50. številka
Delavec uhaja ruJi patak • datumom naolednjega ds o. — Naročnica za colo teto K 32'—. ta pol leU X 19'-, *a četrt leta K8 -. Posa metna številka 60 vin. ■aročai na v inozematvo sorazmerno ved. feSUjatv# na uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stlnbargtva ■IIea itev 0. tl. nadatr.
Telefon it 225.
Pavšalni fr?nko v držav! SHS.
V Ljubljani, dne 11. decembra 1920.
VIL leto.
Rokopisi se no vračajo. —' laserati se zaračunavajo,-milimeter vrstica in sl* cer pri enkratni objav«! po 8.Š vinarja, pri trikrat*’ ni po SO vinarja, pri žesfa kratni po 75 vin., pri celo« letnih objavah po 70 vinu »a vsakokrat - Za razu« is;ave itd. stane mm vrstic*, ii !•— Reklam, so pošt-; uiuo proste. —Nefrankirai na pisma se ne sprejemajo.
Gospodarski pomen konstituante.
Naša država Je silno bogata na pri-rodnem bogastvu, toda to bogastvo is treba šeie dvigniti. Mi imamo velikanske zaklade rud, ogromne gozdove in bogata Žitna oolia. toda vsled slabih transnortnih zvez in pomanjkanja lastnega kapitala leži vse to ogromno bogastvo nedotaknjena Tujega kapitala pa država ne mo* re dobiti na razpolago, ker doslej še ni bila politično konsolidirana. Amerikancl in Aneleži ki »rdelo kot kapitalisti v Drvi vrsti v obzir, so si rekli: „Mi že damo denar, toda mi moramo najprej vedeti, komu ga damo! Vi pravite, da ga damo Jugoslaviji — toda kdo in kaj ie Jugoslavija? Ali obstoji ali ne? In če obstoji danes. kdo nam garantira, da bo obstojala tudi Jutri? Le poglejte svoje politične razmere, poglejte svojo notranjo razca-panost in razkosanost in potem nam povejte. kdo nam daje poroštvo in kdo nam Jamči, da dobimo svoj izposojeni denar tudi vrnjen? Ali ga nam bo vračala Jugoslavija. o kateri ne vemo če bo obstala ati ne? Ali ga bo vračala Srbija sama? Ali Slovenci in Hrvatje? — Vidite, pri najboljši volji vam ne moremo ničesar posoditi, ker danes bi mi vedeli le, kdo pije, nihče pa ne ve. kdo bo plačal." — Tako so govorili tuji kapitalisti in ml *mo ostali brez tuje pomoči.
Sedaj je Položaj drugačen. Na mesto ^provizoričnega* Narodnega Predstavništva Je stopil od ljudstva izvoljeni državni zbor, Ce bo ta državni zbor izrekel voljo. ” da bodi Jugoslavija ena država. (brez ozira na njeno notranjo upra-▼o), se bo naš državni kredit v inostran-stvu dvignil, to se pravi, vrednost tujega denarja proti našemu dinarju (oziroma kroni) ho nadla in dinar bo začel leztl navzgor. Skakanje našega denarja na-pram tujemu bo potem imelo lahko nedosledne gospodarske posledice ne samo ea velike banke, ampak tudi za posameznika. Mi dobivamo n. pr. pretesno večino industrijskega blaga od zunaj iz Amerike, Anglije. Francije, Nemške Avstrije tai posebno Slovenci dobivajo največ robe od svojih najboljših prijateljev Italijanov. Danes velia par čevljev. ki jih dobimo iz Francije 100 francoskih frankov, to Je po današnjem razmerju med dinarjem in frankom okroglo 800 kron. ker je 100 frankov jednako 800 kron. Če se bo pa dvignila cena dinarju, da bo n. pr. 100 frankov veljalo le 500 ali 600 ali pa še mani kron, potem Je Jasno, da bo tudi isti par čevljev veljal namesto 800 K kot danes samo 500 ali 600 alf pa še manj kron. To velia tudd za blago vseh drugih vrst. katero uvažamo.
-• Kakor hitro pa dobimo od zunaj ceneje blasfo bo morala naša industrla vse %vaie desedanie kalkulacije temeljito re-
vidirati. Potem pa nastane vprašanje, ki Je za delavstvo velevažnega pomena. Ali se bodo dale tudi v slučaju padanja blagovnih cen delavske mezde, obdržati na dosedanji višini? To bo Jvtid bo povzročil mnogo 'bojev in to^zete-hu-dih bojev.
Zato konštituarita ' za, ^ delavne sloje ni samo političnega, ahipak še večjega gospodarskega pomeha. \
____________________«	r	.	/j .;»«
Kovinarji* pozor!
Obupne razmere v kovinski industriji silijo kovinarsko organizacijo k energični obrambi interesov kovinarske^ delavstva. V svrho enotnega nastopa In v pojasnjenje situacije priredi tainiStvo kovinarske organizacije shode podružnic, ki se bodo vršHI:
V Štorah pri Celju v petek io. t tn, društveni shod.
\ V Celja ▼ soboto tl. t at konferenca zaupnikov.
V Mariboru v nedeljo 12. t. tu, društveni tbod.
Ruše prt Mariboru v	pondellek	13.	1	m.
druitveni shod.
Sv. Lovrenc na Pohorju t. torek 14. t m. društveni shod.
Muta ob Dravi v sredo- 15. t tn. društveni shod.
GuštanJ v Četrtek 16. t n. društveni shod.
Pata v petek 17. t tn. društveni shod.
Jesenice - Javornik r	pondeljek	20.	t.	m.
društveni shod.
Dobrava y torek 21. t. m. društveni shod.
Kamnik r sredo 22. t m. društveni	shod.
Ljubljana t četrtek 23.	t n. društveni	shod.
Litija v petek 24. t m. društveni shod.
Razun v nedeljo se vrše vsi shodi zvečer po delu. Prostor tn uro shoda določijo podružnična vodstva. Shode prijavijo politični oblasti podrui* niče vsaka za sebo. Dnevni red: Situacija kovinarjev v Sloveniji in JugosiavUL
Na vseh navedenih shodih poročata centralna tajnika kovinarske organizacije ss. Pr. Svetek (Ljubljana) In Blagoje Bračlnac (Beograd) Zaupniki, skrbite,1 da bodo vsi shodi dobro obiskani — Na delo!
Iz stavbinske stroke.
Tudi stavbinski delavci so prišli na vrsto, tudi niim ie treba se »uiediniti«. Kako se to vrši. nam dokumentira naibo-lie oostonanle nri tem delu. One 24. in 25. oktobra 1920 le bil sklican koneres »uie-drmenla« stavbinskih delavcev v Zaereb. Da bi se oriteenilo tudi stavbinske delavce iz Slovenije so se voditelji iz Zagreba in Belurada sporazumeli s tedaniim predsednikom la obenem talnikom »Osred-nleža drušftva stavbinskih delavcev« Martin Jtujcom v IjublianJ. Martin Jarc,
ne da bi bil snloh komji kal omenil ie na svoio oest povabi! 6 članov osreduieea društva v Liubliani v Zaereb na koneres. Brez vsakega sporazuma, brez vsakih In-formacH in brez vsakih direktiv da celo brez vsakeffa oooblastila se le sedmorica edoeliala v Zaereb Ker »a ie tel delega-ci!i. ki io nihče ni delegiral manjkalo do-trebnih sredstev so Zagrebčani nlačali vse. J^rc in nieeovi tovariši so blaeaino stav*: binskih delavcev v Zagrebu »olaišali« za: 15.000 K Jarc ie kot predsednik in tajniki, bil v strokovni oreanizacifl stavbinskih delavcev na mestu kakor kozel kot vrtnar. Pazume se da ie Jarcu bilo vse eno kaka 1*0 cela stvar imadla in tako so deleeatie iz Slovenile z eije strani ood vtisom Jarca z drutre stran’ oa »od vtisom nlačila,’ katero so kakor rečena dobili v Zagrebu, bili za vse kar so zlasti komunisti zahtevali. B*ez vsnkesra elobokelšeea znanla in Doznavanla ustroia strokovne oreanizaciia bi bili cotovo vrlasoval! za svolo smrtna obsodbo, ako bi to bil kdo od niih zahte* val. Tako ie ntišlo da ie sedmorica. katerai se ie sama deleeirala brez znanla širših’ krofov stavbinskega delavstva, izvedi* »uiedinlenie.c
> Zaerebšiki in ostali delegati ne ooznaf-valoč Jarca in razmer v Slovenili, so Jarca takoi tudi določili za ookraiinskesrai tafnika za Slovenilo. Martin Jarc ne bodS l<*n ie komai nrišel domov tako! ooslal v Zaereb in Belrrad nabiralne »ole. če% stavbinski delava' v Liubliani stavkalo. M 1 iubliani Da o kaki stayki stavbinskih de-lavcev ni bilo ne duha ne sluha. Zaerebškl stavb:nskl delavci oziroma nllh zauonFkt so Ja>u nasedli na lim. V kolikor nam la znano ie iz Zaereba došlo v LJubllano ne-kal nad 2000 kron za stavko, o kateri ni b:lo tovora. No n.a Jarčevo žalost ni Drt-šei ta denar n temu več v roke. ker Je bil poprei izkliučen.
V	nedello se Je vršila neJkaka konfeu renca stavbinskih delavcev v Liubliani katere se ie iideležMo komai eno omlzie d^leeatov. To nal bi bil nredstavlial nekaki občni zbori Razen nekaterih so bdl| navzoči sam’ pravoverni komunisti, ki p« se na komunizem razumeio kakor zanec na boben. Kainada »e to omizie katero ie se-stolalo '.z polovice samozvanih konero-snriev v 7aerebu odmbrilo skleDe zatrreb-šket^a kongresa. Doooldne se le izkliuč-no »ralo Jarčevo orecei umazano »erila Sicer oa le ta občni zbor oredstavlial tako žalostno sliko, da boli žalostna biti ir' mo-tr!a. Gotovi liudie. ki predstavljalo danes funkcilonarle stavb:nskili delavcev na se bodo ^asoma sami DreoriČali, da le treba rabiti nri vsaki stvari oamet.
Širite list »Delavec*
Gospodarska kriza.
Gospodarska kriza se ie začela v Ameriki. Med vojno so Amerikanci OPTonmo . zaslužili in ker so dobavljali vojni materijal za antanto, katerega je bilo treba izdelovati s podvojeno hitrostjo brez ozira na stroške, zato so se delavske plače dvignile na dotlej neverjct-£0 višino, to pa tembolj, ker so vzporedno z obilimi naročili za industrijo prihajala še obilnejša naročila za živež, katerega cela Evropa ni imela. Delavska mezda se je torej vzdignila iz dveh razlogov: vsled draginje živil in vsied forsi-ranega dela.
Blago, katero so dajali Amerlkanci med vojno Evropi, so morale evropske države plačati Ameriki z zlatom. Zategadelj je vrednost .amerikanskega denarja jproti evropejskemu silno skočila. Vrednost evropskega denarja je stalno padala, ker so vojskujoče sj? države samo rušile in podirale in delale dolgove, dočfm je Amerika ostala gospodarsko nedotaknjena.
Amerikanske zaloge so bile tudi po vojni velike. Danes, ko se je vrnilo ameriško voiaštvo v svojo domovino je produkcija seveda še znatuo bolj narasla in amerikanske zaloge so ogromne.
Toda vkljub ogromnim zalogam vsake vrste blaga so ostale cene blaga na stari višini. Delavstvo od svojih plač ni hotelo popustiti, gospodarji ne od svojih profitov, konzumenti pa ne od svojega «— denarja. Kriza je bila tu.
Nekaj časa so poskušali z izvozom blaga v Evropo. S početka je šlo. ker so morali Evropejci kupovati ameriško blago za vsako ceno. To ie seveda ceno dolarja zopet pognalo kvišku. Kolikor več Se Evropa v Ameriki kupovala, toliko irolj je bil iskan na borzah dolar, ki je dosegel počasi tako višino, da Evropejec jnl mogel več kupovati v Ameriki, če ni hotel gospodarsko propasti.
Da bi pa vkljub ogromnim zalogam le Še kako vzdržali cene blaga na stari Višini, so poskušali Amerikanci obupna sredstva. Bombaž so sežigali, namesto da so delalii obleke iz njega, kajti vsote, Jtatere so fabrikantje in veliki trgovci jplačali za sežgani bombaž, so bile mnogo smanjše kakor vsfe. katere bi bili izgubili, če bi bili morali s cenami navzdol. Toda tudi taka sredstva n;so nomaeala. ker so se konečno uprli konzumentie. AmeriKan-či so organizirali povsod društva, kjer so se člani zavezali, da ne bodo kupovali ničesar, dokler cene ne padejo. Vsled tega bojkota so se magacini še bolj napolnili in če so hoteli producenti sploh še Vzdržati svoje obrate, so morali s cena-thH navzdol Cette so začele nadati.
Delavstvo pa od padanja cen ni pridobilo nič, ampak je prva žrtva gospodarske krize. Gospodarji so delavce postavili pred 'alternativo: Alj vam znižamo pjače ali pa zapremo fabrike! Ker se delavci niso udali. zato danes počiva delo v neštevtlnih ameriških fabrikah in bo počivalo tako dolgo, dakler ne bodo iz-gladeni delavski želodci morali kapitulirati.
Isti proces in iz istih vzrokov se ie gačfel na Angleškem. Tam je zaprtih ,okrog 70 odstotkov fabrik. ostale pa delajo s skrajšanim delavnim časom. Jasno je, da se bo tudi tam začel boj med delavci in delodajalci, ki ne bodo hoteli priznali delavcem vsled padanja cen dosedanjih plač.
Prav verjetno je. da se bo sličen boj začel tudi pri nas n rej ali slej, Ce bo vrednost našega dinarja skočila bomo
dobfti iz inosfranstva cenejše industulj-ske produkte, kot jih dobimo danes To bo dalo našim fabrikantorn povod za zni-'žavanie Plač. ali pa bodo zapirali fabrb ke. kar bo rodiio občutno brezposelnost. Tudi mi gremo gospodarski krizi nasproti!
Naše organizacija morajo temu gi-hanbi posvečati naivečk) pozornost! Ni vseeno, kdaj se proglašajo Štrajki, ali v dobi visoke konjunkture ali pa v časih grozeče brezposelnosti!
—mot« -- —" —  -------------- ..	.	.
Metalskim — kovinarskim delavcem Jugoslavije.
Delo za uj«diujeflje meulsJdh - kovinarskih delavcev v Jugoslaviji se približuje koncu. Koa-gres njedinjanja, ki še je vršil 1,—3. oktobra 1920. v Ljubljani, Je v svojih, resolucijah to zaiiljučfcta prokUmirai ujedinjenje, a novo ujodiniftai Savez pridne svoje funkcije » 1. januarjem 1921.
Naše ujedinjenje je zgodovinski din. Dokler Izvršuje Jugoslovanska buržoazno na eni strani ujedinjenje vseh potrebnih organov ta oajinten-zivnejšo eksploatacijo, uvaja na dr asi strani strašno politične to ekonomsko reakcijo, ki ji je cilj v nemoteni eksploataciji nadomestiti materialne Izgube v vojni to neovirano okrepiti svojo novo državo to v njej svojo razredno sospod-stvo.. Svoje ujedinjenje šoie buržuazlja izkoristiti v svoje razredne svTbe, oaa misli, da sme ujedinjenje služit! v novi državi Izključno le njej. proletariat pa, ki je proti svoji volji, moral prelivati kri v vojni, st izključuje od strani buržu-azije od poaiclj, ki omcgočudejo Ukoriičevaunje ujedlnjenja tudi njemu.
Ce se ozremo na celo Jugoslavijo in prejno-trinto tendenco, s katero želi buržuaztja zagospodariti, najdemo nepopolnejšo reakcijo In preganjanja delavcev. Medtem ko so mogli veliki In mali delodajalci od države dobivati večje ali manjše svote denarja kot brezobresten kredit za obnavljanje svojih podjetij, ki so bila vsled vojne uničena, to delavci, ki so prišli s fronte, prejeli kot nagrado za doprinesle žrtev v vojni uredbo s» delu to radu, kakor tudi uredbo o policijskih davčnih knjižicah. Medtem ko se delodajalcem daje vse mogoče olajšave xa Izboljšanje njihovega položaja, se delavcem onemogoča, zaščita materialnih delavskih interesov.
Ml se nahajamo danes v zelo težki ekonomski situaciji. Vojna je vsled svoje dolgotrajnosti In že po svojem bistvu povzročila strašno po-siedioe v proizvajanju. Prehod produkcije a vojne dobe v mirno dobo povzročale mnogo nezgod kapitalističnemu miru, ta zato z vso teilno zadeva delavski razred. Draginja živi jenskih potreb poslabšuje že itak nezdravo stanje. Industrija v deželi Je popolnoma neaktivna. Dan za dnevom zmanjšuje večina tvornic v Sloveniji, firvatski to Vojvodini produkcijo, mnoge preoe-havajo z delom, ali, kar Je najslabše, niso 3» od konca vojne sploh pričele z delom. Medtem ko je v Sloveniji velika fabrika za vagone s celokupno svojo instoiacljo popolnoma neaktivna, naročuje jugoslovanska vlada vagone iz tujine In lstotako pusti popravljati lokomotive v tujini, a brezposelnost vedno bolj davi delavce In njihove družine. Na Hrvatskem odpuščajo mnoge fabr&e m večja podjetja svoje delavce vsled pomanjkanja sirovim V Vojvodini ta Bosni ni stanje nič boljše, v Srbiji je vsa predvojna industrija uničena, a o Dalmaciji niti ne govorimo. Jugoslovanska buriuazija, ne ukrene ničesar, da bi se to stanje poboljšalo. Ona razvija to pridobiva kapital s preprečevanjem tujih produktov tu s špe-kuliranjem Z njimi. One kredite, ki lih dobiva za obnovo industrije In pridobivanje, opotrebljaje za odiranja in za špekulacijo.	1
Jugoslovanska buržuaztja, zaslepljena vsled svojih nacijonalntb »uspehov« s* spozabila !n hlepi samo po izkoriščanju novega položaja v svoje razredne s vrbe. Ni izbirčna v gredstvlk “ eksploatacijo
Po ved drSavf ustvarja fruste preko organi« zacij to raznih društev. Ona kopira najmodernejša sredstva la eksploatacijo brez osi ra ca to, to odgovarjajo stanju našega ekonomskega razvitka to matsrijelae sposobnosti delavskega razreda, da to vzdrži. A
Buriuazitfa je ujedinfena in ona to ujedtajento na polju eksploatacije delavske moči popolnoma manifestira, emu je narodno ujedinjenje sate tudi hotela, da se z njim okorišča. Bur žuazao tujedL Kjenje nima z našim alč opraviti, to nima z našim Hikake idejne vez L Ona imenuje svoje ujedinjenje nacljonalao ujedinjenje, mi pa imamo večji cilj >a idealnejšo nalogo: ml vršimo razredno ujedtaie« nje, ker nas k temu »Ui razredni preti volk, ki ki brezobslrea.
V	tem svojem višjem cilju, v tej SdecdnolEI nalogi, smo se hitro to Uhko na šil za ujedinjenje v svrho skupnega sodelovanja vseh motelskih« kovinarskih delavcev v Jugoslaviji. Našo parola je bito »kapitalizem — {edinstven protatarjjat«. Kongres v Ljubljani Je ta potrdfi. Sodrugl Iz Sle« vehtje še za enkrat niso pristopili k centralistu« »srna ujedtajenju, prišli 90 v uj©Utajenem Savezu kot celina to izjavili ua kongresu, da se še ne poznamo dovolj, In da se tunn ua| da zato mod* o ost, da se v skupnem delu to akcijah spoznamo to ujedinjonje se bi hitro izvršilo. Slovenski kovinarji so dobri člani sindikata to bedo med prvimi v vseh klasnih akcijah proletariata. Kon« gres je to uvaževal, jim odprl svojo vrata v ude« dtnieal Savez, to imeli bodo priliko, da ureBSJ&Jf nad e, id se stavijo na nje.
Razredni taitinkt delavcev bo vUJub vsem zaprekam z naj večjo hitrostjo tudi sodrtigc '* Siovemij« potegnil za seboj, da postanejo ravno*, pravni člani ujedtajenega Saveza.
Na kongresu Izbrana prva uprava Saveza Motalskih . kovinarskih rudnika je Imela svojo prvo sejo od 7.—10. novembra L L v Beogradu. Ona je sklenila važne korake, ki se morajo izvršiti do novega leta. Uprava se Je konstituirata la izvolila Je kot glavne tajnike sodruge Bračlncu ta Beograda, GuUbrkoviča ta Zagreba to Svetka ta Ljubljane.
Na plenarni seji se 5« za enkrat sklenila sledeče:
1. Likvidacija dosedanjih, Severov is spoit« tev v en centralni Save«.
2. Nabiranje vseh motelskih • kovinarskih delavcev v organizacijo,
3. Izvrševanje minimalnih dolžnosti, fcakoc Jih predpiše kongres.
4. Delo za tzvršsnje maksimalnih kongresnih zaključkov zlasti glede centralizacije organizacije Sevetta, sredstev in akcij.
5. Dalo za razredno - revolucionarno poučevanje mase. V te svrho te oaoovan v Saveza »agitacijsko • prosvetni toad«. Za ta fond se bodo zahtevah od kovinarskih' deiaveey gotovi pti« spevkL
6. Čuvati se mora *« vsako ceno popolno edlnstvo Saveza ta podružnic.
7. Centralni taktik sodrttg Braotaac bo prepotoval vsa večja mesta • v državi, da ua Ilc« mesta Izvrši likvidacijo In da ae s podružnicami ta pokrajinskimi tajniki sporazume. On Ima polno, moč nove uprave Saveza In vsi kovinarski delavci se prosijo, da mu gredo pri tem poslu na roko. On Ima pri »bi vse rezolucilc kongresa in odločbe prve plenarne seje, po katerih se morajo ravnali / val člani Saveza In vse uprave dosedanjih pokrajinskih central to pododborov. Z Izvršitvijo teh odločb bo organizacija sposobno, da se upre, navalu kapitalizma in reakcije. Ravuo-tttko bo naš ujedlnjenJ Save« v stanu, da bo podpiral vsako akcijo proletariata, id se bo vršil« za njegovo končno osvoboditev. Dejati Je treba na to, da sc nihče tei življenjski potrobi ne bo proti vil to da nihče ne bo ufedtajenja oviraj. Kdo« to poskuša, ta greši proti Interesom tkspioatiiai. nlh.
Končno pozivamo sodruge, da varujejo edlnstvo tuš« organizacijo za vsako ceacv Stranka*
Naredba deželne vlade za Slovenijo. >
si« spore m| sodrwft refotjejo bvM strokov«c orsanlzacife. V strokovni organizaciji sami vil pa aaj gred« vtl sodriiei na neumorna teta za tivriliev *s*rsj omen!eniti Mog.
V	t«n smhlu pozdravlja prva plenarna seja vse -pododbore, podružnice ia metalske - kovlnar-nlce delavce v Jugoslaviji r željo, da bodo osti ; prvi v osvobodilne« bolu proletariat«.
2lveU!
Ctanl ptenaruesa pdbara:
Otokar MUer, Dimitrije C«l!brkovM iz Zasr-jbu; Stcvaa Kl&s ta O »jek a; Graiaoiič te Kraljeviče; Fran S ret eh lit Anton 2nidar iz Slovenije; Mirk« Obradevič ta Sarajeva; Pora Pinder te Subotice; O »kar DJarak iz VeL BuSkerekm RisantlJ« Jovo-eevti, Mijodrtc MaaoJIovlč, Vlada MirU, KIIm ICirii, Stevaa Stanojevič, St»vad Mitrovič, Blato)« BraC-ioac ta Beoznuta.
Pozdravljeni!
V	ned*Ho dne 12. decembra s« snidejo delegatje vseh podružnic lesnih delivcev Slovenije na '.zr«duo skupščino. Zbrali se bodo. da kritično premotre dosedanje društveno delovanje, da si izmenjajo izku§nje. pridobljene v delu pri po-sameinib podružnicah, da na podlagi teh določijo nove smernice, tako za agitacijo kakor taktiko. Dek). ki sta ima skupSčlna fevr§iti, bo veliko, prepričani pa smo. da ga bodo deleeatje temeliifo obdelali. Razmere, v katerih se nahaja lesno delavstvo. so postale take. da bo moral zbor izvrSiti temeljite reforme nazven in na znotraj. Skupščina bo morala nanram aa*reh$kemu kon*tresa. ki Je sklenil da-lekosežne reforme, zavzeti končnoveliav-stpWe katero ho obvezno za nnše lane. ObSiren bo delokrog te skupščine ter stlrvo važen za nadallnfi razvoi naSe-?a društva, ki fe v nailepšem razvoju. Upamo, da se bodo deleratfe izkazali Vredne zaupanja, ki ga Hm le članstvo JoverDo. Zato pozdravljeni, možfe dela n resne volte storiti vse za dobrobit lesnega dtlavetva.
Usoda starih delavcev.
Jeklarno v Ravneh-Ouštantu le ood-f*tena osredniemu nradtf montan!st'čn-*h obratov v LiuhUattf. Delavstvo ne oomni da bi se bilo kdai tako hre7,oh7/rno ? n Km Dostopalo kakor sedal B'li so Časi. ko skorji prhneva dela t>; b5lo r>a niso odnu-J*ali delavcev, sedal na ko s« dela. visi rlasti nqd stareiSimi delavcf venomer <&-mokttetev meč nosebno kar s® tiče nB-h°ve eksistence Nekal delavcev ie bilo 2e •dr»i?SOeni?h hi sedat se 7 odnusti^amer^a r.adalievati. Na vrsto imaio n-rit’ delgVci ki v obrstih lefclame delaio že 30- do 3g jet tol sn seveda ves ta čas redno nlačevali t>r*ST>avke v bratovsko skladnico. Namesto do bi ti delavci svoiečasno ^bivali svrrfo krvavo nr-*sJu?eno rento, se Wi namerava 7 družinami vred sredi naihniše «t*ne postaviti np cesto m Izročiti nnrav-rost obupni asrnk Brezposelnost se ;tak z V?nk;m dnffvom Sir! namesto da bi vsai državne oblasti skušale ukreniti vse da Se brerooselnost omili, rredo Se metati delavce na ce«to Ako se ta namera ’zvrSi. bo to akt nečloveškega ravnanla in Škandal katerma bt ne bilo Dara.
■ihiihiihhi a
Sirite naš Ust!
435.
Naredbe eelokapne deželne vlade za Slovenijo, s katero se tspre*iinja naredba cclokupne dežel* ne vlad« za Slovenijo z dne 10. septembra 1919 l it 657 Ur. L, o ustanovitvi pokraiii iškega »klada za Slovenijo,
.. V,,~ Clenl.
§ l, se ela«! odslc-1: Provizlojiistom, vdovam Jn Sirotam bratskih skladnic v Sloveniji, daiie j vse tu v trni državi bivajočim retnuikum začasne I
delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljub. ljanl, železničarske zavarovalnice zoper nezeo* de v Ljubi ani in začasnega pokojninskega zavoda za nameščene« v Ljubljani se Izplačujejo Izza dne 1. januarja 1921 doklade po nastopni 1» razpredelifa.
Razpredel l
za provfeijcmlste, vdove in sirote bratovskih skladnic, za reatnike, vdove In sirote pokojnta« skesa zavozla in za vdove, sirote asceudente der lavce in železničarske zavarovalnice ta sicer:
Dosedanje dohodki V kronah	Mes-dne doklade		
	provizijonistnim upokojencem v kronah	vdovam ascenden-tom iii dvojnim sirotam v kronah	ženi, vsakemu otroku in enojni siroti v K
od 001 do 40	240	180	.—
od 40’0l do 80	216	162	—
od 80*01 do 120	192	144	—
.od 12001 do 160	168	126	—
od 160-01 do 200	144	108	_
od 200-01 do 240	120	90	84
od 24001 do 280	96	72	—
od 280-01 do 320	72	54	—
ot| 320-01 do 360	48	• 36	—
od 360-01 do 4'JO	24	18	—
od 400-01 do 500	„ —	—		
od 500*01 do 600		—	72
od 600*01 do 700	—	—	60
od 700-01 do 800	—	—	48
od 800*01 do 900		_	36
od 900‘01 do 1000	—	— i	24
od 1000*01 do 1100	—	—	12
od 1100*01 do 1200	—	—	—
Razpredel H.	j	čanem letenju več nego */*. Doklada se	odmenja
M invaikle začasne delavske	zavarovalnice In	I	s toliko iestinkami	zneskov,	navedenih	v raz«
'želttMič&fske zavarovalnice ▼	Ljubljani,	ako	|	Predelu L, kolikor Sest Ink	znaša piri	Invalidki
senaia njih izguba na zmožnosti	za delo po	kon-	nezmožnost za delo	In sicer:
		M e	8 e č n	a d	okla	d a	l> r i	
Dosedanji dohod-			%		•a	t	V	
	■	n e	z m o	ž n o s t i z		a d e	1 o	
ki y kronah	invalidu v kronali	hnltora-ban otroka « kronan	invalidu v kronah	!aii to rakuna otroka i kroma	invalidu v kronah	talhm-kuao otroka t kronali	Invalidu v kronah	hal la m-kecti otroka i knaas
t)d 0*01 do 40	120	—	160*	—	200	—	240	—
nad 40 do 80	108	■ —	144	—	180	—	216	—
nad 80 do 120	96	—	128	—-	160	—	192	—
nad 120 do 160	84	—	112	—	140	—	168	—
nad 160 do 200	72	—	86	—	120	—	144	—
nad 200 do 240	60	42	80	56	100	70	120	84
nad 240 do 280	48	—	1 64	—	80	—	96	—
nad 280 do 320	36	—	48	—	60	—	72	—
nad 320 do 360	24	—	32	—	40	—	48	—
nad 360 do 4^)0	12			16	—	20	—	24	—
nad 400 do 500	—	—	—	—	—	—	—	—
nad 500 do 600	—	36	—	48	•—	60	—	72
nad 600 do 700	—	30		40	—	50	—	60
nad 700 do 800	—	24		32	—	4f>	—	48
nad 800 do 900	—	18	—	24	—	30	—	36
nad 900 do 1000	—	12		16	—	20	—	24
nad 1000 do 1100	—	6	—	8	—	10		12
nad 1100 do 1200	•	i					i	—
NajvlSJa doklad« »0 sme Praea&U tnesfca 0M K meeačno. Vsota mesečnih dogodkov, po-viSanth s doklado, me sme presec&ti meška 1200 K.
Ako violo dohodkov, povišanih s doklado, ne doseže aajvižje meje predhodnih rubrik, se zvU Bajo doklade »a aaj višjo mejo te rubrike.
S 2. *c e lasi odslej: V pokritje t*li stroškov se bo pobtrada od dne 1. noverabra 1920 pokojninska doklada v vtšlni 2 K od vsakega metrskega centa premoga, ki je namenjen konsumu razen obrata za produkcijo premoga samega in deputatov lastnih uslužbencev. Nadalje je izvzel ed te doklade premog, ki ga dobivajo občine za aprovizacijo prebivalstva.
Ta doklada se steka v pokrajinski pokojninski sklad za Slovenijo pri začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani,
§ 3. dodaja kot drugi odstavek:
Mesečni izkazi se morajo pošilja;! pokrajinskemu pokojninskemu skladu pri začasni' delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani najpozneje do 10. dne vsakega meseca in doklada mora biti vplačana prj pokrajinskem pokojninskem skladu najpozneje do 15. dne vsakega meseca za minuli mesec. Ako denar ne dospe do omenjenega dne, se morajo plačati od dolžnega zneska izza dne vplačUlvostd 5?»ne zamudite Obresti
§ 4. se glasi odslej: Doklade bodo izplačevale po gorenjih razpredeliih bratovske sklad-nice V Sloveniji, začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani in začasni obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani mesečno naprej iz lastnih sredstev istočasno s svojimi provizijami in rentami. Izdane vsote mora reluodirati začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode ▼ Ljubljani Iz pokrajinskega sklada najpozneje do 39. dne vsakega meseca. s_ S S. 1« razveljavljen.
'	Clen	IL
Iz presežkov pokrajinskega sklada se ustanovi začasni delavski zavarovalnici zoper nezgode v Ljubljani poseben invalidski fond za •peclelno naknadno zdravljenje ponesrečencev {proteze, mehanoterapija, tuberkuloza itd.).
V,	Clen	UL
Doklade, omenjene v členu I., odmenja za-iasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani po Imovinskih razmerah rentnlkov, katere so se ugodile s posebno vprašalno polo.
Člen IY.
Ako so se hnovinake razmere, Id so bile merodajne pri odmeri doklade, bistveno izpreme-nOe, ima vsak rentnik pravico zaprositi, da se mu doklada odmeri Lznova.
Clen V.
Vsaka ved osna neresnična navedba v vprašalni poli o imovinskih razmerah rentnlkov ima ga posledico brezpogojno odtegnitev doklade.
Člen VL
Zoper vse odloke začasne delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani glede pokrajinskega sklada za Slovenijo je v 14 dneh dopustna pritožba na povorjeništvo za socialno skrbstv« v Ljubija M odloča končnovejjavno.
-len VIL
Ta uaredba stopi v veljavo s dnem razglasitve.
V	Ljubljani, dne 3- novembra 1920.
Dr. Brejc s. r„ predsednik Dr. Pttamlc s. r. Dr. Ravnihar s. r. Dr. VerMov. |ek s. r. Dr. 2er)av s. r. Fon s. r. Inž. Sernec s. r.
Naročajte In širite
;Naprej!“
Iz strokovne organizacije.
Vse podružnice živilskih delavcev
opozarjamo, da takoj pregledajo obračune za prejšnje mesece in da tudi takoj vpošljejo na centralo obračune s podpisi od nrevlednikov za mesec november. Časopis se podraži sedaj zopet in vsled tega bomo poslali samo tistim podružnicam prihodnjo številko, ki bodo obračunale za november do 10. tega meseca. Te dni razpošlje centrala razne vprašalne pole in prosimo, da se vsi podatki po mogočnosti napovedo, ker rabimo ves obširni material o delovanju naših podružnic in celokupnosti osrednjega društva živilskih delavcev v Sloveniji za občni zbor.
Shodi.
/
Mesečni shod podružnice čevljarskli
pomočnikov v Liubliani se bo vršil v ne-delio dne 12. decembra 1920 v salonu "Grand Hotel,Triglav« (»Iliriia«). Kolodvorska ulica. Začetek točno ob nol 10. uri dopoldne. Čevlfarskt nomnčmki liublianski se polivalo da se teva shoda polnoštevilno udeleže.
V nedello 5. t. m. se ie vršil v Črnomlju dobro obiskan shod lesneva delavstva Poročal le 'ainik osrednleva društva iz l.iubllane ki le navzočim razložil Domen strokovne oreanizacMe. Takoi nato se ;c ustanovila podružnica lesnih delavcev v črnotnliu. kar le dokaz, da se delavstvo zaveda in da dobro ve v čem obstoji nie-vova rešitev V odbor so bili izvolfen’ sledeči sodrutri' Črnolovar Fran. nredsednik: Vrana Ismet tainik: Šuštaršič Štefan bla-eainik: Ivančič Jakob Habe Ivan. Stri Pavel. Namestniki na so: Pezdirc Anton. Štraus Mihael. Korelec Anton. V nadzorstvo: Stariha Franc. Kobetič Alolzii Bu-nievac Vaso.
Mezdna gibanja.
V Liubliani so se vršila dne 4, decembra t. j. mezdna oovalania med čevliar-sk:m! pomočniki in Čevllarskim? moistri. Oosecel se fe snorazum: pomočniki so od strani molstrov nonudene koncesije SDre-leli.
Me/dno tribanie krOfačev “n SIvlH v Mariboru te nreišnil teden s usnehem pomočnikov m pomočnic končalo Opozarjamo sodiruve. k* prihaiolo v Maribor da se oglasilo nreden naslonilo delo. m-j so-druvu ?ivkoviču Rimska cesta 4. strokovno tainištvo.
Svarilo!
Usnlarna tvrdke lakti v Karlovcu je
odpustila večie števjlo delavcev. Nai izmed usniarskih delavcev nihče ne noturte v Karlovec ker ni Izkllučeno. da vre tukal za kak nodietniški man°ver ki ima namen reducirati plače V nobenem slučalu na nai vobče ne snreiema v Karlovcu nihče dela nreden se ni zvlasil nri kraievn! strokovni komisi« (Miesno radmčko sindikalno ve-če) katero se nahala v Halikovi ulici v »Delavskem domu«.
Sedlarski pomočniki delavci usnjenih tvrdk ne nntuite v Belvrad. Niš in Ob-renovac (Srbiia) ker vlada tamkai velika brezposelnost.
Pomantkanle dela ra usniarte le tudi v Mitroviči.
V	Vukovaru In Brodu na Sari crl-manikuie dela za čevllarie.
V Zatrebu n? dela ta usniarte. poseS-
no oa ne za čevliarie.
Brbir. Tu se nahalalo v plačilnem Kl-nanlu stnvbinski delavci.
V Saralevu se stavbinski delavd na-haialo v stavki.
Skrad-Zelenl Vir. Stavbinski delavd se nahajalo tudi nred mezdnim bolem.
Delavstvo onzadetih strok nai v navedenih kraiih ne išče dela.
Zahvale,
Podpisan? se naisrčnele zahval lu te m vsem Drilateliem In sodruvom za pomoč v znesku 218 K. katero so mi za časa moja bolezni naklonili.
Ivan Forstner. rudar v CrnL
OBVESTILA.
Guštani - Ravne. Dopis smo izročili ‘a-hrštvu kovinarjev.
r  ■■   *—................. i	n
Izdajatelj in odgovorni urednik IVAN TOKAN Tlaka .Učiteljska tlakama* v LjubljanL
COSULICH-LINE
= TRST—AMERIKA s
New - Jork — Buenos - Ayres — Rio di Janeiro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih liatkov za potnika m Slovenijo edinole pri;
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvoraka ulica 28.
reoistrovana zadruga z omejEHc zavezo aaaa8*
•t»re|ea»a feraafln*	tttk	deUvnik	o4I4iZ|bi«
Ib |lh obrestuje po tistih
mr 4%
RtnlnJ d»T«k pUČ» društvo U svojca. ObrttU M kapMatUnfc poll.loo. Večje la stulue vlog« M obroatiuejo po dogovorit fuao.ltn dajo »vojlm Mdruinlltom proti vknjiibi, oa oaobat IcrodJt proti poroltvu ali aaatavl vrednostnih papUov. Monta« aa aakomptnjojo po baočsi obrestni med.
w EtoUts delavski dsDanu zavili
^n|
IJCITEUSKA TISKARNA
\r «Maaaaaaa«>aaa..BM..ooo*.vaaaaa
UlIM MBM Elita Sto. (L
ngttrnai iadn«a i utjau utta. a -M
Tlakovane aa ioie, inp«ui-ctva in nrado. Najmodi r-nejfie plakate In vabUa - za ahode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejta uredba aa tiskanje listov, knjig, bro-* 4ur Itd. Itd. - V
STEREOTIPU A LITOGRAFIJA,
\
t	<
'J	.	■	Ja