Poštnina plucuna v gotovini
8
I
PEVEC
GLASILO+PEVSKE+ZVEZE
Uredništvo: Florijanska ulica št. IH
Upravništvo : Miklošičeva cesta 7
Iac&afa Kot mesečnik v dvojni/*
stevilkal> In velja xa celo
leto x glasbeno prilogo
vred 30 uin, xa Italijo
IS Ur, xa Avstrijo
40.000 Kron,
xa Ameriko
1 dolar
1027
MAREC-APRIL
STEV* 1-4 ♦ LETO VII
Silil
VSEBINA.
Članki\
Anton Dolinar: Ob Stoletnici Beethovnove smrti.	jr.;
Dr. J. Čerin: Zgodovinski razvoj vojaških oziroma turških godb.
Vestnik P. Z.:
Iz upravništva. — Iz uredništva. — Vsem pfevskim odsekom. .
—	Iz odborove seje. — Posamezna pevska okrožja. — Prihodnji pevski tečaj-.
Iz naših okrožij:
Rajhenburg ob Savi. — Begunje pri Lescah. — Groblje pri Domžalah. — Mariborsko pevsko okrožje. — Razpis nagrad.
Nove skladbe:
Padlim vojakom —junakomI — Martin Železnik: 14 postnih pesmi.
■
Iz ljubljanskega koncertnega življenja:
Koncert akad. pevskega društva „Obilic“. — Beethovnova proslava v Ljubljani. — Premijera „Tajde“ v ljubljanski operi. Sattnerjev zbor. — Slov, gl. društvo »Ljubljana". — »Grafika". Klavirski večeri. — Francoski institut v Ljubljani. — Ceci-lijino društvo za stolno župnijo v Ljubljani.
Razne vesti:
Dr. Josip Čerin — 60 letnik.
Iz glasbenih listov:
Cerkveni Glasbenik. — »Glasbeni Vjesnik". — „Sv. Cecilija" nJugosl. Muzičar".
Glasb, priloga:
St. Premrl: Molitev, meš. zbor. — V. Vodopivec: Vipavska, meš. zbor.
if
FRANC PAVLIN, LJUBLJANA
CENTRALA: GRADIŠČE 3 — PODRUŽNICI: BORŠTNIKOV TRG 4 NAJBOLJŠE	TRG	TABOR 4	NAJCENEJŠE
MANUFAKTURA, ŠPECERIJA S KOLONIAL. BLAGOM, GALANTERIJA
Anton Dolinar:
OB STOLETNICI BEETHOVNOVE SMRTI.
Če bi hoteli dosedanji zgodovinski razvoj glasbene umetnosti po glavnih osebnostih na kratko označiti bi poudarili imena: Gregor Veliki, Palestrina, Beethoven, Wagner. Stališče Gregorja Velikega in njegovo delo je treba motriti zgolj z organizatoričnega vidika, ostali trije pa značijo viške vokalne, instrumentalne in dramatske glasbe; v njihovih delih se zrcali trud večstoletnega dela in oni so bili tisti, ki so delne pridobitve posameznih sodelavcev na poseben, njihovemu umetniškemu zamislu svojstven način združili, vdahnili jim novo življenje in celotnemu razvoju vtisnili pečat svoje osebnosti.
Eden izmed teh je Beethoven, čigar smrtno stoletnico obhaja letos ves kulturni svet.
Razvoj vsaktere umetniške osebnosti je odvisen najprej od časovnih razmer, v katerih dotičnik dozoreva, in potem od bolj ali manj izrazite umetniške individualnosti. Ta dva činitelja se dasta v življenju vsakogar jasno ločiti in njuno spoznanje je najboljši ključ za razumevanje celotnega umetniškega stvar jan ja, kot tudi posameznih večjih del.
V Beethovnu se jasno očituje nadaljevanje Haydn-Mozartove poti, pa ne le golo nadaljevanje, ampak v polni meri njeno usovršenje, zlasti se čuti njegov-neposreden stik s Haydnom. Znak klasičnega sloga sploh obstoji v medsebojnem ravnovesju sestavnih delov in pododdelkov med seboj, v umerjenosti arhitektoničnega oblikovanja, v zmerni porabi izraznih sredstev, skratka v lepi skladnosti med notranjo vsebino in zunanjo obliko, tako, da ni nikjer nič preveč in nič premalo. Tudi izraznost notranje vsebine ne sme iti predaleč, ostati mora kar najbolj v mejah stvarnosti (objektivnosti), zlasti v harmoničnem, ritmičnem in inštrumen-talnem oziru. Posebno je to očito v zadnjem primeru: klasična inštrumen-tacija ne pozna za vsak inštrument značilno-izraznih lastnosti, njihovemu posebnemu izrazu še do veljave ne pusti, kratkomalo stoji docela v nasprotju z znaki njej neposredno sledeče romantične dobe. Ta je notranjo izraznost postavila kot najvišjo smernico, se na račun okvira zunanje oblike tako rekoč zagrizla v iskanje in kombiniranje novih harmonskih tvorb z enako silo kot Each v labirint kontrapunkti enega snovanja in zlasti glede inštrumentacije poudarila neomajno izživetje vsakemu inštrumentu lastnih izraznih možnosti.
To moramo imeti pred očmi, če hočemo razumeti idejno ozadje Beethovnovega dela. Beethoven tvori višek novo-klasične dunajske šole, vendar pa stoji tudi ob zibelki romantičnih stremljenj, zlasti v svojih zadnjih delih. Izmed trojice dunajskih klasikov je Beethoven gotovo prvi po svoji oblikovni izklesanosti, kar moremo dodobra razbrati že iz njegovih klavirskih sonat. Tudi po splošnem značaju se razlikuje od ostalih dveh. Značaj Haydnove kot Mozartove muzike diha vsled svoje svežosti in vitkosti rokokojske poteze, dočim odseva iz Beethovna nekam težja atmosfera.
9
To lažje razumemo, če pomislimo na velike dogodke, ki so koncem 18. in v začetku 19. stoletja vznemirjali vso Evropo in imeli tudi na Beethovna, ki je toku časa z zanimanjem sledil, prav mogočen vpliv. V svojih večjih delih je rteševal probleme, ki so bili časovno ali osebno važni: tako v »Eroiki« (III. sinfonija), kjer slavi Napoleona kot bojevnika za svobodo, v V. sinfoniji«, kjer slika boj človeka zoper usodo, in v >IX. sinfoniji«, ki je slavospev močne volje človekove, ki od življenja iskro radosti, najgloblje, večne, s silo odtrga. Njegovo življenje je bilo močno razrvano od telesnih in duševnih naporov, zato išče v svoji umetnosti utehe, odgovorov. On ne sklada radi estetičnega užitka, ampak je to zahteva njegove notranjosti, ki hoče odgovorov, jasnosti na naravnost modroslovnih višin se dotikajoča vprašanja. Razumljiv je njegov izrek: Glasba je odkritje, ki je večje nego katerakoli modrost ali filozofija. Beethoven se je polnosti in vzvišenosti svojega poklica kot glasbenik-umetnik docela zavedal kot nihče pred njim. Vse to bogastvo njegove notranjosti je hotelo najti odmeva v njegovih delih, ki postajajo zato zlasti v zadnji življenski dobi po harmonični plati nadvse zanimiva in znake nove — romantične — dobe oznanjujoča.
Tudi način stvarjanja Beethovna dobro loči od Haydna in Mozarta. Pri Mozartu se porajajo melodični domisleki kar trumoma, naravnost vsipajo se; ne tako pri Beethovnu. On s svojimi motivi naravnost ekonomsko postopa, varčuje, lahko bi rekli skopari. Motivi so sami na sebi navadno prav brez vsake posebnosti in zanimivosti.
Stvar pa postane interesantna, kadar 'prične njegova fantazija z motivom svoj ples: zlasti v poznejših zrelejših delih motiv v poteku dejanja prav polagoma raste, delec se za delcem poraja, največkrat je motiv najprej ritmično izoblikovan, preden si šele nadene celotno melodično odelo. Ta zunanja preprostost motivov pa dobi v medsebojnem brušenju in kovanju glasov, v vrvežu in metežu bojujočih se skritih sil povsem novo obličje, kot bi ga prej preprosti vrsti motiv tvorečih [tonov nihče ne bil prisodil. Ravno to pa je tisto, kar daje njegovim iz boja nastalim temam izredno uglajenost in njegovim velikim sinfoničnim tvorbam posebno notranjo doslednost in nujnost, ki naravnost osupne. Palača se pred nami zida, delec za delcem nastaja in nenadno stoji pred nami v vsej veličini. Zlasti drugi del sonatne oblike (Durchfiihrung) je za Beethovna najlepša prilika, da fantazija zasnuje najbolj idealne zasnove svojih predstav.
Beethoven je do danes gotovo največji mojster glasbene arhitektonike; njegove tvorbe so dovršene po obliki, in notranje, vsebinsko, kar najbolj globoko zajemajoče.
Težišče’njegovega dela leži v inštrumentalni godbi. V njegovih delih se zrcali uspeh več kot 200 letnega razvoja, ki ga Beethoven s svojo genialnostjo zaenkrat zaključuje in umehiiško izpopolnuje. Svojo inštrumentalno miselnost je prenesel tudi na človeški glas; on se v svojih zborovih skladbah ne ozira na značaj in možnosti, ki so stavljene pevskemu organu že po naravi, ampak gleda v njem inštrument, ki se mu lahko natovori vsak-tero breme. V tem pogledu je on z ozirom ria svoje vokalne skladbe primer, kakor se za pevski zbor ne sme pisati. To stremljenje, da se sklada in piše brez ozira na naravne možnosti človeškega organa, se je prav do današnjih časov prav bohotno razrastlo, kar pa zborovski produkciji nikakor ni v korist.
Tudi naša ožja domovina je umetnikovo smrtno stoletnico dostojno proslavila z večkratnim izvajanjem devete sinfonije, maše v C-duru in z mnogovrstnimi predavanji.
10
Dr. J.Čerin:	-
ZGODOVINSKI RAZVOJ VOJAŠKIH OZ. TURŠKIH OODB.
Janičarji.	(Dalje.)
Turška sila«, to je s krvjo in solzami pisana zgodovina. Slovenec in Hrvat sta stala na straži za najdražje svetinje evropskih narodov. Prvi neodvisni turški vladar je bil Osman I. (1299), ki se je nazival sultan«. Njegov sin Urlian I. je 1. 1330. uredil upravo in vojaštvo in ustanovil izbrano vojaško četo (imenovala se je Jaga ali Piada) iz samih ugrabljenih krščanskih otrok, ki se je posebno odlikovala po drznosti in divjosti. To so bili sloviti janičarji (jeni čeri = nova četa), med katerimi je bilo pozneje tudi mnogo Slovencev. L. 1391. so turške čete prvikrat udarile čez Savo na hrvaško zemljo in oplenile sremsko županijo. L. 1396. so prvikrat slovenske dežele občutile turško divjost.
L. 1415. po veliki noči je videla Ljubljana prvikrat krutega sovražnika pred svojim ozidjem, in avgusta mesca istega leta so Turki odvedli 30.000 kristjanov preko Dalmacije domov. Koncem 15. stoletja je imel sultan Soliman 40.000, pozneje pa je bilo do 100.000 janičarjev. — Leto za letom so prihajali Turki v naše kraje in najdragocenejši plen, ki so ga odpeljali, so bile neštete trume otrok, mladeničev, mož, deklet in žena.
—	Zadnji večji napad Turkov na Kranjsko je bil 1. 1584., ko sta Tum in hrvaški ban Tomaž Erdedi Turke premagala pri Slunju. Konec turškim pohodom je naredil pa maršal Lavdon, ki je oktobra 1789 pognal Turke iz Beograda. — Vsak večji oddelek janičarjev je imel svojo godbo, ki je s svojimi divjimi glasovi in nenavadnimi toni v vseh zapadnih deželah vzbujala posebno pozornost. V 17. veku je bila janičarska godba toliko razvita, da se o njej že govori kot o specifični turški vojni muziki, akoravno so imeli drugi orijentalski narodi že v starejših časih slično muziko in je ime »turška muzika« ostalo do današnjih dni za one godbe, ki so bile v sestavu vojske (Beethoven piše v pismu na nadvojvoda Rudolfa dne 12. avgusta 1812 iz Franzensbrunna: ».... In Teplitz horte ich alle Tage viermal tiirkische Musik.«). Imela je tele instrumente 3 male oboe, 2 večji oboi, 1 flavto, vse te zelo ostrega glasu; potem 3 pavke, 3 male in 1 veliki boben, 2 cimbala, 2 para činel in 2 triangla. Melodije nimamo nobene ohranjene.
Pri porabi teh glasbil je skušal vsak — recimo — muzičar iz svojega instrumenta kolikor mogoče divje glasove izvabiti, piskači so pri tem porabljali arabsko skalo,1 ki je po Kiese\vettru delila vsak ton na tretjine (Drittel). Če so janičarski vojaki to svojo muziko zaslišali, je bil to zanje signal k bestijalni besnosti. Ti janičarski muzičarji so bili postavljeni na kraju, kjer je paša bival, v njegovi bližini se je pa tudi kot znamenje njegovega dostojanstva nahajal drog, na čigar koncu je bil pritrjen polu-mesec. in na tem so bili navezani konjski repi in sicer toliko, kolikor jih je paši po njegovem činu pristojalo.
Ko so bili pa potem Turki definitivno premagani in poraženi, so se hoteli evropskim sosedom s tem prikupiti, da so jim kompletne janičarske bande izročili v dar. Dobili so jih n. pr. Avgust II. (kralj poljski, vladal
' Arabska skala je bila do 15. veka, ko je zapadna glasba prodrla do Arabcev, deljena v 17 enakih delov, Kitajci pa so imeli od 1. 3000. pred Kristusom pentatoniko f, g, a, c, d (toni so imeli imena: 1. Kaiser, 2. Minister, 3. Pokorno ljudstvo, 4. Državna zadeva, 5. Celota vseh reči), potem pa tudi skalo z 12 toni (poltoni) in s 7 (celimi) toni.
11
1699—1730), Katarina I. (ruska carica, 1725—1727), Friderik I.. (kralj pruski, 1701—1713), na Francosko je prišla šele . 1. 1770. Na Dunaj je prišla turška muzika prvič dne 27. maja 1741. leta. — Ko je prišel baron Trenk s svojimi pandurji na Dunaj, je imel 30 do 40 mož močno turško muziko s seboj. Imeli so večinoma piščali in tolkala, nekateri pa tudi tamburice in pandore. Instrument pandora, od koder prihaja ime pandur za vojaka, je tamburici podoben in je poznan tudi pri Poljakih in Ukrajincih.2
Koncem 18. in začetkom 19. veka so pa tudi Turki preustrojili svoje janičarske muzike po zgledu zapadnih dežela, in ko so 1. 1826. Turki svoje janičarske čete odpravili, so razpustili tudi janičarske muzike in so svoje vojne muzike organizirali po evropski sestavi. Donizetti Giuseppe, brat komponista Donizettija, ki je bil od 1.1825. kapelnik avstrijskega polka v laški garniziji, je šel 1.1831. na povabilo sultanovo v Carigrad in je turške muzike preosnoval v evropske.
Kot vidni spomin na te godbe je ostal le »Schellenbaum«, drog s kra-guljčki, ki stopi na mesto droga s polmesecem.
Janičarske godbe so bile prvi organizirani stabilni orkestri na svetu, sestavljeni iz ugrabljenih krščanskih otrok, doraslih dečkov in mož — in sicer iz Hrvatov in Slovencev. — Mi smo tvorili tedaj prve organizirane orkestre.	(Dalje.)
Ambros: Geschichte der Musik.
IIIMMIIIIIIIIIIMIIIMIMIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII	PEVSKE	ZVEZE	.............
Iz upravniitva. Pozivamo ponovno vse naročnike, da nam po priloženih položnicah poravnajo čimprej naročnino. Vse prijatelje našega gibanja prosimo, da agitirajo za Pevca«. Če dobimo dovolj naročnikov, bomo mogli list vsestransko razširiti. — Zbori! Sezite po »Pevčevih« pesmaricah, ki so še v zalogi pri P. Z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. S tem obogatite svojo knjižnico in pomagate zvezi. — Pevski odseki pošljite P. Z. čimprej članarino 30 Din. Prejšnja leta tega nismo zahtevali, zdaj smo pa prisiljeni to izterjevati, ker centrala sama ne more več nositi vseh stroškov.
Iz nredniilva. Na uredništvo prihajajo prošnje, da bi »Pevec« prinašal skladbe, ki bi bile prikladne šolskim mladinskim zborom, torej tudi dvo- in triglasne, s primerno vsebino. V tem smislu se torej uredništvo skladateljem priporoča.
Vsem pevskim odsekom! Kljub ponovnim prošnjam, naj nam pevski odseki vrnejo izpolnjene preglednice, smo istih dobili le pičlo število. Poslali smo preglednice 146 pevskim odsekom, vrnili so nam jo sledeči pevski odseki iz Kranjske: Kranj, Vrhnika, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Ježica, Reteče pri Škofji Loki, Lom pri Tržiču, Groblje pri Domžalah, Radovljica, Dražgoše pri Železnikih, Šenčur pri Kranju, Gorje pri Bledu, Št. Jakob ob Savi, Zagorje ob Savi, Št. Jurij pod Kumom, Dob pri Domžalah, Mekinje pri Kamniku in Stična. Iz Štajerske pa samo: Maribor, Celje, Griže pri Celju, Stari trg pri Slovenjgradcu in pevski zbor »Davorije« v
dijaškem semenišču v Mariboru. — Nujno prosimo še enkrat vse zbore naj nam izpolnjene preglednice pošljejo vsaj do Vel. noči, da moremo urediti statistiko in organizirati pevska okrožja. Odseki, ki so morda poslano preglednico izgubili, naj nam javijo po dopisnici, da jim dopošljemo novo. Odseke, ki nam do Velike noči ne bi poslali izpolnjene preglednice, moramo smatrati, da ne žele biti včlanjeni v P. Z.	Pivek,	t.	č. tajnik.
Iz ndbitrove seje. V zadnji seji, 10. marca, se je obravnavalo več splošnih zadev, tikajočih se organizacije P. Z. Mnogotera društva žele imeti pri prosvetnih večerih pevska predavanja; dotični odseki naj se obračajo naravnost na »Pevsko zvezo«, Miklošičeva c. 7, ne pa na posamezne odbornike. V prošnji naj navedejo dan, temo, o kateri žele predavanje, pa tudi predavatelja.
Vsak dan od 11 do 12 posluje v prostorih Prosv. zveze tajnik ali kak drug odbornik, ki je strankam na razpolago. Enako je tamkaj tudi vpisna knjiga, kamor se lahko zabeležijo vprašanja, prošnje, nasveti itd.
Posamezna pevska okrožja naj prirede okrožne prireditve; gorenjsko okrožje ima svojo skupno prireditev ob priliki prosvetnih dni na Jesenicah. Skupna zvezna prireditev bo ob priliki občnega zbora P. Z.
Prihodnji pevski tečaj se vrši v Stični za šmarsko dekanijo in tudi za okoliška društva ribniške, trebanjske in šmartinske dekanije. Prijave naj se pošiljajo Pevski zvezi, Miklošičeva cesta 7.
12
IZ NAŠIH
Rajhenburg ob Savi. Odkar je izšlo zadnje poročilo o zboru »Prosv. društva« v Rajhen-burgu, je nastopil mešani zbor le pri cerkvenih slavnostih, tako n. pr. na dan birme z orkestrom (37 izvajajočih), na novi maši domačina g. Pribožiča in še ob drugih sličnih prilikah. — Moški zbor je zapel na predvečer birme Prevzviženemu kot podoknico Gerbičev »Slovanski brod« in Volaričev »čolničku«. Nadalje je nastopal moški zbor na vseh prireditvah »Prosvetnega društva«. Izmed novejših smo peli Adamičeve »Turopoljce«, in »Vasovalca«. V nedeljo 27. februarja t. 1. je nastopil moški oktet »Orlovskega odseka« na pustni prireditvi »Prosvetnega društva« s sledečimi točkami:
1. E. Adamič: N’coj je en lep večer! \
2. P. Jereb: O kresu.
3. 0. Dev: Kdor hoče furman	biti.|	Moški
4. A. Sachs: Lastovki.	,	,,	.
(Zbor in tenor-solo.)	0KteI-
5. E. Adamič: Oženil se bom.
6. K. Mašek: Mlatiči.	’
7. A. Grum: Nezadovoljnež.) Kupleta s harfi. Isti: To zares užitek ni. j monijem.
9. V. Vodopivec: Vino in voda.) šaljiva na-10. F. Juvanec: Oba junaka. J- mlSi®jem]
Po splošni kritiki je bilo oktetovo petje prav lepo, prva tenorista izborna, srednji glasovi manj dobri in izdatni, dingi bas dober (končni kontra-C pri »Lastovki« in vodilna partija pri »Mlatičih«.) NB.! Navedeni pesmi sta izmed zborovega petja najbolj ugajali. Kupleta »Nezadovoljnež« in »To zares užitek ni« sta bila efektno izvedena v maski, igri in petju. »Oba junaka« sta ugajala, pri »Vino in voda je bilo »vino« izborno, »voda« pa pretiha.
Begunje pri Lescah. Tudi pri nas živimo še dokaj živahno, dasi od tukaj niste prejeli še nobenega dopisa, a kljub temu delamo pridno. One 2. februarja 1927 smo priredili mal koncert z bogatim sporedom, le žal, da nismo imeli za to pripravnega prostora in smo se morali zadovoljiti s privatno bolj obširno liišo, kar je tudi vzrok, da nismo že prej kaj priredili (zdaj mislimo tudi na novo društveno dvorano, če bo šlo). Peli smo različne pesmi, precej tudi iz »Pevca«, kakor: Korotan, Raj, Izpremenjeno srce, Žabja svatba, potem Ferjančičevo Planinarico in Solnce čez hribe gre (za mešani zbor in solo)). Iz pesmarice Glasbene Matice: Vasovalec, V slovo. Planinska roža. Iz bratskog. Bodi zdrava domovina (moški zbor, bariton in tenor-solo), Jadransko morje ter Sattnerjevo prekrasno: Pogled v nedolžno oko. Peli smo tudi Aljaževo: Oj zbogom ti planinski svet, in še nekaj iz Mohorjevih pesmaric, ki so nekatere tudi prav lepe, posebno za šibkejše zbore, a tudi boljši zbori so jih že z uspehom rabili. Vseh pesmi je bilo po številu 18, približno polovico moških zborov. Med odmori je igral naš novi tamburaški zbor štiri lažje komade
OKROŽl^ •IIMIIIIIIIMIIIMIIlipillinilllllllMIIIIMItllllllllllllllMIIIIIIIIIMHII
in jih prav posrečeno izvajal. Kot za predpustni čas smo pridejali še en šaljiv kuplet »Kranjske šege in navade«, petje bariton, refren pa tenor s spremljevanjem harmonija. — Ljudem smo zelo ustregli ker kaj takega od domačih pevcev še niso slišali, le škoda da ni bilo nobenega, ki bi podal svoje mnenje, seve pravilno (tukaj se včasih greši), a ker nismo imeli prostora, tudi nismo vabili, ker je bilo itak vse prenapolnjeno. Upam, če nam bo sreča mila, da se z drugim dopisom že lahko bolj vsestransko zadovoljno izrazim. Škoda je, da je vojaška obveznost posegla tudi v naš zbor ter nam vzela kar tri tenoriste in enega baritonista. Pa s te vrste križi ima vsak pevovodja več ali manj opraviti. Vaje imamo vsak petek za mešani zbor, vsako sredo za moški zbor, ob torkih ne nedeljah pa za tamburaški zbor. Od skladb kupujem le partiture, glasove pa pišem na šapirograf, ker manjka kakor povsod denarnih sredstev. Dela imam veliko, a ga imam rad še več, da bi bil uspeh še večji.	Ciril	Zrnec,	org.
Groblje pri Domžalah. Pevski zbor našega »Kat. prosv. društva« je priredil 5. dec. 1. 1.
I.	koncert v Grobljah.— Kot pevovodja, svojega dela sam ne smem, nočem in ne morem presojati. Nepremična pozornost zbora, dostojanstveni mir pri menjavanju pesmi je tudi poslušalce do zadnjega vzdržal pri napeti pozornosti, kar je veliko, ker petje je trajalo pet četrti ure. Vzeli smo po tri pesmi skupaj. Ob prejšnjih nastopih že pri drugi ali tretji pesmi ni bilo več prave pozornosti, tu pa je bilo treba samo . ob koncu kratke opazke od strani pevovodje, in zopet tišina. To je zunanja stran našega prvega nastopa s 14 pesmimi. — Vidim: Ljudstvo se da vzgajati tudi za lepo pesem, od strani zbora pa se zahteva resnoba. Nesimo našo lepo slovensko pesem med ljudstvo! Prosvetna društva gojite slovensko pesem, ali bolje, ne gojite dramatike preveč, in ne zanemarjajte na ta račun naše pesmi! Franc Pirc C. M.
V	časopisnih vesteh smo brali o koncertih naših zborov v Celju in Trbovljah, vendar poročil o teh prireditvah, žal, nismo prejeli.
Mariborsko pevsko okrožje. Da bo mariborsko pevsko okrožje pokazalo, da res želi čim večjega kulturnega napredka svojih društev in zborov, se je odločilo, da bo letošnjo pomlad 15. maja ob 3 popoldne napravilo večjo prireditev v Mariboru, v poletju pa v mariborski okolici. — Za to prireditev se je dozdaj priglasilo pet zborov. Gotovo pa se bodo še drugi naši zbori okorajžili in nam prišli v Maribor zapet. Vsak zbor bo nastopil najprej sam, potem pa še vsi skupaj. Skupne pesmi so:	za moški zbor Ipavčeva »Brez
jadra« in Hudovernikova »Naša zvezda«; za mešan zbor pa Medvedova »Nazaj v planinski raj«. Zbori, ki nimajo teh not, jih dobijo od »Maribora«. Vsak pa naj one pesmi, s katerimi želi nastopiti sam, čimprej javi,
13
da ne bi dva zbora istih pesmi določila. Vse dopise pošiljajte na naslov: Pevsko društvo Maribor v Mariboru, Slomškov trg 20. — Delujmo vsi na to, da bo ta naša-pevska prireditev pokazala, kako ljubimo našo pesem, pesem, ki je pač najblažji izliv naše narodne duše.
Razpisale so ne Ivi inn/vade, prva Sli',;, druga 301) in tretja 200 dinarjev, in sicer za najboljši moški, ženski ali mešani zbor. Kot zadnji rok se je določil 30. april Iv---1 jejo naj se z geslom na čelu P. /.. Mik-.šičeva cesta 7, in v kuverii naj bo napisano natančno ime.
iniiiiiiiiMiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHi
NOVE SKLADBE
Podlim vojakom — junakom!« Pesem za mešani zbor s spremljevanjem s štirimi trombami. Besedilo zložil g. F. Ks. Meško, uglasbil g. K. Adamič. Druga partitura je urejena samo za mešani zbor brez spremljave tromb. Pesem je zložena nalašč za slavnosti odkritja spomenika v vojni padlim vojakom. Prav dobro pa bo ta pesem služila n. pr. vsako leto na praznik Vseh svetnikov za petje pri spomeniku v vojni padlim ali na pokopališču. — Skladba je efektna, ni pa težka, in jo lahko izvaja vsak količkaj iz-vežban zbor. — Cena obema partiturama s spremljavo za trombe je 5 Din. Poštnina se posebej zaračuna. Ker je cena nizka, ni posebnih glasov. Dobi se pri založniku Fr. Klančniku, organistu v Rečici ob Paki in v Jugoslovanski bukvami.
Martin Železnik: 14 postnih pesmi za mešani zbor in orgle. Z dovoljenjem knezo-škofijskega ordinariata v Ljubljani z dne 27. jan. 1927, štev. 311/1927. Samozaložba. Natisnila Čemažkr in drug.< Železnik hodi čim dalje bolj svoja pota. Poglavitni znak njegovega dela je izredna nežnost in rahlo-
čutnost, poleg tega pa enaka jasnost in prozornost njegovih, z otroško dušo započetih, pa hkrati z nenavadno tenkim sluhom po-zajetih melodičnih domislekov in njegovih, v nekaki vizionarni intuiciji gledanih in s posebno tenkim čutom v realnost prenesenih, včasih skoro eterično zvenečih harmoničnih oblik, ki v nje, kot v rahlo, bolj sluteno kot slišano meglico odeva izlive svojega plemenitega čuvstvovanja. Niso vse skladbe, prav v vsem poteku morda komaj katera, cvet, poganjajoč samo iz teh korenin in hraneč se samo z naznačenimi sokovi; le to smo hoteli poudariti, da se njegova glasba vedno bolj razrašča v neko, duši tako prijetno mistično skrivnostnost, ki srce prevzema s tajinstve-nim opojem. Morebiti ta vonjivi opoj od nikoder tako živo ne dehti, kakor iz obeh sklepov prve. Nekaj pesmi bo, ker so v molu, nevajenim ušesom morda malo eksotično zvenele, toda peti jih bo lahko, saj jih večina poteka v celoti diatonično, poleg tega pretežno dvoglasno v mehkih tercah. Lepo pete bodo srca gotovo genile. — Cena Din 12-—.	Kimovec.
IZ LJUBLJANSKEGA KONCERTNEGA ŽIVLJENJA.
KoncevI akad. pevskega dvuštva Obilic«.
V	Ljubljani se je vršilo v februarju in marcu lepo število koncertov razne vsebine. Nas zanimajo v prvi vrsti vokalni in vokalno instrumentalni. Dne 25. II. je posetilo Ljubljano akad. pevsko društvo Obilic« iz Beograda ter priredilo v Unionski dvorani koncert s pestrim sporedom, ki je bil sestavljen iz kompozicij srbskih in hrvatskih skladateljev; zastopani so bili: St. Mokranjac, Hristič, Š. Slavenski, Gotovac in Bajšanski. Dasi ne razpolaga -Obilic z bogvekako dobrim pevskim materijalom, je vendar izvedel cel spored na tako hvalevreden način, da je mogel — če že ne moral — biti za zgled celo ljubljanskim pevskim zborom. Temperamentno izvajanje, vzorna dinamika in pestra agcgika so kar presenetile. »Obilica vedi kapelnik beograjske opere g. Matačič. Le dobro in koristno je za nas, če nas poseli od časa do časa kdo. *ki nas spomni, da ne bomo mogli prvačiti na vse večne čase le od tradicije.
Beethovnova pvoslava c Ljubljani. 26. III. 1927 je poteklo 100 let, odkar je preminul Beethoven. Ves kulturni svet se klanja ob
stoletnici njegovemu velikemu duhu; vrše se razne svečanosti, podajajo se na izredno slovesne načine mnoga njegova dela in to zlasti na Dunaju, kjer je skladatelj živel in deloval in kjer imajo posebno mnogo smisla in možnosti za to. Slovenska prestolnica se je oddolžila spominu glasbenika-velikana s koncerti in predavanji. Slišali smo trikrat izvajanje njegove devete simfonije za veliki orkester, soli in mešani zbor. Prva dva kon-ceria 10. in 12. III ie vodil operni ravnatelj Polič, ki je združil k izvajanju orjaškega dela operni orkester, orkestralno društvo Glasbene Matice in pevski zbor Glasbene Matice ter še nekatere druge moči. — Dne 19. III. je pa podal Deveto dr. Jos. Čerin z ljubljansko in mariborsko godbo dravske divizije, ki je bila pomnožena s člani Orkestralnega društva Glasbene Matice; vokalni del so izvajali pevski zbor „Glash. Matice" iz Maribora in zagrebški solisti.
Če rečemo o dirigentu Poliču, da je izvedel IX. simfonijo s finim čutom bolj sodobnega duha, je hotel biti dr. Čerin bolj objektiven iti podati 'delo tako, kot je bilo prvotno zamišljeno ter je to svoje hotenje
14
ludi dosegel. Vsi trije koncerti so bili izredno dobro poseteni. Predavanja o Beethovnu in o Deveti je imel dr. Mantuani. — Sattnerjev zbcr je izvajal 25: III. v počastitev stoletnice Beethovnovo mašo v C-duru za soli, zbor, orkester in orgle.
Premijera Tajde« v ljubljanski operi. Dolgo pričakovana izvedba Sattnerjeve opere »Tajda je bila uprizorjena 13. III. v opernem gledališču. Dirigiral je M. Polič, režija je bila poverjena prof. Šestu, insceniral pa je g. Vavpotič. . Tajda« se odlikuje zlasti v posameznih delih, osobito v zborih in v •pestri instrumentaciji. Vsi naši dnevniki in nekatere revije so prinesli obširne kritike o delu. Skladatelj, ki je bil navzoč pri pre-mijeri, je bil burno aplavdiran ter prejel mnogo vencev in cvetja.
'Sattnerjev zbor je nastopil v nedeljo 27. marca v opatijski cerkvi v Celju tudi z Beethovnovo mašo in 10. aprila v novo zgrajeni cerkvi v Šiški.
iS'lov. gl. društvo »Ljubljana- je priredilo 13. lil. pevski koncert v Tržiču, ki je vsestransko izredno dobro uspel. Spored je bil z nekaj izjemami isti kot v Trbovljah.
»Grafika« je s sodelovanjem godbe dravske divizije in opernega tenorista Leop. Ko-
vača nastopila v lastnem koncertu 30. marca v Filharmonični dvorani v Ljubljani. —
3.	aprila je koncertirala na Golniku pri Križah.
Klavirske večere sta priredila Jadviga Poženelova in Francoz Robert Lorfat.
Francoski instiul v Ljubljani je priredil
2.	aprila slavnostni koncert v Unionu v korist fondu za spomenik kralja Petra 1.
Cecilijino društvo za stolno župnijo je priredilo 6. aprila v stolnici cerkven koncert z izredno zanimivim sporedom. Razen novejših skladateljev so bile na spoVedu tudi tri Palestrinove skladbe, kar je koncert posebno povzdignilo. Ravnatelj stolnega kora je igral Bachovo fantazijo in fugo v C-molu, Lisztov »Introit«, Springerjevo fugeto št. 3, Martinijev Allegretto, Guilmantovo koračnico in zlasti pomembno Beethovnovo žalno koračnico iz klavirske sonate op. 26. — Kot dirigent je sodeloval Anton Dolinar. Cerkveni koncerti so pri nas redki, a zato tembolj uvaževanja vredni.
Iz površnega pregleda je razvidno, da sla bila marec in začelek aprila'koncertno izredno bogata.	A.	S.
IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIII
RAZNE VESTI.
IIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMtinillllMIHIIIIIHIIIIIimillllHIIIIIIIIIIIMIHIII
Dr. Josip Čerin — 60 letnik. Naš sotrudnik, višji kapelnik dr. Josip Čerin je obhajal v preteklem mesecu 60 letnico svojega rojstva. Javnost je bila potom dnevnih časopisov na ta dogodek opozorjena; prav je, da se tega spomni tudi naš list, saj je bil jubilar med tistimi, ki so postavljali temelj naši pevski umetnosti, zlasti s priredbo »Pesmarice Gl. Matice-, ki je smisel za lepo pesem zanesla zlasti med naše podeželske zbore. — Kot za premnoge druge, tudi za njega domača gruda ni imela kruha in razumljivo je, da je bila v prvi vrsti tujina deležna njegovega dela. — Po dovršenih konservatorijskih študijah je. bil dve leti (1896—1898) artistični vodja Gl. Matice v Ljubljani, kjer je izmed svetovnih del naštudiral Mozartov Requiem, Bachov Pasijon po Matevžu. Po 1.1898. je deloval v prvi vrsti na Dunaju, potem pa kot kapelnik vojaške godbe 6. pešpolka v Budimpešti, Pragi, od 1. 1919. pa deluje v Ljubljani. — Čerin je imel priliko, glasbeno se kar najbolj izobraziti. Po dovršenem konservatoriju se je vpisal na filozofsko fakulteto dunajske univerze in dosegel doktorat iz glasboslovja, da. je bil tehnično in estetsko kar najbolj
pripravljen; poleg tega je pa živeč na Dunaju bil v stalnem stiku s svetovnim glasbenim tokom, da je bila tako vsaka enostranost izključena. — Vse njegovo delo nosi pečat, ustvariti kaj velikega, in razumljivo je, da ga je najbolj vleklo k dirigentskemu pultu, kjer je mogoče polnosti moči nad izvajajočimi se najbolj zavedati. — Že za časa prvega delovanja pri Gl. Matici je v dveh letih priredil devet velikih koncertov, sedaj pa v šestih letih 20 koncertov, bodisi po izbiri in sporedu skladb, bodisi po izbornem izvajanju na višku stoječih. — Tudi se je udejstvoval kot glasbeni pisatelj. Iz pozabe je izvlekel slovenskega mojstra, romantika Mihevca (Mi-heuz), ki je deloval med Romani, pa so ga upoštevali tudi Germani; prevažen za zgodovino slovenske pesmi je članek v Trubarjevem zborniku »O slovenskih protestantskih pesmaricah«;; ravno sedaj pa objavlja v našem listu zgodovinski članek, v katerem dokazuje, da so prve vojaške godbe ustanovili Turkom — Jugoslovani (janičarji). — Pevska zveza spoštuje v slavljencu visokega kulturnega delavca, in stopa zato v krog njegovih čestilcev z iskrenimi čestitkami! A. D.
i ■ i ■ 11111111111
111111 ■ i ■ i i ■ i ■ 1111111111111 ■
iiiiiiiiiiiiiiiiu
IZ GLASBENIH LISTOV
IIIIIIIIIIIIIIIIUlllll>1
■ iiiniii milili iiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiii
Cerkveni Glasbenik šl. 3-4. Dr. Jos. Mantuani: J. P. iz Palestrine. Članek vsebuje zgodovino o širjenju mnogoglasja v 14. in 15. stoletju. — Fr. Ferjančič nadaljuje o Foer-
sterju kot človeku. Da je mogel pokojnik dovršiti tako veliko delo, sta mu pomogli dve čednosti, ki ju je gojil: zmernost in treznost. — Leopold Govekar: O umevanju
15
skladj) in skladateljev je razprava, ki jo priporočamo vsem pevovodjem. — Na štirih straneh so priobčene slike iz zgodovine Cecilijinega društva in šentklavškega kora.
— Iv. Mercina: Nekaj pojasnil k Pritrko-vavcu. — St. Premrl: Nekoliko statistike o sedanjem stanju organistov v ljublj. škofiji.
— Organistovske zadeve, koncertna poročila, dopisi, glasb, listi, to in ono. Glasbena priloga, ki prinaša St. Premrlov Graduale s sekvenco za velikonočno nedeljo — lepo, veličastno in velikonočnega veselja polno skladbo — je izšla v povečani obliki, v razločnem tisku tiskarne Mignani v Firenze.
»Glasbeni Vjesnik*, mjesečnik za pro-micanje glazbene kulture, izhaja sredi vsakega meseca. Lastnik in izdajatelj: Hrvatski Pjevački Savez u ZagTebu, uredništvo in uprava: Zagreb, Mažuraničev trg 16/1., urednik Stanislav Stražnicki. Hrvatski Pjevački Savez si je ustanovil s predležečim mesečnikom svoje novo lastno glasilo. »Glazbeni Vjesnik« je namenjen v prvi vrsti Zagrebu in Hrvatski, potem pa celi državi. Prinašal bo čitateljem v glavnih potezah vse novosti produktivne in reproduktivne glasbe ter bo posvečal svojo pažnjo tudi glasbenim kritikam hrv. dnevnikov. V prvih treh številkah, ki so izšli, je poleg drugega več raznih daljših člankov izpod peres Rud. Matza, dr. P. Markovaca (čigar članek o Beethovnu je vreden vse pozornosti), dr. B. Širole, prof. M. Dugana, dr. VI. Petza i. dr. List priporočamo
vsem, ki se zanimajo za glasbeno življenje pri naših bratih.
»Sv. Cecilija«, 3-4: Dr. A. Goglia: Hrv. glazbeni zavod u Zagrebu (1827—1927). — Ludvik Kuba: Pučka glazbena umjetnost u iMakedoniji. (Konec.) — Dr. Jos. Manluani: Frančišek Ksaver Križman, izdelovalec orgel. (Nadaljevanje.) — Prof. S. P. Orlov: + Aleksander Dimitrievič Kastaljskij. — Vjekoslav Lončar: Ludvik van Beethoven. — W. E. Eelirenhofer-Zirm: Orjaške orgulje na otvo-renom prostoru. — Ivan Kokot: Pismo iz Strasbourga. — M. Meršič: Savez hrv. pjev. junačkih i divojačkih društava u Gradišču.
—	M. Zjalič: Stjepan Kraljevič, organista u Srmoboru. — Lujo Šafranek-Kavii:. Glazbena sezona u Zagrebu. Sledi: Iz hrv. glazb. prošlosti, Naši dopisi, Glazb literatura, Pregled štampe o glazbi. — Priloga prinaša M. Duganovo: Sv. Cirilu i Metodi ju in Fra M. Kozinovičev Tantum ergo, oboje za mešani zbor. Glasbena priloga ne gre v splošnem vedno vzporedno z listom samim.
»Jugosl. fluzičar« broj 3. Prof. M. Bajuk: Naša organizacija. — F. Komorčec: Ozbiljna rječ u ozbiljno vreme. — St. Stražnicki: Mu-zički život u Zagrebu. — A. P. Bersenjev: Bugarska muzika. — Zlatko Grgoševič: VII. in VIII. matineja Zagrebške Filharmonije. Značenje bojkota u našoj borbi. Internacionalni org. pregled, Organistovske zadeve, Savezne vijesti.
Izdajatelj: Pevska zveza (Blaž Poznič) v Ljubljani. — Urednik: Anton Dolinar v Ljubjani. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Geč.
Pevski odsek Kat. prosv. društva v Stični. Pevovodja P. Evgen Fiderer 0. Cist.
,	4	o	'čl