Dopisi. Iz Ptuja. (Čitalica) praznovala je 2. t. m. spomin združenja Stajerske z rodovino Habsburžanov z baaketom v Narodaem donra, kateri je bil z venci in. zastavarai — se vč, da kot Slovenci svoje slovenske nisrao skrivali — lepo okrašen. Napivalo se je Njih Veličanstvu cesarju in slavui A'ladarjevi rodbini, pela od vseli zbranih cesarska pesem. Desetega t. m. po odhodu cesarjeveai bila je v Čitalnici boseda; udje čitalnični, gospice in gospodje so peli in svirali, blagi župaik Rajc govorili so nam dnevu primerne besede ter se livaležno spomiajali cesarja Franca Jožefa I., od katerega smo Slovenci prejeli že toliko dobrot in dokazov očetovske ljubczai. Občiastvo, katerega je prišlo mnogobrojuo, posebao krnetov, imeli smo dokaj v aaši srediai, pritrjevalo je živalmo besedam govornika, ter pazljivo poslušalo ubrano petje in srce razveseljevajočo godbo. Citalnična dvorana bila jc okinčana; sprcdaj stal je med cvetlicaini doprsni kip Nj. "Veličanstva cesarja. Narodni dom bil je okrašen. kakor 2. t. m. dasi sta mestni župan Rodošek — mož slovenskega rodu, in glavar Premersteia zabranila, da bi se bil cesar mimo lepega Narodnega doma peljal. Tudi te ljubeznjivosti naj si Slovenci zapomnijo do prihodnje volitve v okrajni zastop. To jasueje govori od besed. Slovenca porivajo pri vsaki priliki v kot, cesar bi ne smel vcdeti in videti, da in kako živijo Slovenci v Ptnji in okolici, ob času volitev pa ima mestna svojad polnc pešice meda in cukra, da Slovenca zvabi v svoj koi! Ne dajmo se! Iz Ptujske okolice. (Volitve za okrajni zastop) se bližajo. Treba je Slovencem tukaj vedeti, da volijo v okrajni zastop po postavi 4 skupine, namreč: 1. vele (veliki) posestniki, 2. oni trgovci in obrtniki, ki so najviše obdačeni, 3. mesta in trgi, 4. kmečke občine. Kdo je veleposestnik? Veleposcstnik je tukaj vsak, kdor plačuje od svojega posestva najmenje 60 fl. prave (cesarske) da> e (zemljiščne dače in razredovine (Klassensteuer). Veleposestniki tedaj niso edino grajščaki, ampak vsak kmet je veleposestnik, če plačuje teliko dače. Krivo pa bi bilo misliti, da mora od enega posestva toliko plačevati, da dobi prostor med veleposestniki. Tudi posestnik, ki ima veo posestev, uživa isto pravico, ako se uabajajo vsa posestva vptujskem okraji in ie plačuje od vseh vkup najmenje 60 M. prave dače. Toda, volitve se tisti posestnik ne sme vdeležiti, kateri v domačem katastru ni prepisau, da si je v zemljiščni knjigi prepisan in plačuje sto in sto gold. štibre. Da se da ob pravem časi prepisati, to mora biti vsakega posestnika prva skrb. Ker Slovenci v ptujskem okraji, hvala Bogu, še tudi imamo lepo število kmetov, ki so veleposestniki, moramo se za sknpino veleposestnikov brigati. Trgovcev in obrtnikov. ki bi spadali v drugo skupino, je sploh malo; dozdaj njih je bilo v celem mestu le 9. Ker Pisk in Kasimir nista veC*, ostane njib 7 in med temi imamo mi Sloveuci euega edinega, g. Jurco. V tej skupini Slovenci ne moremo nič pridobiti. V skupino mest in trgov spada mesto Ptuj in trg Gora, v skupino kmeckib občin pa vse občine celega okraja. Vsaka teb štireh skupin voli enako število zastopnikov v okrajni zastop. Ker jih je 40, tedaj voli vsaka skupina 10 zastopnikov. Ali je to pravična ali krivična razdelitev, kako posamezue skupine volijo, o tem pribodnjič. Iz Ptuja. (K volitvam v okrajui zastop.) Naši nemčurji pošiljajo ravnokar sledeči poziv: ,,Spoštovani gospod občinski predstojnik! V kratkem se ima vršiti volitev v okrajni zastop ptujski. Mnogo mož napred- naškega mišljenja (?) iz celega (?) okraja kakor tiidi iz Ptuja samega, imajo za potrebno, da preide večina okrajnega zastopa, katera je sedaj v rokab dubovnih goapodov in njihovih pokornih privržencev zopet v roke naprednaške stranke. To je posebno treba zavoljo šole. Ti možje so mnenja, da se naj dnbovni gospodje bolj peiajo z dušnim poalom svojih farmanov nego s posvetnimi zadevami! Za šolo in njeno zboljšanje se bodo gotovo tisti kmetje in meščanje bolje brigali kot dubovni gospodje, kateri ne smejo imeti rodovine in še celo poznati ne smejo čutstva očine ljubezni. Sestavil se je tedaj v Ptuji odbor iz veliko posestnikov in raeščanov, kateri ima nalogo skrbeti za vetino v okrajnem zastopu. V imenu tega odbora usojajo si podpisani vas prositi, da nas v našem delovanji podpirate ter da nas kot naprednaiški mož, kateremu je izročila oboina njen blagor, tudi v tej zadevi za blagor in za korist okraja sodelujete. Poznejši predlogi se bodo objavili. Ernst Eckl, Martin Kaiser, Wilbelm Pisk, Dr. H. Mihelič, Simon Hutter, Otto Bratanitsch, Gustav Rodoscheg, Woldeniar Hintze, Josef Mlakar, Tomaž Dajuko, Franc Sosterič, Frane Lešnik, Franc Mendaš, Mihael Pucbberger, Anton richneeberger, Anton Svaršnik, Jobaan Marinič, Josef Kolarič." Toti poziv je tako predrzno sestavljen, kakoršnega je mogoče le hujskaču dr. Mihelič - u sestaviti. Mar ta doktor misli, da diihovnik ne sme biti v okrajnem zastopu, kteri o gospodarstvu gotovo toliko razume kakor Hans Mihelič ? Ali nemajo duhovni tiste državljanske pravice nego vsakteri advokat? Sicer je pa med 40 odborniki okrajnega zastopa le 6 dubovnikov, kateri so skoraj vsi tudi posestuiki in kateri so pri tistej večini, to je narodnej, katera je zaduja tri leta to je od tistega časa sem, kar imajo naši Slovenci večino, plačala 8000 fl. reči osem ti8(>č od tistega dolga, katerega je napravila poprej nemškutarska večina, kajti nemčurska večina je znala tako dobro gospodariti, da je v malo letih napravila 23.000 fl. dolga, in sedaj ga mora naša večina plačevati. Tiidi se zelo čudimo, da sta toti poziv podpisala do sedaj poštena kmeta Jožef Mlakar in Tomaž Danjko. Kdo vaji je zapeljal? — Naše kmete pa zopet prosimo, da naj bodo pozorni in da naj se učijo spoznavati prijatelja Slovenca od nemčurskega sovražnika! Iz zgornje Savinjske doline. (Šeststoletnica Habsburška) se je kolikor toliko slovesno obbajala povsod; ravno tako tudi v Gornjem gradu, kder je c. kr. okr. sodnija. Iz zanesljivega vira se je zvedelo: vsi tamošnji c. k. uradniki, občinski odborniki, kraj, šolski svet, učitelji z mladino in množina prostega ljudsva, so se službe božje vdeležili, razun g. M., ki je ravno ta dan z občnim odbornikom Č. ael na inventuro k Ložekarju v Luče, kder je bila tudi v ta namen slovesna sv. meša; ali nikomur ni znano, da bi se ova dva gosd. udeležila cerkvenega opravila; zakaj ne, to je znano vsakemu., ki z g. _. občuje, akoravno od slovenske matere na Polzeli rojen, vendar je nasprotnik Sloveneev, čerano neraškega jezika čisto .zmožen ni. Želeti bi bilo, naj bi ta gospod, tako tudi drugi pisači 3 strankami bili bolje prijazui. kakor do zdaj. Svetovati je tudi onemu g. M., naj se v pribodnje bolj geografije poprime, da bo vsaj za bližnje slovenske kraje vedel, ker baje je ta g. ta čas ko je bil za službovanje v Gornjigrad imenovan, še kak vojak v Kremsu povprašal, ali sliši Gornji grad v ljubljansko ali celjsko nadsodnijo? Pri sv. Pavlu y Savinjski doliui. Zuaui med Slovenci naselivši sebar. Hackelberg, kateri je katoliško duhovščino mnogo žalil — imenujoo jo n. pr, ,,Eulen Roms". in slovensko Ijudstvo, po njegovem izrazu ,,dumme Bauern", več let kot ,,biirgermeister" straboval — padel je z županskega stola. Vkljub silnej agitaciji za grajščaka, o katerej še danes v podrobnostih molčimo — podlegel je veHkonemški baron, ter je v denašnjej občinskej seji bil za župana izvoljen obče spoštovani slovenski kmet g. Zagožen, a za svetovalce gg Zauier, Potočnik, Srajnar in Marinec, vsi naši možje. Vender so ljudje, hvala Bogu! sprevideli, da s tujci ne gre. Zato: Svoji k svojim! Slovenci! ne pozabite, kdo je vaš pravi prijatelj! Živio naš novi župan! Živeli zavedni odborniki narodnjaki! Iz Sinarijskega okraja. (Nemški šulferajn" — Celjski lisjak). Pred kratkim ste slišali, kako so se udje za nemški ,,šulferajn" lovili. Temu še ni konec. Wrescbagg še vedno vpije in Wouk še vedno lovi. Kako dolge zanjke pa ta Wouk ima, lahko iz tega razvidite, da so še celo do Slatine pri Ponkvi segle. In kaj mislite, koga jetamvjel? Edinega Loškega in ,,lisjakovega" pristaša Antona Galufa. Pa nikakor ne mislite, da je na Ponkvi veliko takib ,,lisjakovib" pristašev. Samo dva sta, omenjeni A. Galuf v Slatini in pa A. Zdolšek, po domace Ferjuc v Cecinjab. — Ponkva je bila in bo ostala narodna ter ne bo trpela v svoji sredini časnikov, v katerib se katoliški duhovniki in Slovenci smešijo in zaničujejo. Ona je ponosna, da je slovenska, ponosna pa tudi na mnoge odlične narodnjake in učenjake, ki so v njej beli dan zagledali. Dva ,,lisjaka" ki sta in še morda zdaj skrivaj po Loški pošti na Ponkvo dohajata, ne bota nič naredila, In. kaj se Galufu v ,,lisjaku" tako dopade? To, da prinaša ,,bisl bindiš, bisl tajč'1, kajti njemu se 7,tajč" jako potrebno zdi, ako hoče kdo iz Ponkve doLočpriti. In čujte! Nekdo (!) izPonkvejese letošnjo zimo še celo v ,,lisjaku" oglasil. Blebetal je v njem reči, da sam ni vedel, kaj inisli povedati. Dopisnn! ostani raji pri phign, kajti Ti si takrat ,,lisjaku" pripomogel, da je okoli 200 kozlov prinesel. — V predzadnjem dopisu ste slišali, da je na Ponkvi še celo prvi obt-inski svetovalec in cerkveni ključar k nemškemu ,,šulferajuu" pristopil. — Ker se pa od nekatere strani cerkvenemu ključarju Fr. Brglez-u, ki je zaveden in zveat Slovenec pa tudi priden katoličan, očita, da smo njega mislili, povemo danes, da je ovi občinski svetovalec in cerkveui ključar Franc Korže, ki je še vedno ud nemškega (prajzovskega) ,,šulferajna". Mislil je sicer že izstopiti, toda sedaj si je zopet premislil, Dovolj se je že pisalo, kaj da je uemški ,,šulferajn", kaj mislijo o njem in kako ga obsojajo odličui Nemci in častita dubovščina. Obžalujemo samo to, da taki ljudje v takem odlično naroduem kraji, kakor je Ponkva, še vedno častna mesta zavzemajo. Konečno pa prosimo velespoštovanega c. kr. okr. sodnika, da takirn pisacem, ki vedno rogovilijo in Slovencem sovražno politiko vganjajo, vsaj enkrat duri pokaže, kajti dragače bi se znalo spoštovanje in zaupanje do c. kr. uradnikov pri priprostem ljudstvu rušiti. Saj je dandanes dovolj poštenib in zmožnib pisarjev, ki se nikakor s politiko ne pečajo. Iz Črešnjevec pri Slov. Bistrici. (No- vega župana) izvolimo si, ki nas ne bode tako smešil pred celim slovenskim svetom, kakor je to storil naš nedavno pred samim cesarjem. Stal je pred Njimi, kakor lipov bog zraven dveh botrov in govoril, da se je vsak izobražen smejal. Kakšne pa so naše ceste? Ko smo seno vozili, napregali smo pred vsaki voz veliko živine, pa vendar je marsikateri v blatu tečal ali se v graben prekopicnil. Kako imamo okolo cerkve? Staročastne lipe so proč, zida ni več, ura pa ob ll. uri kaže na 4. pa jih naklesti 16 po zvonu. Kako se za policijski red skrbi, to nam kaže ponočni vreš in tuljenje po vesi, da pošteni in trudni ljudje še spati ne morejo. Kdo je Sorscbagg, zuani Miglic, tega še niti omeniti nečem, ker nam ne more biti v posebno čast. Zato, dragi rojaki, poštene slovenske duše, vzdramite se, otreste Migličevo komando! Izberite izmed poštenjakov župana, ki nam bode v čast, občini pa v korist. Domolj\ib. Iz Koprivnice. (Gosp. učitelj Jože Drozg f). Dne 10. jul. ob 6. zvečer smo izročili slovesno telesne ostanke nam nepozabljivega še le 46 let starega učitelja Jož. Drozg-a v krilo matere zemlje. Pokojni učiteljeval je najpoprej v Oplotnici, Cadramske fare, dalje časa v Dobji pri št. Vidi pri Planini, naši nežnji mladini pa je bil odgojitelj nad 16 let. Dve prelepe lastnosti kinčale ste v življenji našega Jožeta; bil je naroden učitelj in miroijuben sosed. Glej! ,,!**>lov. Gosp." od leta 1870 se je na tebe naročeval in z veseljem [te prebiral; kedarkoli pa je šlo za narodno reč, bila je beseda blagega pokojnika: ,,To pa že mora biti." Priljubljen bil je tudi faranom, kar svedočijo njib besede: ,,Se pač niso nikomur zamerili." Prav so imeli domači č. g. župnik, da so v svojem pogrebnem govoru posebno povdarjali rajnega zastopnost z dubovenstvom in ljudstvom. K večnemu počitku spremljali so ga 4 dubovniki in mnogo ljudstva; sosedni učitelji in učiteljice pa so mu zapeli za slovo genljiv ,,blagor." Gomilo pokojuega so rosile obilne solzice uoeče se mladine. Bodi mu zemljica lahka!