Didakta maj 2015 27 RECIMO PROSTOVOLJSTVU »DA« / Silvija Makovec, univerzitetna diplomirana socialna delavka, svetovalna delavka / Osnovna šola Draga Bajca Vipava V članku opisujem pomembnost prostovoljnega dela za družbo nasploh. Povzemam način dela kot primer dobre prakse na OŠ Draga Bajca Vipava. Gre za večletno tradicijo organiziranega prostovoljstva. Prostovoljno delo so izvajali in še izvajajo naši in bivši učenci OŠ Draga Bajca Vipava.Organizirano prostovoljstvo poteka že od leta 1997 in je z leti spreminjalo svojo podobo. Ampak še vedno smo prostovoljno delo učencev ohranili kot dobro izkušnjo. ZAKAJ PROSTOVOLJNO DELO? Začenjam z navedbo iz Zakona o prosto- voljstvu (ZProst, Ur.l., št. 10/18.2.2011), ki se glasi: Prostovoljstvo je družbenokoristna − brezplačna aktivnost posamezni- kov, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter k razvoju solidarne, humane in enakopravne družbe. Prostovoljstvo krepi medsebojno − solidarnost ljudi, spodbuja razvoj človeških zmožnosti in vseživljenj- skega učenja, zagotavlja družbeno povezanost in sodelovanje pri re- ševanju problemov posameznikov in družbe. Definicija o tem, kaj je prostovoljno delo, se je skozi čas spreminjala in s sprejetim Zakonom o prostovoljnem delu dobila formalno obliko. Menim, da ta definicija dovolj zgovorno in jasno opisuje, kaj prostovoljno delo je. Jasno pa je, da se s prostovoljnim delom vzporedno krepijo tudi druge pomembne spretnosti. S prostovolj- nim delom pridobijo tako posameznik prostovoljec kot uporabnik in druž- ba. Prostovoljci tako pridobijo nove izkušnje, nova znanja, širi se socialna mreža, večja je socialna odgovornost in razvijajo se socialne spretnosti. Interakcije med posamezniki, zaupa- nje drugemu in toleranca usposabljajo posameznike za gradnjo skupnosti. Občutek pripadnosti in konkretne iz- kušnje v socialni mreži prinašajo posa- meznikom koristi. Še posebno tistim, ki so bili zaradi različnih razlogov izključeni iz socialne mreže (izguba službe, bolezen…). Da bi bilo treba mlade posebej spod- bujati k prostovoljnemu delu, je mo- goče sklepati tudi na podlagi izsledkov raziskav trendov socialnopsiholoških značilnosti mladih v Sloveniji (glej npr. Ule in drugi 2000), ki kažejo, da se mladi vse bolj odvračajo od javnega delovanja, tudi od prostovoljnih dejav- nosti, in se umikajo v zasebnost, v krog družine in prijateljev. Pomembnejše jim je osebno blagostanje in hipno doseganje zadovoljstva ter udobja. Zato se mi zdi še toliko pomembnejše, da mladim predstavimo, kaj prostovolj- no delo je in kakšne koristi prinaša. Predvsem zato, da se širijo socialne vezi in socialna mreža. Obenem je to tudi DELO. Za katero se je treba malo potruditi. Prostovoljstvo ne prinaša fi- nančnega ugodja, ampak druge oblike osebnega zadovoljstva. Prostovoljstvo deluje na različnih po- dročjih – socialnem, športnem, rekre- ativnem, izobraževalnem, zdravstve- nem, kulturnem, okoljskem, turistič- nem, v kriznih situacijah (na primer gasilske organizacije, reševalci) in na mnogo drugih področjih. Opravljajo ga ženske in moški, mladi ljudje in otroci, ljudje srednjih let in starejše osebe, vanj se lahko vključujejo vsi lju- dje ob upoštevanju svojih zmogljivosti, saj zanj ni načelnih omejitev. Prostovoljstvo ima velik pomen za skupnost, ker: izboljšuje kakovost življenja v − družbi; brani interese posameznikov in − skupin, ki so ogroženi, prikrajšani, potisnjeni ob robin izključeni; je ena od osnovnih poti odzivanja − civilne družbe na potrebe v njej in ustvarja možnosti aktivnega delo- vanja državljanov v družbi; prostovoljsko delo je bodisi samo- − stojna ali dodatna dejavnost in dodana vrednost delovanju služb in institucij. ZAČETKI ORGANIZIRANEGA PROSTOVOLJSTVA Začetki organiziranega prostovoljstva in prva društva segajo v 19. stoletje. V veliki meri je prostovoljstvo poteka- lo pod vplivom Cerkve. Intenzivnejši razvoj se je pričel v 20. stoletju. Prvo obdobje po vojni so bile prostovoljske aktivnosti nadzorovane. V osemdese- tih letih prejšnjega stoletja pa je prišlo do intenzivnejšega ustanavljanja raz- ličnih interesnih društev, ki so delovala večinoma na podlagi prostovoljnega dela. V začetku devetdesetih je bila ustanovljena Slovenska filantropija, or - ganizacija, ki se ukvarja s promocijo prostovoljstva. Nato sta država in lokal- na skupnost začeli vzpostavljati finan- ciranje nevladnega sektorja in s tem vplivali na širjenje prostovoljstva. Sama sem o prostovoljstvu veliko raz- mišljala. Že kot srednješolka sem s ta- kratno sošolko v svojem prostem času zahajala v ustanovo, ki jo dnevno obi- skujejo in v njej bivajo invalidni otroci. Že takrat sem dobila nov pogled na življenje. Moja srednješolska pot ni bila družboslovno usmerjena in prav ta pot mi je dala potrditev, da moram študij nadaljevati v družboslovni smeri. Odločila sem se za študij socialnega dela. Med študijem smo precej časa posvetili prostovoljnemu delu. Tako sem izkusila prostovoljno delo na raz- ličnih področjih. To delo mi je prineslo nekaj slabih izkušenj, predvsem pa veliko dobrih. Ko se učimo, doživimo vse mogoče. In prav je tako. Menim, da ti vsaka izkušnja, tako slaba kot dobra, nekaj doprinese. Predvsem pa si bogatejši za izkušnjo več. 28 Didakta maj 2015 OPIS OKOLJA OŠ DRAGA BAJ- CA VIPAVA 1 OŠ Vipava stoji v občini Vipava, ki je del goriške statistične regije. Občina Vipava ima približno 52 prebivalcev/ km². Naravni prirast v tej občini je bil negativen (podatek iz leta 2012). Števi- lo tistih, ki so se iz te občine odselili, je bilo višje od števila tistih, ki so se vanjo priselili. V občini delujejo 3 vrtci, ena osnovna šola s tremi podružnicami in ena srednja šola. Brezposelnost med aktivnim prebivalstvom je 12,6-odsto- tna, kar je več od povprečja v državi. ZAČETKI PROSTOVOLJNEGA DELA NA OŠ DRAGA BAJCA VIPAVA Ko sem začela delati na osnovni šoli v Vipavi, je bilo prostovoljno delo že dobro vzpostavljeno. Začetki prosto- voljnega dela na osnovni šoli v Vipavi segajo v leto 1997. Svetovalna delav- ka na šoli je začela prostovoljno delo, ker je dobila informacijo, da se pod 1 Podatki so bili zbrani za potrebe projekta SKK v okviru Šole za ravnatelje, podatki za leto 2012. okriljem Centra za socialno delo iz- vaja preventivna dejavnost – projekt prostovoljnega dela. Razmišljala je, da bi bilo dobro, da bi izvajali to dejav- nost tudi na naši šoli. Na šoli so bile potrebe po neformalni učni pomoči kar velike. Skupaj s strokovno delavko CSD Ajdovščina sta začeli prostovoljno delo na naši šoli tako, da sta pridobili učence srednješolce iz Škofijske gimna- zije v Vipavi, ki so imeli interes, da bi opravljali prostovoljno delo. Pridobili sta jih tako, da sta na šoli, kjer so se šolali, predstavili način in potek pro- stovoljnega dela. Preden so prostovolj- ci pričeli delo, sta izvedli spoznavanje, izobraževanje in se pogovorili o izbiri področja dela. Svetovalna delavka je poznala otroke na šoli in je vedela, kdo od učencev bi potreboval pomoč. Staršem uporabnikov in uporabnikom samim je predstavila potek dela. Prvi stik sta strokovni delavki vzpostavili tako, da sta odšli s prostovoljci na upo- rabnikov dom. Takrat je bila praksa, da so prostovoljci hodili k uporabni- ku na dom. Cilj je bil učna pomoč in druženje. Druženje je potekalo zunaj šole v lokalnem okolju. Prostovoljci so opravljali prostovoljno delo enkrat tedensko po eno uro. Strokovni delavki sta dobro vodili organizacijo in delo prostovoljcev. Prostovoljno delo je ta- krat potekalo pod okriljem Centra za socialno delo. Svetovalna delavka je koordinirala prostovoljno delo prosto- voljcev, imela je mesečne sestanke s prostovoljci (spoznavanje, sproščanje, ustvarjalne delavnice, izobraževanje), organizirala je tabor za prostovoljce, prostovoljci so pisali dnevnik o svojem delu. V glavnem je bilo delo prosto- voljcev tutorsko delo (ena na ena) in domena predvsem svetovalne službe. In to delo se je ohranilo še do danes. Sicer je vmes spreminjalo svojo obliko in način dela. Kot šola pa smo potre- bovali dodelan formalni okvir. Ko sem začela prostovoljno delo na naši šoli, je bil glavni cilj spodbujanje solidarnosti med učenci, razvijanje empatije do sočloveka in potrebe po neformalni učni pomoči. In iz tega sem izhajala. Kot mentorica prostovoljcem sem se udeležila 5-dnevnega izobraževanja za prostovoljce, ki ga je organizirala Didakta maj 2015 29 Slovenska filantropija. Izobraževanje mi je prineslo določene napotke in informacije o formalnem okviru in o potrebni strukturi, ki smo jo potre- bovali kot šola: prostovoljci so podpi- sali natančen dogovor s šolo, vodijo in pišejo dnevnik opravljenega dela (to so že prej) in obiskujejo mesečne sestanke, ki jih organiziram kot mento- rica. Prostovoljno delo že kar nekaj let poteka pod okriljem šole in ne več pod okriljem Centra za socialno delo. KAKO ZAČNEMO IZVAJATI PROSTOVOLJNO DELO V ZA- ČETKU ŠOLSKEGA LETA? V septembru ali oktobru učencem v posameznih oddelkih osmega in de- vetega razreda predstavim, kaj prosto- voljno delo sploh je, kaj pridobiš kot prostovoljec, kako poteka delo pro- stovoljca in področja dela, ki ga sami izberejo med naštetimi. Potem nekaj časa zbiram prijave učencev, ki bi radi bili prostovoljci za eno šolsko leto. Ko zberem vse prijave, naredim sestanek za vse prostovoljce. Dogovorimo se, kdaj bodo delo opravljali, in natančno razložim potek. Pogovorimo se tudi o njihovi odgovornosti do prostovolj- nega dela in pravicah, ki jih imajo kot prostovoljci. Sledi razprava o tem, kako bodo izpolnjevali svoj dogovor in kako bodo ravnali, če pride do težav oziroma ovir, s katerimi bi se srečali pri svojem delu. PRIMERJAVA POTEKA DELA PROSTOVOLJCEV NA NAŠI ŠOLI V PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI V preteklosti Od leta 2012 dalje Tutorstvo (ena na ena). Delo v skupini otrok (v okviru podaljšanega bivanja), tutorstvo, delo s starejšimi (od leta 2014). Pod okriljem CSD Ajdovščina. Pod okriljem OŠ Vipava. Prostovoljci so bili srednješolci. Prostovoljci so osmošolci in devetošolci oz. učenci naše šole. 1. Pridobivanje novih prostovoljcev. 1. Pridobivanje novih prostovoljcev (predstavitev projekta, zbiranje prostovoljcev). 2. Uvodni sestanki za prostovoljce. 2. Uvodni sestanki za prostovoljce (kako bo potekalo, zakaj so se odločili za to delo). 3. Razgovori s starši (s starši uporabnikov pomoči). 3. Seznanitev prostovoljcev z vsebino prostovoljnega dela (izbira področja, odgovornosti in obveznosti, pravice prostovoljcev), podpisovanje dogovora o delu. 4. Seznanitev prostovoljcev s problematiko otroka, s katerim bo delal. 4. Določitev področja, dneva in ure izvedbe prostovoljnega dela, obveznosti prostovoljca, izbira razreda, v katerem bo aktiven, in predstavitev učitelja, ki bo prostovoljca spremljal. 5. Obisk na domu: prostovoljec skupaj z mentorico. 5. Sprotno spremljanje dela prostovoljcev in koordinacija dela. 6. Sestanki na 14 dni. 6. Mesečni sestanki. 7. Skupno srečanje z ajdovskimi prostovoljci. 7. Pregledovanje dnevnikov, individualni razgovori s prostovoljci o njihovem delu in morebitnih težavah, s katerimi se srečujejo. 8. Razgovor s starši otrok, s katerimi prostovoljci delajo. 8. Preverjanje prisotnosti prostovoljcev (vodijo učitelji, preverja mentor). 9. Dvodnevni tabor (seminar) za prostovoljce v aprilu ali maju. 9. Posveti z učitelji, ki spremljajo prostovoljce, prisotnost na aktivu podaljšanega bivanja. 10. Zaključno srečanje za prostovoljce in uporabnike njihove pomoči. 10. Tabor v mesecu maju. 11. Razgovor z uporabniki – prejemniki pomoči o zadovoljstvu s prejeto pomočjo prostovoljcev. 11. Prostovoljci oddajo poročilo, izpolnijo anketo. 12. Oddaja poročila prostovoljcev, prostovoljci prejmejo potrdilo o opravljenem delu, zahvalo šole in simbolično darilo. 12. Prostovoljci prejmejo potrdilo, da so delo opravili, pohvalo šole in simbolično darilo. KAKO POTEKA DELO PROSTO- VOLJCA NA NAŠI ŠOLI DANES Trenutno prostovoljno delo na šoli poteka tako, da učenci osmošolci in učenci devetošolci (35 v šolskem letu 2014/2015, lani 16), ki so se odločili za prostovoljno delo, pomagajo učencem 1.–3. razreda v okviru podaljšanega bivanja pisati domače naloge. Zaradi projekta, v katerega smo letos vklju- čeni, pa se učenci prostovoljci ude- ležujejo še drugih akcij, ki jih letos organiziramo (medgeneracijsko druže- nje, branje pravljic prvošolcem, pomoč pri krašenju šole za novo leto). Delo prostovoljcev poteka tako, da po dva učenca prostovoljca (včasih le eden, včasih tudi po trije) odideta ob dolo- čeni uri (po kosilu) v razred. Tam ju čaka učitelj, ki ima podaljšano biva- nje, in določi, kateremu učencu bosta prostovoljca pomagala pisati domačo nalogo. To se zgodi vsak dan ob isti uri v 1., 2. in 3. razredu. Kar pomeni, da v povprečju na dan obišče prvo-, drugo- in tretješolce skupaj 6 prostovoljcev. Nudijo laično pomoč pri pisanju do- mačih nalog. Vsak prostovoljec naj bi opravil eno šolsko uro prostovoljnega dela tedensko. Velika zahvala gre učiteljem, ki dnevno spremljajo učence prostovoljce in tudi sami vodijo dnevnik prisotnosti prosto- voljcev in pomagajo pri koordinaciji dela s prostovoljci. Meni olajšajo delo tako, da mi ni treba dnevno preverjati, ali se prostovoljci držijo dogovorov. Na naši šoli je skupaj 489 učencev s tremi podružnicami, od tega je 35 učencev prostovoljcev. 4 prostovoljke so »tutor- ji«. To pomeni, da izvajajo učno laično pomoč individualno. Dobijo se v do- ločeni učilnici isti dan in ob isti uri vsak teden. Tri prostovoljke pa enkrat mesečno obiskujejo starejše občane v Centru starejših Pristan v Vipavi. Evalvacija vprašalnika, v katerem prostovoljce sprašujem, zakaj so se odločili za prostovoljno delo, je po- kazala, da se odločajo za to delo, ker si želijo delati nekaj koristnega, želijo nekomu pomagati in želijo si novih prijateljstev ter novih izkušenj.Tako prostovoljci s svojim delom postanejo samozavestnejši, poveča se občutek 30 Didakta maj 2015 pripadnosti in koristnosti, postanejo socialno spretnejši in iznajdljivejši. Pre- izkusijo se na novem področju, ki je lahko podlaga za odločitev za nadalj- njo poklicno izbiro. Od prostovoljcev se zahteva, da so zanesljivi, odgovorni in strpni.Kot mentorica si prizadevam, da so strpni, ustvarjalni in da opozorijo na dobre in slabe stvari, s katerimi se pri svojem delu srečujejo. Opozarjam jih na varovanje osebne integritete posameznika. Prostovoljci na naši šoli so vsekakor pridobitev tako za šolo kot za druž- bo. V odnose vnašajo toplino in en- tuziazem. K spontanemu navezovanju stikov pripomore majhna starostna razlika med prostovoljci in otroki. Med prostovoljci in uporabniki se vzpo- stavijo nove vezi, nova poznanstva, socialni odnosi. Prostovoljci s svojim delom pripomorejo, da otroci lažje naredijo domačo nalogo, pomagajo pri doživljanju uspešnosti, omogočajo kreativno preživljanje prostega časa, popestrijo urice starejšim. Nekateri otroci s pomočjo prostovoljcev lažje navežejo stike s sovrstniki in lažje pri- dobijo nove prijatelje. Gre za vsestransko korist. OVIRE, S KATERIMI SE SREČU- JEMO PRI ORGANIZIRANEM PROSTOVOLJSTVU NA NAŠI ŠOLI Običajno ima vsaka zgodba dve pla- ti. Tudi na naši šoli se srečujemo z nekaterimi težavami oziroma lahko rečem s pomanjkljivostmi, ki so del prostovoljnega dela na naši šoli. Pri delu s prostovoljci tako naletimo na naslednje: Mesečni sestanki − : na sestanek, ki je enkrat mesečno, ne pridejo vedno vsi prostovoljci, ki so vključeni v skupino prostovoljcev na naši šoli. Velikokrat je vzrok časovna neu- sklajenost (urnik). Potem so tu še odsotnosti otrok, druge aktivno- sti, tekmovanja ipd. Z odsotnimi učenci se tako skušam pogovoriti individualno. Neopravičena odsotnost − : učenci ne urejajo sproti svoje odsotnosti ali pa si izmislijo razlog, zakaj določen dan ne bodo opravili prostovoljne- ga dela. Upoštevanje navodil učitelja v razre- − du: ko so prostovoljci v razredu, morajo upoštevati navodila, ki jih da učitelj, ki je takrat prisoten v razredu. Kar nekajkrat se je že zgodilo, da so navodila »priredili« in so na primer otrokom reševali naloge, namesto da bi jih pri tem le usmerjali. Dnevniki − : ne pišejo redno dnevni- ka in ga ne prinesejo v šolo, ko je potrebno. Konfliktne situacije − : zgodi se, da upo- rabniki ne upoštevajo prostovoljca. Prostovoljci se tako znajdejo v sti- ski, kako na to reagirati, oziroma ne znajo poiskati pravega načina, kako rešiti konfliktno situacijo. Pri tem jim pomaga učitelj, ki je takrat zraven, oziroma jaz kot mentori- ca. Temu so namenjeni mesečni sestanki in kot mentorica sem na razpolago, da te stvari rešujem (pre- dlagam konkretne rešitve). Dogaja se, da prostovoljci ne opozorijo na težave. Na težave, s katerimi se pro- stovoljci srečujejo v razredu, opo- zarjajo učitelji. Našlo bi se še kaj, ampak pri vsem tem je pomembno, da prostovoljci in učitelji opozorijo na težave. Kot men- torica moram na težave odreagirati. Prostovoljce usmerim, kako naj na primeren način težave rešujejo. Mentor se mora potruditi, da pro- stovoljcev ne izgubi, zato je zelo po- membno, na kakšen način jim pred- stavi težave. Vsekakor je prav, da se s težavami so- očimo in jih na konstruktiven način rešujemo, in to vsi udeleženi. Naj zaključim še z mislijo kralja Sa- lomona: »Nihče ni tako velik, da ne bi potreboval pomoči, in nihče ni tako maj- hen, da je ne bi mogel nuditi.« Literatura Ule Mirjana, Rener Tanja, Mencin Čeplak Marjeta in Tivadar Blanka (2000) Socialna ranljivost mladih. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino in Založba Aristej. Viri Osnovna šola Tabor. Projekti šole. Prosto- voljstvo. Dostopno nahttp://www.os- tabor1.si/index.php?option=com_c ontent&view=article&id=1166&Item id=180, 1. 4. 2015. Slovenska filantropija. O prostovoljstvu. Zgodovina. Dostopno na http:// www.prostovoljstvo.org/o-prosto- voljstvu/zgodovina, 1. 4. 2015.