego- vem imenu. Tako vidimo, da je bila srbska država za carja Dušana (Silnega) na vrhuncu svoje moči in slave. Del srbske države je bila tudi Črnagora, ki je imela navadno svoje vladarje (vladike). Dušanovo carstvo je segalo od Jadran- skega morja tja do Soluna na jeni in do Carigrada na drugi strani. Se en- krat je zbral Dušan svoje vojsko ter udaril ž njo v drugič proti Carigradut kjer bi bil tudi zagospodaril, da ga ni med potom dohitela smrt, in tako mu je izumrl rod Nemanjiöev. Državne ob- je usoda zabranila kronati veliko delo njegovega vladanja z zavzetjem Cari- grada. Tako so pa ostala odprta vrata, skozi katera so upadali največji sovraž- niki krščanstva in Slovanstva v Srbijo in sosedne dežele. Srblja propada. Nesloga. Dušanov sin Uroš je bil ob oče- tovi smrti še otrok, zato tudi m" mogel prevzeti vladarskih poslov. Še pred svojo smrtjo mu je postavil Dušan varuha in svetovalca v osebi namest- nika Vukašina (Volkašin). Vukašin je bil silno prebrisan, zvit in lokav človek, kateremu je vedno rojilo po glavi, kako bi postal srbski vladar. Dokler je bil Uroš mlad in neizkušen, je bilo dobro. Ko pa je začel sam posezati v vladar- ske posle, tedaj je bil Vukašinu vedno bolj na poti. Nekoč je na lovü urnoril Uroša l. 1367. Uroš je sezidal slavni srbski samostan Dečane; zato se ime- nuje mnogokrat tudi Dečanski. Ž njim lasti se je polastil Vukašin (\ 367 —1371.), katerega pa niso vsi Srbi priznavali za svojega vladarja. Njejov največji na- sprotnik, a obenem najvplivnejši Srb je bil knez Lazar Orbljanovic, namest- nik v severni Srbiji. Vnela se je borba med Vukašinom in Lazarjem. Pojavila se je nesloga. ki je' razdelila Srbe v dva tabora. Med tem časom so zavzeli Turki Carigrad ter se začeli priprav ljati na osvajalne pohode proti zahodu. Nesloga v Sirbiji jim je bila dobro- došla in že se je pomikala velika turška vojska proti srbski meji Vu- käsin je vedel, da mora užugati naj- prej Türke in potem domačega na- sprotnika. Bil pa je od Turkov pre- magan in od svojega sluge ubit. Srbski nartd je oklical nato priljubljenega kneza Lazarja za svojega carja. (1371 do 1389.) Car Lazar je bil hraber in pošten vladar, ki si je ves čas priza- deval ohraniti svojo državo na prejšnji višini. Žalibog, da je bilo ljudstvo pre- več nesložno, kajti Vukašin je imel zlasti v južnih krajih mnogo pristašev. Bosanski ban Tvrdko se je oklical za bosanskega kralja ter si prisvojil del Črnegore. Ob srbski meji pa se je zo- pet zbirala močna turška vojska. Lazar je vedno bolj uvideval, da ne more obdržati svojega carstva na stari vi- šini. Turki so prodirali dalje in zavzeli Odrin, Sredec, Plovdiv. Mnogo Srbov se je že moralo pokoriti Turkom. Turški sultan Murat je zavzel Niš ter se za- gnal kakor klin rrted Srbe in Bolgare. Lazar je skušal na vsak način rešiti svojo domovino. Zvezal se je z bosan- skim Tvrdkom, udari! na Türke in jih neusmiljeno potolkel 1387. Ali ta turški napad je bil le začetek velike nesreče, ki so jo pripravljali Turki celotnemu srbskemu narodu. Po tem porazu niso zgubili Turki poguma, ampak priprav- ljali so se na novo vojsko zoper Srbe in Bolgare. In res! Dve let» pozrieje, ko je sultan Murat potlačil Bolgare, je udaril s silno močjo na Srbe. (Dalje prihodnjič.) Li ¦?".¦. 3« -M ri V V y'! ¦"¦¦ r '*'<• Javen shod JDS v Ljutomeru na velikonočni pondeijek dopoldne bo velika manifestacija narodne in napred- ne misii tik ob madžarski meji. Govori naS drž. poslanec prof. Voglan Ivanjkovci. Na velikonočni pon- deijek se vrži tukaj javen shod JDS Govori prof. Voglar. Občni zbor krajevne organiza- cije JDS za Laškl irg in okoUco se .1« vrSii 30. sušca. Za predsednika je »zvoljen postajenaČelnik Milan Brinšek, za namestnika viSji pivovaritelj K. Geisselreiter, za tajnika brivski mojster •'*2 Zupanc, za blagajničarko gdč. Malči Wisiak, za. namestnico Sol vodi- te'jica Nina Drobnič, za odbornike Er"il Pieskovič, Val. Žmitek, Mat. "esmk, za zaupnike iz okolice Vek. Smid iz Jurkloštra, Franc Šegula iz St. Lenarta in Fr. Zupančič iz St. Kuperta. Okrog 200 shodov prirede po- sianci JDS ob velikonočnih počitnicah po celi državi. Glavni sestanek pa se vrši na belo nedeljo ob priliki glavnega zfcora JDS v Ljubljani. Prideta tja minister Davidovič ter bivši srbski min. predsednik Draskovic. Organizacija JDS. Iz Beograda jtorocajo 8. tm.: Parlamentarna komi- sija demokratskega kluba je v svoji seji sklenila položiti v vseh delih naše države demokratski stranki nove teme- Ije. Že o Veliki Noči se osnujejo po vseh glavnih mestih (Beogradu, Za- grebu, Sarajevu, Ljubljani, Splitu in Novem Sadu) strankina tajništva, ki bodo spajala politično organizacijo JDS. v Ljubljani se spremehi tajni- štvo slovenske JDS v generalno taj- ništvo demokratske stranke. Vrhovno ^jništvo stranke bo v Beogradu. Par- Jamentarna' komisija je tudi sklenila, odborn dem. kluba predloziti organi- zaciiski načrt ter navodila za onovanje krajevnih in drngih strankinih organi- zar.ij za calo ozemlje SHS. Organizacija stranke se raztegne po pristopu srb- skega opozicijonalnega bloka tudi po pokrajinah bivše kraljevine Srbije. TRGOViNA OBRT, IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Oržavno posoiilo. Preddela za vPisovanje 4% državnih bonov so že v polnem teku. Fin. minister je poveril izvedbo te finančne transakcije sindi- katu denarnih z^vodov kraljestva SHS s sedežem v Zagrebu. V tern sindikatu so zast°pani vsi večji naši denarni za- vod. v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Ljubljani, Novem Sadu, Splitu, Dubrov- niku ivd rir« ?nn .' urxavno posojilo bo znašalo znesku V kr°n in b0 v P°lnem na 3 nlrnjen° čez 6 mesecev, in sicer na ö. novetnbra t i v i deli. se 2ačne I !• Kakor smo Izve" Veliki noči in boVtPlSOvanJe tak°j P° Akosevzamevo^V^14^ popolnoma varno k ' * je posojil° »nj več propad,; A:rstrS.!da; "* jama ampak naša država • °grska, vpošteva, da današnie" ^ '' dalje ÄiolzrednougodnoobÄt zanimanjezadržavneboneh Jl ° zelo veliko. öre^vomno Sestanek odposlancev |Ufi. vanskih zadružnih organizacij s pričel 12. tm. v Beogradu. Zastopane *o vse zadružne organizacije kraljestva SHS razun splitske in sarajevske. Hirska banka v Ljubljani je — prevzeta od Srbske banke in Hrvatske eskoTT1Ptne banke — spremenila svoje ime v Slovensko eskomptno banko. DOPISI. leta olhOrmoža- v decembru lanskega znjk ajali smo tudi mi narodni pra- sili 'nCalJ srvo sv0Je domove, okra- a.slavami in zastavicami — po cesLi pa se je pomikal sprevod tako ljub, slikovit in lep, kakor je to bilo le v malokaterem kraju. Tudi žena ključavničarja Kreutza, hčerka znanega g. Florjana Kuhariča, je dala v svoja okna dve zastavici. To pa nikakor ni bilo po godu njenemu možu Augustu Kreutzu. Rohnel je in klel, rentači! in preklinjai po in okrog hiše ter jo raz- kačen mahnil v Skorčičevo gostilno, Ko je prišel domov, je zabavljal: „No, ta živinski sejm sem si sedaj ogledal." Naš narodni praznik, naša manifestaci- ja za ujedinjenje je bil v očeh tega možakarja „živinski sejm!" In ta člo- vek je nastopil v nedeljo na shodu SLS na vrtu ormoške posojilnice kot govornik. V naprej bi Iahko vsak po- vedal, kaj more priti iz ust takega člo- veka, v naprej bi Iahko povedali, da morejo taka usta izlivati le gnojnico in hudobijo. Podžigal in netil je duho- ve na najrazličnejši način, se posluže- val sedaj tako populamega orožjavojne dobičkarije, navajal cene, iskal grehov in delal jih na ljudeh, ki so mu ne- ljubi kot narodnjaki, samo, da je v mno/.ico sejal strup in spravljal neso-' glasje v naše strnjene vrste. Temu počenjanju pa sekundira z možgani in srcem naš ljubi g. Rojs, zagovarja ga, sklicuje se na to in ono ter išče lepih besedij za razne grehe. Vse meri !e skoz svoja očala ter je mnenja, da mu le ta vse kažejo v pravi luči. Gos- pod Rojs in Vaši somišljeniki! !dite va-se, ne sejajte ljulike med pSenico ter ne poslužujte se oratarjev, kakor je gorenji — ker to je nevredno vsa- kega po^tenega narodnega človeka. Sv. Trojlca v SIov. goricah. NaS občinski cdbor je razpuščen. Za gerenta je imenovan gostilničar Rudolf Rojko. Gornja Radgona. Končno je raz- puščen tudi naš občinski odbor. Za ge- renta je imenovan notar Hinko Požun. Zadnja poi«očila Nemci na Koroškem napadajo. LDU. Ljubljana, 13. apr. (Iz urad- nega vira) Dne 12. tm. ob 8 uri 20 min. zveč. je1 nemško topništvo streljalo na most južno od Dul. Most je nepoškodo- van. Ob 9. uri so streljali na naze stra- ze ob Dravi v odseku Pliberk; ob 10 uri 30 min. zvečer pri Sv. Petru zahod- no od Velikovca. Dne 13. tm. ob 2 uri ponoči so pri LuSniku vrgli nekaj ročnih granat. — Dne 13. tm. so strel- jdli z artiljerijo v odseku Dravograd, s strojnicami v odseku Pliberk; v od- seku Labud so obstreljevali z lahko in težko artiljerijo 3 vasi južno od Drave. Naša artiljerija je odgovarjala na Labud. Dne 13. tm. so Nemci napa- dli v odseku Dobrova in streljaii z artiljerijo na Vosonice, Orlicovas in Brunnhof. Nemški napad ni uspel. Mi imamo 2 ranjena. Bolgari se ne odrečejo Macedoniji. LDU Bern, 14. apr. Jugosl. trsk. urad poroča iz Pariza: Iz Sofije pri- haja vest, da soglašajo bolgarski časo- pisi z Danevom, ki izjavlja, da bota Macedonija, zasedena od dednih sov- ražnikov Srbov, ter Dobrudža, ki so jo zasedli Rumuni, ostali vedno cilj hrepenenja Bolgarov. Oni se ne bodo odpovedali rodovitnim poljanam Mace- donije in puštanišču Kavali. Ženeva — sedež Zveze narodov. LDU Bern, 14. apr. Komisija za Zvczo narodov je imela sinoči plenarno sejo pod predsedstvom Wilsona. Predlog, nai bi bila francoščina uradni jezik zveze, je komisija odstopila v razpravo ' ,W J Zaloga papirja, pisalnih in risalnih potrebsöin na debelo in drobno. 264 Naznanilo. Podpisani vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel trgovino Antona Peer v Štoralu Potrudil se bodem cenj. odjemalce najbolje postreči in prosim za obilen obisk in nakionjenost. Z odličnim spoštovanjem Attton 1Sag3ič9 fryovee Store. 501 4-4 StavisBRO in galant, hleparska obrt II. Jošta nsasn. pranjo Oolžan 243 104-30 Celje9 Gra^lsa c- 8 (nasppoti „bclega wola") Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba točna in solidna. QOSDhnfl" «BrtfiniBOR priporočacenj.gostom najboijša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča A. Robek. 244 104—30 Pri iwrslfci 167 104-32 LRil^l se dobivajo vsakovrstne barvc, suhe in oljnate, posteklinastc (emajlne barve), lake, pristni firnež in vsakovrstni čopiči po najnižjih cenah. PRICfl & KRflnlflR Celie Na debelo in drobno! !7ATOfirA Na debelo in drobno! galantorijskega, noriraberškega in mod- nega blaga ter kranjskih izdelkov. često dostaje, da si fovjek nanesc neprocijenjenu štetu, zato treba da Vain ide sat točno na minuto. Ilustri- rani cijenik, koji mo2ete tražiti od tvrtkc H. Sultner (vlasnik Henri Maire) Ljubljana br. 983 po- savječuje Vas glede zbilja dobrih sa- tova, specijalne marke »1KO« iz vla- stite tvornice u Švicarskoj pa i inih dobrih satova, narukvica sa satom, svijetlečih te zidnih satova, lanaca, prstena, narukvica, naušnica, jedala, darova za krštenje i svetu potvrdu pa svih ostalih zlatnih i srebrnih roba- Ali i drugih potrebština kao na pri- mjer škare, noževe, britve, doze za cfgaretei smotke, diamante za rezanje stakla, nažigače i novčarke kupujcte dobro te uz umjerene cijene kod tvrtke 8—1 H. Suitnep («Basftnik Hemri Maine) LjubBjana, br. 983. Naznanilo. Vljudno naznanjam slavnemu občinstvu Celja in oko- lice, da bodem prodajal za Veliko no6 vsake yrste prekajeno meso kakor tudi syeze goveje in telečje meso ter krajnske klobase. Dobi se tudi ysak čas in v vsaki množini pristna slänina* Z odličnim spoštovanjem Franc Pavlinc mesar in restavrater v Na'rodnem domu v Celju. 543 2—1 Električne naprave za mesta, trge, občine, mline in žage ter vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje ^Zavod za tebnične in elektrotehuične naprave VOJNOVIČ & Cie.? Ljubljana, Dunajska cesta 22. Vse elektrotehnične potrebščine 8_i v zalogi. Proračuni na zahtevo. stufend pod]# ia irgofina z ksom tiü $Ut 22 pri C«!j« špEcerijslio blagoßr vsaSiOBFstne barue za bIsIbSsb, s hate- Fimi si lahlia vsaKda barsa ssahourstno blago sam. 242 104-30- Najsfarejša in edina slov. 324 pekarna v Celju 2(>-m Franc E.Yošnai t g lastn! liiši Erošbs cesta št. 1! se priporoča cenj. občinstvu. Prodaja se fudl heks in slsdMbi. faapska delawnica jV.5trdcc I&H49 Samostanska MIJ%9 ulica štev. 16. RESTAVRACUA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mnfo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. 260 104-30 La st na mesarija. R«tavrater Franc Pauline, ČEVLJARSKA DELAVNICA Rud.Zontii Bolniška (Špltalska) ulica štev. 2 (blizu kolodvora) izdeluje čevlje po najnižji ceni in solidni izgotovitvi. 46 104—2i BDTEbraVi BALKAN priporoča dobro kuhinjo in izvrstna vina ter ima dnevno pivo v sodčkih. — Na razpolago je klubova soba. Kosälo 177 za abonirane. 104—19