45696 ~ki a v SNOVANJI IN POSLOVANJI SLOVENSKIH POSOJILNIC SPISAL IVAN Tu .A. E A. J- TŠT E, ŠOLSKI RAVNATELJ V KRŠKEM. V CELJI, 1895. r MIHAEL VOŠNJAK, ustanovitelj celjske posojilnice; predsednik »Zveze slovenskih posojilnic* in »Južno-štajerske hranilnice*; državni in deželni poslanec itd. Navod o snovanji in poslovanji slovenskih posojilnic. - Spisal I v a xx Lapajne, šolski ravnatelj v Krškem. Založil pisatelj. — Tiskal Dragotin Hribar v Colji. 45690 PREDGOVOR. btevilo slovenskih posojilnic se kaj hitro množi. Znabiti bode že koncem tega leta kacih 100 teh prekoristnih zavodov; kajti kmalu ne bode več sodnijskega okraja na Slovenskem brez poso¬ jilnice. To sicer navdaja slovenskega domoljuba z veseljem in po¬ nosom, toda tudi ne z malo skrbjo. Stavi si namreč vprašanje: Ali bodo vse posojilnice v domo¬ ljubnem duhu, vestno, točno in pravilno uradovale? Ali bodo kos svojej prevzetej in dokaj težavnej nalogi? Seveda teh vprašanj ne bodemo zanikali; vsaj so domoljubi pri sleharnej posojilnici le prostovoljno in iz domoljubja to delo prevzeli; vsaj imamo Slo¬ venci že dovolj izobraženih in vestnih moči, ki bodo sebi na čast in narodu v korist delovale pri svojih zavodih. Ali ker je poslo¬ vanje slovenskih posojilnic vendar le precej zamotano delo, ker se izdajejo v tej zadevi vedno nove postave, ker so še stari za¬ koni te stroke vse premalo znani in razširjeni; treba je zlasti za nove posojilnice nekakošnega navoda in poduka, kako naj se pra¬ vilno osnujejo, kako na dober temelj postavijo in na tem trdno dalje zidajo. Potrebo navoda za naše posojilnice je pripoznala «Zveza slovenskih posojilnic», društvo, ki že več kakor 10 let na korist slovenskih posojilnic deluje; njim v poduk je izdajalo časnik «Za- drugo» in «Letopis slovenskih posojilnici. V vseh tečajih teh let¬ nikov je nabrane jako veliko podučne tvarine za naše zavode. Vrh tega je -'Zveza* pri poslednjem občnem zboru pripoznala potrebo posebnega navoda za nje, navoda, kakoršen je pričujoči. «Zveza» bi ga bila znabiti tudi sama izdala in založila, ako ne bi imela veliko stroškov z rednim izdajanjem «Letopisa» in nadzoro¬ vanjem slovenskih posojilnic. Vsled tega se je pa podpisani sam lotil tega dela, katero je tudi založil. Tvarino v tem »Navodu* je nabral največ že v prej omenjenih tečajih ^Letopisa* sloven¬ skih posojilnic. 1* Marsikaj je posnel iz nemškega navoda, ki ga je izdal šta¬ jerski deželni odbor za svoje Raiffeisenove posojilnice. Veliko je pa povedal opirajoč se na razne zakone in ministerske naredbe, na razna pravila slovenskih in nemških posojilnic ter na lastne izkušnje, katere si je pri večletnem sodelovanji pri ljutomerski posojilnici in kot tajnik skozi 10 let pri krški posojilnici pridobil. Veliko mu je tudi to pomnožilo njegove izkušnje, da je že več posojilnic po Slovenskem ustanovil in po naročilu «Zveze» nadzoroval. Vse to se je pisatelj potrudil združiti v pričujočo celoto, o kateri želi, da bi novim in starim posojilnicam veliko koristila. V Krškem, o Veliki noči 1895. PISATELJ. UVOD. Posojilnice so zadruge, ki imajo namen, svojim zadružni¬ kom s posojili pomagati in ljudstvo k varčnosti vspodbujati in s tem k dobremu gospodarstvu napeljevati. Poleg materijelne pod¬ pore imajo torej pred očmi tudi moralno zboljšanje in okrepčanje slovenskega ljudstva. Vrh tega imajo slovenske posojilnice tudi narodni pomen, ker hočejo s slovenskim uradovanjem pospeševati, da se raba slovenskega jezika vedno bolj razširi. Ob enem pa postanejo Slovenci ob mejah in po naših mešanih mestih v mate- rijelnem obziru neodvisni od nemških hranilnic in posojilnic. Poglavitno delo naših posojilnic je v tem, da denar, ki so ga nabrale, posojujejo; to posojevanje naj se pa vrši načeloma le na o s o b n i kredit; posojevanje na hipoteke (posestva) naj bode pri posojilnicah le izjema; kajti to je stvar hranilnic, katerih imamo tudi Slovenci že nekaj. Namen posojilnic je namreč ta, da se stroški posojevanja kolikor mogoče znižajo, in da se hitro s posojilom pomaga. Pri hranilnicah je to dražje in zamudnejše. Ali imamo Slovenci že dosta posojilnic? Ako bi nam to načelo merodajno bilo, da v slehernem sod- nijskem okraji zadostuje en sam slovenski denarni zavod, zlasti ako deluje na sedeži sodišča; potem ne bi nam več veliko poso¬ jilnic treba, marveč poiskati le one sedeže sodišč, kjer še ni slo¬ venskega denarnega zavoda, niti hranilnice, niti posojilnice. In takih krajev najdemo še nekaj po vseh slovenskih pokrajinah, osobito po Koroškem. Ako se poprimemo drugega nasveta, da posojilnica tudi na sedežih velikih ali malih župnij, v katerih ni c. kr. gosposke, ko¬ ristno delujejo; potem seveda lehko še enkrat toliko posojilnic osnujemo, kolikor jih že imamo. Mi bi vendar priporočali načelo, da v malih sodnijskih okrajih zadostuje en sam dobro osnovan, v domoljubnih rokah se nahajajoč slovenski denarni zavod, ki naj se, ako ga še ni, usta¬ novi v središči okraja, na sedeži sodnije in davkarije. Kjer je velik sodnijski okraj, v katerem so zlasti teritorijalne (zemeljske) in go¬ spodarske razlike, utegne soditi, da se na mestu večje župnije, v trgu ali mestu ustanovi še druga posojilnica. NAČELA SLOVENSKIH POSOJILNIC. Prve slovenske posojilnice so se snovale bolj po načelih Nemca Schulze-Delitscha, ki je po Nemškem snoval kreditna društva. Pred zadružnim zakonom z dne 9. aprila 1873 bile so slovenske posojilnice društva, ki so se še le potem spremenila v zadruge, sprejemši ugodne določbe tega zakona. Več starejših posojilnic je obdržalo načela Schulze-Delitscha pri svojih zavodih; imele so omejeno ali neomejeno zavezo, vpeljale dokaj visoke deleže, ki so se obrestovali več ali manj visoko in dajali več ali manj do¬ bička. Take posojilnice so posojevale navadno sicer le svojim za¬ družnikom, nekatere pa tudi neudom. — Posojilnice pa, ki so se začele snovati nekaj let po tem, ko je stopil zadružni zakon v veljavo, ozirale so se skozi in skozi na njegova določila, ob enem pa tudi nekoliko v poštev jemale nasvete, katere je dajal Nemec Raiffeisen. ■— Načela obeh nemških strokovnjakov so skušali spo¬ jiti slovenski domoljubi glede na razmere na Slovenskem. V tej. zadevi sta se trudila brata Vošnjaka. Dr. Jos. Vošnjak je prvi opozoril Slovence na posojilnice, osobito na češke založnice, o katerih je on prvi pisal po slovenskih časnikih in knjigah. Mihael Vošnjak je pa sestavil pravila, po katerih se je ustanovilo naj¬ več slovenskih posojilnic, katerim je tudi on kot načelnik in usta- novnik »Zveze slovenskih posojilnic* na noge pomagal. Delovanje tega »očeta slovenskih posojilnic* in omenjenega društva »Zveze* je bilo tako vspešno in tako sistematično, da so po tem potu nastale slovenske posojilnice posebna špecijaliteta avstrij¬ skih denarnih zavodov, ki se ne samo po jeziku, marveč tudi po zdravih svojih nazorih bistveno razločujejo od druzih posojilnic, bodisi Schulze-Delitschevih, bodisi Raiffeisenovih zavodov. Na Slo¬ venskem so se torej dosedaj snovale posojilnice večjidel po pravilih »Zveze slov, posojilnic v Celji*, le Celjska, Mariborska, Ptujska in še nekaj drugih imajo pravila na širši podlagi. UZORNA PRAVILA. Uzorna pravila »Zveze slov, posojilnic* se glasijo tako-le: Podpisani napravijo na podlagi sledečih pravil v smislu po¬ stave od 9. aprila 1873 (drž. zakon št. 70) zadrugo: « 8 registrovana zadruga z neomejeno zavezo«. PRAVILA za . registrovano zadrugo z neomejeno zavezo. I. Firma, sedež in namen društva. § 1. Firma zadruge se glasi: «• registrovana zadruga z neomejeno zavezo«. Zadruga ima svoj sedež § 2. Zadruga ima namen: a) prejemati denar (hranilne vloge) na obresti; b) dobivati si denarna sredstva s svojim zadružnim kreditom in c) dajati posojila. II. Zadružna denarna sredstva. § 3. Denarna sredstva so: a) zadružni deleži; ž) hranilne vloge; c) denarji, katere zadruga na posodo ali v zajem jemlje; d) rezervni fond, ki se zbira iz vstopnine, iz doneskov či¬ stega dobička in iz doneskov, katere morajo izposojevalci za ta fond donašati. * Rezervni fond služi le za poravnanje slučajnih izgub v smislu postave od 27. decembra 1880. (§ 2.) III. Začetek in nehanje društva. § 4. Število društvenikov je neomejeno. V zadrugo se sprejemajo posamezne in tudi skupne osebe, katere se morejo vezati s pogodbami. Kdor želi vstopiti, mora se oglasiti pri načelstvu, katero dovoljuje vstop ali pa odreka, ne da bi mu trebalo povedati zakaj. A sprejem zadružnika dobiva še le tedaj pravno moč, kadar je podpisal zadružna pravila, ali pa pismeno izjavo, da vstopi v zadrugo. § 5. Kdor ne izpolnuje dolžnosti v teh pravilih določenih, izgubi pravice zadružnika po sklepu načelstva, in sicer: 9 a) ako je zarad kakega hudodelstva izgubil občinsko volilno pravico; b) ako na škodo zadruge podkopava njen kredit in njeno dobro ime na kakoršen koli način. Če zadružnik umrje, sme njegov dedič v zadrugo vstopiti. Kdor prostovoljno iz zadruge izstopiti želi, mora odpoved do konca novembra načelstvu pismeno naznaniti in terjati od na¬ čelstva potrdilo odpovedi. Izstop pa velja le s potekom tistega leta. Zadružni deleži izstopivših zadružnikov se izplačajo 4 tedne potem, ko občni zbor dotični letni račun odobri. Do rezervnega fonda in do kakovega drugega zadružnega premoženja nima niti izključeni niti izstopivši zadružnik nobene pravice. IV. Zadružni deleži. § 6. Vsak zadružnik mora vplačati vsaj eden zadružni delež v znesku *gld., sme pa po dovoljenji načelstva vložiti toliko deležev, kolikor hoče. Deleži se vplačujejo v gotovini pri vstopu. V. Posojila. § 7. Posojila se dajejo le zadružnikom in sicer: a) na osobni kredit, b) na zastave. § 8. Posojila na osobni kredit dovoljuje načelstvo proti menici ali dolžnemu pismu, vsled katerega je razun izposojevalca zavezana posojilo plačati vsaj ena zanesljiva oseba kot porok in plačnik, oziroma žirant. A načelstvo ima pravico zahtevati še drugih porokov. Pri oženjenih izposojevalcih naj oba, soprog in soproga pod¬ pišeta dolžno pismo, oziroma menico. § 9. Udje načelstva smejo ob času svojega uradovanja le izjemno dobivati posojil na osobni kredit in biti poroki družim izposojevalcem. § 10. Posojila na zastave se dajejo: 1. na vrednostne listine, 2. na stvari malega obsega in večje vrednosti, katere se pri hranjenji ne kaze, 3. na blago in hipoteke. Pri posojilih na vrednostne listine, stvari malega obsega in večje vrednosti, kakor tudi na blago in pridelke, mora podpisati * Ta delež ne sme biti pri posojilnicah, katere so osnovane na podlagi za- konov z dne 1. junija 1889 in 11. junija 1894, večji od 25 gld. 10 izposojevalec suho menico. Če dolžnik o pravem času ne vrne posojila, sprejetega na vrednostne listine, zastave ali blago, ali če se mu ni podaljšal plačilni obrok, ima zadruga pravico ravnati z zastavami po določbi ministerske naredbe od dne 28. junija 1865 (drž. zak. št. 110.) § 11. Visokost obresti od posojil določuje z ozirom na raz¬ mere časa načelstvo. VI. Zaveza in razdelitev zgube in dobička. § 12. Zaveza zadružnikov je neomejena v smislu postave od 9. aprila 1873. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti s svojim fondom in s celim svojim premoženjem. Če ne bi za poravnanje vseh dolžnosti zadruge zadostoval opravilni dobiček tekočega leta, rezervni fond in zadružno premo¬ ženje, seže naj se na zadružne deleže; če pa ne bi vse to še po¬ krilo zavez zadruge, se daljša plačila razdelijo na posamezne za¬ družnike v jednakej meri, to se pa ne dotika postavne zaveze zadružnikov nasproti upnikom zadruge. Ne popolnoma vplačani zadružni deleži morajo se takoj polno vplačati. § 13. Konec vsakega leta sestavi načelstvo po bukvah račun in naredi bilanco tako-le: Med aktiva se vpisuje gotovina v de¬ narji, vrednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo in nepre¬ makljivo premoženje zadruge in terjatve. Med pasiva se vpisujejo: zadružni deleži, hranilne vloge z obrest¬ mi vred, zadružna izposojila (zadružni dolgovi) in rezervni fond. To, kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček do- tičnega leta. § 14. Od čistega dobička prideva se rezervnemu fondu naj¬ manj 5%, dokler ne doseže 5000 gld. Občni zbor ima pravico po svoji volji darovati od čistega dobička za dobrodelne in druge koristne namene. Ostanek se razdeli med zadružnike po številu do konca tistega leta, ki je preteklo neposredno pred računskim letom, polno vplačanih deležev. VIL O razdružbi zadruge. § 15. Zadruga se razdružuje: a) vsled sklepa občnega zbora, b) kedar se odpre konkurz na zadružni imetek in c) vsled ukaza upravne oblasti (po § 37. postave od dne 9. aprila 1873). 11 § 16. V slučaji likvidacije mora načelstvo izterjati zadružne terjatve, drugo zadružno premoženje spraviti v denar in čisto pre¬ moženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, razdeliti med zadružnike po razmeri števila in visokosti zadružnih deležev. Če pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da bi se plačali dolgovi, ravna se po določbi § 12. teh pravil. Ravno tako se ravna (§ 12.) tudi v slučaji konkurza. VIII. Uprava in vodstvo zadruge. § 17. Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sode¬ lovanjem vseh zadružnikov. Njeni organi so: 1. načelstvo, 2. občni zbor in 3. računski pregledovalci, 1. Načelstvo. § 18. Načelstvo obstoji iz načelnika in iz udov načel¬ stva, katere izvoli občni zbor za eno leto. § 19. Udje načelstva se morajo po izvolitvi naznaniti za upis v zadružni register; v dokaz izvolitve se predloži volilni zapisnik, kateri mora biti podpisan od predsednika občnega zbora in dveh zadružnikov. § 20. Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje postava od 9. aprila 1873 in podpisuje v imenu za¬ druge na ta način, da se podpišeta dva uda pod firmo, katera naj bo pisana ali s pečatom natisnena. § 21. Načelstvo rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, pri katerih načelnik ali njegov namestnik predseduje in pri katerih mora razun predsednika biti navzoč vsaj še ud načelstva, da so sklepčni. Sklepa se z večino glasov, pri jedna- kosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. O sejah načelstva se sestavljajo zapisniki, katere morajo vsi navzoči podpisati. Svoje sklepe razglašuje načelstvo po potrebi z oznanili v uradnici nabitimi. § 22. Načelstvo skrbi za redno opravljanje zadružnih opravil posebno s tem, da se vodijo knjige po določbah trgovinske po¬ stave, da se varno hrani denar in druge vrednostne listine, in sicer pod dvojnim zaporom. § 23. Načelstvo presoja vložene prošnje za posojila v sejah in dovoljuje posojila. 12 § 24, Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predloži pregledovalcem na pregled in sicer najmanj 8 dni pred občnim zborom. Račun mora obsegati: 1. vse dohodke in stroške med letom; 2. posebni račun dobička in zgube; 3. bilanco o stanji zadružnega premoženja koncem leta. || § 25. Načelstvo zastopa zadrugo proti tretjim osebam in uradom, vodi tožbe, sklicuje občne zbore in določuje dnevni red. § 26. Načelnik podpisuje sam pisma, s katerimi se zadrugi ne naklada nikaka zaveza. On se ima prepričati najmanj vsake tri mesece o blagajničnem stanji in mora v slučaji kakega nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno. § 27 Poduk, kako se ima opravljati blagajnični in uradni posel, sestavi načelstvo. Po zaključji vsakega uradnega dneva se mora iz blagajničnega dnevnika razvideti stanje gotovine. § 28. Potrdila o prejemkih v imenu zadruge morajo brez izjeme biti podpisana od dveh udov načelstva, da so veljavna nasproti zadrugi. § 29. Ce je načelnik začasno zadržan, opravlja njegove posle njegov namestnik. V slučaji stalnega zadržka, izstopa ali smrti posameznega uda načelstva morajo se udje načelstva za čas do prihodnjega občnega zbora po sejinem sklepu načelstva dopolniti in skrbeti, da se novi ud načelstva protokolira. § 30. Načelstvo sploh, kakor vsak posamezni ud načelstva se more odstaviti vsak čas vsled sklepa izvanrednega občnega zbora, ako je tak predlog bil na dnevnem redu. § 31. Tačasni udje načelstva so: načelnik: njegov namestnik: .... odborniki: . 13 računski pregledovalci: . Vsi členi načelstva morajo biti in so s temi pravili pooblaš¬ čeni, dati zadrugo pri c. kr. . sodniji v registrovati. Prihodnji členi načelstva poverujejo se po volilnem zapisniku, od predsednika občnega zbora in dveh zadružnikov podpisanem. Novi členi načelstva morajo se takoj po volitvi na podlagi poverjenega prepisa volilnega zapisnika naznaniti pri trgovinski sodniji za vpis v zadružni register. 2. Občni zbor. § 32. Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu, in sicer do konca marca. Izvanredni občni zbor se skliče, če se načelstvu potrebno zdi, ali če to zahteva deseti del zadružnikov, naznanjujoč pred¬ mete posvetovanja. Vabilo se mora najmanj osem dni prej raz¬ glasiti v časopisih: .... in se mora ob enem naznaniti dan, ura, kraj in dnevni red občnega zbora. Predsednik občnega zbora je načelnik ali njegov namestnik. § 33. Predmeti sklepanja občnega zbora so: 1. sprememba in razširjenje pravil; 2. razdružba in likvidacija zadruge; 3. potrjenje letnega računa; 4. razdelitev čistega dobička; 5. izvolitev načelstva in računskih pregledovalcev; 6. privoljenje remuneracije načelstvu; 7. odstavljenje načelstva. Udje načelstva se ne morejo izvoliti računskimi pregledovalci. § 34. Vsak zadružnik ima pravico glasovati pri občnem zboru v vseh v § 33. navedenih točkah, in ima toliko glasov, kolikor je vplačal zadružnih deležev, vender ne več kakor . 14 glasov. Tuji, bolni in ženskega spola zadružniki ali korporacije morejo se dati zastopati po druzih zadružnikih. § 35. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del vplačanih deležev. Ako bi tega ne bilo, mora se raz¬ pisati v treh tednih drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. Sklepa se z nadpolovično večino glasov; pri jednakosti glasov odloči mnenje predsednikovo. Če gre za razdružbo zadruge, morate biti .zastopani najmanj dve tretjini zadružnih deležev in morajo glasovati tri četrtine navzočih glasov za to, da se društvo razdruži, sicer je sklep neveljaven. Ako pri prvem občnem zboru niste zastopani dve tretjini deležev, mora se v treh tednih sklicati drug občni zbor, v kate¬ rem se potem veljavno sklepa s tremi četrtinkami glasov brez ozira na zastopane deleže. Glasuje se, kakor določi predsednik. Volitve se pa vršijo po listkih. Skepe vsakega občnega zbora razglašuje načelstvo z ozna¬ nili, v uradnici nabitimi. § 36. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu. O teh predlogih pa ne more občni zbor precej sklepati, ampak le odloči, če se sploh vzamejo v pretres, da se o njih po¬ roča v prihodnjem občnem zboru. 3. Računski pregledovalci. § 37. Pregledovalci morajo letni račun natanko pregledati in o njem poročati občnemu zboru; tudi njemu staviti nasvete, kako se naj razdeli čisti dobiček. Pregledovalci nadzorujejo delovanje načelstva in imajo vsak čas pravico, se o stanji blagajnice prepričati, kakor sploh urado¬ vanje kontrolirati. Pregledovalci se med letom odstaviti ne morejo. IX. Hranilne vloge. § 38. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ali je ud zadruge ali ne. Obresti se računajo od prvega dneva vlaganju sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izpla¬ čala vloga. v 15 Nevzdignene obresti se koncem decembra vsacega leta pri¬ števajo h kapitalu. Načelstvo sme izjeme dovoliti. Hranilne vloge se zapišejo v hranilne knjižice, katere morajo imeti firmo zadruge ■ in podpisane biti najmanj od dveh udov načelstva. (§ 28.) Hranilne knjižice se morejo glasiti na vsakoršna imena in dokazujejo lastninsko pravico. Kdor prinese knjižico, temu se izplača znesek, ki ga ima vsled zapisa v knjižici terjati, razun v slučaji sodnijske prepovedi, potem razun slučajev: 1. če je vpeljana amortizacija dotične knjižice, 2. če vkladatelj odločno zahteva, da se izplačajo vloge njemu samemu ali njegovemu pooblaščencu. Ta izjema mora biti zaznamovana v knjižici in v knjigi za vloge. Določitev obrestovanja hranilnih vlog pripade načelstvu. § 39. Hranilne vloge se v slučaju vzdignenja (vračila) morajo odpovedati po določbah načelstva, katere morajo biti razglašene po oznanilih, nabitih v uradnici. X. Razsojanje prepirov. § 40. Prepire med zadružniki, med zadružniki in načelstvom, razsoja konečno občni zbor. Ravno tako razsoja konečno občni zbor različna mnenja o posameznih določilih teh pravil. ..dne 189 Na podlagi teh pravil je «Zveza» največ posojilnic ustano¬ vila ter se sploh kaže, da ugajajo našim razmeram. — Če pa hoče izporabljati nov ustanovljen zavod olajšave po¬ stave od 1. junija 1889, se morajo v zgoraj ponatisnenih pravilih sledeče spremembe vsprejeti. Uvod pravil naj se glasi: ^Podpisani napravijo na podlagi sledečih pravil v smislu državnih postav od 9. aprila 1873 (državni zakon št. 70) in od 1. junija 1889 (državni zakon št. 91) zadrugo: <<„..... registrovano zadrugo z neomejeno zavezo./? § 1. se naj glasi v drugem odstavku: “•Zadruga ima svoj sedež v . Delokrog zadruge je omejen na (okraj, občine, župnije) v 16 § 3. ad (d) izostanejo besede: «iz doneskov od čistega dobička.» § 8. Prvi odstavek: Izostanejo besede: cproti menici« in »žirant«. Zadnji odstavek: Izostanete besedi: »oziroma menico.« § 10. V zadnjem odstavku pride namesto: «suho menico* — dolžno pismo. — § 11. dobi dostavek: «pa visokost obrestovanja posojil vštevši vse priklade, ne sme presegati obrestne mere hranilnih vlog za več kakor l 1 / 2 °/ 0 .* Pri § 14 odpade zadnji stavek, ki govori o razdelitvi čistega dobička. Mesto njega naj pride stavek: »Pri rezervnem fondu ne morejo biti deležni posamezni udje«. § 33. izostane točka 4 (ker mora itak celi čisti dobiček se dati v rezervni fond). V § 37. izostanejo v prvem odstavku besede: »tudi njemu staviti nasvete, kako se naj razdeli čisti dobiček.« Za velike posojilnice pa nasvetujemo pravila Celjske po¬ sojilnice. USTANOVITEV NOVE POSOJILNICE. Po navadi je bilo treba slovenskim domoljubom obširno go¬ voriti o koristi, namenu in bistvu posojilnic, kedar so hoteli kje takov zavod osnovati. Dandanes pa že ni treba toliko te stvari razjasnjevati, ko knjige in časniki toliko o tem pišejo, ko raste omika in želja po združevanji med Slovenci vedno bolj in bolj, in ko obilo obstoječih in dobro delujočih posojilnic že dovolj jasno govori o potrebi teh zavodov. Da se posojilnica v katerem kraji ustanovi, je najboljše, da se to očitno razglasi; pri tem pa ni baš postavne dolžnosti, da bi se moralo to kaki gosposki javiti. Pri shodu, ki se je v ta namen od kogar koli sklical, je pogla¬ vitna naloga, da se pravila pretresejo, da se sprejmejo brez bi¬ stvene prenaredbe pravila, ki se kot uzorna priporočajo, ali pra¬ vila katere že obstoječe posojilnice. Največ toček in §§ v naših uzornih pravilih je takih, da se jih ne sme izpustiti ali prenarediti, ker se vjemajo z zadružnim zakonom z dne 9. aprila 1873, in s tem se morajo vjemati, da se zadrugi od trgovske (deželne, okrožne) 1 7 sodnije vpis v zadružni register ne odreče. Le v nekaterih točkah imajo zborovalci svobodo, da pravila sestavijo po svojem okusu z ozirom na krajevne razmere. Taka določila so: Kako se glasi firma zadruge? Kako za¬ vezo (omejeno ali neomejeno) prevzame? Kako daleč se bode njen delokrog raztezal? (O tem se sicer tudi lahko molči, ako se noče ozirati na postavo z dne 1. junija 1889). Ali se vpelje pristopnina in kako visoka? Posojilnice so pri sestavljenji svojih pravil tudi še svobodne: glede načina razdelitve dobička in zgube in razdelitve preostanka pri likvidaciji, glede pravice glasovanja zadružnikov, glede števila udov v načelstvu in nadzorstvu, glede načina odstavljanja na¬ čelstva, glede omejitve načelstva pri zastopanji zadruge, o nastav- Ijenji nadzorstva, o sklicevanji občnega zbora, o številu zadruž¬ nikov, ki smejo terjati, da se občni zbor skliče, o odpovedi in izstopu zadružnikov, o prenehanji zadružnih pravic s smrtjo uda, o pravici izs^opivših in izključenih udov ter dedičev umrlih zadruž¬ nikov do rezervnega fonda in druzega zadružnega premoženja, o nastavljenji likvidatorjev, o javni prodaji nepremičnin po likvida¬ torjih, o omejitvi pravic likvidatorjev, o določitvi visokosti dele¬ žev, o tem, koliko časa traja zaveza bivšega zadružnika pri poso¬ jilnici z omejeno zavezo in naposled o tem, kako se opravilni deleži in lastnina udov prenese na druge osobe, ozir, druge ude. Svobodo imajo ustanovniki še v drugih rečeh, n. pr. kdo (načelstvo ali občni zbor) ima pravico določevati visokost raznih obresti, namreč obresti zadružnih deležev in visokost hranilne ter posojilne obrestne stopinje. Ako se hoče nova zadruga ozirati na postavo z dne 1. junija 1889 in 11. junija 1894, kakor mi nasve¬ tujemo, potem seveda ima v nekaterih točkah zavezane roke. Kedar so se pri prvem ali ustanovnem občnem zboru pra¬ vila pretresla, začne se podpisovanje pravil, t. j. izjava, da se k zadrugi s temi pravili pristopi. Komur pravila ugajajo, (ta jih podpiše. Kedar se je precejšnje število udov podpisalo, voli se načelstvo, in če je mogoče, še nadzorstvo, oziroma računski pregledovalci. Volitev se vrši poljubno pri tem 1. zboru; voljeni morajo biti seveda le pristopivši udje. O prvem občnem zboru se piše ali ne piše zapisnik. V dokaz volitve služijo že pravila, v katerih morajo biti imena izvoljenih udov načelstva. Ako se ne bi ta pravila sprejela, tedaj je treba sestaviti posebni zapisnik, ki do¬ kazuje, kdo je izvoljen v načelstvo in nadzorstvo. 2 18 Po ustanovnem občnem zboru je treba registrovanje nove zadruge preskrbeti. Treba je sestaviti prošnjo na trgovsko (deželno, okrožno) sodišče. V tej prošnji, ki se kolekuje z 1 gld., je treba navesti imena vseh udov načelstva, njih stan in bivališče. Poleg svojega imena postavi vsak že v tekstu prošnje svoj lastnoročni podpis, kar se mora zgoditi pri sodniji ali notarju, ki poveri te lastnoročne podpise, kakor tudi podpise, katere na konec prošnje dodajo še enkrat vsi udje načelstva. Na ta način izve torej trgovsko sodišče dovolj razločno za lastnoročne podpise vseh udov načelstva, katere ono hrani v svojem registru vpisanih firm. Glede kole kovanj a pri p overjen ji (legalizaciji) veljajo za posojilnice (vsaj za one, ki se ravnajo po najnovejših postavah), nekatere olajšave: Za enkratno poverjenje vseh podpisov udov načelstva v prošnji se plača en sam gld., ker so vsi udje skupno ena sama stranka in velja za nje «tarifna pošta 66a, aa>* K prošnji se prideneta 2 iztisa pravil. Na prvem iztisu morajo se lastnoročni podpisi izvoljenih udov načelstva tudi legalizovati; drugih podpisov ni treba poverjevati. Sicer pa tudi ni treba na ta prvi (originalni) iztis pravil dajati nobenega koleka, a zapisati nanj «prost koleka po tarifni pošti 21».** Prošnji pa je treba pri¬ ložiti še vidimirani (kolek za vsako polo 50 kr.) drugi prepisani iztis pravil.* Tretja priloga prošnji je še rubrika s kolekom 15 kr. Kedar je zadruga, ki je ustanovljena na podlagi postave 1. junija 1889, registrovana, preskrbi si še tretji prepis pravil, kateri se mora vidimirati, kar se zgodi pri sodniji brezplačno, ako se pove, da je namen tega vidimiranja v smislu odloka c. kr. finančnega ministerstva z dne 4. januarja 1893 št. 36771 ex 1892* ta, da se v smislu postave z dne 1. junija 1889 doseže dovoljenje za rabo meničnega koleka pri zadolžnicah od finančne direkcije, ka¬ mor se bode poslal ta tretji iztis pravil z nekolekovano prošnjo vred, na katero se zapiše «koleka prosto v smislu postave z dne 1. junija 1889, (§ 5., odstav.,2) in po tarifni pošti 2 c, postave od 13. decembra 1862).* Kedar je posojilnica registrovana, treba je to naznaniti še z brezkolekovanimi vlogami: c. kr. deželni vladi (namestništvu), c. kr. okrajnemu glavarstvu in c kr. davkariji, katerim se po- Povzeto iz navoda staj, deželnega odbora glede snovanja Raiffeiscnovih posojilnic. ** Ako sc pa v pravila niso sprejele določbe iz postave od 1. junija 1889, treba je dejati na pravila 1 gld. kolek (na prvo polo), in 50 kr. (na vsako slednjo polo)* 19 šiljajo ob enem pravila, najboljše že tiskana, kakoršna naj ima vsaka posojilnica. Potem se priobči tudi občinstvu, po časnikih ali po različnih očitnih razglasih, da je posojilnica ustanovljena; razglasijo se uradni dnevi in obrestna mera hranilnih vlog in po¬ sojil, vabijo se udje k pristopu in občinstvo, da prinaša hranilne vloge. Prošnjiki, kateri bi radi na posodo dobili, ti se že sami radi oglasijo. Načelstvu kaže, da določi, ob katerih dnevih bode seje imelo, sestavi začasni opravilni red, ki se pozneje, ko delo na¬ rašča, itak spremeni. Na to kaže naročiti tiskovine in blagajnico. Radi tiskovin priporočamo Dragotin Hribarjevo tiskarno v Celji, društveno tis¬ karno za slovenske posojilnice, t. j. tiskarno, katero je baš «Zveza slovenskih posojilnic» v prvi vrsti radi teh zavodov v življenje obudila*. Radi naročevanja novih blagajnic naj se natančneje poizve pri «Zvezi» v Celji. PREMEMBA PRAVIL. Včasih se pripeti, da želi posojilnica svoja pravila spremeniti. Radi malenkostnih zadev pravila prenarejati, ne kaže, ker je pre¬ več truda in stroškov s prenaredbo. Nekaterih posojilnic tudi ni skoro več mogoče prestvariti, zlasti v poglavitni točki ne. Tukaj menimo posojilnice z »omejeno zavezo*. Teh namreč ni mo¬ goče spremeniti po postavnem potu v posojilnice z »neome¬ jeno zavezo«, dokler namreč vsi njeni udje z lastnoročnimi podpisi temu ne pritrdijo. Kjer je čisto malo udov, od katerih bi vsi v to privolili, bi bilo to mogoče, sicer pa ne. O tem se je prepričala svoje dni logaška posojilnica, ki ni mogla tega doseči, čeravno se je pritoževala do najvišjega sodišča. Posojilnice pa, katere že imajo neomejeno zavezo, utegnejo znabiti svoja pravila prenarediti v tem ali drugem obziru. Znabiti jih mika, da bi spremenile svoje štatute v smislu postave z dne 1. junija 1889. V ta namen je treba sklicati občni zbor, ki pa je že vezan pri tem posvetovanji na določila, katera so v tej zadevi glede razglasa in obravnav v registrovanih zadružnih pravilih. V prena- rejena pravila je treba sprejeti točke in dodati jim določila iz omenjene postave k dotičnim §§. Prenarejena pravila mora tudi registrovati okrožno sodišče. Pri tem se postopa tako, kakor pri registrovanji novih pravil, Obrazci posojilniških tiskovin te tiskarne so v dodatku te knjige. 20 samo da ni treba prenarejenih pravil udom podpisovati. K proš¬ nji* se mora pa priložiti nova priloga, namreč zapisnik dotičnega občnega zbora, ki mora na tanko navesti, kako so se pravila pre- menila, skrčila ali razširila. Ta zapisnik mora biti podpisan od predsednika tega občnega zbora, zapisnikarja in dveh drugih udov, ki sta bila pri zboru navzočna, in vsi ti podpisi morajo legali- zovani biti. V prošnji za registrovanje premenjenih pravil pa ni treba legalizovanja nijednega podpisa, ako so vsi stari udje načelstva ostali. Ako so bili pa novi zadružniki v načelstvo izvoljeni, treba je glede novih, pa samo glede novih izvoljencev tako postopati, kakor pri izvolitvi prvega načelstva; kajti trgovsko sodišče mora imeti lastnoročne podpise v poverjeni obliki vseh oseb, katere vodijo kako zadrugo. Te korporacije so namreč silno važne, ker jim občinstvo toliko zaupa; zato mora trgovsko sodišče vedeti o vsaki važni spremembi, ki se godi pri njih glede pravil in glede vodstva. Vsaj imajo sicer posojilnice veliko samouprave; vsaj jih nobena lokalna gosposka (glavarstvo, sodnija ali davkarija) nad¬ legovati ne sme. OPRAVILNI RED v obče, z ozirom na posamezne upravnike in glede na letne dobe. «) Ravnatelj zastopa zadrugo nasproti občinstvu in go- sposkam, podpisuje v prvi vrsti vsa važnejša pisma in vloge na gosposke, sklicuje in vodi občni zbor ter tedenske seje načelstva, podpisuje zadružne in hranilne knjižice i. t. d. b) Ravnat, namestnik ali navadno tajnik nadomestuje ravnatelja samega, ako je zadržan. Sprejema prošnje novih udov za vstop v zadrugo in za posojila, poizveduje o stanji in premo¬ ženji novih prošnjikov iz posestnih pol, gruntnih knjig in zavaro¬ valnih bukvic. On poroča o vsem tem pri tedenskih sejah ter spisuje zapisnik in vse druge pisarije zadružne, vodi vsakovrstne zadružne knjige in zapisnike ter podpisuje zadružne in hranilne knjižice i. t. d. c) Blagajnik sprejema in hrani denarje v zadružni blagaj- nici in posojuje in izplačuje skupno s tajnikom ter sopodpisuje knjižice udov in hranilničarjev i. t. d. * Na prošnji zadostuje kolek 50 kr., ako ne bode te premembe v časnikih razglasiti potreba, kar gotovo ni treba, če se pravila samo radi postave z dne 1. junija 1889 premene. 21 d) Blagajnikov namestnik prevzame delo blagaj¬ nika, ako bi bil ta zadržan in sopodpisuje zadružne in hranilne knjižice i. dr. ' e) Odborniki zadruge so kot vsi drugi členi načelstva enako zavezani sodelovati pri tedenskih sejah ter sopodpisovati omenjene knjižice, ako drugi udje načelstva tega storili niso. Vsi udje načelstva so dolžni poizvedovati o postenji in stanji novih prošnjikov in starih dolžnikov. Vsi načelniki, osobito pa tajnik, so dolžni sestaviti konec- letni račun, ki se predloži najprvo nadzornikom v pregled in po¬ tem občnemu zboru. f) Nadzorniki pa, ki imajo pravico sicer vsak čas prepri¬ čati se o stanji in poslovanji posojilnice, naj imajo dolžnost najmanj štirikrat v letu pregledati zadrugo in prepričati se, ako se vjemajo knjige med seboj, z menicami, zadolžnicami, z zastavami, z drugod naloženim denarjem in z gotovino. Tudi imajo konecletni račun pregledati in o njem pri občnem zboru poročati, da ga ta potrdi. To nam dokaže, da je treba pri posojilnicah sicer skupno postopati, skupno se posvetovati, in vendar si delo zopet deliti, da ne pride preveliko breme in pretežka odgovornost le na eno osebo; to terja previdnost in korist slehernega denarnega zavoda. O poslovanji posojilnic z ozirom na letne dobe bi še dodali nekaj opazk. 1. V začetku leta je treba račun o preteklem letu skleniti. Najprvo je treba izračuniti obresti hranilnim vlogam in deležem ter h kapitalu pripisati. Potlej se sestavi po knjigah I. del računa t. j. denarni promet, ki nič druzega ni, kakor prepis iz knjig «dohodki in izdatki*. Teže je sestaviti II. del računa: «bilanco (stanje)*. V ta namen se vzame za podlago lanski račun in vse knjige. Da bode bilanca pravilna in ne umetno sestavljena, treba jo je sestaviti s sodelovanjem vseh knjig, in ne samo s pomočjo knjig «dohodki in izdatki*. Izračuni naj se iz knjig: diranilničarji*, «zadružnikb, «izposojeni denar* (lastni dolgovi), koliko ima poso¬ jilnica tujih denarjev; iz knjige ^posojila* naj se pa zopet prera¬ čuni, koliko ima zavod denarja pri ljudeh. Pri posojilih je pa zopet treba dobro računiti, koliko se je posojilnih obresti že najprej do¬ bilo za bodoče novo leto, (to se tudi lehko med letom sproti ra¬ čuni in v poseben zapisnik zabilježuje), koliko je zamudnih obresti i. t. d. Med lastno imetje pridejo tudi naloženi denarji z naraslimi obrestmi vred, zaostale obresti i. t. d. 22 2. Pravilno sestavljen (od enega ali več odbornikov) letni račun se predloži skupnemu načelstvu (ravnateljstvu), da ga pri seji odobri, in da se od vseh načelnikov podpiše. 3. Ravnateljstvo predloži ga zdaj nadzornikom, če niso bili ti morebiti že k skupni seji ravnateljstva povabljeni. 4. Ko je še od nadzornikov račun potrjen, sme se dati v tisk, da dobe potem vsi udje tiskan račun v roke; nekatere po¬ sojilnice pa dajo račun še le v tisk, kedar ga je občni zbor potrdil. 5. Ker imajo že po postavi vsi zadružniki pravico terjati, da se jim izroči račun od načelstva, če tudi na njih stroške, zato je svetovati, da se z vabilom k občnemu zboru vred razpošlje tudi račun. 6. Ta zadobi popolno veljavo, kedar ga in kakor ga občni zbor potrdi. 7. Ta račun je treba potem na mnogo strani razposlati: a) v vse časnike, ki so v pravilih imenovani (to terja n. pr. okrožno sodišče v Novem mestu od vseh posojilnic na Dolenjskem, da se izkažejo o tem), b) deželni vladi (namestniji), c) okrajnemu glavar¬ stvu. Nekatere posojilnice ga pošiljajo tudi: deželnemu odboru, kupčijski zbornici, pristojbinskemu uradu. 8. Račun se mora do konca junija na imenovane strani razposlati. 9. Neposredne pristojbine je treba dvakrat na leto davkariji izkazati in izplačati. Posojilnice, katere so pa pri «Zvezi«, dobile so dovoljenje, da jih smejo plačati le enkrat v letu, in sicer vsaj do 15. aprila. 10. Občni zbor je bilo treba razglasiti po časopisih v smislu dotičnih določil v pravilih. (Po časnikih je morebiti z ozirom na pravila razglaševati tudi važne sklepe občnega zbora in načelstva). 11. Razglase po časnikih o občnem zboru ali premembe pravil je treba posojilnici hraniti, ker jih utegne rabiti zlasti tedaj, če je občni zbor sklenil pravila spremeniti, ker je treba te pre¬ membe tudi vpisati v zadružni register ter v ta namen poslati deželnemu sodišču z dotičnimi časniki vred zapisnik občnega zbora. 12. K pravilnemu poslovanju posojilnic spada, da se delajo mesečni sklepi v knjigah «dohodki in stroški« (izdatki), ako se to že ne zgodi vsak teden ali morebiti celo vsak dan. 13. Da je pa treba vsak uradni dan blagajnico skleniti in se prepričati, da je toliko v gotovini v blagajnici, kolikor kaže blagajniški dnevnik, to je umevno samo ob sebi. 23 PRISTOP ZADRUŽNIKOV. Zadružniki morejo postati le samostalni prebivalci (polnoletni, ki tudi niso v konkurzu ali pod kuratelom). Nove ude sprejema načelništvo (odbor), katero zapiše njih imena, stan in stanovanje. Ko je sprejet, mora plačati pristopnino in vsaj en del za¬ družnega deleža. Ko je to vplačal, mora se takoj zapisati med zadružnike. V pravilih imajo posojilnice po večini določeno, da se vsa pristopnina steka v zadružni zaklad. Kjer pa tega ni, naj se le vpelje ta hvalevredni običaj. Posojilnicam je pristopnina v korist, ker se pred nabere večji zadružni zaklad. Glede sprejetja zadružnikov bi bilo treba opomniti, da bi se v zadrugo sprejemali največ le veljavni možje, osobito posestniki. One posojilnice, katere uživajo ugodnosti postave z dne 1. junija 1889, treba je opozoriti na odredbo finančnega ministerstva z dne 31. okt. .1892, št. 36021, vsled katere posojilnice te vrste ne smejo sprejemati juridičnih oseb, kakoršne so občine, šole, cerkve, društva in zastopi. Vendar menimo, da so v tem obziru merodajna za¬ družna pravila, katera pa o tem nimajo tacih določil. Načelništvo mora (sicer ga zadene kazen po § 95) voditi imenik udov, v kterega se zapiše krstno ime in priimek in stan vsakega uda, dan pristopa in odstopa. Vsak ima pravico, si ta imenik ogledati (§ 14 zadružne postave od 9. aprila 1879, drž. zak. št. 70). ODSTOP ZADRUŽNIKOV. Odstop zadružnikov se godi: a) prostovoljno, in sicer ako je zadružnik svoj odstop na¬ znanil ali vse svoje deleže odpovedal najpozneje mesca no¬ vembra, še v tistem upravnem letu, sicer pa s koncem pri¬ hodnjega upravnega leta; b) ako je zaseben upnik kakega zadružnika zarubil in vrhu tega rubež naložil tudi na dolžnikovo premoženje, kterega ima dobiti še od zadruge, ako bi iz nje izstopil in ako vsaj šest mesecev pred koncem upravnega leta svojo terjatev napove in terja, da tisti ud iz zadruge izstopi (§ 59 zadružne postave); odpoved in naznanilo odstopa se mora v obeh slučajih a) in b) pri načelniku pismeno oddati proti potrjilu sprejetja; 24 c) z dnem, ko zadružnik umrje; d) ako se zadružnik izključi, tistega dne, ko stopi izključenje v veljavo. O iz kij učenji udov govore sicer že pravila sleherne po¬ sojilnice dovolj jasno. ZADRUŽNIKI. Zadružniki so različni, kakor so jako različne posojilnice same. Pri nekaterih se razločujejo glavni ali ustanovni zadružniki in na¬ vadni udje ali zadružniki z opravilnimi deleži. Udje I. vrste vlože pri ustanovitvi ali pozneje v zadrugo večje svote, deleže po 100, 60, 50, 30, 20, 10 gld. Teh sme morebiti ena oseba tudi več združiti. Taki zadružniki imajo potem večji upliv na zadrugo, zlasti če to njena pravila dovolijo, kar pa ni vselej, ali le do go¬ tove meje. Druge vrste udje vzamejo le majhne deleže: po 10, 5, in 1 gld. Ti udje iščejo navadno posojila in puste v zadrugi kot -delež le tisto malo svoto, brez katere ne bi mogli posojila dobiti Iz števila zadružnikov se mora sklepati na moč zadruge. Že pri navadnih društvih se gleda na število društvenikov. Tem večjo vrednost ima število članov pri zadrugah, kjer imajo udje stalno vrednost, kajti zavezali so se nasproti posojilnicam z velikim de¬ lom svojega imetja, oziroma (pri posojilnicah z neomejenim po¬ roštvom) s celim svojim premoženjem. Teh zaveznosti se zadruž¬ niki ne morejo tako hitro znebiti; kajti v pravilih ima vsaka posojilnica določeno, kdaj more in sme zadružnik odstopiti. Da imajo veliko število udov, na to morajo gledati zlasti posojilnice z neomejeno zavezo, osobito one, katere nimajo visokih deležev. Tudi posojilnice z omejeno zavezo naj imajo tedaj veliko zadružnikov, če so nizke deleže vpeljale. Posojilnice so v marsičem podobne občinam, ki razpolagajo z lastnim premoženjem. Več ko ima prebivalcev občina, več imajo' njeni občani lastnega in more¬ biti tudi skupnega premoženja, vsled tega pa tudi več kredita. Zato imajo take občine, osobito mestne občine toliko kredita, da dobe na tisoče in celo milijone na posodo. Enako je z našimi posojilnicami Dokler so še majhne, dokler imajo še malo zadružnikov, ne zaupajo se jim velike svote. Zato se morajo male in nove posojilnice zelo boriti, ker ne dobe ne hranilnih vlog ne izposojil. 25 Če star ud umre, sme dedič na njegovo mesto stopiti, toda podpisati mora pristopnico in vplačati pristopnino, ako je vpeljana. V knjigah zadruga to tako izpeljava, kakor bi bil pokojni zadruž¬ nik vzdignil svoj delež, in ga dedič kot nov ud vplačal. DELEŽI. Deleži so jako imeniten faktor vsake posojilnice, oni so jedro obrtne glavnice. Od velikosti skupne svote deležev zavisi trdno in trajno razcvitanje posojilnice. Deleži so namreč več ali manj stalno uloženi novci, katere je mogoče navadno le enkrat vzeti iz zadruge, in to le tedaj, ako je človek pravočasno in pismeno svoj izstop naznanil, in ako je vse svoje dolgove in zaveze pri zadrugi poravnal Pri omejeni zadrugi so družniki porok, če ni drugega dolo¬ čeno v pravilih, z dvakratnim zneskom svojih deležev, pri neome¬ jeni zavezi pa jamčijo z vsem svojim premoženjem. Veliko posojilnic ima le eno vrsto deležnikov; precej je takih, ki imajo dvovrstne, nekaj celo takih, ki imajo celo troje deleže. Deleži se večkrat ravnajo tudi po visokosti posojila, pri ne¬ katerih posojilnicah 10%. Kjer so visoki deleži in je veliko udov s takimi deleži, ondi uživa tudi posojilnica z omejeno zavezo zaupanje občinstva in dobro napreduje. Kjer so mali deleži, četudi je dovolj družnikov, veliko bolje uspeva posojilnica z neomejeno zavezo. Sicer je pa veliko na tem, kakošno zaupanje uživajo upravitelji posojilnice in s kakošno marljivostjo in natančnostjo zavod vodijo. Navadno je v pravilih določeno, da deleži dajo tiste obresti, kakor hranilne vloge. Toda pri mnogih posojilnicah pravila o tem nobene določbe nimajo, in vsi zadružniki stavijo svoje zaupanje v konecletni dobiček, od katerega pričakujejo svojo delnino (divi¬ dendo). Več posojilnic je tudi, pri katerih imajo ljudje, svoje de¬ leže le iz domoljubja vložene, pri katerih že več let niso dobili od svojih deležev niti rednih obresti niti delnine. Neka posojilnica ki že več let posluje, ima še celo to trdo določbo v pravilih, da udje toliko časa ne bodo ničesar dobivali od svojih deležev, dokler ne doseže zadružni zaklad 10.000 gld. Posojilnica tudi lehko posojilne obresti zniža, da potem od deležev nič obresti ne daje, ako so namreč skoro vsi udje ob enem dolžniki. — Toda previsoki deleži tudi v tem slučaji posojila dražijo. 26 Siromaku je malo pomagano, ako mora za 100 gld. posojila vzeti delež za 10 gld. ali tudi samo za 5 gld. Res, da mu ti de¬ leži navadno nosijo obresti ali dividendo, toda tista svotica je premajhna, da bi mu olajšala bolečino, ki mu jo je zadala prvotna posojilna rana. Takim resničnim jemalcem posojil, in teh je največ, se morajo torej deleži nastaviti, kar se da nizko, toliko, da so samo nekak znak deležnosti, ker imajo pravico do posojil'samo deležniki. Pri zadrugah z neomejeno zavezo, in take so vse novejše posojilnice, jamči itak vsak zadružnik z vsem svojim imetjem za posojilnico; čemu torej malemu dolžniku vrhu tega delati nedo¬ sežne zapreke z velikimi deleži. Ustanovniki posojilnice in večji dolžniki naj pač vzamejo več ali večjih deležev, recimo po 10 gld., ker zadruga mora imeti vedno nekaj stotin temeljne glavnice, ka¬ tera se jej ne more odpovedati vsak trenotek, kakor hranilne vloge. Kdor si na pr. izposodi 500 gld., utrpi laglje delež za 10 gld., ki se ob sebi razdeli na to večjo svoto in ki tudi večjega dolžnika, vsled njegovega gospodarskega stanja ali večjih podjetij navadno ne boli tako, kakor malega. Isto velja pri zadrugah z omejenim poroštvom, ki naj bodo sploh le ondi, kjer je dovolj domačega denarja, kjer torej domači «velmožje» založe večje de¬ leže, in kjer ni toliko gledati na velikost deleža za malo posojila. Mali deleži naj torej ne presegajo 1 gld., večji ne 25 gld, ker* želeti je, da se tudi manj premožni ljudje udeležujejo pri vsem po- sojilniškem poslovanju ter tako dobivajo pojem in veselje za te prekoristne naprave. POSOJILA. a) Dovoljevanje posojil. Dovoljevanje posojil je najimenitnejše opravilo načelstva, kajti pri lahkomišljenem postopanji utegne zadruga zgube trpeti. Ker se posojila proti vknjižbi v zemljiških knjigah le izjemno do¬ voljujejo, in ker pri tacih posojilih že samo po sebi mora posre¬ dovati pravnik, kateri ima paziti na pravilno postopanje, hočemo tu natančneje govoriti le o postopanji pri posojilih na osobni kredit. Pri dovoljevanji takih posojil je potrebno, da je načelstvo kolikor mogoče natanko poučeno o premoženjskih razmerah pro¬ silca in njegovih porokov. Ako načelstvu te okolščine niso osebno znane, ima se obrniti do kacega zaupnega moža. Takih zaupnih * V smislu postave z dne 1. junija 1889 osnovane posojilnice tudi ne smejo večjih deležev imeti. 27 mož naj bo najmenj eden v vsaki župniji nastavljen, če posojil¬ nica obsega več župnij. Zaradi informacij se porabijo posebne popraševalne pole. Ta tiskovina naj se sploh porabi pri vseh prošnjah za posojila, tedaj tudi takih, o katerih razsoja načelstvo brez zaupnikovega mnenja, ker se na tej podlagi v seji načelstva o posojilni prošnji razgo- varja in sklepa. Kot vodilo pa naj velja, da se mora vsaka posojilna prošnja rešitivredni seji načelstva. Po obsegu delovanja in po krajnih razmerah naj se določi, ali imajo biti vsak teden jedenkrat ali vsakih 14 dni jedenkrat redne seje načelstva za rešenje med tem časom vloženih posojilnih prošenj. Za te redne seje ni potrebno potem posebnih povabil. Sklepi takih sej se vpišejo v posebno knjigo za posojilne zadeve, in se po vsaki seji od vseh navzočih podpišejo. Dolžno pismo naj podpišejo stranke le v zadružni pisarni, izvzemši pisma, v katerih se podpisi po notarji ali sodnijsko lega- lizujejo. j Ako se podpišejo poroki ali žiranti, ki udom načelstva niso osebno znani, imajo se skazati s spričevali ali z identičnimi pričami. Dolg se potrdi ali z dolžnim pismom ali pa z menico. • Najceneje za kmeta je, ako se mu dajo posojila proti dolž¬ nemu pismu z zapadnim dnevom ( 1 / t ali 1 / 2 leta). Ako se posojilo po tem času še dalje pusti, ni treba novega dolžnega pisma, tem¬ več samo plačilo obresti se vpiše v društveno knjižico, in dolžno pismo ostane nedotakneno. Taka dolžna pisma se smejo po za- padnem dnevu brez daljne odpovedbe izterjati, toda tako dolgo ne, dokler so obresti plačane. Ker imajo dolžna pisma tudi opazko za dovoljenje vknjižbe, naj se zemljiščne številke dolžnikove po¬ sesti na dotičnem mestu vpisujejo.* Razun posojilojemalca in po¬ rokov naj vsakokrat tudi dolžnikova žena dolžno pismo kot po- rokinja in plačnica podpiše, podpišete naj pa dolžno pismo tudi dve priči. Društveniki načelstva ne smejo podpisati dolžnega pisma kot priče, ali pa delati križec za stranke, ki ne znajo pisati. Pred podpisom dolžnega pisma naj stranke dolžno pismo same prebe¬ rejo, če pa čitati ne znajo, naj se jim vsebina dolžnega pisma natanko prebere in vsakokrat tudi razloži, kaj pomenjate besedi: »porok* in »plačniki, in da poroki na podlagi tega pisma osta¬ nejo zavezani ne samo do zapadnega obroka, temveč tako dolgo, da je ves dolg poplačan. Ako se da posojilo proti menici, rabi naj se tako zvana suha menica,** katero menico potem poroki * To se sme le tedaj storiti, ako se rabijo navadni in ne menični koleki. ** Glej obrazec menice. 28 (žiranti) kot soprejemniki podpišejo. Ta menica ima to prednost, da ni potreba objaviti protesta, ker obdrži skozi tri leta brez pro¬ testa meniško moč. Podpisov prič na menicah ni treba. Ako dolžnik ali žirant ne zna pisati, mora se njegov križec na menici legalizirati, ker drugače križec ne velja čisto nič. Posojevanje je najtežja naloga; kajti gledati je treba, da se s posojevanjem blag namen doseže, t. j. ljudem pomagati iz de¬ narne zadrege, ljudi obvarovati še večje škode. Gledati mora sle¬ herna posojilnica na to, da se ne izpolnijo besede nekega domo¬ ljuba slovenskega, ki je v svoji nevolji, da mu kmetje od dolžnih glavnic le težko obresti plačujejo, rekel, ko se je v njegovem kraji snovala posojilnica: « Posojilnica bode nova prilika za večje zadolževanje naših kmetov*. Če posojilnica tudi na hipoteke brez porokov posojuje, jemlje naj običajno za podlago temu, koliko so vredni grunti, na katere se posojilo vknjiži, čisti dohodek grunta, kakoršnega kažejo dav- .karske zemljiške pole. Če na dotičnem posestvu ni nič vknjiženega, kaže posoditi do 20kratnega zneska čistega dohodka; na vino¬ grade in gozde ne kaže dajati hipotekarnega posojila, kajti vino¬ gradi pešajo ali bodo opešali, gozde pa lehko dolžnik poseka. Najcenejše je posojevanje na dolžna pisma brez poroštva in brez vknjiženja. Toda ta način se svetuje le pri imovitih in po¬ štenih družnikih. Pri dolžnih pismih je to dobro, da ni ravno treba sodnijskega ali notarskega poverenja pri osobah, katere pisati ne znajo; zadostujete le dve priči. Največ delajo naše posojilnice z zadolžnicami s poroštvom. Na menice dajejo tudi veliko denarja, in sicer nekatere posojil¬ nice že več let le na menice. Kjer znajo ljudje pisati, je to tudi najbolje, ker je kolek nizek. Nekoliko je pa to radi tega dobro, ker imajo dolžniki večji strah pred menico. Nevarno in pogubno za-nje pa je, če pride do tožbe, kajti menična tožba je draga. Mnogim ljudem je pa tudi vstreženo, da dobe denar na hipoteke, ker v tem slučaji ni jim treba iskati niti porokov, niti skrbeti, da bi se hitro vrnilo. Vendar posojilnicam ni svetovati, da bi veliko na hipoteke dajale; to je v prvi vrsti naloga hranilnic. Tudi naj bi po naših mislih posojilnice le krajši čas denar pri dolžnikih puščale, marveč ga zopet izterjale, zlasti nevknjižena posojila, kajti denar posojilnic naj bode bolje gibčen in premičen, kakor pri hranilnicah. 29 &) Poroki. Zaveznosti, katere je porok prevzel, preidejo tudi na njegove dediče, pa samo za triletno dobo. Ako po smrti poroka posojil¬ nica noče novega poroka sprejeti, lahko terja, da se pri zapuščin¬ ski obravnavi dolžna svota zagotovi s tem, da se deponira (založi) gotova svota od strani dedičev poroka. Zadruga naj pazi, da ne bode ena in tista oseba, če je tudi vsega zaupanja vredna in zanesljiva, prevečkrat porok. Tudi med¬ sebojna poroštva naj se le izjemno dovoljujejo. Ako hočejo posamezni poroki (žiranti) od poroštva odstopiti, sme se to zgoditi le z dovoljenjem načelstva proti temu, da se nastavijo drugi načelstvu povoljni poroki. V tem slučaji je najbolj umestno, da se napravi novo dolžno pismo; zadostuje pa tudi, ako novi porok na dolžnem pismu kot porok in plačnik pristopi. c) Vračevanje posojil. Posojilnica naj pazi, da ne sprejema v zadrugo takih ljudi, od katerih že nekoliko naprej ve, da ne bodo zadovoljni, ako se jim ne bode posodilo, kar pa namreč nikakor ne kaže. S tem si bode zavod le sovraštvo nakopal, kar zavodu le škodovati utegne. Sicer se pri mnogih posojilnicah prošnja za sprejem in posojilo ob enem obravnava. Na drugi strani je pa zopet posojilnici pre¬ misliti, da ni samo za premožne, ampak tudi za manj imovite, toda pridne prebivalce ustanovljena. Dolžnik in poroki so se kot plačniki zavezali za trideset let, dokler namreč dolžno pismo ne zastara, če tudi se je obrok vrače- vanja samo na 6 mesecev določil. Če se molče posojilo podaljša, ni treba na zadolžnicah nikakoršnega novega koleka. Ker se obresti navadno naprej plačujejo, je pomniti, da se tožba ne sme vložiti, dokler ima stranka obresti plačane. Posojilnična posojila se dajo le za kratek čas. Če se tedaj posojilo po prvem zapadnem obroku ne vrne, naj se določujejo amortizacijski obroki, to je zneski, kateri se morajo pri vsakem vplačevanji obresti vrniti tudi od kapitala. Sploh pa je dolžniku dovoljeno, da vsak uradni dan vrne povoljni del posojila; poso¬ jilnica pa pri tem ni prisiljena, že plačane obresti zopet odračunati. Glede vračevanja naj le bodo posojilnice, katere imajo največ s kmeti opraviti, na to pripravljene, da bodo kmetje navadno le čez več let vrnili, če tudi si je posojilnica pridržala pravico, terjati vračilo v 6 mesecih. 30 Posojila se torej pri posojilnicah prav pogostoma in redno po¬ daljšujejo. Tega podaljšanja tudi na menicah ni treba izrecno po¬ udarjati, t. j. na menico zapisovati podaljšek. To se izvrši nekako molče. Obresti se morajo seveda tudi pri podaljševanji naprej plačati, in pri tej priliki porabijo nektere posojilnice nekaj odstot¬ kov za upravne stroške, n. pr. od posojila, druge samo male izneske, ki so enaki meničnemu koleku. S svojimi dolžniki ravnajo milostno naše posojilnice. To jim do zdaj ni bilo v škodo, a utegnejo imeti sčasoma vendar kaj zgube, če bodo premilostno ravnale. POSOJEVANJE NA TEKOČI RAČUN. Nekaterim udom se dajejo posojila tudi na tekoči račun, t. j. dovoli se jim kredit do gotove svote, katero vsprejemajo tudi po malem, kedar namreč potrebujejo. Vračajo pa zopet, kedar imajo potrebne svote na razpolaganje. Na ta način posojevati, kaže le zanesljivim trgovcem in obrtnikom, pa še pri teh je velike pozor¬ nosti treba, oziroma da se tudi vknjiži takšen «odprti kredit*. Obresti se navadno poračunijo pri takem posojevanji ob konci gotove dobe, polletno ali celoletno. OBRESTNA STOPINJA. Glede obrestne stopinje pri hranilnih vlogah in pri posojilih smo istega mnenja, kakor je letos strokovnjak v cSlov. narodu* svetoval, namreč: «Pred vsem je treba kolikor je le mogoče znižati posojilom obrestno mero, Res je, da je v nas denar še dokaj drag, a res je tudi, da se nam po hranilnicah kupici tako, da ne nosi več kot po 4% in pri večjih svotah še manj. To velja posebno o hranilnicah,. ki so nam nasprotne. Prav gotovo je, da bode treba obresti hranilnih vlog tudi pri nas znižati, kakor se je to že zgo¬ dilo drugodi Čas je torej, da tudi slovenske posojilnice znižajo obresti hranilnih vlog in deležev, in sicer za sedaj na 4 do 4 1 / 2 °/ 0 . To bode vložnikom še vedno ugodneje, kakor da denar nalagajo v hranilnicah, katerih marsikatere ne dajo nikake večje varnosti, kakor posojilnica z neomejeno zavezo trdnih deležnikov ali tudi posojilnica z omejeno zavezo, ki je z deleži dobro založena. Sicer bodo pa hranilnice po 4 1 / 2 °/ 0 tudi še same pri posojilnicah nala- 31 gale. Ker utegne postati med obrestmi hranilnih vlog in posojil manjši razloček, bode se-ve posojilnici nekoliko manj dobička, oziroma tudi nekaj manj letnega doneska k začuvnim zakladom, a tega se ni ustrašiti. Ustanavljajoči deležniki se morajo tolažiti s tem, da jih dolžniki puste sami, ako jim oni ne dado nižjih obresti; posojilnice kot take pa naj bodo prepričane, da je večje zaupanje, ki ga s tem dobe, nad vsak začuvni zaklad, in da je blagostanje v narodu največji zaklad, katerega je pač vsak de¬ ležen. Prednosti nizkega obrestovanja je uvidela tudi država sama, katera je ravno takim posojilnicam, katerih razloček med obrestmi hranilnih ulog in deležev z jedne ter posojil z vsemi pripadki z druge strani ne presega U/aVo? * n katere vstrežejo še nekim dru¬ gim zahtevkom, dovolila razne olajšave z zakonom od 1. junija 1889, št. 91. Obrestna stopinja za posojila sme pa pri posojilnicah na vsak način 1 / 2 do 1 °/ 0 v *šji biti, kakor pri hranilnicah, posebno pri posojilih na osobni kredit; stranke si vendar prihranijo pri osobnem kreditu mnogo stroškov. OBRAZCI ZADOLŽNIC IN MENIC. Najobičajnejša sredstva posojevanja so zadolžnice in me¬ nice. Naše posojilnice se poslužujejo obojih, nekatere samo prvih, druge samo drugih, nekatere rabijo pri tem dolžniku zadolžnice, pri drugem menice. Malim (kmetskim) posojilnicam je priporočati, da izposo- jujejo le na zadolžnice; menica zahteva mnogo previdnosti, in ne sodi kmetskim izposojevalcem. Posojilnice, katere se bodo hotele poslužiti ugodnosti postave z dne 1. junija 1889, št. 91 drž. zak., — rabile bodo le zadolž¬ nice z nizkim meničnim kolekom. Zato hočemo najprvo o zadolž¬ nicah (dolžnih pismih) govoriti. Posojilnice morajo rabiti tiskane obrazce zadolžnic. Teh je' veliko na razpolaganje. Nekatere posojilnice imajo čisto svoje, za svoje razmere in odnošaje. Ako vpelje posojilnica nove zadolžnice, izbere naj si izmed več obrazcev tistega, kateri njej najbolje ugaja; ali pa si iz več uzorov sestavi svojega. Če se posluži posojilnica pri zadolžnicah meničnega koleka, kar pa smejo samo tiste, katere so na podlagi po¬ stave od 1.junija 1889, št.91 drž. zak. osnovane, po- 32 tem ne sme biti v zadolžnicah dostavka, da je dala stranka do¬ voljenje za vknjižbo. Zato imajo posojilnice tudi obrazec zadolž¬ nice brez tega stavka — in če bi bil dostavek, ne bi se smel rabiti. Na vsakem dolžnem pismu morate biti dve priči. Pred pričami morajo podpisati dolžnik in vsi poroki, kolikor jih je. Ako kateri ne zna pisati, naj napravi križ, in priča naj zapiše poleg križa ime tistega, ki je križ napravil, potem svoje (priče) ime, ter naj pristavi: dmenopisec in priča*. Primer glej na obrazcu dolžnega pisma. Udje načelstva (ravnateljstva) ne mo¬ rejo biti svedoki (priče). So tudi zadolžnice z izvršilno pravico; toda te so precej drage. Toraj jih gre voliti le pri malo zanesljivih dolžnikih. Glede kolekovanja zadolžnic pri posojilnicah, določuje zakon od 11. junija 1894, št. 111 drž. zak., da smejo one, pa le one posojilnice, katere uživajo ugodnosti zakona z dne 1. junija 1889, št. 91 drž. zak. rabiti enojen kolek tudi tedaj, če so na zadolž¬ nicah poroki. Zadolžnice pri drugih posojilnicah morajo se ko- lekovati z dvakratnim kolekom, ako so na zadolžnici podpisani tudi poroki (čisto enako ali jeden ali tudi več). N. pr. kolek za dolžno pismo po lestvici drugi je od posojila 100 gld. 32 kr.; če se podpišejo na dolžnem pismu še poroki, pride pa na dolžno pismo kolek dvakrat po 32 kr., torej 64 kr. OBRAZEC ZADOLŽNIC. Celjska posojilnica rabi sledeči obrazec: Aktiv, štev Dolžno pismo. Jaz: podpisani Peter Zabukošek, posestnik v Celji, spoznavam in potrjujeift, da sem prejel proti izročitvi tega dolžnega pisma od »Posojilnice v Celji, registrovane za¬ druge z neomejeno zavezo — Vorschussverein in Cilli, registrirte Genossenschaft mit unbeschrankter Haftung* posojilo v gotovini po 400 gld. v besedah štiri sto goldinarjev a. v., in to pod sle¬ dečimi pogoji: Prvič: Zavezujem se, to posojilo po 400 gld. po poprejšnji, tudi meni pristoječi, trimesečni odpovedi gori rečeni zadrugi loko Celje v gotovini vrniti in sicer v popolnem gori zapisanem znesku Kolek Levcu pri: in brez odračunanja kakoršne koli izposojevalca kot zadružnika zadevajoče pristojbine. Nadalje se zavezujem, zapisani posojeni kapital po 400 gld. s tolikimi odstotki na leto obrestovati, kakor bo iste ^Posojilnica v Celji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo — Vorschussverein in Cilli, registrirte Genossenschaft mit unbeschrankter Haftung» določila, in sicer za zdaj po šest goldi¬ narjev od sto na leto vsakega pol leta naprej in od zapadlih obresti 6°/ 0 ne zamudne obresti od plačilnega obroka dalje plače¬ vati, ter obresti od dne izplačevanja posojila do 1, avgusta 1894 pri sprejemu posojila poravnati, potem pa obresti plačevati vsa¬ kega pol leta naprej, sicer bi šest tednov po preteku obroka za plačanje obrestij imenovana posojilnica vsled te zamude imela pravico kapital sam z obrestmi vred brez poprejšnje odpovedi nemudoma terjati. Drugič: Zavezujem se, da bom sam trpel in oziroma gori imenovani zadrugi povrnil ob enem s kapitalom loko Celje vse stroške, zadevajoče pobotnice čez obresti in kapital, odstopna pisma in legaliziranje, nadalje vse stroške za zavarovanje, odpoved in iztirjanje kapitala, obresti, stroškov in drugih obvezanosti, na¬ dalje stroške za pregledovanje posestev, katera se v zastavo po¬ nujajo, stroške za posredovanje pri prostovoljnih in eksekutivnih dražbah zastavljenih posestev in konečno stroške za prijavljanje in presojevanje dražbenih pogojev in razdelitev, kakor tudi pri- hodninski davek, katerega bi zgoraj rečena zadruga morala od tega posojila in obresti plačati. Izrečno pa tudi dovoljujem, da sPosojilnica v Celji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo •—• Vorschussverein in Cilli, registrirte Genossenschaft mit unbe¬ schrankter Haftungs, sme, če bi se njej zavoljo prošenega poso¬ jila potrebno zdelo, posestva, katera njej v zastavo ponujam, si ogledati, nadalje pri prostovoljnih in sodnijskih dražbah, pri ob¬ ravnavah zavoljo prijavljanja terjatev, presojevanje dražbenih po¬ gojev in razdelitev skupil posredovati in sicer po svojem v Celji stanujočem zastopniku, ali po drugih v Celji ali drugod bivajočih oblastnikih, ter se zavežem, da bom poplačal vse stroške za taka pota in posredovanja gori rečeni zadrugi loko Celje po primeru notarskega tarifa. Za vse te obvezanosti razun tožbenih in zvrš- benih stroškov, kateri itak uživajo enako prednost s kapitalom, ter za več kot triletne obresti in za 6°/ 0 zamudne obresti od teh določujem kavcijo po 40 gld., v besedah štirideset goldinarjev a. v. ter ima gori rečena zadruga pravico iz te kavcije za popi¬ sane obvezanosti plačilo iskati. 3 34 Tretjič: Zavoljo tožeb, izvirajočih iz tega dolžnega pisma, se podvrženi c. kr. mest. del. okraj, sodišču v Celji kot sodišču pogodbe, vendar ima gori imenovana posojilnica pravico, tožiti mene tudi pri mojem osobnem sodišču. Četrtič: Vsem dolžnostim, katere je s tem dolžnim pismom prevzel Peter Zabukošek glede kapitala, obresti, zamudnih obresti in vseh stroškov, posebno tudi glede stroškov tožbe in eksekucije proti izposojevalcu in drugim porokom, ako bi se tudi tožba in eksekucija ne bi bila vršila proti vsem podpisovalcem tega dolžnega pisma, pristopamo mi, in sicer: 1.) Ivan Za¬ gode, pesestnik v Medlogu pri Celji, 2.) Martin Gomil¬ šek, posestnik v Ložnici, med seboj solidarno kot poroki in plačniki. Petič*: Za varnost posojila po 400 gld a. v. 6°/ 0 obresti in 6°/ 0 zamudnih obresti od zapalih obresti, tožbenih in ekseku¬ cijskih stroškov ter za varnost v drugem odstavku tega dolžnega pisma določene kavcije po 40 gld. zastavljamo svoja zemljišča: vi. št. 20 k. o. Levec, 23 k. o. Sv. Neža, z vsemi pritikli¬ nami, ter privoljujemo, da se pri teh vložkih na naše stroške vknjiži ta zastavna pravica v prid ^Posojilnice v Celji, registro- vane zadruge z neomejeno zavezo — Vorschussverein in Cilli registrirte Genossenschaft mit unbeschrankter Haftung«. V pričbo tega so naši in dveh naprošenih svedokov ali prič lastnoročni podpisi. Celje, dne L februvarja 1894. Peter Zabukošek. Ivan Zagode. .+ Martin Gomilšek po Janezu Covnerju, imenopiscu in priči. Franc Maršic, priča. * Posojilnice, ki uživajo koristi postave od 1. julija 1889, ne smejos prejemati v svoja dolžna pisma pete točke tega uzorca. 35 Jako pripraven način posojevanja so menice. Že oblika je kaj pripravna, in kolek jako nizek. Ni treba veliko teksta izpol¬ njevati, in strankam je treba dati le svoje podpise. Vrh tega so menice, zlasti nekatere (potegnene, tuje) skoro toliko veljavne med kupčijskim svetom, kakor gotov denar. Menica mora se podpi¬ sati. Ne velja toraj, da bi n. pr. dolžnik ali porok napravil križ, ter njegovo ime pristavila zraven katera priča. Križ na menici velja samo tedaj, če se je podkrižanje po notarju ali pri sodišču poverilo ali legaliziralo. Lastna menica (druge ne skozi in skozi) ima vsestransko veljavo le tri leta, od dneva, ko je menica v plačilo zapala. To je: glavni dolžnik in poroki so vezani tri leta po zapadnem dnevu. Pri menicah je tedaj že bolje paziti, namreč gledati, kedaj zapadejo, ker jih je treba prezentovati ali celo protestovati. Menice so lastne ali potezke. Za posojilnice (posebno manjše, kmetske), ako že poslujejo z menicami, sodi najbolj lastna menica. Podamo toraj spodaj izpolnen obrazec take (lastne menice). Na druge menice je pa treba še bolje paziti, zlasti na menice z žiranti, na menice s hrbtopisi in druge. (Ob¬ širen in temeljit pouk o menicah ima dr. Romiha «Obrtno knjigo¬ vodstvom, na katero si dovoljujemo tu posebno opozarjati. Knjigo je dobiti v Hribarjevi tiskarni v Celji in stane 1 gld. 10 kr. s pošto vred). Nekatere posojilnice rabijo lastne obrazce za menice. To se nam zdi, da si nakladajo brezpotrebne stroške in več dela, ker se mora prej kolek na menico pritisniti in od davkarije preštam- piljati, predno se sme rabiti. Plačilni rok za menico se sme po¬ staviti k večjemu le na šest mesecev od dneva, od katerega je menica izdana (datirana). Če bi se postavil plačilni rok na daljšo dobo, mora imeti menica kolek po lestvici drugi, ker se drugače kaznuje s desetkratnim kolekovim zneskom. Za izrečno podalj¬ šanje bi bilo treba na hrbtu menice novega koleka. Ker se pa običajno le molče dovoli menično podaljšanje, sme menica 3 leta mirno počivati. Če je pa stara celo 3 leta po zapadlem dnevu, izgubi veljavo; mora se toraj paziti, da se menica prej, ko je pretekla triletna doba, računjeno od dne, ko je v plačilo zapala, ali plača ali pa zamenja z novo menico, ali pa se iztoži pravo¬ časno, t. j. tako, da se meniška tožba more dolžnikom (in poro¬ kom) dostaviti še prej, ko je potekla omenjena doba 3 let. 3’ 36 FORMULAR LASTNE MENICE. dne r 18. Člani. § 17. Posojilnica, katera hoče biti član društva, mora se pri od¬ boru, kateri pri tem odločuje, pismeno oglasiti. Izstop članov zgodi se ravno tako pismenim potem pri odboru. Posojilnice, katere se svojim vedenjem škodujejo dobremu imenu posojilnic, sme odbor iz zveze izločiti; tak sklep pa obvelja le z dvotretjinsko večino navzočih. § 18. Vsaka posojilnica, katera je član «Zveze», ima pravico iskati si informacije o zboljšanji in o poduku v svojih zadevah, pri odboru staviti predloge, kateri so za posojilnice koristne. Vsaka posojilnica, katera je član društva, obvezana je plačati letni donesek in odboru na zahtevanje dajati statistična poročila. § 19- Letni donesek članov odmerja se po znesku izposojenega denarja na konci preteklega leta, in sicer znaša letni donesek 5 gld., dokler izposojeni denar ne presega svoto 25.000 gld.; če presega 25.000 gld. ne pa 50.000 gld. znaša letni donesek 10 gld.; za vsakih daljnih 50.000 gld. plača se 10 gld. 53 Občni zbor ima pravico, letne doneske po potrebi zvišati ali znižati. IX. Listine in razglasi društva. § 20. Listine izdane po društvu in razglase društva podpisuje predsednik ali pa njegov namestnik. Razglasi objavljajo se ali v «Letopisu» ali po potrebi v po¬ sameznih listih. X. Izdajanje za posojilnice podučljivih spisov. § 21. Društvo sme na svoje stroške izdajati za posojilnice podučne spise in pa društveni časnik, zdaj «Letopisa. XI. Vravnanje društvenih prepirov. § 22. Prepire med člani in med člani in odborom razsojuje občni zbor. XII. Nehanje društva. § 23. Društvo neha, če občni zbor to sklene, ali na povelje vlade. V slučaji nehanja društva pripada vse društveno premoženje «Celjski posojilnico. KAKO SE VRŠI NADZOROVANJE OD STRANI „ ZVEZE". Vsled pooblastila od strani <'Zveze» potuje nadzornik k po¬ sojilnici, katero pregleda z ozirom na vprašanja, katera je ona («Zveza») določila. Odgovore na ta vprašanja pošlje nadzornik v dveh izvodih « Zvezo, katera pridrži en izvod, drugi pa vrne po¬ sojilnici, in sicer načelstvu, ako je posojilnica v redu. Ako je pa načelstvo zakrivilo velik nered, pošlje se nadzorstvu dotične posojilnice. Za nadzorovanje se «Zveza» poslužuje sledečih formularov: 54 POROČILO o reviziji, oziroma o delovanju in poslovanju posojilnice v ....:. registrovane zadruge z .omejenim poroštvom. V.dne... 189 Navzoči: Za zvezo slovenskih posojilnic: Za ravnateljstvo posojilnice: Predmet: Po pravilih « Zveze slovenskih posojilnic v Cclji« z dne 8. oktobra 1890 (§ 2) ima načelstvo «Zveze» tudi nalogo izvrševati perijodične revizije posameznih k zvezi spadajočih posojilnic. V smislu teh pravil imenoval in naznanil se je po¬ sojilnicam podpisani kot revizor, kateri danes vestno izvršuje pregledovanje gori omenjene posojilnice s sledečimi vprašanji in odgovori: A. Splošne razmere. 1. Kedaj je bila zadruga ustanov¬ ljena* 1 2 3 1 Ali je registrovana? 2. Ali pravila zadruge zadostujejo zadružni postavi, ali se je v njih oziralo na sklepe «Zveze» ? 3. Kako visoki so zadružni, t. j. upravni in glavni deleži, ako je zadruga osnovana z omejeno zavezo ? 4. Kako jc bilo število zadružnikov koncem zadnjega leta? Ali je opaziti pomnožite v ali zmanjševanje ? Kakošne vzroke ima to ? 5. Ali je posojilnica ud kake druge posojilnice ? B. Začetek in konec zadružništva: 1. Kako se sprejemajo zadružniki? Ali se pri sprejemanji ravna po določilih zadružne postave in pravil ? 2. Ali se vodi zapisnik (register) zadružnikov po določilih § 14 za¬ družne postave, in ali je v uradnih urah ta na ogled zadružnikom ? 55 3, Ali so pristopnice zadružnikov tako sestavljene, da se jim pred sodnijo ne more ugovarjati? Ali se nahajajo vse pristopnice? Ali so dobro shranjene? 4. Ali se odpovedujejo deleži po pravilih pismeno ? Ali so odpovedi vpisane v re¬ gistru zadružnikov? Ali se vse nahajajo ? C. Zadružni organi, *n a č el s t v o» in . 1. Ima zadruga nadzorništvo ali sa¬ mo računskega pregledovalca? 2. Ali so opravila načelstva in nad¬ zorstva v smislu določil zadružne postave strogo ločene ? 3. Ali se ta ločitev praktično tudi izvršuje ? 4. Ali imata načelstvo in nadzorstvo ločene seje? Načelstvo. 1. Iz koliko oseb obstoji načelstvo? 2. Ali so udje načelstva pravilno izvoljeni? Ali so vsi sedanji udje načelstva postavno registrovani ? 3. Ali se udje načelstva volijo po¬ sebej pri občnem zboru po pred¬ logu nadzorstva ? 4. Ali so bile nove in zopetne vo¬ litve udov načelstva pravilno na¬ znanjene ? 5. Ali so načelnik in odborniki udje zadruge? 6. Obstoje glede plače načelnika in odbornikov pismene pogodbe, ali so te pogodbe odobrene po obč¬ nem zboru ? 7. Kakošne plače imajo načelnik in odborniki ? 8. Ali so udje načelstva, kateri oskr¬ bujejo blagajnico, vložili kavcijo ? 9. Ali so dolžnosti načelstva dolo¬ čene v pravilih, ali so posebni navodi v tej zadevi sestavljeni po občnem zboru? 10. Ali sc vsi sklepi načelstva v za to odločeno knjigo zapisujejo in se od navzočih tudi podpisujejo ? 11. Ali se zadružna opravila v po- sojilnični pisarni v določenih uradnih urah po pravilih od najmanj dveh članov načelstva ali od pooblaščenih urad¬ nikov rešujejo? 12. Ali se izvršuje podpis načelstva in firme po določilu pravil ? 13. Ali se točno predlagajo politiški gosposki v smislu § 35 odstavek 2. zadružne postave računski sklepi, premembe pravil ter dav- karski gosposki letni računi, izkazi za neposredne pristojbine v smislu državne postave z dne 27. decembra 1880? 14. Ali se dohodninski davek in ne¬ posredne pristojbine ob pravem času vplačujejo, da se izogiba sitnobam in zamudnim obrestim ? 15. Ali se skrbi, da pridejo vsa za¬ drugo zadevajoča pisma in de¬ narji ravnatelju v roke? 56 Ali predloži ta vsa pisma skup¬ nemu načelstvu? 16. Ali so varno shranjeni denarji, vrednostne listine, menice, za¬ dolžnice in računske knjige ? Ali so pod dvojnim zaporom ? 17. Ali so po pravilih udje načel¬ stva izključeni, da ne morejo jemati na posodo in ne biti poroki ? Ali se je v tej zadevi načelstvo do sedaj strogo pravil držalo ? Nadzorstvo. 1. Koliko oseb šteje nadzorstvo? 2. Ali je nadzorstvo izvoljeno pra¬ vilno po občnem zboru in za koliko časa ? 3. Ali imajo nadzorniki vodilo glede revidiranja, ali je to vodilo po¬ trjeno po občnem zboru ? 4. Ali nadzorstvo svojo nalogo glede pregledovanja posojilnice pra¬ vilno dovolj izvršuje ? Ali pregle¬ duje mesečne in letne sklepe, ali ima v teku upravnega leta izvanredne blagajniške in pro¬ metne preglede in sodeluje li pri bilanci koncem leta? 5. Ali se pišejo zapisniki o sejah nadzorstva in njegovih pregledih blagajnice in knjigovodstva, ter ali so ti zapisniki podpisani po udeleženih članih nadzorstva? 6. Na kakšen način se je do sedaj o kreditu članom nadzorništva postopalo ? Ali so isti glede po¬ sojil in poroštva zadrugi zavezani? Občni zbor. 1. Ali se pri sklicevanju občnega zbora postopa po določilih §§ 28 do 30 zadružne postave in po predpisih pravil? 2. Kako je urejena pravica glaso- sovanja zadružnikov? 3. Ali se gleda strogo na to, da se o predmetih, kateri niso na dnevnem redu in ne priobčeni, ne sklepa? 4. Ali se vpisujejo sklepi občnega zbora v poseben zapisnik, ki se podpiše od po pravilih za to od¬ ločenih oseb ? 5. Ali je ta zapisnik tako sestavljen, da je iz njega razvidna sklepčnost občnega zbora sploh, in še tudi za posebne predmete ? Ali so navedeni sklepi o predmetih, za katere je potreba večje večine, od besede do besede, s številom in razmerjem oddanih glasov, ter ali so se volitve sploh pravilno vršile ? D. Zadružno premoženje. Upravni in glavni deleži. 1. Kako visoka je svota vseh vpla- I 2. Na kakšen način je vplačevanje čanih upravnih in glavnih deležev? | deležev urejeno? 57 Ako je vplačevanje v obrokih dovoljeno, ali se gleda na to, da se točno plačujejo? Ali se dividenda deležem prišteva, predno niso popolnoma vplačani? 3. Koliko deležev sme vsak zadruž¬ nik imeti ? 4. Ali se ne povračajo deleži brez odpovedi in pred pretekom po¬ stavnega in v pravilih določe¬ nega obroka ? Zadružni (rezervni) zaklad. 1. Ima zadruga uže rezervni zaklad, kako visokost naj ta doseže in kako velik je sedaj ? 2. Ali je primeren sedanjemu pro¬ metu ? 3. Kateri prirastki pripadajo rezerv¬ nemu fondu (zaklad) ? 4. Ali je rezervni zaklad posebej naložen, ali sodeluje z drugim upravnim premoženjem ? 5. Ali se nahaja kot tak med pasi vi (dolgovi) v bilanci? 6. Ali ima zadruga še posebni (spe- cijelni) rezervni zaklad? Kako visok je ta, ali je posebnej naložen, ali sodeluje z drugim upravnim premoženjem ? 7. Kako visoka je vstopnina, in v kateri rezervni zaklad spada ona po pravilih? E. Tuji denar. Hranilne vloge, izposojila in reskomt. 1. Koliko znaša celi v prometu po¬ rabljeni tuji kapital ? V kakem razmerji je ta z lastnim zadruž¬ nim premoženjem? 2. Koliko je od tujega denarja: a) hranilnih vlog, b) izposojil in c) reskomta? 3. Ali določuje občni zbor, katero svoto tujega denarja sme načel¬ stvo sprejeti? In kako visoka je ta svota? 4. Ali je glede hranilnih vlog do¬ ločil občni zbor, kako jih je spre¬ jemati, obrestovati in vračevati ? 5. Ali je določeno, kako visoka naj bode najmanjša in naj veča hranilna vloga ? 6. Kako se obrestujejo in po katerih pogojih se odpovedujejo in vra¬ čajo hranilne vloge? 7. Kako se načelstvo zadruge pre¬ priča, ali se hranilne knjižice vjemajo z glavnimi knjigami za¬ druge ? 8. Ali se nahajajo v glavnih knji¬ gah nevzdignene ter kapitalizo- vanc obresti redno pripisane h glavnici ? 58 F. Dovoljevanje posojil. V obče. 1. Koliko je do sedaj izplačanih posojil: a) število dolžnikov, l>) skupna svota? 2. Ali se dovoljujejo tudi neudom posojila ? 3. Kako visoka je največja, kaka najmanjša svota danih posojil ? 4. Kdo določi največjo svoto, ki se sme zadružniku posoditi ? 5. Ali je za vsako dovoljenje po¬ sojila in njega podaljšanje tudi treba pritrditve nadzorstva ? Ima zadruga kreditni zapisnik o posojila vrednih osebah? 6. Ali se dajd posojila do gotove meje tudi brez poroštva? 7. Ali so zadolžnice tako sestav¬ ljene, da ni mogoče tudi ne¬ udom posojila dajati? 8. Kolikokrat se posojila preisku¬ jejo glede njih varnosti? 9. Ali so vpeljani zapisniki (Kre- ditliste) o bremenih posameznih oseb, da se iz njih skupni dol¬ govi teh takoj raz vidi j o ? 10. Ali je bilo treba za iztirjanje posojil sodnij skih tožeb, in ko¬ liko se je neizterljivih posojil do sedaj uže odpisalo ? 11. Ali seje promet gibal v mejah, ki so mu po pravilih določene, ali je morebiti čez svoje moči razširil dovoljeni mu kredit? Posojila v posebnem. 1. Ali se dajejo posojila na menice ali na dolžna pisma? Ali so vsa dana posojila pokrita z dotičnimi menicami in zadolž¬ nicami ? 2. Ali so menice in zadolžnice pra¬ vilno sestavljene in postavno dovolj kolekovane? 3. Ali se podpisujejo menice in zadolžnice in druge poroštvene pogodbe vedno v pričo načelni¬ kov ali pooblaščenih uradnikov? 4. Ali so menice tako narejene, da se brez prezentacije plačujejo v posojilniški pisarni ? 5. Na kakošne obroke se dajejo posojila in kolikokrat se po¬ daljšujejo ? 6. Ali se pri podaljšanji tirja pri¬ merna svota na račun povračila? 7. Ali se v vseh slučajih podalj¬ šanje dovoljuje samo z dovo¬ ljenjem porokov? 8. Kako visoko sc obrestujejo po¬ sojila, ali se obresti predpla- čujejo ? 9. Ali se provizije in druge pristoj¬ bine pobirajo ? Kako visoke so ? 10. Koliko je zaostalih obresti, ali so te v primeri z danim posojilom? 11. Ali se dovoljujejo posojila v posebnih sejah in po pravilnem sklepu načelstva? Ali so dotični sklepi zabeleženi v posebni cen- surni knjigi ? 59 Menično eskomtovanje. 1. Ali zadruga tudi menice eskom- tuje, in koliko je naj večji es- komtni kredit in po katerih obrestnih odstotkih? 2. Do katerega obroka se spreje¬ majo take menice; ali so te pravilno izgotovljene, podpisane, kolekovane, ali se zadnji g ir o glasi na zadrugo ? Posojila proti zastavi. 1. Kako visoko je najvišje posojilo proti zastavi, in,na kaki obrok se dajejo ta posojila? 2. Kako visoko se obrestujejo ta posojila, in kateri papirji se sprejemajo in po katerem kurzu ? 3. Ali se nahajajo vse zastave po zapisniku ter ali so tudi dobro shranjene ? Posojila proti vknjižbi. 1. Kako visoka j danih posojil kaki razmeri zakladom in ženjem ? s skupna svota vseh proti vknjižbi, in v so te z rezervnim z lastnim premo- 2. Kako visoko je največje hipo¬ tekarno posojilo ? 3. Ali je vpeljana pravilna amorti¬ zacija in ali se gleda, da se anui¬ tete točno vplačujejo? 4. Kakošni odpovedni obroki so določeni pri posojilih na negotov čas? Kako visoko se obrestujejo in v katerih obrokih se obresti plačujejo ? 5. Ali se plačujejo tudi druge pri¬ stojbine? 6. Ali so hipotekarne zadolžnice pravilno izgotovljene in kole¬ kovane ? 7. Ali dajo obremenena posestva dovolj varnosti ? Ali se je poso¬ dilo tudi na obrtna, rudarska, in fužinska podjetja? 8. Ali so poslopja zavarovana, in kako se to v evidenci drži? Konto-korentna posojila. 1. Ali se dajejo taka posojila, in kako visok je njih skupni znesek ? 2. Kako visoko je največje konto- korentno posojilo, in kako so ti krediti zavarovani ? 3. Kako visoko se obrestujejo? 4. Ali sc pazi, da se ne prekorači ta kredit ? 5. Ali so vplačila redno zabeležena? 60 G. Naloženi denar pri drugih zavodih. 1. Kako in kje ima zadruga nalo¬ žene denarje, katerih ne rabi ? 2. Ima zadruga vrednostne papirje, koliko in po katerem kurzu so postavljene v bilanci? 3. Ali ima efektno rezervo zoper zgube pri kurzih, ter se ogiblje špekulacije z vrednostnimi listi? 4. Ali si je zadruga hišo v svoje namene kupila ? Kako visoko je postavljena v bilanci, in za koliko se vsako leto njena vrednost zmanjšuje ? 5. Ali je morala zadruga prevzeti, oziroma kupiti posestva, da si je tirjatve zavarovala? Koliko je teh posestev, in kolika je njih vrednost, za katero jih je vsaki čas mogoče prodati? 6. Ali je morala zadruga sprejeti tudi hipotečne tirjatve v varstvo svojih posojil? 7. Ali so poslopja zadruge zava¬ rovana ? H. Knjigovodstvo in letni računi. 1. Ali odgovarja knjigovodstvo in računstvo obrtnemu obsegu, in je li tako uravnano, da je mo¬ goče račune skleniti po pripo¬ ročenem obrazcu? Ali se račun o dobičku, zgubi in bilanci strinja s števili, ki so v knjigah zabeležena ? 2. Ali so načelnik, odborniki in nadzorniki izvedeni v vpeljanem knjigovodstvu tako, da so v stanu pregledovati stanje zadru¬ ge, kakor je to njih dolžnost? 3. Ali so se vodile računske knjige pravilno do zadnjega časa? Ali so vsi sprejemi in izdatki točno prenešeni v glavnih knjigah ? Ali sq knjige pravilno in dobro vezane, kolekovanc in vse strani s tekočimi številkami zaznamo¬ vane ? 4. Ali se nahaja škadenca o za¬ padlih menicah in zadolžnicah in tudi knjiga o kopiranih pis¬ mih ?. 5. Kako so hranjene vse knjige? 6 Ali se vjema inventura v goto¬ vini v blagajnici tudi z blagaj- nim dnevnikom in z glavnimi knjigami? Koliko znaša danes gotovina v blagajnici? 7. Ali so dvomljive tirjatve po¬ stavljene v bilanci le po prilični vrednosti, ali so neiztirljiva po¬ sojila odpisana? 8. Ali se vrednostne listine v ra¬ čunskem sklepu na drobno na¬ vajajo (specificirajo)? 9. Ali je računski sklep po na¬ čelstvu podpisan, ali je nad¬ zorstvo potrdilo, da se računski sklep strinja z inventuro in z vsemi glavnimi knjigami? 61 10. Ali se računski sklep s predlogi nadzorstva o razdelitvi dobička 8 dni pied občnim zborom po¬ šilja udom, ali se ji in isti dru¬ gače naznani? Ali se računski sklep z bilanco v smislu § 22 zadružne postave javno razglaša? 11. Katere prepotrebne knjige se pogrešajo ? Podpis revizorja: Podpis načelstva: URADNI DAN. Posojilnica mora imeti gotove uradne dneve, za katere mora vedeti širno občinstvo. Ob uradnih dnevih mora biti posojilnica dostopna vsem strankam brez izjeme. Takrat se opravljajo vsi posli kar od kraja: sprejemajo se prošnje za vstop, za posojilo; stranke prinašajo in odnašajo denar, vplačujejo hranilne vloge, vračajo posojila, poravnavajo obresti, dobe pri seji načelstva do¬ voljena posojila itd. Ob uradnih dnevih naj bosta v pisarnici vsaj dva odbornika navzočna, ali vsaj en odbornik poleg uradnika (pisarja), če ga po¬ sojilnica ima. Ako so se na uradni dan došle in izplačane svote le v dnevnik zapisovale, treba jih potem, ko stranke odidejo, zapisati še v vse druge knjige, kamor bi se sicer takoj morale zabiležiti. Hranilne vloge (vložene in izplačane) se morajo pa takoj in sicer prej, ko se hranilnična knjižica izroči stranki, vpisati v konto knjige za hranilne vloge. Po dokončanem uradnem dnevu se zaključi dnevnik, sešteje gotovina v blagajnici, ki se mora vjemati s svoto, katero blagaj¬ niški dnevnik kaže. Potem se gotovina napiše na denarni listek in oba (denar in listek) shranita se v kaši pod dvojnom zaporom, kjer čakata prihodnjega uradnega dneva. — Da dela posojilnica vedno večji in večji napredek, treba je imeti večkrat v tednu uradni dan ali celo vsak dan uradovati, ali vsaj skoro vselej vstreči strankam, zlasti tistim, katere imajo daljno pot do po¬ sojilnice. 62 MESEČNI RAČUN IN MESEČNA KONTROLA. Po vsakem uradnem dnevu je mogoče pri pravilnem knjigo¬ vodstvu pregledati, kakošno je stanje posojilnice; kakošne vrste so bili dohodki in kakošni so bili izdatki, to kažete knjigi <'do- hodkis in «stroški», knjigi, ki služite v tako imenovano skon- triranje. V te knjige kaže namreč razvrstiti po vsakem uradnem dnevu vse dohodke in izdatke. Ako se potem seštevati hoče te rubrike, vidi se že kateri koli dan, kaj in koliko je došlo in se izdalo. To seštevanje izvrševati ni treba sicer vsak dan, ali kaže pa to storiti ob koncu meseca. Takrat naj se tudi pri seji načel¬ stva konštatuje, da se je škontrovanje izvršilo, in da je to poka¬ zalo, da se blagajniški dnevnik s knjigami za škontrovanje popol¬ noma vjema LETNI RAČUN. Računi slovenskih posojilnic naj obsegajo navadne 3 dele vsakega pravilnega trgovskega računa: 1) denarni promet, 2) stanje (bilanca), 3) račun o dobičku in zgubi, a) Račun denarnega prometa je le prepis vseh svot, ki so bile najprvo v blagajniškem dnevniku zabilježene in potlej še v knjigah »dohodki* in »izdatki* razvrščene. b) Pregled stanja, bilanco je že težje sestaviti. Rezultat baš minulega leta je treba postaviti na rezultate prejšnjega leta. T a števila je pa treba še primerjati s svotami, ki se vzamejo iz vseh zadružnih knjig. Treba je pač sešteti iz knjig vsa posojila, ki so pri dolžnikih bila zadnji dan zadružnega (ob enem solnčnega) leta, sešteti vse zaostale obresti, naložene hranilne vloge z naraslimi obrestmi, preceniti inventar itd. Na ta način se dobi zadružno imetje. Da se dobe zadružne obveznosti (pasiva), treba je slično postopati glede deležev, hranilnih vlog, rezerve itd. Ako se bilanca na' dva načina sestavlja in računi, tako se najdejo gotovo prava števila, ki niso fingirana (navidezna), marveč odgovarjajo djanskemu stanju posojilnice, c) Račun o do¬ bičku in zgubi ni tako važen. To je le kontrola in dokaz, da se je bilanca pravilno iz.računila in sestavila. Ta oddelek celega ra¬ čuna je ob enem tudi izpričevalo, da zavod ve, kateri oddelki njegovega poslovanja so zadrugi v korist, kateri v škodo. Tu je pa treba dobro preudariti, katere vrste dohodki so bili zadrugi v resnici v korist, in katere v resnici v škodo; preu- 63 dariti, katera števila je uvrstiti le pri tem kontu in ne pri bilanci, katera števila se pa zopet morajo pri tem kontu in pri bi¬ lanci v poštev jemati in navajati. Splošnega navoda za sestavljenje letnega računa ne moremo podati, ker so v tej zadevi različna pravila posojilnic, katera po¬ vedo kako je bilanco sestavljati. Rezervni fond pride vsekako med pasiva (dolgove); navadno pride med pasiva pristopnina, ker se mora običajno djati k zadružnemu zakladu. Obresti, ki jih po¬ sojilnica daje lastnemu fondu, prištevajo se tudi k pasivi. Upravni stroški se prištevajo vselej k »škodil (zgubi), baš tako nagrade (ako se niso dale iz čistega dobička), davki, neposredne pristoj¬ bine. Povrneni upravni stroški pridejo k dobičku, baš tako nov inventar; dočim je obraba inventarja posojilnici v škodo. Kedar dela nova posojilnica svoj letni račun, naj vzame za vzgled tudi nekaj računov novejših posojilnic. Sicer pa naj vpraša za svet izvedence; pisatelj bode sleherni posojilnici rad razjasnil, kar bode v njegovi moči. 4. del letnega računa je opravilno poročilo, kakoršno naravnost terja § 22. točka 3 zadružne postave z dne 9. aprila 1873, v katerem se pravi, da se mora z računskim sklepom in bilanco vred objaviti »število udov, ki jih je društvo imelo o času sklenene bilance, potem število društvenikov, kolikor jih je v teku bilančnega leta pristopilo in odpalo, kakor tudi število opravilnih deležev, kolikor jih je bilo o sklepu bilance in kolikor se jih je v teku leta vnovič pridru¬ žilo, odpovedalo ali odplačalo^. Pravilno je, da so pri letnih računih zlasti upravni stroški natančno navedeni in razvrščeni; zlasti kjer so 1:i stroški že visoko •število, treba je tudi v javnem' računu vse te svote navesti, da si zadruga ohrani svoje dobro ime nasproti udom in nasproti ob¬ činstvu. Pove naj se tudi, kako se namerava čisti dobiček pora¬ biti ali kako se je že obrnil. Račun naj bode glede vseh oddelkov podpisan od vseh udov ravnateljstva (načelstva) in od pregledovalcev računa. Dobro je pa, če ima račun še pregled posojilniškega delovanja iz prejš¬ njih let in razna naznanila glede uradnih dni, glede sprejemanja udov in hranilnih vlog, zastran dovoljenja posojil, zastran viso¬ kosti raznovrstnih obresti (deležev, hranilnih vlog, posojil) itd. 64 — KNJIGOVODSTVO. Za pravilno knjigovodstvo je treba vse polno knjig, knjižic, zapisnikov in tiskovin : A) Knjige morajo biti sledeče: 1) blagajniški dnevnik, 2) in 3) skontro (dohodki in stroški), 4) konto deležev, 5) konto posojil, 6) konto hranilnih vlog. Te knjige morajo biti debele in trdo vezane (v usnje); to velja zlasti o knjigi št. 5 in 6. J?) Knjižice: 1) zapisnik zadružnikov, 2) vložni zapisnik (exhibitni protokol), 3) zapisnik naloženega denarja, 4) zadružne knjižice (te se vročijo udom in dolžnikom), 5) hranilne knjižice (vročijo se hranilničarjem). Za konto posojil in hranilnih vlog je dobro napraviti 6) ka¬ zalo (index), da se najde stranka, 'katera ni knjižice seboj prinesla. Za vpisovanje upravnih stroškov je dobro imeti posebno knjižico (7), skoro tako tudi za neposredne pristojbine (8). C) Zapisnike naj ima posojilnica še sledeče: 1) zapisnik inventarja, 2) zapisnik za seje načelstva, nadzorstva in občnega zbora (zadostuje za vse ena debela čista knjiga), 3) zapisnik za¬ dolžnic z dnem, kdaj se iztečejo, 4) zapisnik menic z isto rubriko. D) Tiskovine naj ima posojilnica sledeče: 1) prošnje za pristop in posojila, 2) pristopna izjava, 3) prošnja za podaljšanje posojila, 4) odstopna izjava, 5} opomini (terjanje kapitala, obresti), 6) 'informacije (poizvedovanje) o dolžnikih V »-društveni tiskarni* D. Hribarja v Celji se dobe sle¬ deče tiskovine*: Obrazec J..’Blagajniški dnevnik. B. Konto za posojila. C. Konto za hranilne vloge. D. Konto za zadružne deleže. E. Knjiga za stroške. F. Knjiga za dohodke. G. Imenik društvenikov. H. Denarni listek. 1. Listek vzdignenih hranilnih vlog. K. Referatna pola za dolžnike. L. Poročevalna pola za dolžnike. M. Opomin ostalih obresti. N. Računski listek za posojila. 0. Konto hranilne vloge. P. Konto cdelež in dividenda*, P. Konto »posojila*. S. Izkaz. Glede knjig, katere rabijo posojilnice, omenimo da je vedno najboljše rabiti poseben konto za hranilničarje in poseben za po¬ sojila (dolžnike). Večkrat se stvar zamotati utegne, ako bi se * Poglavitne obrazec te tiskarne smo porabili za izpeljane uzore nekaterih slučajev posojilhiškega knjigovodstva. 65 rabila za oboje le ena knjiga pod imenom »glavne knjigo, kjer bi se dolgovi zapisovali na eno, »vloge* na drugo stran, kakor nemški «soll in haben*. (Čudno se nam vsled tega zdi, da rabijo v ta namen nekatere posojilnice edino le «glavno knjigo* — ena ima celo svoj nemški »soli* pa « haben* v tej knjigi (zato se jej pa včasih tudi štrena zmeša, toda ne drugače, kakor v besedah «soli — haben*, — sicer je zavod velik in zelo čislan). Knjige za posojilnice so skoro da najboljše te, katere je »Zveza« pripo¬ ročila — dobe se v D. Hribarjevi tiskarni v Celji. Pri tiskovini »blagajniški dnevnik* bi želeli, da se nadomesti izraz »stroški* — s pravilnejšim »izdatki* in za »Fiirtrag* naj se rabi pravil¬ nejši »iznos* mesto »prenos* in za »Uebertrag* pa »prenos* mesto »odnos*. Tako rabijo te izraze tudi Hrvati, kar je po na¬ šem mnenji pravilnejše. Kedar novi udje vstopajo, takrat naj sleherni podpiše pravila ali se izjavi, da k zadrugi pristopi. Te pristopne izjave s podpisi naj se hranijo v posebni knjigi, ali pa se dajo tiskati take izjave o pristopu, ali pa se stranka takrat ob enem, ko prosi posojila, tudi podpiše, da pristppi k zadrugi. Glede iz¬ stopa iz zadruge je tudi potrebno posebne izjave, toda to je v korist le stranki, da se reši dolžnosti, katere je bila prevzela pri vstopu; zato naj ona sama skrbi, da se popolnoma in pravilno odveže. Vendar imajo tudi za odstopno izjavo nekatere posojilnice tiskane obrazce. Vse posojilniške knjige se morajo voditi po trgovskih po¬ stavah, potlej imajo veljavo tudi pred sodnijo; ž njihovo pomočjo, in ako se dobi še prisega, lehko se dožene sicer dvomljiva pravda; t. j. ako bi se drugi dokumenti (zadolžnica, menica) izgubila. Po posojilniških knjigah se ne sme nič izbrisovati in popravljati; zlasti številke se morajo po vseh knjigah vjemati. Knjige posojilniške se morajo vedno hraniti; pisma, računi in drugo pa najmanj 10 let, kakor to trgovska postava predpisuje. V nekem obziru je najvažnejša knjiga blagajniški dnevnik (žurnal), ker v to knjigo mora priti vsak krajcar, ki je došel za¬ vodu, in v to knjigo se zapiše sleherna svota, ki se izplača. ■—■ Enako važni ste tudi knjigi: »konto za posojila* in »konto za h r an i In i č a r j e*, ker ste obe skupaj tako rekoč glavni knjigi. Te knjige naj se shranjujejo v kaši, ker so jako važne. Kolekovane morajo biti tiste knjige, v katere pridejo še druga imena, ne samo imena udov, torej blagajniški dnev- 5 66 nik, konto za h r a n i 1 n i č a r j e in knjige za škontriranje (razdelnik) (dohodki in stroški).* Načelo mora biti posojilnici to, da ima vsako svoto, ki je došla ali odšla, zapisano najmanj v dveh knjigah; vrh tega naj ima pa stranka isto svoto tudi v svoji knjižici. — Nič naj se stranki ne izplača, če knjižice pri sebi nima. Navadno tudi denarja od stranke jemati ni treba, če bukvic nima. V zapisnik zadružnikov naj se vselej zapiše, kdaj je ud vstopil. Ako naznani odstop, naj se tudi to zapiše, da bode koncem leta odstopil, če je bil namreč pravočasno odstop naznanil. Delež naj se mu pa še le izplača 4 tedne po občnem zboru. Takrat odda izstopivši ud svojo zadružno knjižico. Jako važna je tudi tiskovina, ki zasluži za podlogo, ko se poizveduje o stranki, ki posojila išče. Tukaj je treba, da si poso¬ jilnica zadobi dobro prepričanje o prosilčevi materijelni in mo¬ ralni vrednosti. Oboje naj se jemlje v poštev. Glede materijelnega stanja naj se poprašuje o nepremakljivem in premakljivem imetji prosilca, poprašuje naj se, čemu bode rabil posojilo, za koliko časa itd.; kje utegne dobiti, da bode vrnil. Natanko je treba po¬ izvedovati tudi o porokih. * Tiskarne preskrbe navadno poleg vezanja tudi kolkovanje knjig. OBRAZCI. (Njih cenik je v dodatku te knjige.) 68 KONTO ZA POSOJILA. Obrazec B. 69 KONTO ZA HRANILNE VLOGE. Obrazec C. 70 RAZDELNIK ALI KNJIGA ZA SK0N- RAZDELNIK ALI KNJIGA ZA 71 Obrazec F. KONTO ZA ZADRUŽNE DELEŽE. štev, deleža 500. Ime Zabukošek Peter v Levcu h. št. 10 Štev, deleža 501. Ime Strahar Janez v Vojniku h. št. 15 Obrazec D. IMENIK ZADRUŽNIKOV. Obrazec G. ZGODOVINSKI PREGLED SLOVENSKIH POSOJILNIC. a) Raiffeisen-ove posojilnice. Raiffeisena imenujejo očeta malih nemških posojilnic. F. Raiffeisen je bil rojen na Nemškem, nekje ob Renu blizu Koblenca 1. 1818. Bil je upravni uradnik. V tistih krajih, kjer je v mladih letih (1847—1850) služil, je bila takrat velika beda in lakota med prostim ljudstvom. Da bi revnemu narodu pomagal, osnoval je bil najprvo konsumno društvo z vzajemnim poroštvom, ki je svojim članom živila po ceni preskrbovalo, n. pr. kruh, krompir; imelo je svojo pekarijo, preskrbovalo ljudstvu tudi dobro seme itd. Kljubu temu je zapazil Raiffeisen, da bode ljudstvu še le potem pomagano, če bode dobilo po ceni denar na posodo, ker ga namreč oderuhi preveč stiskajo, zlasti pri živinski kupčiji in sprejemanji živine v rejo. Zato je začel ljudem v tistih krajih posojilnice snovati. Njega je vodila, čeravno je bil protestant, prava krščanska ljubezen do bližnjega, kateremu je hotel z denarnimi zavodi pomagati. Njegov namen je bil v prvi vrsti, s podukom na člane in izposojevalce upljivati, torej pobaljšati ga najprvo v nravstvenem obziru. Pri snovanji posojilnic je imel Raiffeissen sledeča načela: Vsaka vas ali vsaj vsaka župnija naj ima svojo posojilnico. Posojilnico naj vodijo kmetje sami, najboljši občani naj sto¬ pijo na čelo denarni zadrugi; vodijo naj zavod brezplačno. Le «računan naj dobi primerno nagrado, ki naj bode kolikor mogoče vedno enaka, če tudi je dela več, kakor prvotno in navadno. Kmetje, kateri kot udje pristopajo, naj se neomejeno zavežejo za¬ drugi s svojim poroštvom. Deležev naj posojilnica ne jemlje; kmet ne more deležev plačevati, denarja potrebuje za kmetovanje. Vsaj njegova kmetija, živina in poljsko orodje njegovo dajejo dovolj varnosti pri zadrugi z neomejenim poroštvom. Obresti od posojil naj posojilnica ne jemlje naprej. Da ima denarna sredstva za po- sojevanje, skrbi naj za hranilne vloge. 74 Posojuje naj se po Raiffeseisen-ovem nasvetu le na zadolž¬ nice; menice so pri njegovih zavodih izključene. Čisti dobiček se ne razdeljuje med člane, ampak prideva k prihranjeni zalogi (rezervnemu fondu), do katerega posamezni udje nimajo pravice, marveč le vseskupna posojilnica. Če bi se posojilnica razdružila, si tudi zadružniki te zaloge ne smejo prisvojiti. Ona ostane mar¬ več, kakor kakošna ustanova, nedotakljiva, ima se le obresto- nosno naložiti dotlej, da se ustanovi nova posojilnica, ki jo zopet kot svojo last prevzame. Po njegovem prizadevanji se je osnovalo na stotine posojilnic. Kolikor mogoče, je vse te zavode združil v enako društvo, kakor je naša «Zveza» ; okolo 500 posojilnic je vodil v tem svojem dru¬ štvu, ki je imelo 8 — 10 preglednikov za zavode, ki so se mu pri¬ družili. Raiffeisenu je veliko pomagal njegov sin. Blagi mož je umrl še le pred nekaterimi leti (1888), 70 let star. Po njegovih načelih se je osnovalo že več kakor 1500 posojilnic. Drug, enako zaslužni mož je bil b) Schulze-Delitsch. Za nemško posojilništvo imata oba enake zasluge. Dočim je prvi začel svoje delovanje na zahodnem Nemškem, bilo je delo¬ vanje druzega prvotno razširjeno bolj po vzhodnem Nemškem, po Pruskem in Saksonskem. Oba moža sta začela delovati v istih letih (1847 — 1850); oba sta imela skoro enaka načela in enake namene: združiti posamezne moči, posamezne ljudi v celoto, v ta namen, da celota posameznim posojuje, kedar so v denarni stiski. Po načelih vzajemnosti, po principih skupne zaveze priti do skup¬ nega kapitala in premoženja, s katerimi naj se posameznim članom te skupnosti pomaga — to je bil smoter pri obeh možeh. Raz¬ ločevala sta se le v nebistvenih rečeh. Raiffeisen je imel princip, pomagati le kmetskemu ljudstvu; zato je hotel ustanovljati le kmetske posojilnice; Schulze ni bil tako tesnosrčen. On je prirejal in nasvetoval denarne zavode za vse stanove, rokodelce, kmete, trgovce in za slehernega pač, kdor se je hotel pridružiti osnova¬ nemu denarnemu društvu, zato je nasvetoval zdaj omejeno, zdaj neomejeno zavezo, sploh je precej več svobode puščal v svojih naukih. Zato so se mogle po njegovih nazorih osnovane denarne zadruge več ali manj razširiti ali skrčiti in dobiti celo značaj ve¬ likih denarnih zavodov, denarnih bank. 75 Raiffeisen je pa želel, da ima le vsaka kmetska vas ali vsaka kmetska župnija svojo posojilnico (da bi več župnij skupno imelo svoj denarni zavod, to naj bi bila le izjema). Raiffeisenove poso¬ jilnice naj bi ostale tudi vedno prave kmetske posojilnice, katere naj bi v resnici le kmetje na skrbi imeli; edino le za vodstvo ra¬ čunov naj bi se posluževali ali učitelja ali župnika, ki pa naj bi nikakor ne imel v drugem obziru (pri pogojevanji in vračevanji) odločilne besede. Schulze pa ni izključeval inteligence in glede obsega v terenu (ozemlji) ni stavil nikakoršnih mej. Zato so se posojilnice te vrste razprostirale navadno čez eden ali pa tudi čez več upravnih (sodnih) okrajev in bile ustanovljene zdaj za kakošno mesto, zdaj za več vasi itd. Bistveni razloček med tema snovateljema nemških posojilnic je bil ta: Raiffeisen je izključil deleže, Schulze jih je pa na vsak način priporočal. Raiffeisen ni trpel, da bi udje od posojilnic še kakošen drug dobiček imeli, kakor ta, da so na posodo dobivali. Schulze je pa dopuščal, da so se prvič deležem dajale obresi in drugič primeren del udom od napravljenega konecletnega dobička ali celo oboje skupaj. Raiffeisen je pa terjal, da ves dobiček pride v prihranjeno zalogo, za katero je pač tudi Schulze skrbel, toda s tem razločkom, da ta ni odrekal pravice posameznim udom do tega rezerv¬ nega fonda, katerega bi si oni smeli med seboj razdeliti, ako bi se kdaj razšli. Raiffeisen je pa hotel, da se posamezni udje nikoli prihranjene zaloge ne dotaknejo. Sicer sta pa oba, ki sta posredno in neposredno, z besedo in peresom jako veliko zavodov v življenje zbudila, s tem nadzo¬ rovala posojilnice, da sta leto za letom priobčevala v letopisih o njih statistične date in dajala navode za pravilno poslovanje. Vrh tega sta oba združila večino svojih posojilnic v društvo, katero je po svojih knjigah, časopisih in uradnikih v zvezi stoječe poso¬ jilnice podučevalo in nadzorovalo, torej sta ona dva to storila, kar dela predsednik «Zveze slovenskih posojilnic« tudi že več nego 10 let. c) C e s k e z a 1 o ž n y. Popred kakor nemški kmetje, so znali češki kmetje razlagati si sanje Egiptovskega Jožefa; t. j. v dobrih časih varčevati za slabe čase. Že v 18. stoletji in menda še pred so imeli kmetje po čeških vaseh in trgih navado, da so žito v dobrih letih ali pa 76 sploh v jeseni shranjevali, da so ga imeli za slabe čase in za setev. Neki del svojih pridelkov morali so »založiti » v skupnih žitnicah in shrambah, v katere so morali tudi graščaki nekaj doprinašati. Prve češke posojilnice na Češkem, Moravskem in Sleskem so bile torej žitne, in ne denarne založnice, a so bile last vseh gruntarjev dotične vasi. To shranjevanje žita je bilo začetkoma prostovoljno, pozneje pa, za cesarja Jožefa ukazano. To je trajalo morebiti skoro do polovice tega stoletja. Iz teh žitnih zakladov, ki so prišli kmalu pod državno nadzorstvo, izcimili so se polagoma denarni zavodi. Žita je namreč večkrat preostajalo, prodali so ga, denar pa shra¬ njevali. In kakor je bilo žito občna (občinska, vaška) last, tako tudi za žito skupljeni novci, katere so začeli mesto žita — ne po- darjevati, marveč posojevati. Na ta način so nastale sredi tega stoletja in pozneje češke »gospodarske založny». Z njimi se je za¬ čelo pečati tudi zakonodajalstvo, osobito deželni zbor, da so se te starodavne češke posojilnice uredile v duhu časa in po enako¬ mernem postavnem potu. Najprvo se je več teh založnic, ki so bile po vaseh raztrešene, združilo v okrajne založnice, ki so bile in so še nadzorovane po deželnem odboru; pozneje so se uredile v zmislu zadružne postave ali pa prelevile celo v čisto nove za¬ druge po Schulze-jevem ali Raiffeisenovem sistemu. Razen »gospodarskih založena so se pa istočasno, kakor na Nemškem, tudi na Češkem snovale samostojne posojilnice za drugo ljudstvo, (gruntarji so jih že imeli), za meščane, rokodelce, trgovce itd. Te so bile osnovane največ po Schulze-jevih navodih. Njih število je bilo že pred 20 leti jako veliko, ko so se snovale še kot društva, ko ni bilo še sedanje ugodne zadružne postave. Te posojilnice so zvali »občanske (meščanske) založny»; imele so menda svoje sedeže največ po mestih, trgih in obrtnih krajih. Kot tretja, pa slabše zastopana vrsta čeških posojilnic bi bile one male založne iz novejše dobe, katere imajo običajno naslov «spo- ritelni a uverni spolek«. Te se le v tem od onih razločujejo, da so sprejele bolj Raiffeisenova načela, da n. pr. izključno le na za¬ dolžnice posojujejo, kar so sicer tudi starejše »gospodarske za¬ ložne» storile. Kakor imamo Slovenci svojo «Zvezo», tako imajo Čehi svojo »Jednoto založen v Čechach, na Morave a ve Slezskus, ki izdaje enako našemu »Letopisu^ statistiko čeških posojilnic, ki jih pod- učuje in menda nekoliko tudi po svojih uradnikih nadzoruje. K tej »Jednotb plačujejo enako slovenskim posojilnicam posamezne za¬ ložne na leto 5 — 100 gld., po tem, kakor so večje ali manjše. 77 Iz najnovejše statistike (za 1. 1893) posnamemo, da je vseh čeških založnic 1. 1893. bilo v omenjenih deželah češke krone 698 (vmes tudi 1 na Dunaji), ki so imele 269.302 članov. Dočim skrbi «Jednota» le za red in poduk pri posojilnicah, ima pa »Živnostenska (obrtna) banka«, v Pragi s svoj'mi podruž¬ nicami nalogo, da jim priskoči na pomoč, kedar so v denarnih stiskah. Ta banka posojuje češkim založnicam, kedar potrebujejo, večje in manjše svote proti menicam. S to banko so stopile že tudi nekatere d) slovenske posojilnice na enak način v zvezo in bile prav zadovoljne s postrežbo. Predno prestopimo h kratki zgodovini slovenskih posojilnic, moramo poudarjati, da je češko posojilništvo najstarejše in najbolj razvito, ter da prekosi vso nemško posojilništvo v deželah češke krone in drugih avstrijskih kronovinah. Posojilništvo se je začelo namreč v zadnjih letih tudi po Dol. in Gor. Avstrijskem ši¬ riti in tudi po Tirol¬ skem. Povsodi se snu¬ jejo posojilnice ali po Schulze-jevih ali po Raiffeisen-ovih princi¬ pih ; vendar se ne mo¬ re nič bolj razviti kakor slovensko posojilništvo, čeravno podpirajo de¬ žele same ustanovitev ondotnih novih poso¬ jilnic, (osobito onih po Raiffeisen - ovih nazo¬ rih), dočim se mora naše posojilništvo le na lastne moči, na domo¬ ljubje in na moč slo¬ venskega kmeta opi¬ rati. Dr. Josip Vošnjak Kako se je torej začelo slovensko posojilništvo? Po zgledu čeških posojilnic in po Schulze-jevih nazorih je praktično vpeljal prvo slovensko posojilnico pokojni češki rojak Horak v Ljubljani, ker je bil ondi že pred 36 leti združil neka- , 78 tere ljubljanske obrtnike v «-obrtnijsko pomožno društvo*, ki je bilo v prvi vrsti denarna zadruga in je že prvotno slovensko (nemško) uradovalo. Vendar je vse drugo slovensko občinstvo na posojilnice javno opozoril še le znani naš domoljub, gosp. dr. Josip Vošnjak, ki je v letu 1868 po Češkem potoval, da bi se seznanil z ondotnimi razmerami in potem Slovence opozoril na vse, kar je ondi hvalevrednega našel. Res je storil blagi domoljub to v "Slovenskem narodu«, v katerem je posebno to povdar- jal, kako je na Češkem z veseljem videl, da so imeli skoro v vsaki vasi svojo «založno«. Na to je povdarjal potrebo tacih za¬ vodov za Slovence tudi v koledarji (1871) družbe sv. Mohorja, kjer je bil ob enem pribčil tudi pravila za uzor. Praktično pa je skusil napraviti prvo slovensko posojilnico v svojem takratnem službenem kraji, v Smarji pri Jelšah, kar se mu pa ni posrečilo, ker je bil ta kraj prehitro zapustil, preselivši se v Slovensko Bi¬ strico. Vendar so pa istočasno ljutomerski rodoljubi po navodu Schulze-jevih knjig in pravil ustanovili že 1. 1871. kot društvo tako rekoč prvo slovensko posojilnico, kateri je že bodoče leto tudi kot društvo sledila posojilnica pri sv. Jakobu v Rožni dolini. Da sta obe vzeli Schulze-ja za uzor, to posnamemo že iz tega, ker sta obe visoke deleže vpeljali in svoje moč posebno v deleža 1 stavili. Zato pa imata dandanes še obe prav velike svote v de¬ ležih. Kar se je posojilnic pozneje osnovalo, n. pr. ona v Metliki, kije zelo stara, si je tudi le bolj Schulze-ja vzela za uzor; metliška posojilnica ima n. pr. tudi dokaj visoke deleže, od katerih daja precej veliko delnine. Skoraj po enakih uzorih se je osnovala tudi posojilnica na Vrhniki, da si je pozneje delovati začela. Celjska posojilnica je vpeljala poleg velikih tudi male deleže in to zarad tega, da si je pridobila s tem davčne olajšave postave z dne 27. decembra 1880. Po njenem uzoru se je vsled navodov, ki jih je dajala "Zveza«, osnovalo največ slovenskih posojilnic, katere strinjajo nazore Schulze-jeve in Raiffeisen-ove in se ob enem opirajo, kakor se tudi morajo, na zadružni zakon od 1, 1873. In to tudi odobrujemo. Nikakor ne moremo namreč svetovati, če bi to tudi naša zadružna postava dovolila, da bi posojilnice bile čisto brez deležev, kakor Raiffeisen želi. Raiffeisenov nasvet, da ostane prihranjena zaloga (rezerva) nedotakljiva za vse čase, je sprejela tudi postava od 1. junija 1889, na katero se je več posojilnic oziralo pri svojih pravilih, Na drugi strani pa se z Raiffeisenovimi nazori, po katerih je deloma osno¬ vanih nekaj posojilnic na Koroškem in v novejšem času tudi na 79 Kranjskem, nikakor ne strinjamo, da bi posojilnica le v svoji vasi (župniji) delovala. To je premajhen delokrog. Zato take posojilnice nikakor na morejo prav vspevati. Imajo premalo duševnih in ma- terijelnih moči na razpolaganje. Največ slovenskih posojilnic si je izvolilo en sodnijski okraj za svoje torišče. Take tudi najboljše vspevajo, zlasti če imajo sedež na mestu sodišča in če so v dobrih rokah. Takih posojilnic je tudi na Štajerskam in Kranjskem največ; tudi na Primorskem se ravnajo večinoma po tem zgledu. Le na Koroškem ni bilo mogoče povsod ravnati se po tem načelu, ker baš na sedežu sodišč ni bilo dobiti za ta posel potrebnih domo¬ ljubov. Mi želimo, da bi se stare in noye posojilnice ravnale po duhu in navodih, katere daja «Zveza slovenskih posojilnilnic«, in po naših v tej knjigi razloženih nazorih, da postanejo na ta način slovenske posojilnice zdrava in krepka specijaliteta med avstrij¬ skimi posojilnicami. POSTAVA OD 9. APRILA 1873 o pridobitnih in gospodarstvenik društvih ali to varištvih. S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako: POGLAVJE I. SPLOŠNA DOLOČILA. Prvi oddelek. O ustanovitvi društev in o pravnem razmerji nj ih o vi h udov. § 1- Določila te postave bodo veljala za društva z nedoločenim šte¬ vilom društvenikov, katerih namen je pospeševati prislužek (dobiček) ali gospodarstvo svojih društvenikov z vkupnim obrtovanjem ali z da¬ janjem kredita (pridobilna in gospodarstvena društva), kakor zajemna in kreditna društva, sirovinska in magazinska društva, produktivna društva, potrošna društva in stanovna društva itd. § 2. Pridobilna in gosodarstvena društva se morejo napraviti tako, da jim so društveniki ali neomejeno ali omejeno zavezani. 80 V prvem slučaji je vsak društvenik z vsem svojim imetkom ne¬ razdelno zavezan za društvene dolžnosti, a v drugem slučaji samo do neke določne, naprej ustanovljene vsote. § 3. K ustanovitvi društva je potrebno: 1. Da se sprejme društvena firma (tvrdka); 2. da se društvena pogodba (pravilo, položilo, statut) pismeno sestavi; 3. da se ta pogodba vpiše v vpisnik (register) za društva. Posamezni društveniki pristopijo s pismenim izrecilom. § 4. Društvena firma mora biti vzeta s predmeta, kateremu velja podjetje, imeti oznamenilo «društvo v vpisnik vpisano« ter pristavek po tem, kakoršna je zaveza (§ 2), namreč: «ž neomejeno zavezo« ali pa «z omejeno zavezo«. Ime društvenikov' ali drugih oseb se ne sme jemati v firmo. Vsaka nova firma mora se očitno razlikovati od vseh firm vpisanih društev, katere so že prej v tistem kraji ali v tisti občini. § 5. Društvena pogodba mora obsegati: 1. Firmo in sedež društva; 2. predmet podjetja; 3. dobo, doklej bode trpelo društvo, ako bi se utesnilo na do¬ ločen čas; 4. uvete za pristop društvenikov, in tako tudi kaka posebna določila o odhodu iz društva (izstopu, smrti ali izloč.lu); 5. količino opravilnih deležev posameznih društvenikov in način, kako se narejajo; 6. načela, po katerih bode delati bilanco in dobiček preračunjati, način, kako se bilanca pretehtuje, in tako tudi določilo o razdelbi dobička in izgube med posamezne društvenike; 7. kako se voli in sestavlja načelstvo in kako se izkazujejo udje načelstva, njihovi namestniki in društveni uradniki; 8. obliko, kako se sklicujejo društveniki; 9. uvete za glasovalno pravico društvenikov, in obliko, kako se ta pravica zvršuje ali uživa; 10. tiste reči, o katerih se ne more sklepati po prosti večini tistih društvenikov, ki se snidejo na sklic, temveč je treba večje ve¬ čine glasov ali pa sklepa po drugih potrebnostih storjenega; 11. kako bode društvo svoja naznanila razglašalo; 12. naznambo o tem, bodo li društveniki za društvene dolžnosti neomejeno ali le z neko omejitvijo zavezani, in če je v tem zadnjem slučaji zavezanost raztegnena čez mero v postavi določeno (§ 76), doklej sega ta zaveza; 13. imena udov prvega načelstva ali tistih oseb, kateri naj iz¬ prosijo vpis društva v dotični vpisnik. 81 § 6- Društvena pogodba, vpisana v vpisnik društev, mora se v po¬ snetku razglasiti. Posnetek ta mora obsegati: 1. Datum društvene pogodbe; 2. firmo in sedež društva; 3. predmet podjetja; 4. dobo, doklej bode trpelo društvo, če je utesnjeno na neko določeno dobo; 5. imena in stanovališče udov načelstva, ako je načelstvo že v društveni pogodbi postavljeno; 6. način, kako bode društvo svoja naznanila razglašalo; 7. naznambo o tem, bodo li društveniki z neko utesnitvijo za¬ vezani, in če je v tem zadnjem slučaji zavezanost raztegnena čez mero v postavi določeno (§ 76), doklej sega ta zaveza. Ako je v društveni pogodbi določena oblika, kako daje načel¬ stvo izrecila svoje volje na znanje in kako se podpisuje v imenu društva, naj se razglasi tudi to določilo. § 7. Pri vsakem trgovinskem sodišči je pisati vpisnik o tistih društvih, katera imajo svoj sedež v njegovem okoliši. Za ta vpisnik veljajo določila v trgovinskem zakoniku o trgo¬ vinskih vpisnikih (registrih) dana. § 8. Dokler ni vpisano v društveni vpisnik, društva kakor tacega še ni. Ako se v imenu društva dela, predno je vpisano, zavezani so de¬ lajoči osebno in nerazdelno. § 9- Vsaka predrugačba društvene pogodbe mora se pismeno storiti ter trgovinskemu sodišču zglasiti s priloženim prepisom društvenega sklepa. S tem premenilnim sklepom dela se tako kakor z izvirno dru¬ štveno pogodbo. Razglasi se samo v toliko, kolikor so po njem pre¬ drugačena določila v prejšnjih razglasih obsežena. Sklep nima pravne moči, dokler ni vpisan v društven vpisnik pri tistem trgovinskem sodišči, v okoliši katerega ima društvo svoj sedež. § io. Pri vsakem tistih trgovinskih sodišč, v kraji katerih ima društvo kako podružnico, mora se le-ta zglasiti, da bode vpisana v društveni vpisnik, ter je pri tem izpolniti vse, kar §§ 6 in 9 za glavni zavod velevata. § H- Pravni razmer med posameznimi društveniki se ravna v prvi vrsti po društveni pogodbi. Ta pogodba sme samo v tistih točkah, pri katerih je to izrečno dopuščeno, odstopati od določil te postave. 9 82 § 12. Društvo sme pod svojo firmo pridobivati pravice in na se jemati dolžnosti, tudi zemljiško svojino ali last in druge stvarne pravice na zemljiščih pridobivati, pred sodiščem tožiti in toženo biti. Redoma podsodno je tistemu sodišču, v okraji katerega ima svoj sedež. § 13. Za društva, katerih podjetje se celoma ali deloma suče o trgo¬ vinskih opravilih, veljajo, kodar ta postava ne ukazuje drugače, do¬ ločila trgovinskega zakonika, dana o trgovcih. § 14. Ondi, kjer ima društvo in povsod, kjer ima katera njegova po¬ družnica svoj sedež, naj se piše kazalo (register), v ktero je vpisovati ime in priimek in tako tudi stan vsakega društvenika, dan, katerega je pristopil v društvo in prestal biti društvenik, število • opravilnih de¬ ležev, ki jih vsak ima, kakor tudi odpoved enega ali več opravilnih deležev. Vsakemu mora biti dopuščeno, pogledati v to kazalo, kakor v društveno pogodbo in kake njene premembe. Drugi oddelek. O načelstvu, nadzornem svetovalstvu in velikem zboru. § 1-5. Vsako društvo mora imeti načelstvo, izvoljeno izmed duuštve- nikov. Po njem je ono zastopano pred sodiščem in zunaj sodišča. Načelstvo sestoji lahko iz enega ali iz več udov, udje utegnejo imeti plačo ali brez plače. Njih postavitev je vsak čas oporočena ali preklicna, ne krateč pravic do odškodovanja, ki bi izvirale iz kake pogodbe. § 16. Vsakokratne ude načelstva je takoj po tem, ko se postavijo, zglasiti zaradi vpisa v društveni vpisnik. Zglasitvi naj se pridene nji¬ hov izkaz. Udje načelstva morajo pred trgovinskim sodiščem podpisati se ali svoj podpis v poverjeni obliki vpoložiti. Po enakem je delati vselej, kadar se udje načelstva kako pri mene, oziroma kadar jim se postavijo namestniki. Ako premena ni v društveni vpisnik vpisana niti javno razgla¬ šena, tedaj jo sme društvo tretjemu samo tedaj naproti postaviti, kadar dokaže, da je le-ta pri sklepanji opravila za to premembo vedel Ako se je vpis in razglas storil, mora tretji dopustiti, da pre- memba proti njemu obvelja, ako niso okoljnosti take, da se iz njih mora vzeti, da on, sklepaje opravilo, m vedel niti ne moral vedeti za to premeno. 83 § 17. Načelstvo naj v obliki, kakor društvena pogodba določuje, iz- recilo svoje volje na znanje daje in naj se za društvo podpisuje. Kadar o tem ni nič določeno, potreben je podpis vseh udov načelstva. Pod¬ pisujejo se pa tako, da k firmi društva ali k imenu načelstva vsak svoj podpis pristavi. § 18- Društvu se s pravnimi opravili, ki jih načelstvo v njegovem imenu sklepa, pravice dobivajo in dolžnosti nakladajo. Vse eno je, je li opravilo izrekoma skleneno v imenu društvenem, ali pa če je iz okoljnosti očitno, da je bila pogodnikov volja skleniti ga za društvo. Oblast načelstva, zastopati društvo, sega tudi na vsa tista opra¬ vila, za katera je po občnem državljanskem pravu potrebno, posebno na razpol opravila sloveče pooblastilo. § 19- Načelstvo ima dolžnost proti društvu, držati se tistih utesnil, katera so za razsežaj njegove oblasti, društvo zastopati, ustanovljena v društveni pogodbi ali po sklepih velikega zbora. Ali utesnilo načel¬ stva v zastopanji društva nima do tretjih oseb nikake pravne moči. To velja zlasti za ta slučaj, kadar ima zastop veljati samo za neka opravila ali neke vrste od opravil, ali samo v nekih okoljnostih, ali za neki čas ali v posameznih krajih, ali kadar bi se za neka opravila zahtevalo privoljenje velikega zbora, nadzornega sveta ali drugega organa. § 20. V imenu društva priseguje načelstvo. §21. Za vročitev povabil in drugih vročil društvu bode dovolj, da se vroče kateremu udu načelstva, ki ima pravico ali sam ali z drugimi vred podpisovati se, ali pa društvenemu uradniku, kateri ima pravico, društvo pred sodiščem zastopati. § 22. Načelstva dolžnost je skrbeti za to, da se pišejo društvene knjige, kolikor treba. Tem knjigam, ako so pisane po propisu trgovinskega zakonika, gre za izkaz tega, kar ima društvo iz postavno dopuščenih mu opravil tirjati, tista mera dokazne moči, katera je trgovinskim knjigam po členu 34 trgovinskega zakonika in po §§ 19, 20, 21 in 22 vvodne postave k temu trgovinskemu zakoniku (Drž. zak od 1. 1863, štev. 1) dodeljena. Načelstvo mora zadnji čas v prvih šest mesecih vsakega opra- vilskega leta oznaniti računski sklep preteklega opravilskega leta z bilanco vred. V tem oznanilu treba tudi zlasti na znanje dati število 6* 8.4 udov, ki jih je društvo imelo o času sklenene bilance, potem število društvenikov, kolikor jih je v teku bilančnega leta pristopilo in od- palo, kakor tudi število opravilnih deležev, kolikor jih je bilo o sklepu bilance in kolikor se jih je v teku bilančnega leta vnovič pridružilo, odpovedalo ali odplačalo. § 23. Udje načelstva, kateri v tem svojstvu brez prejetega naročila ali proti prepisom te postave ali društvene pogodbe delajo, zavezani so osebno in nerazdelno za škodo s tem napravljeno. § 24. Društvena pogodba lahko načelstvu pridruži nadzorno svetoval- stvo, ki ga društveniki iz svoje srede — vendar ne tudi izmed udov načelstva — izvolijo, in katerega postavilo je vsak čas oporečno. Kadar je postavljeno nadzorno svetovalstvo, čuje ono nad tem, kako društvo v vseh razdelkih upravstva svoja opravila oskrbuje, ono sme poizvedeti, kako tekb društvene stvari, vsak čas pregledati knjige in spise njegove in preiskati društveno blagajnico, koliko je v njej. Ono sme, kadar koli se mu zdi potrebno, udom načelstva in uradnikom začasno, in to, dokler prvi prihodnji veliki zbor stvari ne razsodi, oblasti ustaviti in narediti, česar je potreba k začasnemu na¬ daljevanju opravil. Ono naj račune o posameznih opravilnih dobah, zlasti letne ra¬ čune, bilance in nasvete o razdelitvi dobička pretrese, in o tem vsako leto velikemu zboru poroči. Ono naj skliče veliki zbor, kadar je v interesu društva potrebno. Udje nadzornega svetovalstva so zavezani za škodo, katero na- rede, ne izpolnivši svojih dolžnosti. § 25. Nadzorno svetovalstvo ima oblast, pravdati se z udi načelstva, kjer veliki zbor tako ukrene. Kadar ima društvo kako pravdo z udi nadzornega načelstva, zastopajo ga pooblaščenci, kateri še izvolijo na velikem zboru. Vsak društvenik ima pravico, ob svojem trošku kakor interve- nient vstopiti v pravde prej omenjene. § 26. Zvrševanje opravil društvenih, kakor tudi zastopanje društva zastran teh opravil sme se odkazati tudi društvenim uradnikom ali drugim osebam kakor pooblaščencem dotičnega društva. V tem slučaji ravna se njihova pravica po danem jim pooblastilu, ona se o dvombi razteza na vsa pravna dejanja, katera so po navadi združena z zvršit- vijo takšnih opravil. 85 § 27. Pravice, katere gredo društvenikom v društvenih rečeh, sosebno kar se tiče oskrbovanja opravil, vpogledovanja v bilanco in nje pre¬ tresa in pa določila, kako naj se razdeli dobiček, zvršujejo vsikoliki društveniki skup v velikem zboru. Vsak društvenik ima na tem zboru po en glas, ako društvena pogodba ne ustanavlja drugače. § 28. Veliki zbor društvenikov sklicuje načelstvo, v kolikor te pravice nimajo po društveni pogodbi ali po ti postavi tudi druge osebe. § 29. Zunaj slučajev v društveni pogodbi izrečno določenih sklicati je veliki zbor, kadar se v interesu društva pokaže potrebno. Veliki zbor se mora precej poklicati, kadar najmanj desetina vseh društvenikov to nasvetuje v vlogi, ki jo oni podpišejo in v ka- reri povedo, čemu in zakaj naj se skliče veliki zbor. Ako je v društ¬ veni pogodbi pravica, zahtevati sklic velikega zbora, dana večjemu ali manjemu številu društvenikov, tedaj naj ostane pri tem. Tiste, katerih dolžnost je, veliki zbor sklicati, naj trgovinsko sodišče na zahtevanje nasvetovalcev k temu primora z globami do 300 gld. avstr, veljave. § 30. Veliki zbor naj se sklicuje tako, kakor društvena pogodba določuje. Namen velikega zbora je vselej s sklicem vred na znanje dati. O takih stvareh, katerih razprava ni tako oznanjena, ne morejo se delati sklepi; vendar za sklep, da se po nasvetu v velikem zboru skliče preizreden veliki zbor, to ne velja. Za to, da se kaj nasvetuje, jn za razprave brez sklepanja ozna¬ nilo ni potrebno. § 31. K temu, da more veliki zbor veljavne sklepe delati (da bode sklepčen), potrebno je, — kjer društvena pogodba drugače ne dolo¬ čuje, — da je na njem najmanj desetina udov pričujoča ali zastopana. § 32. V takem slučaji, kadar veliki zbor ni sklepčen, je treba, — če društvena pogodba drugače 'ne določa, —• poklicati drug zbor, kateri je sklepčen brez ozira na število pričujočih ali zastopanih društvenikov. Drugi veliki zbor je utesnjen na razpravo tistih reči, za katere je bil sklican zbor, ki ni imel uspeha. § 33. Ako društvena pogodba ne ustanovlja drugače o načinu skle¬ panja, to se delajo sklepi velikega zbora z nadpolovično (absolutno) 86 večino glasov; prvosednik se glasovanja deleži in kadar se glasovi po enakem številu razdvojijo, tedaj velja ter je skleneno tisto mnenje, kateremu je prvosednik pristopil. Ako društvena pogodba ne določa drugače, sme se predru- gačba društvene pogodbe in pa razdružitev društva ukreniti samo z večino od dveh tretjin vseh oddanih glasov najmanj. § 34. Načelstvo ima dolžnost, izpolnjevati in zvrševati vsa določila društvene pogodbe ter sklepe, ki jih veliki zbor po istih veljavno stori, in je društvo za to odgovorno. Sklepe velikega zbora je vpisavati v knjigo zapisnikov, v katero sme vsak društvenik in tudi upravno oblastvo pogledati. § 35. Načelstva dolžnost je, vsakemu- društveniku, če želi, po en pre- pisek (odtisek) društvene pogodbe s kakimi premenami in dopolnili vred, potem en prepisek potrjenih računskih sklepov (dovrškov) in bilanc za povračilo troskov izročiti in te spise, če se tako želi, s svojim podpisom prevideti. Vrhi tega naj načelstvo en prepisek (odtisek) društvene po¬ godbe, kakor tudi vsako nje predrugačbo v osmih dnevih po oprav-. Ijenem vpisu, in en prepisek odobrenih računskih sklepov in bilanc v osmih dnevih po odobrenji položiti po političnem okrajnem gla¬ varstvu pred deželno poglavarstvo. Politična oblastva naj, kadar bode potreba, ude načelstva k temu primoravajo z globami do 100 gld. Tretji oddelek. O razdružbi. § 36. Društvo se razdružuje: 1. Kadar izteče v društveni pogodbi ustanovljeni čas ; 2. kadar društvo tako sklene ; 3. kadar se odpre konkurs (kant); 4. kadar upravno oblastvo (§ 37) tako naredi. § 37. Razdružbo katerega društva sme upravstveno oblastvo tedaj narediti, kadar je zaradi delovanja ali pogajanja društva po § 88 te postave pravokrepna obsodba v kazen storjena. Kazenska sodišča so dolžna, takšne obsodbe, brž kakor zadobe pravokrepnost, političnemu deželnemu oblastvu priobčiti. § 38. Razdružilna razsodba pristoji političnemu deželnemu oblastvu v okoliši, katerega ima društvo svoj sedež, in kadar je delovanje društva po podružnicah razširjeno čez več dežel, tistemu političnemu dežel¬ nemu oblastvu, v okoliši katerega je glavni zavod. Proti razdružilni 87 razsodbi moči se je v štirih tednih z utečajem (rekurzom) obrniti na rainisterstvo notranjih reči. Pravica političnega deželnega oblastva, razdružbo na podlogi obsodbe (§ 37) kazenskega sodišča ukreniti, ugasne po isteku treh mesecev potem, ko je ta obsodba postala pravokrepna. § 39. Razdružba, ki jo je upravno oblastvo pravokrepno ukrenilo, naj se uradoma priobči trgovinskemu sodišču, da jo vpiše v društveni vpisnik in razglasi. § 40. Razdružbo mora, — kadar ni nasledek odprtega konkurza ali izrečena po upravnem oblastvu, — načelstvo zglasiti, da se vpiše v društveni vpisnik; tudi se mora razdružba po trikrat ob različnih dnevih razglasiti v časnikih, ki so določeni za razglaševanje takih vpisih S tem razglasom je ob enem povabiti upnike, da se oglase pri društvu. Četrti oddelek. O likvidaciji društva, § 41. Kadar se društvo razdružuje, da ni konkurza, opravi načelstvo likvidacijo, če se to delo v društveni pogodbi ali po sklepu društva ne izroči drugim osebam. Postavilo likvidatorjev je vsak čas opo¬ rečno ali preklicno. § 42. Načelstvo naj likvidatorje zglasi trgovinskemu sodišču, da jih da vpisati v društveni vpisnik; le-ti naj sami osebno svoj podpis pred tem oblastvom zapišejo ali pa* naj mu podpise v poverjeni obliki vpolože. Kadar kateri likvidator odstopi ali mu pooblastilo mine, treba je to tudi zglasiti za Vpis v vpisnik. § 43. Tretjim osebam je moči imenovanje likvidatorjev, kakor tudi izstop likvidatorja ali pa prestanek njegovega pooblastila nasproti postaviti samo pod tistimi uveti (pogojami), pod katerimi je po §16 moči premeno načelstvenih udov tretjej osebi nasproti postaviti. Kadar je več likvidatorjev, ne morejo dejanj spadajočih k likvi¬ daciji s pravno močjo opravljati drugače nego sovkupno, ako ni izrekoma določeno, da sme vsak posamič delovati. § 44. Likvidatorjev delo je, tekoča opravila dokončati, dolžnosti raz- druženega društva izpolniti, njegove tirjatve potirjati in imovino dru¬ štveno obrniti v denar; oni zastopajo društvo pred sodiščem in zunaj sodišča, smejo za-nj poravnave (nagodbe) sklepati in kompromise na- rejati. Novih opravil se smejo likvidatorji prijemati samo v namenu, da se tekoča opravila dožend. 88 Nepremične stvari, ako društvena pogodba ali sklep društva ne določuje drugače, smejo likvidatorji samo ob javni dražbi (licitaciji) prodajati. § 45. Ako se obsežek pravic, ki jih likvidatorji imajo (§ 44) glede opravil, kako utesni, ta utesnitev proti tretjim osebam nima pravne moči. § 46. Likvidatorji oddajb svoj podpis tako, da dozdanji firmi, ki naj po zdaj velja za likvidacijno firmo, svoja imena pristavijo. § 47. Likvidatorji so dolžni, društvu nasproti v oskrbovanji opravil ravnati se po sklepih velikega zbora, sicer so društvu za škodo, ki jo ima od njihovega nasprotnega dejanja, osebno in nerazdelno zavezani. § 48. Denarji, kar jih je ob razdružbi in kar se jih nabere med likvi¬ dacijo, naj naj se uporabljajo (obračajo) tako: 1. Najpred se poplačajo upniki društva, kakor tirjatev katerega doteče, ter se pridrže vsote potrebne za tirjatve, katere še niso dotekle; 2. iz tega, kar preostane, izplačajo se društvenikom vplačani opravilni deleži. Ako ni toliko denarja, da bi se popolnoma zagrnili, porazdeli se denar po primeri posameznih dolgov, ako v društveni pogodbi ni drugače določeno; 3. kar prebode denarja po tem, ko so založeni društveni dolgi in opravilni deleži društvenikov, to se porazdeli med društvenike po določilih društvene pogodbe o porazdeljevanji dobička (§ 5, odst. 6). § 49. Likvidatorji naj precej, ko začno likvidacijo, postavijo bilanco’ Ako ta ali pozneje narejena bilanca pokaže, da društvena aktivna imovina z rezervnim fondom in opravilnimi deleži društvenikov vred ne zadostuje za založbo društvenih dolgov, naj likvidatorji pod svojo odgovornostjo precej nasvetujejo, da se nad imovino društva odpre konkurs, ter naj priobčijo to velikemu zboru, ki ga je ob enem sklicati. § 50. Ce prav je društvo razdruženo, veljajo vendar dotle, dokler se likvidacija ne dokonča, v drugem glede na pravne razme're dozdanjih društvenikov med seboj, in do tretjih oseb določila prvega in dru¬ gega oddelka, kolikor ne izvira nič druzega iz določil pričujočega oddelka in iz bistva likvidacije same. Podsodnost društva, kakoršna mu je bila o času razdružitve, ostane za razdruženo društvo, dokler se likvidacija ne dokonča. Vročila gredoča društva se vročujejo s pravno močjo kateremu bodi izmed likvidatorjev. 89 § 51. Po dokončani likvidaciji izroče se knjige in pisma razdraženega društva kateremu izmed bivših društvenikov ali komu drugemu v hrambo. Tega društvenika ali drugega hranilca določi trgovinsko sodišče, kadar ni dobrovoljnega domenka. Društvenikom in njih pravonaslednikom ostaje pravica knjige in papirje pregledovati in rabiti. § 52. Konkurzni red določuje, ako je nad imenjem društva zunaj slučaja v § 49. omenjenega konkurz odpreti. Fosilnega izravnanja tu ni. POGLAVJE II. POSEBNA DOLOČILA ZA DRUŠTVA Z NEOMEJENO ZAVEZO. § 53. Udje društva z neomejeno zavezo napravljenega zavezani so nerazdelno z vsem svojim imenjem za vse društvene dolžnosti, kolikor aktivna društvena imovina v slučaji likvidacije ali konkurza ne za¬ dosti za njih založbo. Kdor nastopi v že napravljeno društvo, zavezan je kakor vsak drug društvenih za vse dolžnosti, katero je bilo društvo še pred nje¬ govim pristopom na se vzelo. Nasprotna temu pogodba nima do tretjih oseb nikake pravne moči. § 54. Vsak društvenik ima pravico, izstopiti iz društva, tudi kadar je društvena pogodba na določen čas sklenena. Kadar društvena pogodba ničesar ne ustanavlja o odpovednem roku in o času izstopa, ne more nihče izstopiti kakor še le po do¬ vršenem opravilnem letu, ako je najmanj štiri tedne poprej odpoved dal. Društveništvo mine tudi s smrtjo, ako društvena pogodba ne določuje drugače. § 55. Odstopivši iz društva udje in njih dediči ostajejo v zavezi upni¬ kom društva, dokler teče rok zastarelosti, za vse dolžnosti, katere je društvo do njih odstopa na se vzelo. Kadar društvena pogodba ne določuje drugače, oni nimajo pra¬ vice do rezervnega fonda in do druge kake društvene imovine ; oni smejo samo zahtevati, da jim se njihov opravilni delež, kakoršen se pokaže po računskem sklepu za tisto leto, v katerem je društvenik odstopil, mesec dni po ustanovitvi tega računskega sklepa izplača, ako do tiste dobe ni ukrenena ali ukazana razdružba. § 56. Zasebni (privatni) upniki društvenikovi nimajo pravice, da bi s stvarmi, tirjatvami ali pravicami, spadajočimi k društvenemu imenju, 90 ali z deležem istih sebe izplačali ali varnost zadobili si. Predmet zvršila ali prepovedi utegne zanje biti samo to, kar sme društvenik sam za obresti ali za delež dobička zahtevati, in kar mu pri porav¬ navi pripade, ako se društvo razide ali ako on odstopi iz njega. .. § 57. Določilo prejšnjega paragrafa velja tudi o zasebnih upnikih, k- iraajo zastavno pravico na imenji društvenika. Njihova zastavna prai vica ne sega na stvari, tirjatve in pravice spadajoče k društveni im,o- vini, ali na delež istih, temuč samo na tisto, kar je omenjeno v zad¬ njem stavku prejšnjega paragrafa. Toda zgornja določila se ne dotikajo pravic, katere so se predmeta, ki ga je društvenik prinesel v društveno imenje, držale že ta čas, ko ga je prinesel. § 58. Tirjatve društvene in zasebne tirjatve društvenega dolžnika, ki jih ima do društvenika, ne prebivajo (kompenzirajo) se med seboj ni celoma ni deloma, dokler društvo obstoji. Po razdružbi je tak preboj (kompenzacija) dopuščen, kadar in kolikor je društvena tirjatev društve- niku pri poravnovanji odkazana. § 59. Kadar je zasebni upnik kacega društvenika, po tem ko mu je brez uspeha zasebno imovino vzel v zvršilo (eksekucijo), še izprosil zvršilo na to, kar ima društvenik tirjati .od društva, če odstopi, tedaj ima on pravico, bodi si društvo napravljeno na določen ali nedoločen Čas, dati odpoved ter po tem svoje plačilo zahtevati, da tisti društve¬ nik iz diuštva odstopi. Odpoved Se mora dati najmanj šest mesecev, predno izteče društveno opravilsko leto. § 60. Če se odpre konkurs nad društvenim imenjem, s tega ne prihaja, da bi se odprl konkurs tudi nad zasebno imovino posamez¬ nih društvenikov. Sklep o odprtji konkurza naj ne obsega imen netazdelno zave¬ zanih društvenikov. Načelstvu, oziroma likvidatotjem gre v konkurznem postopku tisto pravno mesto ali postavljenje, katero konkurzni red prezadol- žencu odkazuje. Kakor je konkurz dokončan, imajo upniki precej pravico, prijeti posamezne, nerazdelno zavezane jim društvenike za to, kar so pre¬ malo dobili, toda samo tedaj, če so bili svoje tirjatve v konkurznem postopku zglasili in so one za pravične spoznane, z obrestmi in troški vred. Za tirjatve, katere so v društvenem konkurzu ustanovljene za pravične in katerih tudi načelstvo, oziroma likvidatorji niso izpod¬ bijali, sme se izprositi zvršilo proti društvenika ter ni potreba novega pravnega postopka. 91 § 61. Kadar je konkurzni postopek dospel dotle, da načrt končnega razdelila stoji, dolžno je načelstvo, napraviti račun (doplačili račun); iz katerega je razvidno, koliko mora vsak društvenik po določilih društvene pogodbe (§ 5, odst. 6) doplačati v to, da se upniki zado- volijo za ono, kar so v konkurzu premalo prejeli. Ako kdo doplačilo odreče ali je muden z njim, tedaj naj na¬ čelstvo dvojni spisek doplačnega računa položi pred konkurzno so- ,dišče v sodno potrjenje. Prida naj se tej vlogi prepis društvene pogodbe in spis tega, kar je kateri upnik izgubil, kakor tudi spis društvenikov, kateri so po doplačnem računu kako doplačilo dolžni. § 62. Konkurzni komisar naj vsem društvenikom s posebnim nazna¬ nilom in po oznanilu pri sodišči nabitem da naznanje, da doplačni račun lahko pri njem ali pri načelstvu pogledajo in si prepiske od njega vzamejo ter da jim je na voljo zoper ta račun, kar bi se jim zdelo opomeniti, za kar je ob enem postaviti dan (ročišče). Ta dan je naznaniti tudi načelstvu, kateremu naj se vroči en izdatek razdelila. Ako bi se temu ali onemu društveniku tudi ne bilo vročilo na¬ znanilo, ima že oznanilo pri sodišči nabito pravne nasledke naznanila vsem društvenikom danega. § 63. Ako se postavljeni dan store kake opomnje, to je dotično stvarno in pravno razmerje pojasniti toliko, kolikor je. potreba, da se more najprej prevdariti, so li opomnje važne ali niso. O bistvenih podatkih razprave naj se spiše zapisnik. Ako ne bi bilo moči razprave v enem dnevu dokončati, naj ji konkurzni komisar določi v nadaljevanje kateri izmed prvih sledečih dni ter naj to pričujočim dotičnikom naznani, kadar ustavi razpravo, ter naj da v zapisnik postaviti, da se je to zgodilo. Dotičnikov v novič vabiti hi potreba. § 64. Sodišče naj doplačni račun potrdi potem, ko sklene o kakih opomnjah in ko ga primerno popravi, kjer bi bilo treba. Proti potrditvi ni dopuščen nikak pravni lek (pomoček). Sodno potrjeni doplačni račun je zvršljiv v štirnajstih dneh po tem, ko se potrdilni sklep nabije. § 65. En izdatek doplačnega računa opravljenega s sodnim potrdilom naj se odlokoma priobči načelstvu. Drugi izdatek naj se hrani pri sodišči, da ga utegnejo društve- niki pogledati. 92 Sklep o potrditvi naj se društvenikom razglasi z naznanilom pri sodišči nabitim. Načelstvo ima pravico in kadar se dotični branijo ali so mudni, ima dolžnost, na podlogi sodno potrjenega dbplačnega računa z zvršilom (eksekucijo) iztirjati doplačila, ki so jih posamezni društve- niki dolžni. Zvršilo naj se pri konkurznem sodišči izprosi in po določilih o sumarni pravdi dožene. § 66. Vsak društvenik ima pravico, sodno potrjeni doplačni račun, kolikor se njega tiče, s tožbo izpodbijati; to tožbo je vpoložiti pred sodiščem, kateremu je društvo redoma podsodno, proti njegovemu na¬ čelstvu, katero naj v tej pravdi zastopa druge udeležene društvenike. Podana tožba zvršila ne ovira. § 67. Ako se doplački od nekaterih društvenikov povsem ne dad6 potirjati ali ne celi, naj načelstvo za ta manjek naredi nov do¬ plačni račun, v katerem se, kolikor primanjkuje, porazdeli med ostale društvenike. Kako dalje postopati, določujejo §§61 do 66. § 68. Načelstvo ima pravico, doplačila od društvenikov prejemati, ter je dolžno odpravljati jih, kamor so namenjena. § 69. Določila prejšnjih §§ 61 do 68 naj se uporabljajo tudi tedaj, kadar društveno imenje sicer ni dovoljno za izplačilo upnikov, pa se vendar z vzrokov v § 66. konkurznega reda naštetih konkurz ne odpre. Namesto konkurznega sodišča prihaja v tem slučaji tisto sodišče, kateremu je društvo redoma podsodno. § 70. Ako načelstvo ne izpolni svojih dolžnosti, ki jih ima po §§ 61 do 69, sme sodišče po predlogu enega udeleženega društvenika po¬ staviti enega ali več društvenikov ali tudi koga drugega, da oskrbujejo opravila načelstva. § 71. Za načelstvo dana določila (§§ 61 do 70) veljajo tudi za likvi¬ datorje, kateri stopijo na njihovo mesto. § 72. V §§ 61 do 71 ukazano postopanje ne brani društvenim upni¬ kom, držeč se svojih pravic, katere jim daje nerazdelna zavezanost društvenikov, poprijeti samostojno omenjene društvenike za to, kar je kateri pri svojih tirjatvah izgubil. 93 § 73. Tožbe proti društveniku iz tega, kar ima kdo tirjati od društva, zastarevajo v dveh letih po razdružbi ali pa po njegovem odhodu iz društva, kjer ni po svojstvu tirjatve postavno še krajši rok zastare¬ losti postavljen. Zastarelost začenja teči tisti dan, katerega se je razdružba celega društva v društveni vpisnik ali odhod katerega društvenika v kazalo društvenikov (§ 14), pisano pri društvu, vpisal. Ako tirjatev še le po tem času dbteče, začne se zastarelost z dobo, o kateri tirjatev doteče; a pri tirjatvah, ki sicer niso dotekle, katere je pa moči odpovedati, začne se z iztekom roka za odpoved postavljenega brez ozira na čas, kdaj dotekb, Kadar je še kaj neporazdeljenega društvenega imenja, ne more se upniku nasproti postavljati dveletna zastarelost, ako zadovolitve edino iz društvenega premoženja išče. § 74. Zastarelost tožeb proti društveniku oprtih na društvene dolge se pretrguje ne s pravnimi dejanji proti drugemu društveniku, ampak s pravnimi dejanji proti društvu, dokler še obstoji, in v slučaji raz- družbe ali konkurza s pravnimi dejanji proti likvidatorjem, oziroma proti konkurzni masi. § 75. Zastarelost teče enako tudi proti nedoletnim in takim osebam, ki imajo varha (tutorja) ali skrbnika (kuratorja), in tako tudi proti občestvom (korporacijam), pod pridržkom regresa do varhov in upravnikov. POGLAVJE III. POSEBNA DOLOČILA ZA DRUŠTVA Z OMEJENO ZAVEZO. § 76. Vsak ud društva ustanovljenega z omejeno zavezo zavezan je v slučaji konkurza ali likvidacije za društvene dolžnosti, ako društvena pogodba ne postavlja večjega zneska, ne samo s svojimi opravilnimi deleži, temuč še z drugim ravno tolikim zneskom. § 77. Društvenik ne sme izstopiti iz društva, predno izteče opravilno leto, in ne drugače, nego če je najmanj štiri tedne poprej odpovedal. Takisto tudi odpoved enega ali več opravilnih deležev, če' ob enem ne izstopi društvenik, kateri z drugimi opravilnimi deleži v društvu ostane, ne dobode moči pred iztekom opravilnega leta ter se mora najmanj štiri tedne poprej dati. Vsako odpoved je precej vpisati v kazalo društvenikov, pisano PO § 14. 94 § 78. Odstopivši društvenik ali dediči njegovi so še zavezani leto dni po izteku tistega opravilnega leta, v katerem je društvenik odstopil, ako društvena pogodba ne postavlja daljše dobe tej zavezi, in zaveza je raztegnena na vse dolžnosti, katere je društvo bilo na se vzelo do društvenikovega pdstopa. § 79. Opravilni delež odstopivšega društvenika in kar mu na podlogi društvenega razmerja sicer gre, ne sme se mu izplačati, dokler ne ugasne zaveza v § 78 omenjena. Do rezervnega fonda in drugega društvenega imenja odstopivši društvenik nima pravice, ako društvena pogodba drugače ne določuje. § 80. Določila §§ 78 in 79 veljajo tudi za zavezo društvenikovo iz odpovedanih opravilnih deležev. (§ 7 7, odstavek 2), da namreč dalje ostane, in glede tega, kdaj se oni smejo izplačati. § 81. Ako se društvo razdruži, ne ..smejo se vplačani opravilni deleži prej izplačati niti se sme previšek med društvenike (§ 48, št 2 in 3) prej porazdeliti, nego izteče leto dni od dneva, katerega so javni časniki odločeni za to (§ 40) v tretje razglasili naznanilo. To določilo velja tudi za tiste opravilne deleže, kateri so že bili odpovedani ta čas, ko se je razdružba ukrenila. § 82. Udje načelstva in likvidatorji, kateri delajo proti propisom §§ 79—81, dolžni so osebno in nerazdelno povrniti opravljena izplačila. . § 83. Opravilne deleže in to, kar je društveniku na podlogi društve¬ nega razmerja sicer na dobro pripisano, moči je z dovoljenjem na¬ čelstva predeti na druge, ako društvena pogodba ne določa drugače. Ali tudi v tem slučaji ostaja predevajoči društvenik subsidiarno v zavezi po določilih §§ 78 in 80. § 84. Ako bilanca pokaže, da je polovica na opravilne deleže vpla¬ čanega zneska izgubljena, naj načelstvo brez odloga skliče veliki zbor ter mu naznani, kako društvo stoji. Kakor imenje društveno več ne zagrinja dolgov, mora načelstvo pod svojo odgovornostjo pri sodišči predložiti, da se nad društveno imovino odpre konkurz. 95 § 85. V konkurzu nad premoženjem društva z omejeno zavezo ima upravnik mase pravico, narediti preračun tistih svot, katere posa¬ mezni društveniki društvu dolgujejo, in za katere so oni po § 76 zavezani (doplačni račun), ter tedaj, ako bi društveniki kratili se do¬ plačati, kar so na dolgu, ali v tem mudni bili, položiti ga pred kon- kurzno sodišče v sodno potrjenje. Vlogi je priložiti dvojni spis do- plačnega računa, en prepis društvene pogodbe in eno kazalo društve- nikov kaj doplačati dolžnih. Glede' tega doplačnega preračuna bodo veljali §§ 62—65 s to premeno, da stoji upravnik mase na mesto načelstva. § 86. Vsak društvenih ima pravico, sodno potrjeni doplačni račun, kolikor se njega tiče, s tožbo izpodbijati. To tožbo je nastaviti proti konkurzni masi. Napeta tožba ne zavira zvršila (eksekucije). POGLAVJE IV. KAZENSKA DOLOČILA. § 87. Ako ti, kateri so dolžni kaj za društvo zglasiti v društveni vpisnik, tega ne store, naj se kaznijo s Lažnimi zaradi reda po do¬ ločilih danih v trgovinskem zakoniku za opuščene zglasitve v trgo¬ vinski vpisnik (register). Za to, ker se niso izpolnili propisi dani v §§ 14, 22 (3. odstavku), 34 (2. odstavku), 35 (1. odstavku), 49, 61 — 69, 71 in 77 (3. odstavku) te postave, in za kako neresničnost v izkazih in priobčilih, ki jih veleva dajati ta postava, naj trgovinsko sodišče ude načelstva in nadzornega svetovalstva, oziroma likvidatorje kaznuje s kaznimi zaradi reda do 100 gld. avst. velj. Tudi te kazni zaradi reda in isto tako globe v § 29 in v § 35 (2. odstavku) omenjene tekč v zalog za uboge tistega kraja, v katerem ima društvo svoj sedež, ter se ne ne morejo izpreminjati v zapor. § 88. ■ Kadar katero društvo raztegne svoje delovanje ali svoje raz¬ prave na druge reči, ki niso naštete v § 1. te postave, tedaj so udeleženi društveniki, ako jih po občni kazenski postavi ne zadene huja, krivi pregreška ter jih je kazniti na denarjih do 300 gld. § 89. Udje načelstva in nadzornega sveta, potem likvidatorji in kdor koli drugi, komur je kaj naročeno od društva, kateri v zapisnikih velikih zborov, v računskih sklepih (dovrških), bilancah in opravilnih poročilih, v kazalu društvenikov (§ 14) in v priobčilih, ki jih ukazuje § 35, vedoma kaj krivega naznanijo ali potrdijo, krivi so pregreška, če jih po občni kazenski postavi ne zadene huja, ter jih je kazniti z zaporom po na tri mesece. 96 POGLAVJE V. KONČNA DOLOČILA. § 90. Na pridobilna in gospodarstvena društva, napravljena po ti postavi, ne uporablja se postava o društvih od 26. novembra 1852 (Drž. zak. št. 253). § 91. Tudi tista društva, napravljena predno ta postava dobode veljav¬ nost, katerim je kak v § 1. naštetih namenov, naj se, —■ ako se jim pravila (statuti) vjemajo s pričujočo postavo, ali če so se po pra¬ vilnem potu pripravila v sklad z njo, — na njih prošnjo vpišejo v društveni vpisnik ter naj se potem z njimi ravna po ti postavi. Pravila takih društev smejo sc samo za to predrugačiti, da bodo ustrezala tej postavi, in take predrugačbe. ne potrebujejo držav¬ nega odobrenja. § 92. Kadar društvo hoče lotiti se podjetja, za katero je po postavah potrebna državna dopustitev (koncesija), dolžno bode po veljavnih prepisih izprositi si tako dopustilo. § 93. Sosebno je potreba državne dovolitve za izdajanje zastavnih pisem, zadolžnic (dolžnih pisem), slovočih na imetnika, in obrestnih blagajničnih nakaznic, kakor tudi za zavarovalna opravila. Dovolitev k tem podjetjem daje ministerstvo notranjih reči, do- menivši se z drugimi dotičnimi ministerstvi. § 94. Poprej ustanovljena društva, katera že imajo dopustilo za opra¬ vila v § 93 omenjena, morajo si, ako predrugačijo svoja zdanja pravila (§ 91, odstavek 2), izprositi posebno pismo o uvetih za zvrševanje dopuščenega podjetja (dopustno pismo), sicer jim dopu¬ stilo ugasne. § 95. Kar se tiče zvrševanja podjetij, za katera je potreba dopustila, podstoje društva državnemu nadzoru po določilih, katera veljajo za društva, podvržena državnemu odobrenju. Zvršitev te postave je naročena trgovinskemu ministru, ministru notranjih reči in ministru -za pravosodje. Na Dunaji, dne 9. aprila 1873. 97 UKAZ MINISTERSTEV ZA PRAVOSODJE, NOTRANJE REČI IN TRGOVINO PO DOGOVORU S FINANČNIM MINISTER- STVOM OD 14. MAJA 1873, s katerim se v zvršitev postave od 9. aprila 1 8 7 3 (Drž. za k. št. 7 0) o pridobil n ih in gospodarstvenik društvih iz d ajd potrebna določila o osnovi in pisanji vpisnika. (registra) za društva. V zvršbo postave od 9. aprila 1873 (Drž. zak. št. 70) o prido¬ bil nih in gospodarstvenik društvih izdaje se naslednji propis o osnovi in pisanji vpisnika za društva in o dotičnih opravilih : § 1- Pri vsakem trgovinskem sodišči in pri vsakem drugem za zvrše- vanje sodne oblasti v trgovinskih rečeh določenem zbornem sodišči, v okoliši katerega imajo pridobilna ali gospodarstvena društva svoj sedež, pisati je za razsežaj tega okoliša vpisnik ali register tacih društev, v katerega je vpisavati vse, kar veleva postava o pridobilnih in gospodarstvenih društvih. § 2. Vse v omenjeni postavi zapovedane zglasitve za društveni vpisnik morajo se pri trgovinskem sodišči ali osebno na zapisnik povedati ali v sodno ali beležniško potrjeni obliki vpoložiti. Pooblaščenci mdrajo pokazati pooblastilo po enakem udostoverjeno. §.3. Trgovinska sodišča naj uradoma čujejo nad tem, da se propisi o zglasitvah izpolnjujejo. Takim zglasitvam, katere ne ustrezajo postavnim prepisom, so- sebno določilom § 4 v postavi o pridobilnih in gospodarstvenih društvih, naj se vpis odreče. Vsa sodišča, zlasti ostaline razpravljajoča in konkurzna sodišča, potem obrtovna oblastva, trgovinske in obrtne zbornice in beležniki (notarji), imajo dolžnost, kadar zvršujoč svoj urad zvedb za kak pre¬ stopek prepisov o zglasitvah, brez odloga ovaditi ga trgovinskemu sodišču. § 4. Kazni zaradi reda, v katere je po § 87 postave o pridobilnih in gospodarstvenih društvih obsojati tiste, kateri kako zglasitev opuste, so denarne kazni (globe) od 10—300 gld., katere se ne morejo iz- premeniti v zapor, ter tekč v zalog za uboge tistega kraja, v katerem ima trgovinsko sodišče svoj sedež. Predno se kdo obsodi v globo, opomniti ga je, naj v določenem roku izpolni, kar mu propisi o zglasitvah nalagajo. 7 98 Te kazni zaradi reda je zvrševati brez ozira na to, da je mo¬ rebiti obrtovno oblastvo tistega krivca istodobno obsodilo v kako kazen zaradi prestopka obrtnik propisov. § 5- Kadar se društvo razdraži po odprtem konkurzu ali po naredbi upravnega oblastva, treba razdružbo uradoma vpisati v vpisnik. Za tega delj naj sodišča, pri katerih se odpre konkurz nad društvenim imenjem, to brez odloga priobčijo trgovinskemu sodišču, katero piše vpisnik. Če se društvo razdruži po odprtem konkurzu, ni potreba tega vpisa javno na znanje dajati. § 6. Pri trgovinskem sodišči kake podružnice se nič ne vpisuje, dokler se ne izkaže, da je vpis pri trgovinskem sodišči glavnega zavoda opravljen. Kadar si društvo napravi podružnico v takem kraji ali taki ob¬ čini, kjer je že enako slovoča društvena firma, mora se firmi te po¬ družnice pridodati pristavek, po katerem se ona razlikuje od vsake društvene firme, katera je že v tistem kraji ali v tisti občini. § 7. • Za utečaje (rekurze) proti naredbam trgovinskih sodišč zastran vpisov v vpisnik za društva in zastran pisanja tega vpisnika veljajo na vseh stopinjah določila postave o sodnem postopku zunaj pravde. § 8. Osnovan je vpisnik za društva po obrazcu A. Vsak list, to je dve strani, kateri ležita ena proti drugi, raz¬ deljen je na osem navpičnih stolpcev ali predelkov. Prvi stolpec ima vložno število društvene firme zapored tekoče od začetka do konca celega zvezka in pri vsakem vpisu spodnje število, pod katerim se nahaja tisti vpis v vložku ; drugi stolpec dan, katerega se je kaj vpisalo; tretji, kako slove društvena firma od .besede do besede; četrti naznanja kraj, kjer je glavni zavod in pa, kje so dru¬ štvene podružnice, ako jih ima; peti kaže ime likvidatorjev, če je društvo v likvidaciji, in tako tudi pri društvih, ki se bavijo edino ali vsaj nekoliko s trgovinskimi opravili, ime prokuristov, če je kateri postavljen, in kadar gre za kolektivno prokuro, tudi naznambo tega razmerja; šesti ima vse druge pravne razmere, katere je vpisavati v vpisnik, po napotku § 9 tega ukaza ; sedmi stolpec se vzklicuje na spise vpisnikove; 99 osmi obsega vse druge društvo zadevajoče vpise, katerim se ne prilegajo ostali stolpci, zlasti tudi preložitev društvenega sedeža v okoliš drugega trgovinskega sodišča, o odprtem konkurzu in o dru¬ gačni razdružbi. § 9. Dovoljno je, od društvene pogodbe in od sklepov, ki jo pre- drugačujejo, vpisati v šesti stolpec, — ne krateč naznamb v druge stolpce idočih, — samo posnetek z opomnjo, v katerem zvezku knjige priložnice (§ 10) in pod katerim številom je moči najti ta pisma od konca do kraja. Ta posnetek naj obsega: 1. datum društvene pogodbe in predrugačujočih jo sklepov; 2. predmet podjetja; 3. čas, doklej trpi društvo, če je utesnjeno na določen čas; 4. ime, priimek, stan (stalež), stanovališče udov načestva in obliko, kako načelstvo svojo voljo na znanje daje in za društvo pod¬ pisuje, če bi o čem odstopalo od postavnega pravila; 5. kolik je en opravilni delež in kako se nareja, in pa pri tacih društvih z omejeno zavezo, pri katerih se ta zaveza razteguje čez mero v postavi določeno, naznambo, do katere vsote ide ta zaveza; 6 način, kako se razglašujejo naznanila od društva izhajajoča. § io. Društveno pogodbo in sklepe, ki jo izpreminjajo, če se niso od besede do besede vpisali na šesti stolpec vpisnika, treba v knjigi priložnici (knjigi prilog) v popolnem prepisu ali v popolnem od- tisku zbrati. Stranka naj prinese prepis ali odtisk, in da se vjema z izvirni¬ kom, to mora sodišče ali beležnik (notar) potrditi. Vsebina knjige priložnice je celokupen del društvenega vpisnika. § H- Za podružnico je samostalen vložek v vpisniku samo tedaj od¬ preti, kadar je glavno društvo v okoliši drugega trgovinskega sodišča. V tem slučaji je v četrtem stolpci vpisnika, kjer ima podružnica sama svoj vložek, poočititi, da ide samo za podružnico, ter naj se v zadnjem stolpci napominja na vložek vpisnika glavnega društva. V vseh drugih slučajih bode dovolj, če se pri vložku glavnega društva vpiše podružnica v četrti stolpec in firma podružnična s pri¬ stavkom v tretji stolpec. § 12. Kar se tiče pisanja vpisnika za društva in nabiranja in obdelo¬ vanja knjige prilog, naj sodišča delajo zmisloma po določilih §§. 4, 5, 6, 10 in 12 do 16 ukaza od 9. marca 1863 (Drž. zak. št. 27) s tem pristavkom, da je vsakemu zvezku vpisnika zapisati na čelo ’ «Vpisnik za društva.* 7 100 § 13. . Vpisnik, knjiga prilog in iskalnik hranijo se v uradni prostoriji pod nadzorom uradnikov, kateri te knjige pišejo, in v navadnih služ¬ benih urah je vsakemu, kdor poprosi, vpogled va-nje dovoliti. § 14 - Uradni prepisi in svedočbe (izpričevala) iz vpisnika naj se dadd vsakemu, kdor se ustno oglasi za-nje pri pisalci vpisnika, samo da po propisih prinese štempelj in papirja. Uradno potrjeni prepisi se dajo ali o popolni vsebini kakega vložka ali o posameznih vpisih iz njega, če še niso predrugačeni, ali zadnjič — bodi v polnem obsegu ali posnetku — od pisem, hranjenih v knjigi priložnici. Z uradnimi svedočili se utegne potrditi, da tega ali onega društva ali tega ali onega vpisa o njem ni najti v vpisniku. Potrjene prepise in svedočila naj podpišeta referent in pisalec vpisnika; tudi je pritisniti na-nje uradni pečat. § 15. Vsakemu, kdor zaprosi, naj se v navadnih službenih urah do¬ voli, da pogleda vloge, pisma in zapisnike pri vpisnikovih spisih hranjene, na katere se opira kak vpis v vpisnik, tudi naj se mu dado prepisi, če po prepisih prinese štempelj in papirja. Kar se tiče drugih vpisnikovih spisov, dano je dotičnikdm, ki referentu izkažejo, da so res to, na voljo pogledati jih in dati si jih prepisati pod istimi uveti, pod katerimi je to dopuščeno tudi zastran drugih v registraturi hranjenih spisov. § 16. Kar se tiče naznanjanja vpisov v vpisnik za društva, kjer je sploh potrebno (§ 5 tega ukaza), dovoljno je v vseh slučajih, v ka¬ terih postava o pridobilnih in gospodarstvenik društvih izrečno dru¬ gače ne določuje, da se naznanilo enkrat natisne v tistem javnem časniku, katerega poglavar deželnega političnega oblastva, dogovorivši se s trgovinskim sodiščem, določi za taka naznanila. Prvič se določi to za čas, ko začne postava o pridobilnih in gospodarstvenik društvjh veljati, do konca leta 1874, po tem pa se določi s koncem vsacega solnčnega leta za sledeče leto. § 17- Vvodne postave k trgovinskemu zakoniku §§ 10 do 18 ne ve¬ ljajo za pridobilna in gospodarstvena društva. 101 § 18. Pri notranjem oskrbovanji opravil zadevajočih vpisnik za društva uporabljati je zmisloma tista določila, ki so obsežena v §§ 18 do vštevno 24, potem v § 26 ukaza od 9. marca 1863 (Drž. zak. št. 27) o opravilih zadevajočih trgovinski register. ZAKON OD 1. JUNIJA 1889, o pristojbinskih ugodnostih za kreditna in naprednin ska društva (hranilnice in posojilnice). S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tak6: § 1- Kreditnim in napredninskim društvom (hranilnicam in posojil¬ nicam) prišteje poleg davčnih in pristojbinskih ugodnosti, katere so se jim dodelile se zakoni od 21. maja 1873 Drž. zak. št. 87), od 27. decembra 1880 (Drž. zak. št. 151), od 27. decembra 1880 (Drž. zak. št. 1 od leta 1881) in od 14. aprila 1885 (Drž. zak. št. 43), še naslednje ugodnosti, ako po pravilih zadruga prejemlje neomejeno poroštvo, društvo svoje delovanje omejuje na kak manjši okraj (na eno ali več sosednih, v pravilih imenovanih selskih občin), znesek opravilnega deleža ne presega 25 gld. in se opravilni deleži ali .kar nič ne obrestujejo ali vsaj ne više, kakor hranilne vloge, društvo prebitke odkazuje pričuvnemu zakladu (društveni glav¬ nici), od katerega nimajo udje nobenega deleža, društvo omejuje podeljevanje posojil na svoje ude, pri tem ne dopušča izdajati menic, in obrestna stopinja posojil vštevši postranske pristojbine (upravne troske i. t. d.) presega obrestno stopinjo hranilnih vlog največ za l 1 / 2 odstotek. § 2. Določila zakona od 8. marcija 1876 (Drž. zak. št. 26), glede meničnega kolka, uporabljajo se zmiselno pri dolgovnicah (dolžnih pismih) udov o posojilih društvu prištetih, izvzemši listine o hipotečnih zajmih, in to tako, da je treba kolkovno dolžnost izpolnjevati po ob¬ čem propisu § 3. v ukazu od 28. marcija 1854 (Drž. zak. št. 70), ako se ne zato, ker kolek presega vsoto 25 gld., raje kar nepo¬ sredno plača. § 3. Prejemnice teh društev o posojilnih obrestih, katere so plačali njih udje, ali o povrnenih vsotah, zavezane so, ako niso pristojbine proste po tarifnem stavku 48., lit. n) zakona od 9. februvarja 1850 (Drž. zak. št. 50) pri hipotečnih posojilih pristojbini po stolbi II., v vseh drugih slučajih pristojbini po stolbi I. 102 § 4. V § 1. imenovanim društvom pristoji osebna prostost od pri¬ stojbin glede njih dopisovanja javnim oblastvom in uradom izven sodnega postopanja. § 5- Ta društva si morajo, predno se začno posluževati ugodnosti §§ 2. do 4, od upravljajočega finančnega oblastva izposlovati priznalo, da o njih velja to, kar zakon zahteva. V ta namen zadane prošnje in pa dokazila se oproste od kolka. § 6. Izvršitev tega zakona se naroča Mojemu finančnemu ministru. UKAZ FINANČNEGA MINISTRA OD 13. JUNIJA 1889, v izvršitev zakona od 1. junija 1 8 89 (Drž. z a k. št. 9 1), o pristojbinskih ugodnostih za kreditna in naprednin- s k a društva (hranilnice in posojilnice). V izvršitev zakona od 1. junija 1889 (Drž. zak. št. 91), o pri¬ stojbinskih ugodnostih za kreditna in napredninska društva (hranilnice in posojilnice), ukazuje se t6-le: § i- Društva, ki se hočejo posluževati ugodnosti zakona od 1. junija 1889, morajo si od upravljajočega finančnega oblastva izposlovati pri¬ znalo, da o njih velja to, kar zakon zahteva. Dotično prošnjo s priloženim overovljenim izvodom pravil je vlagati pri upravljajočem finančnem oblastvu 1. stopinje (finančnem okrajnem ravnateljstvu, uradu za.odmero pristojbin) neposredno ali po davčnem uradu tistega okraja, kjer ima društvo svoj sedež. § 2. Rešilo o prošnji, v § 1. imenovani, pristoji finančnemu deželnemu oblastvu, finančnemu deželnemu ravnateljstvu, finančnemu ravnateljstvu). Proti rešilu finančnega deželnega oblastva se sme vložiti rekurz na finančno ministerstvo, pazeč prepisov zakona od 19. marcija 1876 (Drž. zak. št. 28). § 3. Rešilo, s katerim se podeljuje v § 5. zakona od 1. junija 1889 zahtevano priznalo, razglasiti je v ukazniku finančnega ministerstva. § 4. Društva, ki so si izposlovala v § 5. zakona od 1. junija 1889 omenjeno priznalo, dolžna so naznanjati vsako premembo pravil finančnemu oblastvu, zaznamenovanemu v § 1. 103 PREGLED SLOVENSKIH POSOJILNIC* Število, kraj, razširjenost, starost, uredba. * Iz V. «Letopisa slov, posojilnic«. Ima firmo: Posojilnica v Cerknici. » Posojilnica in hranilnica. 104 105 Po dokončanem tem pregledu so se osnovale še sledeče, tudi že registrovane posojilnice: Sv. Štefan v Ziljski dolini (na Koroškem), Zatičina, Trebnje in ^Centralna posojilnica slovenska, (Krško). Na Goriškem so bili 1. 1895. ustanovni občni zbori za sle¬ deče posojilnice: Bovec, Kanal, Kobarid, Komen, Sežana. SLOVENSKE POSOJILNICE LETA 1894* (Stanje in denarno gibanje). Zadružnikov ali udov so imele posojilnice: na Koroš¬ kem 5089, na Kranjskem 7892, na Štajarskem 21.466, na Pri¬ morskem 1956, vkup 36.403, leta 1893. 30.331, torej več 6072. Denarnega prometa je bilo na Koroškem 1,550.765 gld., na Kranjskem 6,752.308, na Stajarskem 7,392.037 gld., na Pri¬ morskem 1,065.015 gld., vkup 16,760.125 gld., leta 1893. 16,110.943 gld., torej več 649.182 gld. Deležev so imele: na Koroškem 114.330 gld., na Kranjskem 184.033 gld., na Štajarskem 259.074 gld., na Primorskem 0O.6I8 gld., vkup 618.055 gld., leta 1893. 543.971 gld., torej več 74.084 gld. Hranilnih vlog je bilo: na Koroškem 897.900 gld., na Kranjskem 2,704.825 gld., na Štajerskem 4,499.139 gld., na Primorskem 434.267 gld., vkup 8,536.131 gld., leta 1893. 7,211.632 gld., torej več 1,324.499 gld. Posojila so žnašala: na Koroškem 957.990 gld., na Kranjskem 2,740.512 gld., na Štajerskem 4,390.088 gld., na Primorskem 475.702 gld., vkup. 8,564.292 gld., leta 1893. 7,426.^9 gld., torej več 1,137.943 gld. Izposojil ali lastnih dolgov so imele: na Koroškem 2000 gld., na Kranjskem 16.090 gld., na Primor¬ skem 45.753 gld., na Štajerskem 44.325 gld., vkup 108.168 gld., leta 1893. 165.757 gld., tofej menj 57.589 gld. Gotovine kon¬ cem leta je bilo: na Koroškem 22.084 gld., na Kranjskem 75.795 gld., na Štajarskem 108.800 gld., na Primorskem 16.279- gld., vkup 222.958 gld., leta 1893. 167.625 gld., torej več 55'333 gld. Naloženih denarjev in v vrednostnih papirjih so imele: na Koroškem 84.553 gld., na Kranjskem 197.094 gld., na Štajarskem 667.763 gld., na Primorskem 71.841 gld., vkup 1,021.251 gld., leta 1893. 653.754 gld., torej več 367.497 gld. Neposrednih *) Iz V. »Letopisa slovenskih posojilnic.« 106 pristojbin so plačale: na Koroškem 444 gld., na Kranjskem 1226 gld., na Primorskem 965 gld., na Stajarskem 4317 gld., vkup 6952 gld., leta 1893. 2918 gld., torej več 4034 gld. Davka so imele: na Koroškem 24 gld., na Kranjskem 3725 gld., na Primorskem 265 gld., na Štajerskem 1823 gld., vkup 5837 gld., leta 1893. 6458 gld., torej manj 621 gld. Upravnih stroškov so imele: na Koroškem 5423 gld., na Kranjskem 16.364 gld., na Primorskem 3006 gld., na Štajerskem 20.404 gld., vkup 45.197 gld., leta 1893. 39.433 gld., torej več 5764 gld. Čistega dobička so imele: na Koroškem 5643 gld., na Kranjskem 38.791 gld., na Primorskem 8234 gld., na Štajerskem 51.537 gld., vkup 104.205 gld., leta 1893. 93.872 gld., torej več 10.333 gld. V zadružnih zakladih so imele: na Koroškem 32.192 gld., na Kranjskem 124.448 gld., na Primorskem 16.942 gld., na Štajerskem 336.772 gld., vkup 510.354 gld. leta 1893. 440.472 gld., torej več 69.882 gld. RAZPREDELNICE ZA RAČUNANJE OBRESTI. 108 Vsak mesec se računi za 30 dni. 109 110 Vsak mesec se računi za 30 dni. 111 112 Vsak mesec sc računi za 30 dni. 113 8 114 Vsak mesec se računi za 30 dni. 115 8' 116 Vsak mesec se'računi za 30 dni. — 117 118 Vsak mesec se računi za 30 dni. 119 Kazalo. Stran Predgovor . 3 Uvod. 5 Načela slovenskih posojilnic . . 7 Uzorna pravila.7 Ustanovitev nove posojilnic . . 16 Prememba pravil.19 Opravilni red.20 Pristop zadružnikov.23 Odstop zadružnikov.23 Zadružniki.24 Deleži.25 Posojila.26 Posojevanje na tekoči račun . . 30 Obrestna stopinja ...... 30 Obrazci zadolžnic in menic. . . 31 Hranilne vloge.36 Naloženi denarji.37 Izposojila.38 Davek in neposredne pristojbine . 38 Upravni stroški.41 Gotovina.42 Cisti dobiček.43 Zadružni (rezervni) zaklad ... 44 Načelstvo.45 S;jan Seje načelstva.45 Kontrola in zadružno nadzorstvo . 45 Seje nadzorstva.46 Občni zbor.47 O višjem nadzorstvu slovenskih posojilnic.47 Bodoče obligatorično nadzorovanje 48 Pravila «r Zveze slo ven. posojilnic« 49 Kako se vrši nadzorovanje od strani »Zveze«.53 Uradni dan.61 Letni račun.62 Knjigovodstvo.64 Obrazci knjig.67 Zgodovinski pregled slovenskih po¬ sojilnic .73 Postava od 9. aprila 1873 . . . 79 Ukaz ministerstva od 14. maja 1873 97 Zakon od 1. junija 1889 . . . 101 Ukaz finančnega ministra od 13. junija 1889 . 103 Pregled slovenskih posojilnic . .105 Slovenske posojilnice leta 1894 . 107 Razpredelnice za računanje obresti 107 Popravki: a) Glede kolekovanja pravil pri vlaganji prošnje za registrovanje (gl. str. 18) omenimo iz skušnje, da prvega iztisa pravil v nobenem slučaji ni treba kolekovati. b) Obrazce posojilniških tiskovin smo uvrstili, kakor vidijo c. čitatclji, mesto na konci že v sredini knjige (prim. str. 19 in 67). Dodatek. Ako bi želeli imeti v katerem kraji, kjer se snuje nova posojilnica, uzorna pravila po zakonu z dne 1. junija 1889 (ozir. 11. junija 1894), naj izvolijo pisati naravnost pisatelju in založniku te knjige. Tudi že obstoječim posojilnicam jih rad pošilja. Med tiskanjem te knjige se je ustanovila ,,Centralna posojilnica slovenska" registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Krškem. Namen njen je, sprejemati od slovenskih posojilnic odvisne novce, pošiljati jim hranilne vloge, dajati jim posojila in stopiti v zvezo z velikimi slovanskimi denarnimi zavodi. Posojilnice zadružnice plačajo 5 gld. pristopnine, najmanj 100 gld. deleža (oz. 10% posojila) in se zavežejo vsaj 10% svojih odvisnih novcev nalagati pri »Centralni posojilnici slovenski*. Hranilne vloge in posojila se pošiljajo samo posojilnicam-zadruž- nicam. — Obrestna mera je 4%% za hranilne vloge, za posojila pa 4%%. »Centralna posojilnica slovenska* sprejemlje in pošilja de¬ narje edino le po c. kr. poštni hranilnici. Gotovine nima doma nikoli nič. Njeni novci bodo vedno naloženi v drugih de¬ narnih zavodih, kamor se bodo nakazovali po c. kr. poštni hranilnici (čekovni in kliringov oddelek, št. 835.629). Pravila pošilja in pojasnila daje radovoljno načelstvo. Cenik tiskovin za slavne posojilnice in hranilnice. * Priporočam tudi dobre knjige in preše za kopiranje, tehtnice (vagej ztt pisma, razne indekse in zapisnike, mape za podložek, kot vse pisalno orodje po' najnižjih cenah. Knjige vežem dobro in ceno v lastni knjigoveznici. Kolekujem samo' na izrečno zahtevo. Tiskam vse tiskovine ceno in elegantno.