LETO III-ST. 3-1958 Celje - skladišče D-Per | 214/1958 S 1319650810,3 COBISS © GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARN E EMAJLIRANE POSODE G ELJE DELO DELAVSEEGA SVETA Delavski svet našega podjetja je imel od svoje izvolitve do danes šest rednih in eno izredno sejo. Njegovo delo je bilo pomembno in obširno. Sprejeti so bili nekateri važnejši sklepi. Če pregledamo delo DS po vrstnem redu, dobimo naslednjo sliko: Na prvi seji, ki jo je imel zadnje dni v marcu, je DS opravil vse obvezne dolžnosti, ki jih mora opraviti vsak novoizvoljeni DS. Konstituiral se je, izvolil predsednika DS in UO, sprejel poročila prejšnjega UO in drugo. Na izredni seji, ki jo je imel v aprilu pa je DS razpravljal o izplačilu dobička. Sklenil je, naj se izplača kot akontacija na račun plač 30 % dobička. Člani kolektiva so dobili to izplačilo 1. maja. Za samo poslovanje podjetja pa so bile važne vse naslednje seje DS. V maju je bil sprejet gospodarski plan za letošnje leto. Nadalje je bil napravljen sklep o razdelitvi sklada za investicije in za lastno porabo. Izvoljene so bile tudi razne komisije DS. Ob tej priliki je DS poslušal tudi poročilo o stanju na tujih tržiščih. PROIZVODNI PLAN ZA LETO 1958 DS je odobril za letošnje leto naslednji proizvodni plan: ton v vrednosti din emaljirana posoda 4.700 3.246,366.000 ostala posoda 1.249 488,970.000 sanitarni izdelki 600 262,577.000 embalaža 490 213,806.000 gard. omarice 130 38,380.000 senčniki 50 32,539.000 odpreski 1.838 526,453.000 naprave za gretje 1.700 502,783.000 alu-izdelki 90 154,781.000 proizvodnja 10.847 5.466,655.000 usluge 1.150 225,000.000 remont 60,000.000 skupno 11.997 5.751,655.000 V letošnjem planu je izračunana vrednost po povprečnih cenah iz lanskega leta. Številke nam povedo, da je letošnji plan za okrog 250 milijonov večji od lanskega. Zaradi povečane proizvodnje bo podjetju potrebna nova delovna sila. DS je razpravljal tudi o nabavi surovin in kemikalij, ki so potrebne za uspešno izvedbo proizvodnega plana. RAZDELITEV SKLADA ZA INVESTICIJE IN ZA LASTNO PORABO Mišljena je razdelitev sklada, ki ga je ustvarilo podjetje v lanskem letu in ki je bil izkazan v zaključnem računu za lansko leto. Ta sklad je znašal ob koncu leta 69,762.141 din. Omenjeni sklad se je naknadno še povišal za 1,491.319 din, zmanjšal pa za kritje izdatkov v lanskem letu za 864.945 din in za garancijske pologe NB v znesku 750.000 din. Prosto razpoložljiv sklad je torej znašal 69,638.515 din. Razdelil in uporabil pa se je takole: za odplačilo kreditov 13,629.438 din za formiranje sklada osn. sred 31,095.000 din Za formiranje sklada skupne porabe: a) brez 20 % prorač. prispevka 17,110.000 din b) z 20 % prorač. prispevkom 5,329.00 din Od sklada za investicije in za lastno porabo je ostalo še nerazdeljenega 2,475.077 din. Od tega ostanka je bilo predvideno za plačilo raznih članarin 300.000 din, za spominsko ploščo padlim borcem pa 300.000 dinarjev. Postavka sklada osnovnih sredstev zajema stroške za napravo načrtov in gradnjo upravnega poslopja, za nabavo osnovnih sredstev in za prispevke, ki jih mora plačati podjetje, ker je uporabilo ta sredstva za gradnjo lastnega upravnega poslopja. Ti prispevki so nekakšen davek, ki bremeni ta sklad in ga podjetje mora plačati, ker je porabilo ta sredstva. SKLAD SKUPNE PORABE Sklad skupne porabe je bil razdeljen tako, da je podjetje porabilo največji znesek 10 milijonov din kot lastni delež za gradnjo novega stanovanjskega bloka, dočim z manjšimi zneski odplačuje obroke za 4 stanovanja, ki jih je kupilo v novo zgrajenem bloku na Otoku. Iz tega sklada krije podjetje izdatke za štipendije in šolnine, za vzgojo kadrov in za ureditev ambulante. Poraba denarnih sredstev iz sklada skupne porabe za navedene svrhe je prosta 20 odstotkov proračunskega prispevka, dočim je bilo potrebno pri drugi skupini tega sklada plačati. 20 odstotni proračunski prispevek. Ta drugi del sklada skupne porabe, ki je bil obdavčen z navedenim proračunskim prispevkom, je podjetje porabilo za nakup parcele za stolpnico, za vzdrževanje stanovanjskih hiš, za razne podpore društvom in družbenim organizacijam, za letovišče v Moščenički Dragi (1,000.000 din), za tisk lista »Emajlirec«, za godbo itd. Na seji DS je bila razprava zelo živahna, kar je razumljivo, saj je sklad za investicije in za lastno porabo del dohodka, ki ga ustvari podjetje in predstavlja tista sredstva, o katerih odloča podjetje samostojno po svojih samoupravnih organih. KOMISIJE DS Na eni izmed sej DS so bile izvoljene te-le komisije: gospodarska komisija, komisija za osvajanje novih izdelkov, komisija za investicije in osnovna sredstva, tarifna komisija, komisija za racionalizacije, komisija HTZ, komisija za kvalifikacije, stanovanjska komisija, komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, disciplinska komisija, komisija za ženska vprašanja, komisija za določitev delovnih mest, na katerih je delo žena in mladine prepovedano, ter za določitev delovnih mest za invalide in odbor protiletalske zaščite. KAJENJE PREPOVEDANO! Problem v našem, kakor tudi v drugih podjetjih, je kajenje, ki ima lahko za posledico požar in druge nevarnosti. Zaradi tega je DS razpravljal o tem problemu in sprejel sklep, v katerih obratih je kajenje prepovedano in kako se kršilci te prepovedi disciplinsko kaznujejo. Naj navedemo stroškovna mesta, kjer je kajenje prepovedano: 539 lesna volna 544 polimica v alu-oddelku 549 skladišče polizdelkov 586 garaža 582 skladišče materiala 583 odprema 585 skladišče exporta 515 radiatorski oddelek in lakirnica 554 acetilenska naprava 530 sestavljalnica 528 prebiralnica in nakladalnica 584 skladišče gotove posode 540 mizarska delavnica 538 zabojama 534 lakirnica in tiskarna v dekor oddelku 597 generator in prostor na dvorišču za premog. Za kršilce prepovedi kajenja je DS določil naslednje kazni: Ce je kadilec zasačen v prostoru, kjer je prepovedano kajenje prvič, mora plačati kazen 100 din, ko je zasačen drugič 200 din, ko je zasačen tretjič 300 din, če pa je zasačen četrtič, bo predan disciplinski komisiji. Gornje kazni izrekajo predpostavljeni od mojstrov navzgor po kratkem postopku, vendar morajo z izrečeno kaznijo izdati kratko pismeno odločbo. DS je tudi sklenil, da morajo biti prostori označeni s tablicami, da je kajenje prepovedano. PROBLEMATIKA OBRATOV Na 3. redni seji je DS obravnaval problematiko delavnic, perspektivno organizacijsko shemo podjetja, pravilnik o plačah za IKŠ in drugo. Na prvem mestu je razpravljal o odpremi in nakladalni ekipi, v kateri niso zasedena vsa delovna mesta. V nakladni ekipi se delavci kmalu fizično izčrpajo, ker je delo težko. Zato bi morala imeti ekipa stalno število močnih delavcev, sposobnih za težka dela. Delovna sila primanjkuje tudi v pocinkovalnici, odkar je ukinjeno nočno delo za žene in mladino. Večkrat primanjkuje v pocinkovalnici tudi solna kislina in cink. Lužilnica v pocinkovalnici je že star problem. Bazeni so premajhni. V enem in istem bazenu lužijo emajlirano, pocinkano in pokositrano posodo, usluge in še druge potrebe. Dvigalo je samo eno, ki služi vsem trem bazenom. Električna stikala razjeda kislina in jih bo nujno potrebno nadomestiti drugod. V garderobah je premalo vode za umivanje okrog 2. ure. V hidravlični stiskalnici so prostori zatrpani s starim orodjem, ki ni več v rabi Povečanje proizvodnje utegne to stisko še poslabšati. V lu-žilnici alu-izdelkov so ventilatorske naprave slabe. V kleparskem oddelku zahteva povečana proizvodnja alu-posode več orodij. Tudi DS je na omenjeni seji razpravljal o novem načrtu organizacijske sheme podjetja. Po novi shemi je podjetje razdeljeno na naslednje sektorje: tehnični, splošno organizacijski, komercialni, tuzemska nabava in prodaja, izvoz in uvoz, ter finančni sektor. Navedene sektorje vodijo vodilni uslužbenci, ki imajo naziv . direktorja. Shema predvideva nadalje podrobno razdelitev delovnih področij in delovnih mest, ki spadajo v posamezni sektor. Z novo shemo je izpopolnjena v organizacijskem pogledu notranja ureditev podjetja in točno določena podrejenost vsakega delovnega mesta. Delokrog vsakega posameznega delovnega mesta pa je zajet že pri popisu analitične ocene delovnih mest. TARIFNA POLITIKA Na 4. zasedanju je DS obravnaval anketo Zveznega izvršnega sveta o vprašanjih tarifne politike. ZIS je namreč poslal posebno anketno listo podjetjem, ki so odgovorila na razna vprašanja v zvezi s tarifno politiko, o posameznih tarifnih postavkah, kako bi te vplivale na proizvodnjo, o premijah, o nagradah L p. Naš upravni odbor je temeljito razčlenil anketna vprašanja, sprejel ugovore in vse to predložil DS. V našem podjetju, kot v Celju sploh, je zelo problematična družbena prehrana. Od dobre ureditve in organizacije družbene prehrane je odvisen tudi življenjski standard delovnega človeka, DS je podprl akcijo družbenih organizacij, naj bi se v Gaberju zgradila in uredila menza, ki bi pripravljala prehrano delovnim ljudem, ki delajo na tem področju. Gradnjo in vzdrževanje menze bi podprla vsa podjetja v Gaberju. Delavstvo tega industrijskega predela želi, da bi se načrt čimprej uresničil. INDUSTRIJSKO KOVINARSKA SOLA Tovarna emajlirane posode je ustanovitelj industrijsko-kovinarske šole. DS bi moral potrditi Pravilnik za plače učiteljstvu na tej šoli. Vprašanje velikih razlik pri plačah po tem novem Pravilniku za plače IKŠ pa je v primerjavi s plačami v podjetju povzročilo že živo debato na seji UO in tako tudi DS. Višje plače v IKŠ za isto strokovnost, odnosno podobne strokovnjake v podjetju, so posledica višjih plač, ki so bile odrejene za javne uslužbence v letošnjem letu po Zakonu o javnih uslužbencih. Ker so predavatelji prosvetne stroke javni uslužbenci, jim je treba po predpisih za javne uslužbence določiti višje plače. Pravilnik je bil sprejet le za nedoločen čas in se bo popravil takrat, ko se bodo nanovo urejevale plače za podjetja, ZAKONITI PREDPISI DS mora poleg vprašanj poslovanja podjetja obravnavati tudi zakonite predpise in spremembe. V zvezi z Zakonom o delovnih razmerjih in spremembami tega zakona so nastala v našem podjetju mnoga vprašanja, ki zahtevajo reorganizacijo ali pa vsaj izpopolnitev notranje organizacije dela in razporeditev ljudi. DS je na eni izmed svojih sej poslušal strokovno tolmačenje teh zakonitih predpisov o del. razmerjih, zlasti tistih odstavkov o nadurnem delu in dovoljevanju nadurnega dela Po proučitvi teh sprememb je DS pooblastil glavnega direktorja tov. Vladimirja Vebra za odrejanje nadurnega dela Glavni direktor skrbi, da se uvaja le nujno potrebno nadurno delo in tisto delo, ki je v skladu z zakonitimi predpisi. Na tej seji je DS obravnaval tudi predpise o uporabi osebnih avtomobilov za vožnje vodilnih uslužbencev. DS je sklenil, da je dovoljena pavšalna uporaba osebnega avtomobila do 400 km mesečno le glavnemu direktorju. Ostalim vodilnim uslužbencem pa bo uporaba določena s posebnim pravilnikom, ki ga bo naknadno sprejel DS. PLAN PROIZVODNJE DOSEŽEN Uspeh poslovanja je bil prikazan DS na njegovi 5. redni seji. Finančno poročilo je zajemalo prvo polovico letošnjega poslovnega leta. Iz njega je razvidna izvršitev plana proizvodnje, finančnega poslovanja, gibanja delovne sile in vse ostalo, ki zadeva podjetje v njegovem poslovanju. Poročilo o planu proizvodnje nam pove, da je bil ta plan v I. polletju presežen. Planirano je bilo 5.832 ton, izvršeno pa 5.848 ton, t. j. 16 ton presežka. Po vrednosti je znašal plan za I. polovico leta 2.797,824.000 din. Dosežen pa je bil v vrednosti 2.901,984.000 din. Po vrednosti znaša presežek 104, 160.000 din ali 3,7 odstotkov. Ob novem letu je bilo v naši tovarni zaposlenih 1915 delavcev in 196 nameščencev, ob I. polovici leta pa 212 nameščencev in 1902 delavca. Nanovo je v podjetje prišlo 121 ljudi, odšlo pa jih je iz podjetja 118. Delavci so opravili v I. polovici leta 1,450.761 proizvodnih Če primerjamo posamezne proizvode je bil plan proizvodnje dosežen in prekoračen pri ostali posodi, pri embalaži, pri garderobnih 0 delovnih Vsak nov zakon in novi zakoniti predpisi zadevajo pri izvajanju in tolmačenju vedno na kake težave. Tako je bilo tudi z zakonom o delovnih razmerjih. Zaradi nekaterih težav pri izvajanju tega zakona v naših razmerah se je pokazala potreba po spremembi in dopolnitvi tega zakona. Zvezna ljudska skupščina je zaradi tega 28. 6. 1958 izdala zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. Spremembe zakona o delovnih razmerjih se nanašajo v glavnem samo na nadurno delo. Glede na to, da se v našem podjetju opravlja še precej nadurnega dela je potrebno, da podamo tu nova določila glede nadurnega dela. Predvsem je treba poudariti, da je tudi po teh spremembah zakona o delovnih razmerjih ostalo še vedno nespremenjeno osnovno določilo, da je nadurno delo načeloma prepovedano, ter da se sme dovoljevati samo v izjemnih primerih. Kakšni so tedaj ti izjemni primeri in kakšen je postopek pri dovoljevanju nadurnega dela? Vsako nadurno delo mora uvesti delavski svet s svojim sklepom, kar pomeni, da mora delavski svet vnaprej določiti iz kakšnih razlogov se lahko opravlja nadurno delo, v katerih obratih ter približno v kakšnem obsegu. Samo nadurno delo pa lahko odreja glavni direktor tako, da določi konkretno delovna mesta in delovne moči ter število nadur, ki se morajo opraviti. Napram prvotnemu besedilu zakona o delovnih razmerjih so nekatere olajšave pri razlogih, iz katerih se lahko odreja nadurno delo. Tako se lahko odreja nadurno delo pri vseh delih, ki morajo biti po svoji naravi brez presledka dokončana. V našem podjetju pride to v poštev pri razkladanju in nakladanju železniških vagonov, dovažanju razmerjih pločevine iz železniških vagonov v izdeloval-nico jeklenih kotlov in podobno. Nadalje se lahko odredi nadurno delo, če je to nujno potrebno, da bi se preprečilo kvarjenje surovin ali materiala, ali da bi se odvrnila okvara na delovnih sredstvih. V našem podjetju so takšna dela potrebna v elektro-delavnici zaradi nujnih popravil elektro-insta-lacij, elektro-strojev, pogonskih naprav, v strojnem ključavničarstvu in mehanični delavnici razna nujna popravila strojev in naprav, orodij, ki se rabijo v tekočem procesu proizvodnje, razna nujna dela zidarjev, mizarjev in podobno. Tretji razlog za nadurno delo je, če predpisi določajo ali če opravičeni državni organ ukaže, da je treba posamezna dela opraviti v določenem roku. To prihaja pri nas v poštev zlasti v računovodstvu pri sestavi zaključnega računa, izvedbi inventurnih popisov, prometnem davku, izračunov pri izplačilu plač in podobno. Četrti razlog, ki prihaja za nadurno delo v poštev je ta, če je potrebna pri delih specializirana delovna sila. Tak primer je pri nas v elektro-delavnici pri raznih nujnih popravilih, v izdelovalnici jeklenih kotlov pri nujnih popravilih kotlov za centralno kurjavo, pri servisni službi, v strojnem ključavničarstvu pri raznih popravilih strojev, naprav in orodij, pri acetilenski napravi, pri plinskem generatorju in podobno. Nadurno delo v gornih primerih, ki pa niso izčrpno podani ter so lahko še drugi primeri v našem podjetju, traja lahko največ 8 ur na teden, kar pomeni, da sme vsak delavec opraviti na teden največ 8 ur nadurnega dela. Delavec, ki je odrejen za takšno nad- omaricah, pri senčnikih, pri kotlih in radiatorjih, ter pri uslugah. Dosežen pa ni bil pri emajlirani posodi, pri sanitarnih izdelkih, pri aluminijastih izdelkih in pri odpreskih. Zanimivo je vprašanje proizvodnih stroškov. Ti so bili namreč v I. polovici leta višji za 53 milijonov od planiranih, dočim je iz računa proizvodnih polizdelkov razvidno, da so bili stroški nižji za 45 milijonov dinarjev. Višji stroški so nastali zaradi pomanjkljivosti kvalitetne delovne sile in neprikladnosti. Kvaliteta proizvodov je v tem obdobju nekoliko padla v primerjavi z lanskim letom. Osvojenih pa je bilo v I. polletju 16 novih izdelkov. REALIZACIJA Realizacija, to je, prodaja proizvodov je pokazala, da je bilo na domačem trgu prodanih v I. polovici letošnjega leta raznih izdelkov za 2.348,348.000 dinarjev, na tujih tržiščih pa raznega blaga za 450,247.000 dinarjev. Na domačem trgu smo predvsem prodali emajlirano posodo, in sicer 50 % od realizacije, 13 % odpreskov in 9 % naprav za gretje. V tujini smo prodali 735 ton posode, torej precej več od istega razdobja v lanskem letu. Dobiček je bil planiran v višini 1.338,807.000 din za letošnje leto. V I. polovici letošnjega leta je bil dosežen v znesku 683,540.000 ali 31 %. Dobiček je nastal pri prodaji osnovne proizvodnje na domačem trgu, pri realizaciji polizdelkov in pri prodaji v tujinn. Izgubo pa izkazujemo v glavnem pri prodaji pokositra-ne posode, jeklenk za butan in propan plin in pri vseh izdelkih iz aluminija. Dobička nismo dosegli s povečanjem prodajnih cen, niti nismo dosegli pomembnih razlik v ceni pri nabavah materiala in surovin. Zaslužek članov kolektiva je bil v I. polovici leta izplačan takole: bruto plače so znašale 229,727.000 din, minimalne plače pa 150 milijonov 558.000 din. Povprečno neto izplačilo zaslužka je znašalo v I. polovici leta 24 milijonov 207.000 din, dočim je znašalo lani le 22,000.000 dinarjev. ČISTI DOBIČEK USTVARJA KOLEKTIV Pri razdelitvi čistega dohodka na osebne dohodke in sklade mora podjetje ugotoviti kolikšen del čistega dohodka je zasluga delovnega kolektiva, kolikšen del je rezultat gibanja cen na trgu in kakšen je splošen pogoj poslovanja. Našemu podjetju je uspelo v I. polovici letošnjega leta, da je brez rekonstrukcij in novih investicij obdržalo maksimalno proizvodnjo na isti ravni kot lani. To pa je dosegel celoten kolektiv z velikim trudom in prizadevanjem. Tudi proizvodni stroški so bili na isti višini kakor lani, izvzemši nekaterih novih obremenitev, ki jih zahtevajo predpisi. Podjetje ni dvignilo cen svojim izdelkom. Čisti dohodek je nastal po prizadevanju delovnega kolektiva takole: Čisti dohodek po odbitku real. plač po TP se deli: Rezervni sklad Sklad skupne porabe Sklad za stanovanja Investicijski sklad Za izplačilo premij in nagrad Že izplačane premije in nagrade Rezerva za izplačilo premij Presežek 1 % odbitek za sklad industrije Ostane za razdelitev kolektivu Na osnovi takega finančnega poročila je DS med drugim sklenil, naj se delovnemu kolektivu v septembru izplača 30 do 40 % dobička. Na 6. rednem zasedanju je DS pregledal in potrdil revidirani premijski in nagradni pravilnik ter oba soglasno sprejel. 176,697.000 17.697.000 7,500.000 15.000. 000 10.000. 000 48.500.000 188,249.000 16,216.000 7.500.000 15.000. 000 10,060.000 61.333.000 27.530.000 15„003.000 19.000. 000 3.100.000 15.900.000 urno delo, mora delo opraviti ter ga ne more odkloniti. Protivljenje bi predstavljalo kršitev delovne discipline, t. j. neizpolnitev službenega naloga. Po spremenjenem zakonu o delovnih razmerjih je pa podana olajšava v nekaterih primerih, kar po prejšnjem besedilu zakona ni bilo možno pri nadurnem delu. Takšna olajšava je pri voznikih vseh motornih vozil v gospodarskih organizacijah tako, da vsi vozniki lahko opravljajo do 12 ur nadurnega dela na teden. Če je potrebno za razne vožnje v nadurnem času več kot 12 ur na teden, mora to dovoliti Svet občinskega ljudskega odbora za delo. Vozniki motornih vozil so obvezani opraviti nadurno delo, ki jim je odrejeno ter se ne morejo protiviti, če tudi se zahteva od njih 12 ali več nadurnega dela na teden. Kot nadaljnja olajšava za nadurno delo je podana po spremenjenem zakonu o delovnih razmerjih v tem, da lahko podjetje odredi nadurno delo tudi v posameznih primerih, ko terjajo to splošne koristi, ali ko je to nujno potrebno zaradi razmer v katerih podjetje posluje. V našem podjetju so takšni primeri pri izvrševanju raznih uslug za druga podjetja, kjer je podana nujnost izdelave n. pr. od-preskov za TAM, za Rade Končar Zagreb, za Elmo Čemuče, za Agroindus Ljubljana, za industrijo precizne mehanike v Beogradu, za TOBI itd. Razlog za to nadurno delo, odnosno opravičilo je v tem, da bi sicer navedena podjetja ne mogla redno proizvajati in izpolnjevati svojih proizvodnih planov, če bi ne prejela pravočasno naših proizvodov. Pogoj za uvedbo tega nadurnega dela je pa predhodno dovoljenje Republiškega sekretariata za delo. Nadurno delo uvedeno na tej osnovi lahko traja tudi več kot 8 ur na teden tako, da v tem pogledu ni omejitve. Delavec, ki je odrejen na tako nadurno delo, mora delo izvršiti. Kot posebno delo, ki pa ni nadurno delo, se smatra nedeljsko delo. To nedeljsko delo se sicer pravtako plača kot nadurno delo, odrediti se pa sme prav tako iz istih razlogov, kot smo jih navedli za nadurno delo. Pri nedeljskem delu ni omejitve, da bi smelo trajati samo 8 ur, vendar običajno ne bo presegalo tega časa. Nedeljsko delo se v našem podjetju odreja lahko v elektro-delavnici za čiščenje lurgi naprave, v surovinskih predelovalnih obratih za mazanje transmisij, stiskalnic, v lužilnici in pocinkovalnici za nedeljsko čiščenje kolofonije iz dimnikov in odstranjevanje trdega cinka iz kotlovih naprav, v emajlimici čiščenje prostorov, jam za odpadni emajl in drugi material, vzdrževanje peči in podobno. Lahko se pa odreja nadurno delo tudi še za druga dela enako kot smo navedli primere pri uvajanju nadurnega dela. Tako n. pr. za razkladanje in nakladanje vagonov, za razna nujna popravila specializirane in nespecializi-rane delovne sile, za izvrševanje uslug itd. Odrejeno nedeljsko delo mora vsak delavec izvršiti ter se ne more protiviti. Posebna izjema in izredna olajšava za podjetje je možnost uvedbe nadurnega dela s pristankom delavca. Po spremenjenem zakonskem besedilu zakona o delovnih razmerjih lahko delavski svet gospodarske organizacije uvede nadurno delo pod pogojem, da delavec pristane na to, tudi v drugih primerih ne pa samo v onih, ki smo jih zgoraj obravnavali. To nadurno delo ni vezano na kake zakonite razloge, niti ni omejeno na 8 ur na teden ter je s tem dana podjetjem na eni strani zelo široka možnost uvajanja nadurnega dela, na drugi strani pa lahko tudi pride do izkoriščanja tega zakonitega predpisa tako, da bi se uvajalo nadurno delo tudi tamkaj, kjer ni potrebno, marveč zgolj iz vidika, da se pride od kakih dodatnih zaslužkov. Ker so bili že takšni pojavi, je v zadnjem času prišlo do kritike glede uvajanja nadurnega dela in nepravilnega vpoštevanja zakonitih določil. Kljub temu, da so dane tedaj nekatere olajšave za uvajanje nadurnega dela po tem spremenjenem besedilu zakona o delovnih razmerjih, moramo slej ko prej pri nadurnem delu strogo upoštevati zakonite razloge za nadurno delo in tudi tamkaj, kjer je dana možnost uvedbe nadurnega dela mimo zakonitih razlogov z delavčevim pristankom paziti, da' se nadurno delo uvede le, kjer je nujno potrebno. Da je smisel sprememb navedenega zakona takšen, govori za to tudi zakonito določilo, da občinski ljudski odbor lahko na lastno pobudo, ali pobudo drugih organov, ki delujejo na področju delovnih odnosov, prepove posameznim podjetjem nadurno delo, uvedeno s sklepom delavskega sveta in delavčevim pristankom, kon n. pr. nadurno delo voznikom motornih vozil in nadurno delo pri delih, kjer je potrebna specializirana delovna sila. Na ta način lahko občinski ljudski odbor, če smatra, da poedina podjetja ne uvajajo pravilno nadurnega dela, omeji pri teh podjetjih nadurno delo na res najnujnejše primere, za katere je podana podlaga v točno določenih razlogih zakona o delovnih razmerjih. Po zakonu o delovnih razmerjih so predpisani odmori, ki jih mora imeti vsak delavec med enim in drugim delovnim dnevom in sicer med tednom 12 ur od prejšnjega do naslednjega delovnega dne, ob nedeljah pa 32 ur od sobote do ponedeljka. To določilo dela v praksi velike težave v zvezi z odrejanjem nadurnega dela. V primeru, da se odredi kak dan nadurno delo po več ur ali izredno nedeljsko delo, ni mogoče zavarovati delavcu odmora 12 ur odnosno 32 ur med enim in • drugim delovnim dnevom. Uvedba nadurnega dela med tednom bi bila praktično nemogoča tamkaj, kjer imajo deljen delovni čas kot n. pr. v trgovini. Naše podjetje se je v tem pogledu obrnilo na pristojne organe za tolmačenje, ter pričakujemo zadevno pojasnilo od Zveznega sekretariata za delo, ali pa od stalne komisije za tolmačenje zakonov pri Zvezni ljudski skupščini. Ob izidu zakona o delovnih razmerjih se je v našem podjetju postavilo vprašanje dopustnosti nadaljnjega obstoja stalne nočne izmene. Tega vprašanja doslej nismo mogli razčistiti niti z višjimi oblastvenimi organi. Poučeni smo pa, da se pripravlja posebna uredba glede dela v izmenah in bo tedaj s to uredbo moralo dokončno biti rešeno tudi vprašanje nočne izmene in načina menjavanja dela v ostalih izmenah. Ne da bi se spuščali še v druga določila, ki jih ima zakon o delovnih razmerjih — saj so se s temi določili imeli priliko seznaniti že vsi delavci tudi v našem podjetju, bi opozorili samo na to, da so že posamezniki tudi v našem podjetju pričeli izkoriščati nekatere nejasnosti v novem zakonu. Tako je nekaj delavcev že očitno izostalo neopravičeno od dela preko 7 dni, da bi s tem dosegli prenehanje delovnega razmerja, da bi se lahko takoj drugje zaposlili. V zakonu je namreč določilo, da preneha delovno razmerje, če delavec samovoljno zapusti delo, ali če neopravičeno izostane najmanj 7 zaporednih dni. Na ta način bi ne bilo treba delavcu odpovedovati delovnega razmerja ter se držati sedaj razmeroma dolgih odpovednih rokov. To hibo bodo odpravila nova določila glede posredovanja dela, po katerih bo urejeno po strogih vidikih tudi brez dvoma posredovanje dela in prehajanje iz enega podjetja v drugo ter tozadevna kontrola. Sicer pa ima tudi že po sedanjem zakonu o delovnih razmerjih podjetje možnost, da zadržuje takega neopravičenega izostankarja še nadalje nekaj časa v delovnem razmerju. Prenehanje delovnega razmerja mora ugotoviti s pismeno odločbo direktor, ki jo bo izdal šele takrat, ko bo delavec eventualno uredil kake druge obveznosti napram podjetju. Delavec je namreč lahko tudi medtem disciplinsko kaznovan zaradi neopravičenega izostanka ter bo v tem primeru direktor izdal odločbo šele po preteku pravnomočnosti disciplinske odločbe, za kar po zakonu ni ovire, niti kake kazenske sankcije, če direktor ne izda takoj odločbe o prenehanju delovnega razmerja po preteku 7 neopravičenih zaporednih izostankov. Ker predstavlja delovno pravo pravno področje z nešteto vprašanji, bodo nekatera nejasna vprašanja reševali v bodoče še naši oblastveni organi, za kar so pooblaščeni v zakonu o delovnih razmerjih. dr. F. Z. BO BES, ALI M Talko se vprašujejo in zmajajo z glavo delavca v naši tovarni, ko razpravljajo o gradnji novih stanovanj našega podjetja v letošnjem letu. Kaj je temu vzrok? Naša tovarna je predvidela gradnjo stanovanjskih blokov za več let naprej. Prostor za gradnjo je 'bil določen na zemljišču bivšega Dečkovega posestva na Mariborski cesti. Celjski Projektivni biro je že izdelal provizoričen načrt lokacije novih blokov, ki bi jih gradili postopoma v prihodnjih letih, kakor bi pač bila denarna sredstva na razpolago. Bloke bi tovarna gradila po načrtih, ki so jih že odobrili revizijski organi tudi v drugih krajih, n. pr. v Velenju, Mariboru in drugod. Določeno je bilo, da bo pričela tovarna graditi 2 bloka že letos spomladi. Lep načrt, dobra zamisel, toda iz vsega tega ni bilo nič. Višja sila je ovrgla te načrte. Za mesto Celje in todii za Gaberje morajo biti poprej izdelani urbanistični načrti, v katerih bodo določene bodoče ceste, in komunikacije. Vse dotlej mora torej počivati lepa zamisel gradnje stanovanjskih blokov na Dečkovem posestvu. Nov načrt. Gradnja stolpnice — nebotičnika v Gaberjih. O tem so naši delavci mnogo govorili. Vsekakor smela zamisel in senzacija za Gaberje. Podjetje je kupilo parcelo od privatne lastnice na oglu Kovinske in' Mariborske ceste. Trdnost tal so preizkusili strokovnjaki. Naročeni so bili tudi načrti za stolpnico. Ostalo pa je samo pri načrtih. Zakaj? Vmes so posegli predpisi o prepovedi gradnje luksuznih stanovanj. Domnevali so namreč, da -bodo v stolpnici luksuzna stanovanja. Toda to ni bilo glavno. Odločilen je bil predpis, da morajo podjetja, ki gradijo upravna poslopja iz lastnih sredstev, plačati 25 % davka federaciji na porabljena sredstva, 25 % pa morajo odvesti v sklad obratnih sredstev. Na ta način je podjetje izgubilo sredstva za gradnjo stolpnice, ker je moralo plačati navedene davščine. Upravno poslopje pa je iz razumljivih razlogov moralo dokončati. Pojavil se je tretji načrt. V sodelovanju z mestno občino bi naše podjetje prispevalo del sredstev za gradnjo stanovanjskega bloka na prostoru med Jugoslovanom in Golograncem v Gaberju. V tem bloku bd bili v pritličju lokali, v nadstropjih pa bi bila zgrajena navadna stanovanja. Podjetje je sklenilo pogodbo z mestno občino in se zavezalo, da bo najelo posojilo, ki ga bo odplačevalo iz lastnih sredstev. Posojilo se nanaša na vrednost stanovanj v novem bloku, dočim bo lokale plačal mestni ljudski odbor. Načrti za omenjeni blok so v delu. Čim bodo v celoti izvedeni in ko jih potrdijo revizijski organa, bo izdano gradbeno dovoljenje ter opravljena licitacija za gradnjo. Mogoče bo to še letos. Upamo, da 6e nam tretji načrt ne bo »izmuznil«, sicer pravijo, da v tretje gre rado. (Pred sedemnajstimi leti (Iz partizanskega dnevnika) Kot v kresni noči slavčkov spev, zveneli tvoji so koraki in v tihi mir je njih odmev, pozdrav pošiljal zvezdi vsaki. Tvoj glas mi božal je srce, ko šepetaje si dejala: »Si lačen? Glej! To je zate.« Nato sva dolgo v noč kramljala. Ob zori si odšla kot zvezda jasna, tako bi rad odšel takrat s teboj, a bili bitji dve sta — jaz in ti — le misel ena: »V borbo za teptani narod svoj«! Bila si daleč, ko iz pobočja hriba odjeknil je v daljavi oster strel, si rahlo se kot bilka upognila in vedel sem, da tebe je zadel. Aktiv Zveze borcev v naši tovarni MORA BITI RESNIČEN GLASNIK TRADICIJE NAŠEGA DELAVSTVA V našem podjetju je aktiv ZB, ki je prvi v Celju začel aktivno delati. Po njegovi iniciativi je bila pred nedavnim odkrita spominska plošča padlim borcem, ki so delali v Tovarni emajlirane posode v Celju. Tega dogodka vsekakor ne smemo prezreti. V zvezi z njim moramo napisati nekaj besed o delu in vlogi Aktiva Zveze borcev v podjetju. Naš kolektiv ima bogato zgodovino v delavskem gibanju. Naš delovni človek je rasel in se razvijal v težki borbi proti brezčutnem izkoriščanju kapitalističnega sistema stare Avstrije in pozneje tudi stare Jugoslavije. 2e v stari Avstriji je bivši lastnik A. Wesiten brezobzirno izkoriščal delovnega človeka, saj je moral naš delavec delati od 6. ure zjutraj pa do 6. ure zvečer. Delal je torej nepretrgoma 12 ur, toda kljub temu ni zaslužil dovolj, da bi preživel sebe, kaj še, da bi preživljal svojo družino. V trpljenju prve vojne je zorel tudi celjski delavec. Revolucionarne ideje oktobrske revolucije so mu prebujale razredno zavest. Videl je, da ga leta 1918 ustanovljena Jugoslavija ni branila pred izkoriščevalcem West-nom. Omejevala ga je celo v političnih in socialnih pravicah. Tako se je v letu 1920 osnovala v naši tovarni marksistično usmerjena strokovna kovinarska organizacija. Ta je pričela postavljati zahteve delavstva lastniku tovarne. Te zahteve so bile osemurni delavnik, zvišanje mezd ob hitro rastoči draginji, priznanje razredne sindikalne organizacije kot zakonite predstavnice delavstva, človeško ravnanje z delavstvom, njegova socialna zaščita, letni dopust in podobno. Jedro revolucionarnega gibanja v Celju je bilo takrat delavsko Gaberje. Gaberju pa so se pridružili še drugi industrijski in rudarski kraji v okolici. Vsi ti so s svojo revolucionarnostjo izžarevali revolucionaren vpliv tudi na ostale demokratično usmerjene sloje prebivalstva. Leta 1922 je v naši tovarni izbruhnila velika stavka, ki je zajela 800 delavcev in je trajala 13 tednov. Pri tej stavki so delavci dosegli .podpis dogovora, toda bivši Westen danih obljub ni izpolnil. Na nečloveški in podel način je bilo aretiranih 32 organizatorjev stavke. Po tej stavki je nastalo nekaj časa zatišje, vendar ne dolgo. Leta 1926 je izbruhnila ponovno večja stavka, ki pa se je končala skoraj enako kot prva. Po letu 1928 je močno narasla aktivnost Komunistične partije med delavskim razredom v Celju. Njen vpliv se je širil tudi na ostalo prebivalstvo izven tovarne. Sledilo je več protikomunističnih procesov pred celjskim sodiščem. Toda delavstvo ni klonilo, vztrajno je zahtevalo svobodo govora in tiska, izpustitev političnih jetnikov, znižanje cen in podobno. Hkrati se je. okrepila tudi kultumo-prosvetna dejavnost med delavstvom, kar je pokazal mogočni izlet delavskega kulturnega društva »Svoboda« leta 1935 v Celju. Na tem izletu je najborbenejše besede izgovoril tovariš Franc Leskošek-Luka. Priprave za izlet je takrat vodil odbor pod predsedstvom tovariša Andreja Svetka. Na tem izletu je 10.000 glava množica manifestirala svojo socialistično revolucionarnost tako, da je prestrašeni režim takoj nato razpustil delavsko kulturno društvo »Svobodo«. V tem času je fašizem že močno dvigal svojo pošastno glavo in pripravljal novo imperialistično vojno. Tudi v Celju si je tedaj že ustvarjal »peto kolono«, ki so jo sestavljali celjski kulturbundovci z nekaterimi domačimi izdajalci. V te vrste je pristopil tudi mladi Westen. Ta je že v stari Jugoslaviji postal član nemške nacistične stranke, a je kljub temu užival vso prijateljsko podporo in naklonjenost oblasti stare Jugoslavije. Pri njem so se cesto zglašali in ga Obiskovali reakcionarni ministri, se pri njem gostili ter mu zaupali državne nabave. Državne nabave so torej zaupali človeku, ki je izdajal in rušil državo ter pripravljal pot Hitlerju. Izkoriščanje delavstva, omejevanje dela in s tem zaslužkov, je postajalo vse večje. Tovarnarjevi sluge in hlapci, tako mojstri kot tudi preddelavci, mnogi od teh inozemci, so surovo ravnali z delavci in jih žalili, zlasti nedostojno pa so se obnašali do mladih delavk. Vse te razmere so izzvale stalne spore, nazadnje pa so ¡privedle do najostrejše stavke v delavskem gibanju naše tovarne, do stavke, ki je izbruhnila spomladi 1936. Tedanjemu strokovnemu odboru, t. j. stavkovnemu odboru je predsedoval tovariš France Svetek. Delavstvo je imelo tudi izvoljene zaupnike, med njimi je bil Franc Kač kot glavni zaupnik. Istočasno s stavko v naši tovarni je prišlo do stavk tudi v drugih podjetjih Slovenije. Delavstvo naše tovarne je bilo takrat kljub težkim razmeram dobro in močno organizirano. Imelo je svoj rediteljski zbor, ki je štel 260 mož in ki je sam stražil tovarniške objekte ter jih ni hotel zapustiti. Kapitalist Westen je nad stavkujoče delavce poslal 100 oboroženih žandarjev, policajev in detektivov. Ti so stavkujoče delavce do krvi pretepali in jih vodili v zapore. Tudi žene in dekleta so ob tedanji stavki izpričale mnogo resničnega junaštva. Legale so na železniške tračnice, da so preprečile dovoz vagonov z materialom v tovarno. Stavka je trajala polnih 6 tednov in je prenehala šele tedaj, ko je režim uporabil vse nečloveške sile in je bila stavkajočim preprečena celo prehrana. Pri tej stavki je treba zlasti poudariti, da je podpiralo stavkajoče, lahko bi rekli vse naše delovno ljudstvo mesta in okolice. Moč proletarske zavesti je silno narasla, hkrati pa se je pokazala vsa gniloba tedanje neljudske oblasti. To nadvse ostro borbo je kakor tudi prejšnje, vodila naša slavna Komunistična partija Slovenije. Njene direktive je tedaj z vso energijo uresničeval tovariš Franc Leskošek-Luka, ki je stalno prihajal v tovarno in se ni ustrašil nobenega policijskega terorja. Tesno in zvesto povezan z njim pa je bil tudi tovariš Peter Stante-Skala. Tej zadnji in najostrejši stavki v Celju so seveda sledili novi procesi in obsodbe pred sodiščem. Vse to pa je bila šola, v kateri so se kalili stoteri borci, ki so znali prezirati vse in še tako velike težave tudi potem, ko jih je poziv Centralnega komiteja KP Slovenije in tovariša Tita poklical k organizaciji odpora proti okupatorju leta 1941. Že junija leta 1941 se je osnovala prva celjska četa, 'katere komandant je ¡bil naš ibivši delavec, narodni heroj generalmajor Peter Stante-Skala. Ta četa se je kmalu v izredno težkih borbah razbila. V tem času je bil komandant vseh partizanskih odredov Slovenije tovariš Franc Leskošek-Luka, član Centralnega komiteja KPS, sedaj narodni heroj, ki je prav tako izšel iz vrst delavstva naše tovarne. Prav požrtvovalen je ¡bil tudi delavec Jože Farčnik, iki je takoj v začetku sodeloval in je ¡bil njegov dom v Zvodnem ena prvih javk v celjski okolici. Konec avgusta leta 1941 so mladi delavci naše tovarne, in to največ oni iz Greta in Teharij, skupno z delavci pri regulaciji Savinje pripravili ustanovitev II. celjske čete. Ta četa pa je bila izdana tik preden ¡se je pridružila prvemu Štajerskemu bataljonu, ki ga je na Dobrovljah formiral tovariš France Roz-man-Stane. Večino borcev te čete je okupator obsodil na smrt, nekateri pa so padli ¡pozneje. Imena teh borcev, ki so padla za našo svobodo kot delavci naše tovarne, so Vklesana na spominski plošči. Iz tega kar smo doslej povedali je jasno razvidna velika borbena tradicija delavstva naše tovarne. Brez dvoma je, da je delovni kolektiv lahko ponosen na tako preteklost. To borbeno tradicijo mora naš delovni kolektiv krepiti v prizadevanju za dosego skupnih ciljev naše socialistične družbe. Naši člani Zveze borcev, zlasti pa udeleženci narodnoosvobodilne borbe, so prvi po- klicani, da pomagajo delavstvu v našem kolektivu dojemati vso veličino iboja delavskega razreda za osvoboditev izpod kapitalističnega jarma, kakor tudi vso veličino naše velike narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije. Član ZiB je prvi poklican, da stori vse, da sleherni naš delavec ob danih pogojih napreduje ¡kulturno, politično in strokovno in da se aktivno udejstvuje v množičnih organizacijah, zlasti pa v organih družbenega upravljanja. Naš aktiv ZB šteje 78 članov, ki ;so se v povojni dobi zaposlili v našem ¡podjetju. To so ljudje, ki so se udeležili narodnoosvobodilne borbe in so prinesli s seboj duh tovarištva in duh globoke politične predanosti ljudski oblasti in naši lepi domovini FLR Jugoslaviji. Nedvomno je, da so ti tovariši sposobni in moralno obvezani, da se tudi v sedanjih pogojih z vso vnemo zavzemajo za krepitev tovarištva in pravilnih medsebojnih odnosov v podjetju. Od vseh zaposlenih delavcev in delavk v našem podjetju je nad 3% udeležencev narodnoosvobodilne borbe. Ta odstotek res ni velik, vendar pa je glede na politično in kulturno delo članov ZB v podjetju zelo pomemben. Iz raziskanih podatkov je razvidno, da je od 78 članov ZB le okrog 20 članov Zveze komunistov Jugoslavije. To število je značilno zlasti zaradi tega, ker je velika večina članov ZB neorganizirana in daje slutiti, da se tudi množične organizacije zlasti pa organizacije ZKS premalo zanimajo za pritegnitev članov ZB v organizacijo ZKS. Aktiv ZB v naši tovarni mora biti resničen glasnik borbene tradicije našega delavstva. Da ¡bo uspešno odigral to vlogo je potrebno, da se tudi aktiv sam zanima za politično dejavnost posameznih svojih članov in da jih ¡tudi sam predlaga organizaciji ZK v sprejem. Res je, da je prvenstvena skrb aktiva, da se briga za pravilno zaposlitev članov ZB in invalidov NOV, kakor tudi za njihovo strokovno vzgojo, vendar pa mora aktiv posvečati skrb tudi drugim problemom ¡ter preko ¡svojih članov ustvarjati v podjetju prijetno vzdušje in razpoloženje do dela. Po dosedanjem stanju se opaža, da so člani ZB vse premalo vključeni v aktivno delo pri Sindikalni organizaciji, organizaciji LMS in drugod. S tem, da član ZB ni vključen v aktivno politično delo in se nikjer ne udejstvuje, se v večini primerih čuti odtujenega in zagrenjenega. Prav zaradi tega 'bo moral aktiv ZB v našem podjetju storiti vse, da pomaga posameznikom ne samo materialno, temveč tudi moralno tako, da jih usmerja v politično dejavnost v množičnih organizacijah, kjer naj se še nadalje razvijajo in uče tako, da bodo imeli resničen občutek soodločanja in sodelovanja v naši socialistični skupnosti. Na ta način bo tudi ¡povsem odpravljeno škodljivo kotikarstvo »za vogalom« in po javnih lokalih, največ po gostilnah ter bodo ustvarjeni pogoji za zdravo in konstruktivno kritiko napak posameznikov ali celote. Dobro pripravljeni sestanki množičnih organizacij so vedno koristili našemu razvoju in na teh sestankih naj člani ZB uveljavljajo svoje mnenje, izogibajoč se netovariških nastopov in neumestnih osebnosti, ki članu ZB ne morejo biti lastne, temveč mu mora biti lastna umestna in objektivna ¡kritika in seveda tudi samokritika. Uprava podjetja je v današnjih razmerah storila vse mogoče skujmo z aktivom ZB, da bi bila skrb za borce čim več j a in objektiv-nejša, poudariti pa je treba, da ni to samo dolžnost uprave podjetja, organov delavskega samoupravljanja in aktiva ZB, temveč je to dolžnost vseh množičnih organizacij v podjetju. Čestokrat se člani ZB pritožujejo tudi zaradi nepravilnega odnosa posameznikov do njih v hišah, kjer stanujejo in podobno. Tudi take primere mora aktiv ZB skupno z množičnimi organizacijami raziskati in ljudem, ki na kateri koli način zoperstavljajo ali omalovažujejo udeležence narodnoosvobodilne borbe povedati, naj s tem prenehajo, če to ne zaleže, pa seči po ostrejših ukrepih. E. J. Stran 5 EMGjpiec TONE TERŽAN mm j i. j=± m j j. i m -r IJ—it i i=t: IZ t t ^ n>; trr WinQ iji 1—?—v " V " p- 3tav-ke nami*klai¡e j i■ '*»/ h; f.inrpnoSifK’ atrvmnof" M vsia-li L k | p l r T H mra-ka -J—J- skoz t»o-]k m i t ££ !■ ttT ;>o*. c) j1 £fe i-—t: J i.J i» J» i □t /~S\ S ŽT- -4—t 7 r-; * -> - *njo sn-ča ob. 4 i 1 £ £ £ 7:.1..».. EPE 2 . v t t1 t a “«« je afe - lav-ski zY9z-dct rde-ca ble «l J. i £ £ 4 ¿4jjr Tod 4 3: «t I|£fc== , 5 - 1 «L. i f» te i fr ft I f) ff J y |J f. i J E-f.1 fF- i 1 t i ? i»* % ivaz-da ja acmes maj- 1 -f .E= *T 5 \ \ Ur-cem si-ja- la njen i t- ? ! j* f. j —2^— 1 9 p— -4 i- la —J—#-=—• i tn 1 rt 'za rek je v sr-ah nam 1 J. * ^ * J> w e • / 9 1 p T V S h i />/a men pri-itjalyu J U * ,t\ 1 V i. i v V •Mi-*' f*'-**-”? •* J-J’. J» J ^ A (pr c \ v v JLA J 1 i Sf? S m m S f 5 Idt £ n/e-nih va ¿n / i» ,W m .? 1.t do-vek je A La AE7 mf Ve-H-lo po V V zdra-vlja fag ju-ira-nja. Lit 3c ra T /ba />or i ±: j ^ M—i vstal ¥ 33 E SE J J. t j. FT.9 | fJ l. d J» j» ; jf4-iA 1 7( {{ ¿or - ja ko d*la-nat l J J ^ ž r i ^ r vH~t /ktf.i« pri ja-sen/>o i i- / r J* i »-d '?*’• ^ -7J h- •, t ra do sten dan P ±M*I It ilU f i j /j*/ t ha-ja sttdcfotikihn i k rit. s y H 1» rt -• Tl Tj U-» t_4..>-V-hVE 1 >’ U t« vL i i - ^kd -i < > r>-K- V — 1 MJ/J #*e j - ) M r-T J ;^n ¿.—.r . < iav. Od wsP?$ 1 i 2 >. P A •* ,t r \ hala sred qotikihri 4 - j* j* i* n Vfl «v. « Pg' ' —i ' * *— —#—#—#—•— >r - V—.. u 1 'rp-y ~r) mr — EMIL JEJČIČ kA a o či vt epem Mi strumno smo vstali, iz sužnosti mraka, skoz boje in stavke nam tekla je pot, nad nami je zvezda rdeča blestela, Z njo sreča obdala je delavski rod. Ta zvezda je nam emajlircem sijala, njen žarek je v srcih nam plamen prižgal, v toploti plamena je kri vzvalovala, iz njenih valov pa nov človek je vstal. Svobode in zmage nam zdaj naši stroji, v veselem brnenju že pesem pojo, saj delu v slavo, po ljudski nam volji, kot reka mogočna brezhibno teko. Veselo pozdravlja nas jutranja zarja, ko dela nas kliče prijazen pozdrav, od nas pa se radosten dan poslavlja, ko sonce zahaja sred’ gorskih višav. Qlejmo kritično vase Za začetek samo divoje vprašanj. Prvo: ali se zavedamo svojih napak? Drugo: ali jih želimo popraviti? Tisti, kii mu obe vprašanji nič ne pomenita, bo verjetno takoj začel iskati drugo čtivo. Toda prav njega prosim, da potrpi in ibere do kraja, ker mu je članek menda še bolj potreben, kot ostalim. Mogoče bo celo rekel, da tudi drugi niso brez napak dn ne uvidi potrebe, da popravlja svoje, ko mu pa zait» nihče ne bo nič plačal. Ce ga opozorimo, da prav te napake kvarijo odnose med ljudmi, ibo dejal, da je to že neštetokrat slišal; odnosi so pa kljub temu vse slabši in torej nima pomena, da bi si še on belil glavo z nekakšnim tovarištvom. Mislim, da takšni ljudje nikoli niso razumeli bistva problema, ampak z malo doibre volje se mu še vedno lahko približajo. Nič nas ne stane, če poizkušamo biti popolnejši, kakor dozidaj. Nasprotno, če bo samo vsaki deseti pričel stremeti k temu, bodo počasi tudi ostali uvideli, da je tako bolje. In končno, dobra volja se le poplača! Saj je že sama po sebi pogoj za ugodnejše počutje, razen tega pa prinaša zaradi boljših medsebojnih odnosov več zadovoljstva v delu, s tem pa povečano storilnost, napredek in uspeh. O odnosih med ljudmi na splošno in še posebej v našem kolektivu, se je že nekaj pisalo dn govorilo, vendar mislim, da ne bo odveč, če nadalje o njih ne samo govorimo, temveč jim tudi nesno pristopimo. Začeti pa moramo prav pri izvoru — v nas samih, ker nam vsakdanje življenje nazorno kaže, da je pogoj iskrenega tovarištva plemenitost in srčna kultura vsakega posameznega človeka. Zavedam se, da je težko obravnavati vprašanja, ki zadevajo naše slabosti, ker je vsak človek že po prirodi toliko usmerjen vase, da pogosto ne opazi svojih majhnih, včasih pa tudi svojih velikih napak. Ampak dobro, predobro jiih vidi sočlovek in jih pogosto oceni še bolj strogo, kakor je potrebno. Vzemimo samo splošno znano, že prislovično razmerje med taščo in snaho. Snaha toži: »Ona je hudobna, stara ženska, ki ne razume nas mladih, staromodna je, zajedljiva, ljubosumna, nevoščljiva itd. Vse hoče bolje vedeti od mene in kar jaz napravim je narobe. Ona je kriva, če se z možem ne razumeva najbolje.« »Veste«, jadikuje tašča, »ko smo bili mi v teh letih, je bilo vse drugače, zdaj pa mladina nič ne velja. Jaz sem dobra ženska, ampak z našo mladino se res ne da živeti. Ona bo spravila še mojega sina pod grudo...« In zaključek: stara ni kriva, mlada je nedolžna in obe sta krivi in hudobni? Ne, to ne bo držalo. Pa poglejmo za primerjavo malo okoli sebe in svojo notranjost! Ali ni značilno dejstvo, da skoraj ni človeka med nami, za katerega ne meni ta ali oni, da je hudoben. In vendar ima vsak od nas spet svoje prijatelje, ki nas ljubijo dn spoštujejo. Ali torej obstoja absolutno dober ali absolutno hudoben človek, če nihče ni prepričan o svoji hudobnosti, jo pa tako hitro in lahko »najde« pri tovarišu? Vsakdo od nas misli, da je dober dn pošten in samo okolje je krivo, če le kedaj zgreši kakšno malenkost. Najbrž tiči zajec prav v tem grmu. Vedno je kriv nekdo drugi, vsako napako svojega bližnjega hote ali nehote napihnemo, lastne grehe pa sramežljivo prezremo. Žlebnik pravi: Prvo bi bilo, če bi začeli na naše obnašanje nekoliko bolj gledati s strani učinka, ki ga povzroča in ne samo s strani svojih izraznih potreb.« Poboljšajmo torej svoje obnašanje, istočasno se pa naučimo gledati na sočloveka z drugimi očmi. Ne prenaglimo se v sodbi, ki smo jo podali na podlagi nam nesimpatičnih besed, kretenj, obnašanja in dejanj, istočasno pa stremimo tudi pri sebi odpraviti napake, ki jih mi zamerimo drugim. Važen pogoj za vsako izboljšanje sožitja je večje zaupanje v ljudi. Med okupacijo se je pri nas precej globoko vkoneninila takrat upravičena nezaupljivost do mnogih, navidez- in vedro na svet in življenje nih poštenjakov. Toda tisti časi so minili, nezaupljivost je pa mnogim postala navada in še več kakor to — bolezen. Saj ni potrebno, da zaupamo vsakomur svoje skrite misli, vendar moramo ohraniti vero v človeka, ker sicer postanemo s časoma črnogledi in zagrenjeni, čustva nam slabe, naše obnašanje hitro postane prisiljeno dn zato neiskreno, a mi sami neprilj ubij eni v družbi. Zavedati se moramo, da prisrčni odnosi niso samo važni za naš uspeh v službi in za uspeh tovarne, temveč še dosti 'bolj za zdrav razvoj naših čustev in osebnosti za vse življenje, za boljši uspeh v vsaki situaciji, v našem družabnem in intimnem privatnem življenju. Prav v tovarni se nam ponudi prilika za šolanje dn oplemenjevanje naših čustev, saj najdemo tukaj' vse vrste odnosov: delavci med seboj, delavec — vodilna oseba in vodilna oseba — delavec. Ce smo že govorili o nezaupanju, mar se ne poraja pogosto zaradi domneve nevljudnosti našega znanca ali tovariša? Kako malo je potrebno, da se vzbudi nezaupanje! Človekovo slabo razpoloženje se tako hitro odraža na obrazu, a mi mislimo takoj vse najslabše. Kakor, da naš znanec ne sme imeti nobenega osebnega počutja in nobene skrbi več, če sreča nas! Prenekateri človek se tako globoko zamisli, da nas navidezno gleda, a v resnici ne vidi, ali pa nas celo opazi in se v svojem razglabljanju ne spomni pravočasno na pozdrav. Oprostimo mu, tudi nam se lahko kaj takega zgodi! Zato pa stremimo, da bo čim manj takšnih trenutkov raztresenosti dn bodimo bolj vljudni kakor doslej. Ne zato, da bi se prikupili drugim, temveč, da bi bili mi sami bolj zadovoljni in srečni. Zapomnimo si resnico, o kateri tako malo razmišljamo karkoli ti življenje lepega nudi — vzemi, da boš zadovoljen, a karkoli je od srca — dajaj z obema rokama, da 'boš srečen! Vljudnost je izkazovanje spoštovanja sočloveku , a nemalo važen sestavek vljudnosti je olika, kot izraz višje stopnje srčne kulture! Izkažimo pozornost tovarišu, bodimo sočutni obzirni in ljubeznivi, pa lahko vedno pričakujemo, da .borno tudi mi ob priliki vsega tega deležni. Zavedajmo se, da ne obstoja nobena višja sila, ki bi odločala o srečnosti ali nesrečnosti neke osebe. Vsak od nas je več ali manj deležen srečnih ali nesrečnih slučajev, samo da je eden bolj iznajdljiv in drugi manj, da je eden z malim zadovoljen in drugi z vsem nezadovoljen. O osebni sreči sigurno soodločata optimizem in pesimizem, ki pa nista samo prirojena, 'temveč v veliki meri tudi privzgojena. Človek z dobro voljo se vedno lahko izpopolnjuje in 'ne pravi zastonj stari slovenski pregovor: vsak je svoje sreče kovač! Ce bi hotel v enem sestavku nanizati vse napake, ki jih vsak dan delamo, bi ta sestavek obsegal debele 'knjige. Vendar smatram za potrebno omeniti tako razširjeno navado opravljanja in obrekovanja. Kdo od nas je še ni neprijetno občutil in doživel na lastni koži? V Žlebnikovi knjigi »Ljudje med seboj« lahko zasledimo: »Opravljivost in obrekljivost sta največkrat nečednega duševnega izvora, ker se v najobilnejši meri rodita iz zavisti ali iz koristoljubja, na račun drugega, ali pa iz zavesti, da ima opravljivec sam čez 'glavo svojih napak, ki bi jih rad prekričal prav z opravljanjem in klepetanjem in da izhajajo iz zavesti njegove nepomembnosti. Opravljivec se pogosto boji, da ga 'bo kdo v veljavi prekosil in tudi zato blati tistega človeka.« Ce je torej nekdo bolestno nagnjen k opravljivosti, naj vselej pomisli, da 'bi ga tudi njegov sobesednik utegnil podobno oceniti! Mogoče se bo našel tudi opravljivec, ki skuša zakriti svojo dejavnost pod plaščem kritike. Ampak kritika in opravljivost sta dve popolnoma različni opravili. Pri prvem gre za pošteno vrednotenje, ki naj popravlja in gradi, pri drugem za poniževalno obsojanje, ki razdira in uničuje. Prvo je javen in odkrit nastop s polnim občutkom odgovornosti v vsaki trditvi, drugo je anonimno in neodgovorno obsojanje, nedostopno javnosti za objektivno presojo stvarnega stanja. Zavedati se moramo, da nihče ni nezmotljiv in zato nima pravice do enostranske sodbe o človeku, pa najsi govori v svojem imenu ali v imenu kakšnega foruma. Namen kritike je ne samo ugotavljanje stanja, temveč predvsem njegovega izboljšanja, zato je njegova vloga izrazito socialnega karakterja dn v ozki zvezi z razvojem demokratizacije življenja. Ob koncu se še malo .povrnimo k naši tašči. Ona je vzela besedo iz ust mnogih starejših tovarišev, ki vedo toliko povedati o »dobrih starih časih« in o današnji mladini, »ki ni nič prida«. Ampak njihovi stari so trdili isto in pračlovek, ki je že komaj znal kaj povedati, je sigurno pravil svojim vnukom, kako je nekoč bilo lepo. Zaupal vam bom nekaj, prav na uho: četudi vi tako mislite, so na žalost vaši najlepši dnevi že šteti. Eden od zanesljivih znakov duševnega staranja je namreč iskanje in obujanje starih spominov, v katerih se nehote izločajo, ali vsaj omilijo težki trenutki ter ohranjajo samo svetli in veseli. Saj to je dobro in lahko smo hvaležni naravi, da nas na ta način poskuša ohraniti vedre-v starostnih razmišljanjih, .ampak obenem ne pozabimo, da nas .podobne misli prečesto odvračajo od stvarnega življenja v brezplodno sanjarjenje o pravljični preteklosti in nebotično ter pogosto krivično ocenjevanje sedanjosti. J. K. Naši TRIKA kotli za centralno ogrevanje Nenehen porast gradnje velikih stanovanjskih zgradb in blokov, opremljenih tako, da nudijo delovnemu človeku pogoje kakršnih si je v nedavni preteklosti zaman želel, spremlja stalno naraščajoča poraba toplote za ogrevanje prostorov, za kopalnice, za pralnice in velike kuhinje. Vedno večje število instaliranih porabnikov toplote zahteva od projektantov skrbnega razmotrivanja, kako izvesti naj-ekonomičnejšo transmisijo toplote. Važen, .skoraj da najvažnejši člen v verigi problemov, ki jih zastavlja gospodarno izkoriščanje toplote, so kotli. S splošno gospodarskega stališča zahtevamo od kotlov dvoje: da omogočajo zgorevanje nižje kaloričnih goriv in da se v njih izgubi čim manj toplote. Kot posledica teh zahtev so nastali danes že povsod znani naši »Trika« kotli. Z izdelovanjem teh kotlov se je pod drugim imenom pričelo že leta 1934, vendar pa v vsej predvojni dobi ni b-ilo izdelanih več kot nekaj sto kotlov. Od leta 1946 do danes pa je bilo izdelanih 2000 takih kotlov, kar je nedvomno lep uspeh našega delovnega kolektiva. Ocena naših kotlov je odlična. Povsod, kjer uporabniki pravilno ravnajo s »Trika« kotli, so z njimi tudi zelo zadovoljni. Seveda pri tako velikem številu instaliranih kotlov uprava podjetja vseeno razmišlja o organiziranju servisne službe, da bi lahko čim hitreje in čim bolj solidno popravili tiste redke napake, ki nastajajo zaradi konstruktivne pomanjkljivosti pri starejših modelih kotlov in pa napake, ki se po gotovi dobi izkoriščanja kažejo na kotlih, v katere je bil zaradi splošnega pomanjkanja dobrega materiala v prvih povojnih letih, vgrajen kvalitetno slabši material. Novejši modeli so iz 'prvovrstnega materiala, vse do sedaj opažene pomanjkljivosti so odstranjene. Trenutno je v delu model, ki bo zopet prinesel nekaj manjših novosti v pogledu uspešnejšega delovanja kotla. Z gotovostjo lahko trdimo, da so naši »Trika« kotli v pogonu vami in sigurni. Tudi v pogledu ekonomičnosti je že veliko storjenega. Tehnično vodstvo si prizadeva, da bi uredilo poizkusno postajo, ki bo omogočila delo na nenehnem izpopolnjevanju kotlov. Ce pomislimo, da prihranek 10 kg premoga po kotlu na uro pomeni 1600 ton premoga v eni kurilni sezoni, vidimo, kako koristni so za splošno gospodarstvo naši napori za dosego še večjega izkoriščanja kotlov. Ing. M. I. V temi ustvarjamo lepe OB DESETI OBLETNICI FOTOKROŽKA »EMAJL« Ko slavi letos naš Fotokrožek »Emajl«, iki je veja društva Ljudske tehnike naše tovarne, svojo 10-letnieo obstoja, prireja VI. razstavo umetniške fotografije. Pričujoča razstava je veren dokaz napredka in uspehov naših fotoamaterjev. Jubilejna razstava javno izpričuje neumorno prizadevanje našega Fotokrožka približati to vrsto umetnosti delovnim ljudem. Začetki Fotokrožka so bili zelo skromni. Začrtana pot pa je vodila naše amaterje v minulih desetih letih do izredno lepih uspehov. Ob ustanovitvi so imeli fotoamaterji le lastne kamere. Tudi tovarna je imela eno, ki jo je rade volje posojala krožku. Društvo Ljudske tehnike je z leti nabavilo Fotokrožfcu povečal-nik in aparat za povečanje slik. To je bila prva oprema Fotokrožka, ki je omogočala amaterjem, da so lahko sami izdelovali slike. Ker se je delavnost Ljudske tehnike širila, si je društvo tudi finančno opomoglo in tekom let opremilo Fotokrožku fotolaboratorij. Krožek sam pa je privabljal v svoje vrste vedno večje število ljubiteljev lepe fotografije. Prvo razstavo je priredil Fotokrožek v decembru leta 1953. Na prvi razstavi so razstavljali samo člani Fotokrožka in postavili temelje vsem poznejšim uspelim razstavam umetniške fotografije. V »A« skupini so prvič razstavljali svoje slike: Drago Dolžan, ing. An-kerst, ing. Premšak, Ivo Erhatič in France Peršak; v »B« skupini Dora Pilihova, Anica Travnerjeva, Franjo Šek, Adolf Prah, Ignac Cater, Polde Ahtik, Ivan Staube, Marjan Jelen, Janko Mimik in Dore Stifter; v »C« skupini pa Miloš Jevtič, Ivan Zavšek in Peter Germadnik. Strokovna ocena razstave je bila pozitivna. O razstavi so laskavo pisali tudi časopisi. Tovariše Franceta Peršaka, ing. Premšaka, Draga Dolžana in Iva Erhatiča lahko imenujemo pionirje fotoamaterske umetnosti v našem podjetju. Drugo razstavo je Fotokrožek priredil v oktobru leta 1954. Na drugi razstavi, ki je imela že republiški značaj, so poleg Fotokrožka, ki je bil najmočneje zastopan, razstavljali tudi Fotoklub Radovljica, Fotoklub »Tine Rožanc« iz Ljubljane, Fotoklub Tovarne nogavic iz Savelj pri Ljubljani, Fotoklub Maribor, Fotoklub Ravne na Koroškem, Fotoklub Celje-mesto in Fotoklub Tržič. Republiški značaj je imela še tretja razstava umetniške fotografije ki jo je Fotokrožek organiziral v novembru leta 1955. Četrto razstavo umetniške fotografije, ki je bila v januarju 1957, pa je Fotokrožek priredil v vsedržavnem merilu -pod pokroviteljstvom upravnega odbora naše tovarne. Na četrti razstavi so razstavljali najboljši amaterji iz vseh republik naše države. Poleg avtorjev črno-bele fotografije smo srečali na tej razstavi prvič avtorje color fotografije, med katerimi je bil tudi naš tov. France Peršak, ki je prejel prvo -nagrado. Na četrti razstavi umetniške fotografije so bili postavljeni tem-elji, na katerih je Foto-krožek organiziral -medrepubliško razstavo in tako predstavil našim delovnim ljudem amaterje iz ostalih republik naše države. Peta razstava v oktobru 1957 je bila združena z republiško razstavo umetniške fotografije. To zaupanje je poverila našemu Fotokrožku Foto-kinoa-materska zveza Slovenije. Na peti -razstavi so bila prikazana najboljša dela domačih avtorjev -in slike amaterjev iz Avstrije, Italije, Poljske in iz Portugalske. Ob tej priliki se je uresničilo vztrajno prizadevanje Fotokrožka, da je razširil vezi tovariškega sodelovanja preko mej naše države v spoznanju, da vonj emulzije in fiksiranja druži in krepi medsebojne stike v tekmovanju za lepšimi svetlobnimi efekti. Zlato medaljo na peti razstavi si je priboril za črno-belo fotografijo tov. Jože Mally, član Fotokluba Ljubljana. Na letošnji šesti, jubilejni razstavi umetniške fotografije, ki bo trajala do 12. t. m. pa manifestira naš Fotokrožek prikaz svojega neumornega dela in prizadevanja za dosego čim večje umetnosti v svetlobah in sencah. Za naše delovne ljudi in Celje, ki je mesto starih kulturnih in borbenih tradicij, je šesta razstava umetniške fotografije posebno doživetje, saj nam pokaže dela amaterjev vseh -naših pokrajin, pa tudi iz sedmih evropskih držav: Avstrije, Francije, Italije, Luxenburga, Nemčije, Poljske in Portugalske. Na šesto razstavo umetniške fotografije je poslalo 170 avtorjev 529 svojih del, od katerih je razstavilo 107 amaterjev 188 slik. Konkurenca je bila zelo ostra. Po odločbi žirije zlata medalja ni bila podeljena, ker nobeno predloženo delo ni doseglo kriterija za prvo nagrado. Za čmo-belo fotografijo sta dobila bronasti medalji tov. France Peršak in Drago Dolžan. Tov. France Peršak j-e do-bil tudi srebrno medaljo za color fotografijo, ki predstavlja Najlepsi košček naše zemlje Revizorj-i Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju so pregledali poslovne knjige našega društva Ljudske tehnike za poslovanje zadnjih 3 let ter ugotovili, da bi moralo društvo od izplačanih nagrad svojim članom v teh letih plačati prispevek za socialno zavarovanje v skupnem znesku 6,262.551 dinarjev. Če bi hotelo društvo stvarno plačati gornji prispevek, bi moralo prodati vsa svoja osnovna sredstva in inventar, kar predstavlja po cenitveni vrednosti le 5,954.181 dinarjev. Društvo Ljudske tehnike je v mučni situaciji, ker ne more zaračunati odjemalcem del, ki jih društvo ni opravilo naknadno prispevka za soc. zavarovanje. Zoper plačilni nalog, ki ga je izdal Okrajni zavod za socialno zavarovanje, se je društvo -pritožilo, Okrajni ljudski odbor, uprava za dohodke, -pa je -pritožbo društva zavrnil. Zaradi tega je društvo vložilo celjski stari grad, bronasto pa tov. Drago Dolžan za »Magnolije« v colorju. Ob šesti razstavi je Fotokrožek izdal že tretji, lepo opremljeni katalog, tiskan na papirju za umetniški tisk. V katalogu so objavljena nekatera najboljša dela domačih in tujih amaterjev. Fotokrožek vneto skrbi za vzgojo svojega članstva. V ta namen je tudi letos priredil ekskurzije in izlete v razne kraje naše dežele. N-a ekskurzijah in izletih si naši amaterji krepijo čut in ljubezen do naravnih lepot, ki jim nudijo nešteto motivov za slikanje. Fo-tokro-žek si prizadeva, da bi pridobil čim več članov, ki imajo veselje do fotografije, da bi se člani čimbolj aktivno posluževali ugodnosti, ki ji-m jo nudi in, da bi v čim večjem številu sodelovali na razstavah umetniške fotografije doma in v tujini. Ob jubileju čestitamo našemu Fotokrožku in iskreno želimo, naj bi tudi v bodoče v vonju emulzije in fiksirja žel tako lepe uspehe. Foto: Peršak tožbo za razveljavitev omenjenega plačilnega naloga na Okrajno sodišče v Celju. Spor se bo nedvomno zavlekel, ker ga bodo morala verjetno reševati še višja sodišča. Gre namreč za načelno vprašanje plačevanja prispevka za socialno zavarovanje članov društva od nagrad, ki jih izplačuje svojim članom za sodelovanje. Od načelne rešitve tega vprašanja je odvisno kako bodo v bodoče tudi druga društva Ljudske tehnike usmerjela svoje delo. Podoben spor je naše društvo Ljudske tehnike imelo že leta 1955, ko bi moralo plačati prispevek za socialno zavarovanje v znesku 1,650.449 din za leto 1954. Takrat je državni Sekretariat za gospodarstvo LRS ugodil utemeljeni pritožbi društva, ki je bilo oproščeno plačila socialnega prispevka. DRUŠTVO LT SE BORI ZA SVOJ OBSTANEK DA BI SE BOLJ SPOZNALI, DA BI DRUG DRUGEGA CENILI IN SPOŠTOVALI, DA BI POSTALI NASI ODNOSI RESNIČNO TOVARIŠKI, TO ZELI POMAGATI m*- LETEČI REPORTER Glavni direktor, tov. VLADIMIR VEBER Glavni inženir in tehnični direktor, tov. RIHARD POMPE Direktor splošno-upravno-organiza-cijskega sektorja dn pomočnik glavnega direktorja, tov. MILAN ZUPANEK Komercialni direktor, tov. ZVONKO BOŽIC Tovariš glavni direktor, kaj želiš v nekaj stavkih povedati za tretjo številko našega lista? Najprej želim povedati, da nisem zadovoljen z »Emajlircem«, ker ne izhaja redno vsake tri mesece. Zadovoljen nisem zato, ker ga rad črtam, pa ga predolgo ni. Pa še to me jezi, ko me drugi sprašujejo, zakaj ne izhaja redno in kdaj bo izšel, pa ne vem odgovora. Ob tej priliki bi tudi rad povedal uredniškemu odboru in čitalcem, kakšne naj bodo dolžnosti in naloge našega glasila, da postane tako, kakršnega si želimo. Predvsem pa želim, da bi postalo učitelj naših delavcev in delavk, fizičnih in umskih ter njihovih družin, zlasti njihovih otrok, ki bodo prišli jutri v našo ali katero drugo tovarno. Naše glasilo naj oblikuje delavca in delavko v dobrega sodelavca in v napredno, socialistično usmerjenega proletarca. »Emajlirec« naj informira članstvo kolektiva o najvažnejših dogodkih v tovarni, o njenih perspektivah, o uspehih in napakah pri delu, zlasti pa o delu organov delavskega samoupravljanja, to sta naš delavski svet in upravni odbor ter o njihovih najvažnejših sklepih. Naloga našega glasila naj bo, buditi v nas vseh enotno stremljenje, enoten duh moštva, v boju za dosego vsega, kar je boljše in naprednejše v tovarni in izven nje. Prepričan sem, da bi takšnega »Emajlirea« radi brali vsi in ne samo jaz. Vse, ki so istega mnenja, prosim in pozivam, naj uspešno in zadostno pomagajo uredniškemu odboru s svojim sodelovanjem. Tovariš tehnični direktor, novi čas ruši vse staro in zahteva novo, tudi posodo. Kaj misliš o novih smereh naše proizvodnje? Potrebe domačega trga, pa tudi našega izvoza so tako velike, da jih ne moremo zadovoljiti z razpoložljivimi zmogljivostmi naše tovarne. Težave s surovinami in ogromna naročila, kot sem že omenil, so razlog, da ne morem povedati nekaj konkretnejšega o novih smereh naše proizvodnje. Dokler bodo naše gospodinje iskale po trgovinah naše navadne lonce in kozice starih oblik, vse dotlej je »novo« samo naša perspektiva. Sodobnemu gospodinjstvu smo dali doslej nekaj novih praktičnih izdelkov, ki jih že serijsko izdelujemo. Morebiti je tudi res, da je naš sorti-ment posode prebogat z ozirom na velike potrebe trga, ki ni založen z najpotrebnejšo navadno posodo. Povedati pa ti moram, da se tudi nam tehnikom upira »staro« in si želimo nekaj »novega«. Želimo izdelovati .. posodo, ki bo ustrezala sodobnemu gospodinjstvu in sodobni toplotni tehniki. Prav od konstrukcije toplotnih predmetov, to so predvsem štedilniki in kuhalniki, so odvisne nove oblike in kvaliteta naše kuhinjske posode. Ko se bodo podjetja, ki izdelujejo toplotne predmete zedinila na neko standardizacijo grelnih plošč pri električnih in plinskih štedilnikih in kuhalnikih, nam ne bo težko ustreči zahtevam sodobnega gospodinjstva in novega časa. Tovariš direktor splošno-upravno-organizacijskega sektorja, prosim te, povej nekaj o tem sektorju, ki je nov v našem podjetju. Splošno-upravno-organizacijski sektor smo formirali šele v letošnjem letu. Novi sektor je plod dela komisije za analitično ocenitev delovnih mest, ki je na podlagi analize sestavila novo organizacijsko shemo podjetja. To shemo je obravnaval strokovni kolegij in je bila sprejeta oziroma potrjena kot perspektivna shema na seji upravnega odbora. Splošno-upravno-organizacijski sektor sestavljajo štirje oddelki in sicer: splošna služba (bivše tajništvo), organizacijski oddelek, oddelek tehnične kontrole in investicijski oddelek. Vse te navedene službe smo v našem podjetju tudi že doslej opravljali, vendar smatramo, da bo uspeh vidnejši zaradi sistematične organizacije in nujno boljše povezave. Tovariš direktor izvoza, slišali in brali smo, da si letos razširil naše tržišče tudi v Centralni in Južni Ameriki. Povej nam, bo ta razširitev okrepila naš izvoz? Občutno nazadovanje izvoza emajlirane posode naše tovarne v prvem polletju leta 1957 in določene uvozne omejitve nekaterih držav so narekovale podjetju, da prične z obdelovanjem novih, oddaljenejših tržišč v cilju doseganja večjega izvoza predvsem emajlirane posode, ki prinaša koristi ne samo naši skupnosti, ampak hkrati tudi podjetju in s tem delovnemu kolektivu samemu. Izvozni oddelek je zato nekako v sredini preteklega leta začel na široki osnovi z iskanjem ugodnejših možnosti prodaje tudi zaradi dviga izvoza nad planom, da bi osigural tovarni dodatne količine uvozne pločevine, ki je precej primanjkovala v začetku letošnjega leta. Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino je po pozitivni oceni te nove orientacije izvoza dejansko odobrila tovarni dodatne devizne kredite, ki so omogočili nabavo dodatnih 500 ton materiala in s tem znatno povečanje izvoza. V okviru te izvozne politike je izvoznemu oddelku v razmeroma kratkem času uspelo, da plasira v prvih 8 mesecih letošnjega leta preko 120 ton emajlirane posode na imenovana nova področja, ki vključujejo Peru, Ekvador, Kostariko, San Salvador, Dominikano, Honduras, Trinidad, Barbados, Kubo, Porto Riko in večje število britanskih, holandskih in francoskih otokov v Karibskem morju. Upoštevajoč, da ima podjetje že danes do konca leta naročil za nadaljnjih 100 ton emajlirane posode, kaže, da predstavljajo ta tržišča potencialne možnosti izvoza naše posode v bližnji in daljnji perspektivi, tembolj ker Centralna in Južna Amerika kljub delno lokalnim industrijam v posameznih državah letno uvaža preko 3.500 ton emajlirane posode po mednarodnih statističnih podatkih. Ker so trenutno kapacitete tovarne premajhne, da bi mogle zagotoviti iz leta v leto povečano povpraševanje po posodi znotraj naše države, namerava podjetje v bližnji prihodnosti odvajati za ta nova tržišča samo omejeno količino ca. 300 ton emajlirane posode ter učvrstiti v kratkem času dosežene zavidljive rezultate ter šele po povečanju kapacitete preiti na količinsko širši izvoz. Letošnji rezultati izvoza, ki jih republiški in zvezni organi ocenjujejo kot zelo smele, hkrati utirajo pot drugemu jugoslovanskemu blagu na novih področjih ter jih že zaradi tega treba varovati in razvijati v skupnem interesu. Tovariš direktor, dobro vemo vsi, da uspešno vodiš gospodarsko politiko našega podjetja. Članstvo našega kolektiva pa zanima, kaj je z novim tarifnim pravilnikom, s tarifnimi sporazumi oziroma s kolektivnimi pogodbami ter z zvišanjem naših prejemkov? Brez dvoma bo osnova za novi tarifni pravilnik rezultat analitične ocene delovnih mest in tarifni sporazumi oziroma kolektivna pogodba. V Uradnem listu št. 38 z dne 24. 9. 1958 je izšlo navodilo o sklepanju kolektivnih pogodb. Pri sklepanju pogodbe bo imel pomembno vlogo sindikat. Kakšni bodo nivoji tarifnih postavk, ki bodo sestavni del tarifnih.sporazumov, je težko reči, ker so zaenkrat izdelani samo osnutki. Osnutke pa bo treba prilagoditi posameznim gospodarskim organizacijam. Po mojem mnenju je tu še precej dela in ni pričakovati, da bi se lahko novi tarifni pravilnik uveljavil pred novim letom, od katerega nas ločijo še samo trije meseci. Tovariš sekretar, povej za člane našega kolektiva nekaj, kar je trenutno aktualno in kar jih bo zanimalo. Prepričan sem, da imajo naši delavci trenutno največ skrbi z nabavo ozimnice in da jih najbolj zanimajo cene. Upravni odbor in sindikalna podružnica sta postavila posebno komisijo, ki ima dolžnost skrbeti za nabavo ozimnice za vse tiste člane kolektiva, ki se za to prijavijo v pisarni sindikalne podružnice. Po dosedanjih informacijah so zaenkrat cene krompirju od 10 do 12 din, jabolkam pa 13 din za kilogram. So še druga vprašanja, o katerih sem prepričan, da se zanje zanimajo člani kolektiva, predvsem vprašanje tarifnega pravilnika in zvišanje zaslužka, toda o tem bodo verjetno spregovorili drugi tovariši. Tovariš šef proizvodnje, kako gledaš v splošnem na proizvodnjo naše tovarne, zlasti na proizvodnjo izvoznih izdelkov? Kaj meniš, ali je možno z obstoječim strojnim parkom povečati proizvodnjo in izboljšati kvaliteto? Kar se tiče produkcije z danimi napravami, smatram, da po količini ne bomo mogli dosti več doseči. Tudi posameznih organizacijskih prijemov ne vidim, ker se obstoječa grla pod danimi okolnostmi ne dajo razširiti brez modernizacije strojev, naprav in stavb, ki so zastarele in izrabljene, ter kljub dragemu remontu ne morejo postati ekonomične. Z inozemskimi naročili pa nastopajo v glavnem težave pri malih naročilih po številu in sortimentu, ki je zahtevnejši za proizvodnjo in bolj komplicirane barve. Na ta način se še poostruje stanje v posameznih delavnicah z obzirom na obširen sortiment in prostor delavnic, posebno še, če delamo ekonomične serije in če hočemo, da ta obširen sortiment vsaj enkrat mesečno obrnemo. Smatram pa, da je možno z obstoječimi napravami in z normiranim delom doseči boljšo kvaliteto, kar pa je odvisno od vsakega posameznega delavca, še več pa od vodilnih ljudi. Tovariš Vovk, za trenutek te bom zmotil pri tvojem delu v katerega si zatopljen. Ti si na začetku naše proizvodnje, povej mi nekaj o tvojem delu, o tvojih ljudeh in o sebi. Bom kar povedal, da so prostori naše prirezovalnice pretesni. Stroj je tik ob stroju, tako da prehodi niso prosti. Tesnoba nas pri delu prav ovira. Zato si želim, da bi imeli večjo in prostornejšo delavnico, v kateri nam bi teklo delo neovirano, kot na tekočem traku. Naši stroji so novejših tipov. Delavci so previdni in le redkokdaj se pripeti nezgoda, čeprav zahteva delo na strojih večjo previdnost in pazljivost. Delamo v dveh, včasih pa tudi v treh izmenah. Delavci so marljivi in presegajo norme. Spričo naraščajočih naročil pa bi nujno potrebovali še nov, večji stroj. Direktor izvoza in uvoza, tov. IVO BRENClC Direktor računovodskega sektorja tov. VIKTOR PILIH Sekretar podjetja tov. EMIL JEJClC Sef proizvodnje, tov. FRAN GERMADNIK Vodja prirezovalnice, tov. MAKS VOVK Vodja stiskalnice za kombinirane vleke, tov. KAREL POKELJŠEK i/bdja vlačilnice za navadne vleke, tov. ANTON GOLAVŠEK Namestnik vodje oblikovalnice, tov. MARTIN ZAGOŽEN Vodja vtiskovalni-ce, tov. ALFRED FLIS Preddelavec plinske -tračne žarilne peči, tov. JOŽE LAVRINC Tovariš Pokeljšek, prosim te prekini za trenutek tvoje delo. Za našega »Emajlirca« gre. Zanima me, kaj izdeluješ v tvojem oddelku, kako se počutijo tvoji ljudje za temi »velikani«, kako jim gre delo izpod rok in kaj jih teži. Na strojih za kombinirane vleke si prihranimo prirez pločevine in prirez rondel. Tako naredimo s kombiniranim orodjem vse v enem vleku ter prihranimo na ta način dve operaciji. Vsi delavci so kvalificirani. Delamo po normi in jo presegamo. Naš povprečni zaslužek je 50 din na uro. Prostori obrata so primerni, le stroji povzročajo preveč hrušča, ker so starejših tipov. Delavci so mladi, žilavi ljudje, med njimi so samo 3 stare »grče«, ki so jih naučile dela na strojih. Prevpenjanje orodij je zamudno delo zaradi majhnih Serij in bomo morali v tem pogledu nekaj storiti. Tovariš Golavšek, tebe pa človek težavno najde med temi številnimi in ogromnimi stroji. Zaradi trušča v obratu mi je pokazal, naj mu sledim. Zunaj mi je dal za »Emajlirca« naslednjo izjavo: Na naših strojih vlečemo prirezane plošče in napravimo na njih največ po štiri vleke. Delamo vse po normi in jo tudi presegamo. Od delavcev so samo 4 starejši, vsi ostali so mlajši ljudje. Delo jim gre gladko izpod rok, pravijo pa, da je zaslužek premajhen. Pripomnil bi še, da porabimo precej časa za prevpenjanje orodij na stroje zaradi majhnih serij. Ta čas bi lahko porabili za tekočo produkcijo. Vodja oblikovalnice tov. Franc Pangerl je na letnem dopustu. Tovariš Zagožen, ti si njegov namestnik. Vidim, da ste zelo na tesnem in mračnem. Kaj mi boš povedal za »Emajlirca«. Moj šef bi prav gotovo povedal kaj več o našem oddelku, ki je po mojem mnenju eden med perečimi problemi investicijske politike naše tovarne. Spričo naraščajoče proizvodnje so prostori našega obrata neprimerni, pretesni in premalo zračni. Četrtina strojev je novejših tipov, stroje na transmisijah pa bomo že v doglednem času opremili z elektromotorji. Delavci v našem oddelku so kvalificirani, polkvalificirani in priučeni. Vsi delamo po normi. Posodo, ki pride v naše roke oblikujemo, obrezujemo in robimo na strojih. Delavke delajo na lažjih obrezovalnih in robilnih strojih. Stremimo za tem, da bi na naših strojih lahko opravljali dve operaciji z enim vpenjanjem, da bi na ta način znatno dvignili produkcijo. Problematičen v našem oddelku je tudi interni transport. Tovariš Flis, komaj sem te našel. Bom prav kratek, ker vidim, da te grabi delo. Povej mi, kaj delate v tem obratu, kako napredujete in kako ste z delom zadovoljni. Vidim, da nisi razpoložen, toda kar z besedo na dan. Hm, kaj delamo v našem oddelku, ki mu vtiskovalnica pravimo, vprašaš? Prirezujemo, vlečemo, vtiskujemo in robimo razno posodo in predmete. Pločevino dobimo delno iz pri-rezovalnice, delno pa jo prirezujemo sami. Predvsem izdelujemo senčnike, razne pokrove, ponve, dna za vedrice, turške kavovarje itd. Kakor vidiš, delamo na strojih, ki so potrebni zamenjave in v prostorih, ki nam jih pač nihče ne zavida. Vendar nam te okoliščine ne slabijo volje do dela. Delamo vse po normi in jo tudi presegamo. Ker zahteva naše delo večjo strokovno spretnost menim, da bi bili nujno potrebni in koristni teoretični in praktični tečaji za naše delavce. Tovariš Lavrinc, tebe in tvojih ljudi pa prav gotovo ne zebe. Pri topli peči delate. Zanima me, katera posoda mora skozi iarilno peč, pri kakšni temperaturi jo žariš in kako zmagujete delo. Skozi plinsko tračno žarilno peč gre vsa posoda za emajliranje, vse usluge emajliranja ter posoda in predmeti za vmesno žarenje. Pri temperaturi do 700° C izžare iz posode vsa olja in vse maščobe. Brzine žarilnega traku so različne, od 1 do 24. Lažja posoda teče hitreje skozi žarilno peč, težja počasneje. Delamo po skupinski normi v 3 izmenah. V popoldanski izmeni delajo tudi ženske. Žarilni trak sam je nujno potreben izboljšave. Prenosna kolesca so ovira pri nalaganju zlasti večjih predmetov na žarilni trak. Fki plinski žarilni peči za večje in težje predmete pa je preddelavec tov. Jože Olup. On žari kopalne kadi, transportne vrče za mleko, »eterna« posodo, jeklenke za plin, trakove za radiatorje in razne druge večje predmete in usluge. Tovariš Rojc, tvoje skladišče je takorekoč na sredi produkcije. Ali ni mogoče, da bi šla surova posoda direktno v emajlirnico. To in še kaj več mi povej o svojem skladišču in tvojih ljudeh za našega »Emajlirca«. Vse, kar pride iz produkcije, gre sproti. Vedno pa je vskladiščenih minimalno okoli 150 ton žarjene in surove posode, ki teče iz našega skladišča skozi lužilnico v emajlirnico. Organizacija skladiščne službe je brezhibna, le prostori so vkljub skrčenemu sortimentu pretesni. Delamo po skupinskih normah. Cim večja je tonaža, tem večji je odstotek. Od delavstva 60 % delavk in 40 % delavcev. Nekaj je kvalificiranih, pretežno pa so polkvalificirani. Kakor vidiš, je tudi naša obratna pisarna taka, da nam je prav nihče ne zavida. Nemogoče pa je, da bi ločili kartoteko od posode. V perspektivi stremimo za tem, da bi šla vsa posoda iz surovinskih oddelkov skozi žarilno peč in lužilne stroje direktno v emajlirnico. Tovariš Šajna, tvoj oddelek je zelo obsežen. Kaj v glavnem delate v kleparski delavnici, kako dosegate normo, ko vidim, da delajo na strojih večinoma ženske. Kakor vidiš, je naša delavnica podobna skladišču. Poglej skladovnice vrčev in po-sod za smeti! Prehodi so zatrpani s posodo. Pri naraščajoči proizvodnji se bomo morali razširiti. Prostor je sicer velik, toda za toliko vrst dela, ki ga opravljamo, je le premajhen. V naši delavnici varimo avtogeno in električno, montiramo ročaje, tu je ročna kleparska izdelava, vzdrževalni kleparski obrat, krivljenje transportnih kant, v posebnem oddelku pa je izdelovalnica kopalnih kadi. Delamo v dveh izmenah, v izdelovalnici kopalnih kadi pa v treh. Od delavstva je 30 % delavk, ki delajo na strojih za elektro-točkasto, elektro-krožno in elektro-prekrito varen j e. Tudi pri avtogenem varen ju so večinoma zaposlene ženske. Vsa dela so normirana. Delavstvo presega normo od 10 do 15 %. Tovariš Vajdič, izdelujete v tvojem oddelku vse ročaje za posodo na strojih. Dosegajo tvoje delavke normo. Imaš pri delu kakšen problem. V glavnem izdelujemo ročaje za vso posodo. Izdelujemo jih strojno in ročno. Ročno izdelujemo manjše partije in take, ki zahtevajo fino obdelavo. Vsa dela opravljamo na 40 strojih, ki so novejših tipov, predvsem ekscentrične in torne stiskalnice ter avtomati. Naši stroji imajo dvojni, ročni in nožni pogon. Od delavstva sta dve tretjini žensk, ki so kvalificirane, polkvalificirane in priučene. Delamo po normi in jo tudi presegamo. Problem je pretesen prostor, ki nas ovira pri delu. Delamo v dveh izmenah. Tovariš Medved, tvoji lužilni stroji so nekaj posebnega. Močan vonj po lugih je v tvojem obratu. Povej mi nekaj o lužilnih strojih, o delu in o tvojih ljudeh. Lahko mi zaupaš, kar te teži kot vodjo lužilnice. Naša lužilnica je ozko grlo v naši proizvodnji, ker ne moremo lužiti v treh izmenah zaradi vsakodnevnega čiščenja lužilnih strojev. Oba lužilna stroja, ki jih vidiš, sta domač izdelek — pridobitev v svodobi. V obeh strojih lužimo vso posodo za emajliranje, da jo očistimo nečistoče. Na tekočem traku teče posoda najprej skozi kislinsko etapo, nato skozi vodno, nadalje skozi lugovo in končno skozi sušilno peč. Proces luženja traja 20 do 30 minut. Oba lužilna stroja sta opremljena z ekshausterji. Kako je narasla produkcija, sta dokaz naša lužilna stroja, ki ne zmoreta naročil, medtem ko smo V stari Jugoslaviji lužili posodo z namakanjem v kadeh, ki je trajalo 2 do 3 ure. Naš problem je prostor, ki je pretesen. Delovna sila je kvalificirana in polkvalificirana. Komaj zmoremo redno proizvodnjo, usluge pa nam delajo velike težave. Tovariš Milanez, prvi hip dobi človek v tvojem oddelku občutek, da delate pod težavnimi pogoji. Zanima me, kako vam gre to delo izpod rok, kako dosegate plan in normo in kako so zadovoljni tvoji ljudje. Delo v našem oddelku bi teklo bolj gladko, ko nam ne bi manjkala moška delovna sila, zlasti sedaj, ko je ukinjeno nočno delo žensk in mladine. Delamo stalno v treh izmenah, vendar je pomanjkanje ljudi razlog, da komaj dosegamo plan. Prostori obrata so tesni. Nujno bi potrebovali priročno skladišče za surovo posodo. Premajhna je tudi garderoba. Ventilacija v oddelku je slaba, zlasti v naši lužilnici. Delamo po normi. Delavci se pritožujejo zaradi premajhnega zaslužka. Delo, ki ga opravljajo, je težko in zdravju škodljivo. Poleg rednega serijskega dela imamo mnogo uslug, ki jih s težavo zmagujemo. Pričakujem, da bomo že v bližnji prihodnosti delali tudi v našem oddelku v boljših pogojih. (Nadaljevanje v 4. številki.) Vodja skladišča surove posode, tov. IVAN ROJC Vodja kleparske delavnice, tov. JOŽE ŠAJNA Vodja izdelovalni-ce ročajev, tov. RUDI VAJDIČ Vodja lužilnice, tov. FRANC MEDVED Vodja pocinkovalnice in pokositrar-ne, tov. EVGEN MILANEZ «g Kaj pričakujemo od vodilnega kadra? Napredek v tehniki, vedno večje zahteve po dvigu storilnosti im boljši organizaciji, vse to nas privede do vprašanja, kdo naj bo nosilec tega napredka. Odgovor je jasen. Vodilne osebe, ki usmerjajo in vodijo vsa dogajanja v kolektivu. V zvezi s tem je potrebno, da se v našem glasilu nekoliko pogovorimo o vodilni osebi in o pogojih, ki so pred njo postavljeni. Naša industrija je mlada. Vodilne osebe je dobila pretežno iz obrtnih delavnic, kjer so si pridobile manjše ižkušnje in prakso. Te izkušnje in metode so prenesle pozneje v industrijo, ki pa ima večje zahteve. Predvsem nam mora biti jasno, kdo je vodilna oseba. Vodilna oseba je oseba, ki usmerja, vodi in odloča za določeno število ljudi in za določeno delo. V industriji je to že skupinovodja, ki vodi osnovno celico, katera doprinaša svoj delež k skupnemu cilju, to je izdelku, ki ga 'podjetje pošlje na trg. Jasno pa je, da je razlika v delu in odgovornosti vodilne osebe po obsegu dela in po številu podrejenih. Večji je delokrog, večje in bolj odgovorne so njene naloge. Naloge, ki jih ima vodilna oseba, se spreminjajo vendar ostanejo v določenih okvirih, ki jih mora vodja poznati. Predvsem mora poznati splošne cilje podjetja, imeti mora občutek in veselje do odgovornosti, imeti -mora skrb za človeka in za pravilno vodstvo, poznati mora delo in cilje, ki jih je postavila naša družba. Splošni cilji podjetja so važni za vodilno osebo zlasti takrat, ko rešuje različne naloge, pri katerih mora upoštevati smernice, ki jih je postavil DS. Pri reševanju pa mora paziti, da se posamezni ukrepi ne križajo in ne kvarijo dela ostalih enot. Vodilna oseba mora pri delu sodelovati, poučevati, nadzirati in usmerjati delo. Na čim višjem položaju je, tem manj ima fizičnega dela, a več umskega. Dogodi se, da vodilna oseba ne zaupa naloge podrejenemu iz razloga, ker nima vanj zaupanja. To pa meče slabo luč na vodilno osebo. Tudi je v tem vzrok, da nima vodilna oseba nikoli časa in je vedno prezaposlena. Lahko pa je tudi razlog, da vodilna oseba ne zna poučevati in dajati jasnih navodil. To lastnost si lahko pridobi, če dela premišljeno in po nasvetih ostalih sodelavcev. Občutkov in veselja do odgovornosti nima vsak človek. Taki občutki morajo biti človeku prirojeni. V takih občutkih korenini borbeni duh za boljše rezultate in odgovornost za delo. Rado se zgodi, da vodilna oseba odklanja odgovornost zase in samo išče vzroke, da bi odgovornost odvrnila od sebe. S tem pa pokaže, da je begunec iz fronte, kjer se kolektiv bori za boljši uspeh. Vodilna oseba ne more na veliko priznavati svoje krivde. Ce je že tako, potem naj nakaže pravi vzrok neuspeha in naj takoj predlaga rešitev. Le v takem primeru pride do veljave ugotovitev, da se na napakah učimo. V nasprotnem primeru pa se bodo napake ponavljale samo zato, ker vodilna oseba ni zmožna priznanja lastne napake in je tudi ne bo mogla odpraviti. Dejal sem, da je vodilna oseba vsakdo, ki vodi, usmerja in nadzoruje delo skupine ljudi. Iz tega nujno sledi, da mora vodilna oseba za te ljudi skrbeti, jih voditi tako, da bo v skupini, v delavnici ali v oddelku enoten duh z enotnimi cilji. Ce pa hoče to doseči, si mora ustvariti avtoriteto. To pa ni lahko. Ce vodilna oseba v svojem mišljenju ni jasna, in ni sposobna ustvarjati hitrih zaključkov in odločitev, si bo težko pridobila avtoriteto. Spoštovanje si pridobi, če pravilno sprejema kritiko in je pripravljena na kompromis, če je to potrebno. Posvetovanja s strokovnjaki ne sme smatrati za znak slabosti, temveč za pravilno sodelovanje. Tudi je včasih potrebno, da ima vodilna oseba smisel za humor, če je na mestu. Posebno pa je važno, da ima odpor proti razsipništvu, da zna podrejenim prikazati, kakšne prihranke lahko ustvarijo, če z materialom ekonomično ravnajo. Popolne uspehe pa žanje, če zna med ljudmi vzdrževati pravo vzdušje in prave tovariške odnose. Dogodi se, da dobi podjetje kakšne odredbe in ukrepe ali celo zakone, ki jih izda občina, okraj ali skupščina, ki pa delavcem niso vedno p2L V TOVARNI I 5 NAM JE POTREBNA KANTINA V naši tovarni bi bila nujno potrebna kantina. V kantini bi si delavec lahko kupil ju-žino in malico, kaj malega za pod zob, pa tudi brezalkoholne pijače. Prav gotovo ne bomo prvo podjetje, ki ima svojo kantino, ker jih imajo že tudi druga podjetja in se zelo dobro obnesejo. Imajo jih podjetja, ki nimajo četrtino toliko delavstva, kot ga ima naša tovarna. Toplega obroka hrane si ne privošči vsak. Skromno južino ali malico pa bi si kupil marsikateri delavec in delavka. Tako pa se drenjamo zjutraj po pekarnah in mesnicah in zaradi tega včasih celo zamujamo na delo. Poznam naše delavstvo in prepričan sem, da mu bo vodstvo tovarne zelo ustreglo s kantino, ker mu bo z njo nekoliko zboljšalo življenjske pogoje. Vladimir Horvat, 525 Qospodinjska veščina gre v pravo znanost Vtisi z razstave »Družina in gospodinjstvo« MLADI Iz kluba mladih proizvajalcev Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen 9-članski upravni odbor, ki je izvolil iz svoje srede .predsednika, tajnika dn blagajnika. Upravni odbor je dolžan skrbeti za pravilno delo kluba in usmerjati delavnost štirih skupin, ki se vsaka udejstvuje v svojem delokrogu. Klub mladih proizvajalcev je veja Ljudske mladine, vendar samostojno izbira svoj program dela. Klub mladih proizvajalcev' sodeluje z delavskim svetom in upravnim odborom. Njegovo sodelovanje se izraža v tem, da se seznanja z dnevnimi redi vsakega zasedanja delavskega sveta dn upravnega odbora, da sprejema razne zaključke in jih predlaga delavskemu svetu in upravnemu odboru. Klub skrbi za izobraževanje svojih članov, predvsem za izobraževanje v družbenih vedah. Biti mora rezerva organom delavskega samoupravljanja v kateri se vzgajajo mladi kadri. Klub mladih proizvajalcev obravnava proizvodne probleme podjetja in organizira tehnološke in organizacijske procese dela. Člani se predhodno seznanjajo z načinom, kako naj pristopijo k problematiki reševanja problemov družbenega samoupravljanja dn tehnološkega procesa dela. V ta namen prireja klub razna predavanja dz splošne društvene in tehnične problematike, povezane z ekskurzijami, strokovnimi filmi in drugimi .pripomočki. Da bi bilo klubovo delo in razprave žive, organizira delo po skupinah, v katerih je po 8 do 12 članov. Na ta način je dosežena plodna in konstruktivna razprava o določenem problemu. Ko posamezne skupine zaključijo svoje razprave, se povzame iz teh končni zaključek in predloži proizvodni konferenci. Proizvodne konference kluba se mora udeležiti vse članstvo. Na konferenci obravnavamo predloge posameznih skupin dela, sprejemamo sklepe in jih predlagamo organom delavskega samoupravljanja. • Naš klub mladih proizvajalcev je doslej organiziral že štiri take skupine dela: delav-sko-samoupravno skupino, tehnično, politično-ekonomsko in kemično-emajlirsko. Na sestankih delavsko-samoupravne skupine razpravljamo o delavsko-samoupravnih vprašanjih, o delu delavskega sveta in upravnega odbora, proučujemo dnevne rede zasedanj, .sprejemamo zaključke in jih predlagamo kot predloge za razpravo. Mi mladi proizvajalci na ta način indirektno sodelujemo pri obravnavi raznih vprašanj, izražamo svoja mnenja in postavljamo svoje zaključke o posameznih predlogih. Tako posegamo v delo tovarne po principih delavskega samoupravljanja in imamo možnost, da sodelujemo v problematiki podjetja. Ker se naša mišljenja izkristalizirajo že na razpravah v posameznih skupinah dela, so naši zaključki preudarni kar nam daje možnost sigurnega nastopa in snov, da konkretno zagovarjamo svoje zaključke in predloge. Na sestankih tehnične skupine .razpravljamo o tehničnih in organizacijskih problemih tovarne. Mnogo nas je mladih, ki delamo na strojih, ali pa smo zaposleni pri takih delih, kjer je možnost izboljšav. Marsikateri izmed nas najde idejo o zboljšanju načina dela in podobno, vendar je sam ne zna tehnično uresničiti. Na skupinskem sestanku se takemu članu nudi vsa pomoč in priložnost, da svojo zamisel obogati, da jo uresniči dn da postane praktično porabna. Vodja skupine predloži njegov .predlog z vsemi potrebnimi skicami za racionalizacijo. Morebitna nagrada je klufoova last, ki na ta način pridobljena sredstva koristno porabi za vzgojo svojega članstva. Po podobnih smernicah delata tudi .poli-tično-ekonomska in kemično-emajlinska skupina. Mladinke in mladinci, vsi ki imate veselje do dela v naših skupinah, prijavite se v naš klub. Prijave sprejema predsednik kluba tov. Oskar Schmidt ali tajnik tov. Lojze Drofenik. Pri omenjenih dn pri vseh predsednikih aktivov LMS dobite vsa podrobna pojasnila in obvestila o delu Kluba mladih proizvajalcev. S članstvom v našem klubu boste koristili podjetju dn sebi. O. Sch. Novice iz IKŠ Učni uspehi v šolskem letu 1957/58 so bili kar zadovoljivi. V prvih letnikih je izdelalo 84 %>, v drugih letnikih je izdelalo 91 % in v tretjih letnikih 92 % učencev. Solo je zapustilo 30 absolventov. Za vpis v novem šolskem letu se je prijavilo mnogo več učencev kot prejšnja leta. Zaradi pomanjkanja prostorov je moralo vodstvo šole odkloniti večje število prosilcev. Učenci šole so delali med počitnicami pri gradnji avtoceste, Ljubljana—Zagreb. Nekaj se jih je vrnilo z udarniškimi znaki. Obsojamo tiste, ki so se prijavili in zadnji trenutek odstopili od akcije. Vodstvo šole in predavatelji so si skupno, z učenci III. letnikov ogledali zagrebški velesejem. Mladinci IKŠ zelo želijo, vsaj kar je starejših, v zadnjem razredu obiskovati šoferski tečaj. Upamo, da 'bomo s pomočjo in uvidevnostjo LT Tovarne emajlirane posode uspeli organizirati posebni tečaj za učence IKS. Šolsko .poslopje smo pričeli popravljati. Razen izmenjave tal s parketi in sodobne ureditve umivalnic, bomo vse prostore prepleskali, opremili razrede s sodobno razsvetljavo in novimi šolskimi tablami ter izvršili še več manjših izboljšav. Mladinska organizacija IKŠ se v novem šolskem letu še mi znašla. Občutimo okorelost samega komiteja in neaktivnost pri delu. Upamo, da je to le posledica počitniškega brezskrbnega življenja. Mladinci, zbudite se in .pokažite, kaj znate! Naši mladinci na delovnih akcijah Iz naše organizacije LMS smo od začetka delovnih akcij pa do danes poslali v brigade kar lepo število mladincev in mladink, in sicer okoli 20. Med njimi so bili: Franc Kosec, Emil Kocjančič, Vili Sivka, Franc Šekoranja, Erika Leskovšek, Jožica Požek, Viktorija Zupanc, Olga Pešak, Franc Arčan, Vili Korošec, Ivan Kovačevič; v zadnji izmeni pa: Stanko Rojnik, Marija Perper in Marija Florjančič. Po dvakrat sta se delovnih akcij udeležila Albina Doberšek in Stanko Kajtna, ki je celo dvakrat proglašen za udarnika. Upamo, da se bo naša mladina v enakem številu odzivala tudi v prihodnjem letu za zvezno delovno akcijo na odseku ceste Brat-stva-edinstva Beograd—Niš. Mladina v svetu Predsednik maroške skupščine Ben Barka, ki je prišel te dni v Jugoslavijo, je povedal da so v Maroku organizirali veliko mladinsko delovno akcijo, pri kateri sodeluje mladina iz vseh predelov dežele. Mladina je gradila »Cesto bratstva«, ki spaja maroško mesto Fez s sredozemsko obalo. »Idejo za to akcijo,« je dejal Ben Barka, »sem dobil med branjem referata .tovariša Tita na kongresu jugoslovanske mladine. Tudi za nas je zelo važno, da z graditvijo države oblikujemo tudi nove ljudi.« Pred redno letno konferenco LMS Zopet je eno organizacijsko leto za nami. Kaj je bilo vse v tem obdobju v našem delu dobrega in pozitivnega, ali pa slabega in .pomanjkljivega, bo razsvetlila iri obravnavala konferenca. Priprave za konferenco so v teku. V oktobru naj bi se, dn se bodo izvršile letne konference po aktivih v oddelkih. Skupna konferenca je pa predvidena nekako v sredini novembra, na kateri pa naj bi bilo čimveč članov LMS. Komite predvideva več sprememb v vrstah vodilnega kadra organizacije. Tako naj bi se sam komite čimbolj pomladil z novimi mladinci. Dosedanji predsednik Vizjak Slavko odhaja iz vrst mladinske organizacije po petnajstih letih kot vodilni funkcionar mladinske organizacije. Upamo da kljub temu ne bo popolnoma pozabil organizacije LMS, posebno ne mladih ljudi, njihovih teženj ter borbe za boljše življenje nas vseh. Vemo, da ga na organizacijo veže 15-letno delo neumorna borba za uveljavljanje mladega človeka na vseh toriščih dela. Želimo konferenci LMS kar največ uspehov in da bi bila od vseh dosedanjih še boljša in uspešnejša. Mladinke, vam so namenjena predavanja Ljudska tehnika organizira poljubna predavanja iz zdravstva, osebne higiene in podobno, ki jih vodi tovarniški zdravnik tov. dr. Petrovič. Predavanja so predvsem namenjena mladim ljudem v prvi vrsti mladinkam. Zato mladinska organizacija apelira in priporoča mladinkam, ki jim bodo ta predavanja v osebno korist za ohranitev zdravja, naj se teh predavanj kar v največjem številu udeležujejo. Znanje pa tako Veliko smo že lahko brali o tem, kaj vedo nemški mladinci n. pr. o Hitlerju. Pa poglejmo kaj in s kakšnim znanjem razpolaga n. pr. angleška mladina, oziroma dijaki. Ob .prehodu iz nižjih v višjih šole opravljajo dijaki tako imenovane sprejemne izpite. »Manchester Guardian« je objavil nekaj odgovorov iz pismenih nalog. »V Franciji pojav novega vladnega predsednika ni prav nikakšna senzacija, zato so komaj opazili, ko je postal dr. Adenauer predsednik francoske vlade.« Drugi: »Francozi so imeli za poglavarja nekega človeka, ki se je imenoval Voltaire. Ta je bil tako zaslužen, da so po njem imenovali enoto za merjenje električne napetosti: volt.« V lepih, sončnih dneh bi morali z angleške obale videti Ameriko, vendar pa je to nemogoče, ker je zemlja okrogla,« je zapisal tretji učenjak. Pravijo da je podobnih trditev precej. Pismo uredništvu Tovariš urednik dovoli, da kot delavec v skladišču gotove posode sodelujem v našem glasilu. Pošljem ti tri svoje pesmi in te prosim, sporoči mi moje napake, oziroma mi svetuj, kako naj pišem pesmi, da bodo bolj pestre in privlačne. M. B. Tovariš Bogdan! Tvoje tri pesmi »Nesrečna ljubezen«, »Večer v tujini« in »Spomini« so Tvoji prvenci, poskus pesnikovanja so in še niso zrele za objavo. Kaj in kako naij ti svetujem, da pesniš? Nasvet ni lahak. Ce boš vztrajno nadaljeval, boš nekega dne spoznal, da je pesništvo umetnost, za katero je potreben poseben dar, ki pa ni dan vsakemu zemljanu. Urednik Mrtvima planincema v spomin Člane našega kolektiva, posebno pa še člane planinske skupine je lani 24. junija pretresla vest o tragični smrti tov. Ade Klasove, ki so jo našli mrtvo člani GRS — Ljubljana tik pod samim vrhom Jezerske Kočne. O njenem spremljevalcu na tej turi tov. Fricu Jazbecu pa ni bilo nad leto dni znano nič gotovega. Domnevo, da leži tudi on nekje v steni, so dokončno potrdili vztrajni in požrtvovalni člani Gorsko reševalne službe, ki so po večkratnih neuspelih poizkusih končno le našli že delno razpadlo in večji del z gruščem in snegom pokrito truplo. Ležalo je na polici v izredno težko dostopni in krušljivi severni steni kakih 50 m pod vrhom. Dostop do trupla je ibil zaradi krušečega se kamenja tudi izurjenim plezalcem življenjsko nevaren. Po izvršeni rekonstrukciji nesreče, je Inštitut za sodno medicino V Ljubljani ugotovil, da je oba ponesrečenca na vrhu iznanadila nevihta. Zračni pritisk od udarca strele je oba odbil z vrha vsakega na drugo stran. Tov. Klosova in tov. Jazbec sta bila že več let člana našega kolektiva. Prva je bila zaposlena v .radiatorski delavnici, tov. Jazbec pa v pocinkovalnici. Slednji je bil tudi član ZK in delavskega sveta. Oba sta si kot navdušena planinca zadala nalogo prehoditi vso .pot slovenske planinske transverzale, to je ¡pot po vseh najlepših, a tudi najteže dostopnih vrhovih slovenskih gora, pooenši na prvih obronkih zelenega Pohorja preko Savinjskih in Kamniških planin, Karavank in Julijcev ter preko Primorskih brd vse do našega morja pri Ankaranu. V družbi članov naše skupine sta začela Naše prostovoljno IGD šteje 38 operativnih, 3 rezervne in 3 častne člane. Številčno je prilično močno, po kvaliteti pa tudi ni šibko. Letos je društvo zasedlo prvo mesto na občinskem gasilskem tekmovanju, medtem, ko je bilo že nekaj let med prvimi. Na tekmovanju, kateremu so poleg predstavnikov gasilstva in cenilne komisije prisostvovali tudi člani uprave in predstavniki raznih organizacij podjetja, je bilo veselje in ponos, gledati fante, ki so pod poveljstvom desetarja tov. Edija Kranjca tako brezhibno, udarno in v rekordnem času položili cevovod, izvršili tro-delni napad in napad na objekt. Tudi pri teoriji niso prišli v zadrego. Orodje in ostala oprema pa je tudi tako urejena, da je bilo društvo pohvaljeno. Povsem tem je sledila mala zakuska, pri kateri se je članstvo skupaj s predsednikom ing. Rihardom Pompetom in ¡poveljnikom Francem Medvedom ob lepi slovenski pesmi prisrčno sprostilo. To je tudi potrebno, zlasti še za mlajše člane. Tem moremo nuditi le malo razvedrila mislim tistega, ki mladega človeka privablja v organizacijo, kajti značaj društva je tak, da zahteva le delo, težke vaje, disciplino in odgovornost. Zgoraj omenjeni uspeh je plod intenzivnega dela. Društvo ima vsak drugi ponedeljek redne vaje. Poleg tega ima tudi skrb za strokovni dvig kadra na ta način, da organizira razna poučna predavanja in ekskurzije. Tako je društvo tekom leta obiskalo in si ogledalo gasilne naprave v Tekstilni tovarni Maribor, HE Mariborski otok, v steklarni »Boris Kidrič«, v Rogaški Slatini in v »Gorici« Zagreb. Obiskalo je tudi velesejem. Društvo tudi v bodoče ne misli počivati na lavorikah zmage. Še naprej se bo skrbno izpopolnjevalo. Vodstvo organizacije se 'zaveda, da ni dovolj, da je gasilec le dober praktik. Sodoben gasilec mora biti vsak čas pripravljen pokazati ljudstvu svoje znanje in tehniko. Skratka, gasilec mora biti celo učitelj ostalemu ljudstvu in praktično vedno v službi. Zato moramo na gasilsko organizacijo drugače gledati, kot na druge organizacije, ki to pot v .prvomajskih praznikih preteklega leta in napravila pot preko zelenega Pohorja ter nadaljevala čez Plešivec in Sleme ter Komen do Raduhe. Nato sta v novi turi vztrajno nadaljevala preko Robanovega kota na Ojstrico preko Planjave in Kamniškega sedla na Okrešelj. Tu sta pričela svoj zadnji odsek te ture. Cez Turski žleb sta se povzpela na Skuto, od koder sta prišla na Kokrško sedlo. Od tu naprej ju je vodila usoda preko Grintovca na vrh Jezerske Kočne, kjer sta našla oba prerano smrt. Odbor planinske skupine »Emajl« je s pomočjo članov skupine in ostalega kolektiva dne 13. IX. t. 1. vzidal in odkril na mestu nesreče spominsko ploščo. Člani skupine so s sorodniki odpotovali v petek 12. IX. z avtobusom v Kamniško Bistrico, kjer jih je ¡pričakal tov. Jeglič član GRS, ki se je udeleževal vseh reševalnih in iskalnih odprav. Imenovani se je udeležil odkritja kot vodnik. Po prenočitvi na Kofcrškem sedlu so se člani v zgodnjih jutranjih urah ob izredno lepem jesenskem vremenu odpravili proti vrhu Kočne, kamor so prispeli ¡po triurni, precej naporni in zahtevni hoji. Prav na mestu nesreče so v skalo vzidali spominsko ploščo, katero je ob kratkem spominskem govoru, v katerem je orisal življenjsko pot ponesrečenih ter njuno ljubezen do gora, odkril član odbora skupine tov. Bomšek. Po odkritju plošče se je del skupine s sorodniki vrnil nazaj na Kokrško sedlo, drugi •pa so nadaljevali pot preko Grintovca, Skute, Okrešlja in Kamniškega sedla nazaj v Kamniško Bistrico. imajo v primeru nedelavnosti le mrtvilo v društvu, dočirn gasilska organizacija lahko v primeru nedelavnosti povzroči kolektivu in skupnosti ogromno škodo. Niso pa gasilske organizacije samo za gašenje požarov, ampak predvsem za preprečitev istih. Iz tega sledi, da je le tisto društvo v podjetju dobro, ki mu sploh ni potrebno stopiti v akcijo, marveč že s svojo preventivno službo prepreči vse požare. Minulo leto, ko je bila potreba pri upravnem poslopju, je društvo prvo prijelo za prostovoljno delo in izvršilo 580 prostovoljnih ur, kar je tudi odraz družbene dolžnosti. Vse to pa uprava podjetja v celotah upošteva in priznava s tem, da društvo finančno dovolj podpira. Poleg ostale opreme je prejelo društvo letos tudi novo uvoženo 800 1/mm motorno 'brizgalno tako, da ima sedaj tri. Minulo leto je podjetje imelo velike izdatke za nabavo novih paradnih uniform. Le-te so iz zares kvalitetnega blaga, so po meri krojene tako, da so elani dostojno oblečeni kar se tudi pozitivno odraža v luči celotnega podjetja. F. S. Življenje in delo Gabrsko športno društvo »Olimp« ima za seboj bogato tradicijo. Že pred vojno so ¡bili v njem vključeni napredni delavci iz naše tovarne, ki so tedanjim nemškutarjem prizadeli marsikatero pikro. Po vojni se je športno življenje v našem delavskem centru s težavo razvijalo, ker ni bilo za to niti primernega igrišča, niti primernih ¡prostorov, kjer bi društvo lahko delovalo. Društvo je mnogo izgubilo s tem, da je bilo uničeno staro lepo urejeno igrišče. Prav tako pa mu je bilo odvzeto tudi drugo igrišče, kjer stoji danes Tovarna organskih barvil. V taki situaciji je naš kolektiv pomagal društvu s tem, da je zgradil lepo igrišče na snort vnaši OJJV/I L TOVARNI Sport pod okriljem sindikalne podružnice naše ¡tovarne je bil dosedaj ¡bolj malo viden. Pred kratkim pa že lahko zabeležimo nekaj lepih tekmovanj v raznih panogah športa. Tako smo se udeležili tekmovanja v kegljanju in streljanju, katerega prireditelj je bil Odbor vojnih invalidov Celja. To tekmovanje je bilo v dneh 24. 3. do 29. 3. 1958. Pravico tekmovanja so imele samo sindikalne podružnice. Rezultati, ki smo jih dosegli na tem tekmovanju so: kegljači, ki jih je vodil tov. Mihael Vodeb so med 18 sodelujočimi ekipami zasedli 7. mesto; strelci naše tovarne pa so zasedli 2. mesto. Oba rezultata naših športnikov pozdravljam, ker so se v hudi in ostri konkurenci, ki je bila na tem tekmovanju, dobro odrezali. Na nogometnem igrišču SD »Olimpa« smo imeli v gosteh enajsterico sindikalne podružnice »TAM« iz Maribora. Tovariši iz Maribora so .prišli v goste k nam, da odigrajo nogometno tekmo z našimi igralci v tovarni. Lepo gesto zbliževanje v krogu športa med sindikalnimi podružnicami pozdravljamo, 'kajti prav taka tekmovanja nas zbližujejo, da spoznavamo drug drugega. Ob prihodu v Celje, je ¡pozdravil goste iz TAM predsednik sindikalne podružnice naše tovarne tov. Martin Pirš in jim zaželel dobrodošlico v lepem Celju. Pred samim pričetkom tekme na igrišču Olimpa pa je obe izbrani enajsterici pozdravil predsednik športne sekcije v sindikalni podružnici naše tovarne tov. Konrad Končan, ki je med drugim na kratko orisal pomen medsebojnega tekmovanja kolektivov na športnem polju. Želel je, da se to srečanje obeh sindikalnih ekip odigra res v tovariškem duhu, da bo tekma res prijateljska in lepa. Podkrepil pa je to medsebojno srečanje s tem, da se to začeto zbliževanje obeh sindikalnih podružnic še nadalje razvija in nadaljuje. O tekmi sami ne bi mnogo pisal. Videli smo res lep prijateljski nogomet. Obe ekipi sta se trudili in pokazali borbenost, tekma sama pa je bila fair. Sam rezultat pa zgovorno priča, da je bilp. tekma res prijateljska, saj se je končala z rezultatom 4:4. Želimo si še več takih srečanj z njimi, pa tudi z ostalimi kolektivi v samem Celju. Čutim dolžnost, da se v imenu vseh športnikov v našem kolektivu iskreno zahvalim izvršnemu odboru sind. podružnice za njegovo razumevanje in podporo, ki jo nudi pri vseh tekmovanjih. Posebno zahvalo izrekam predsedniku sindikalne podružnice tov. Martinu Piršu. Pozivam mladino v našem podjetju in vse ostale člane kolektiva, naj se vključujejo v športna društva kot so: SD Olimp, »Tempo« in v TVD Partizan, ki delujejo v neposredni bližini naše tovarne. Naše geslo bodi: krepimo in razvijajmo svoje telo, da bomo laže sproščeno opravljali svoje delo v tovarni. Mladino pa vzgajajmo v duševno in telesno krepke športnike, predane socialistični domovini. K. K. v našem OLIMPU Sp. Hudinji pod Golovcem, kjer se sedaj razvija športno življenje. Društvo ima nogometno sekcijo, ki šteje 240 članov. Nogometna sekcija je najmočnejša. Poleg nogometne sekcije ima društvo še kegljaško, odbojkarsko, boksarsko in namiznoteniško sekcijo. Najbolj uspešno se razvija nogometna sekcija, dočim ostale zaostajajo, nekaj po krivdi vodstva, večji del pa zaradi neprimernih prostorov. Na igrišču je ¡pričelo društvo graditi poslopje, v katerem bodo prostori za garderobo in za skladišče športnih rekvizitov. Gradnja pa bi hitreje napredovala, če bi se mladina v čim večjem številu udeleževala prostovoljnega dela, sa je igrišče namenjeno predvsem mladim ljudem. Naši gasilci RACIONALIZACIJA in nouatorstuo Komisija za racionalizacije je v tekočem letu obravnavala več predlogov racionalizacij, .odnosno novatorstev. Predloge, ki jih je komisija prejela je prejel tudi delavski svet zaradi izplačila nagrad. Racionalizacije so bile iz različnih področij proizvodnje. Navedemo jih kakor so bile časovno osvojene na zasedanju delavskega sveta: Dne 14. 5. 1958 Erik Šalekar, mehanična delavnica; predlog za poenostavitev dela na ¡ponvah za pečenje in posodah za zelenjavo; nagrada 10.000 dinarjev. Ivan Brence, emajlimica; emajliranje s specialnim temeljnim emajlom za ognje stalna jekla; emajliral je za poskušnjo »rigelne«, kar je uspelo; nagrada 1000 dinarjev. Albert Eler, zidar; predlog za ureditev odvodnih plinskih kanalov pri konti peči; nagrada 40.000 dinarjev. Ivan Brence, žgalec v emajlimici; predlog za nov način žganja jedilnih skodelic brez noge, predvsem manjših dimenzij, in sicer na podobni za to izdelani palici s konicami; nagrada 5000 dinarjev. Dne 8. 7. 1958 Ivan Bošnak, ključavničar; predlog za odbojno napravo na stiskalnico odpadkov in pa za glušilnik na zbiralcu stisnjenega zraka v vlačilnici; nagrada 12.500 dinarjev. Franc Germadnik, šef proizvodnje; predlog za izboljšanje tehnološkega procesa pri od-preskih št. 231-02 tako, da odpade ena operacija pri vlečenju odpneskov; nagrada 80.000 dinarjev. Boltežar Podpečan, normirec; predlog za preureditev pri vozičkih, s čemer se očuva klobučevinasta podloga ter olajša dvig mreže pri konti peči; nagrada 13.600 dinarjev. Franc Orel, preddelavec v izdelovalnici jeklenih kotlov; predlog za odpravo operacije bomibiranja diskov za kolesa TAM; nagrada 17.000 dinarjev. Dne 19. 8. 1958 Ivan Majerič Ivan Bošnak Miloš Jevtič Angela Vrhovšek Zvonko Božič, direktor tuzemstva nabave in prodaje neto 290.000 din neto 5.000 din bruto 6.800 din 17.000 din 10.000 din Izum Zvoneta Božiča,se nanaša na preprostejšo izvedbo zaščitnega pokrova za tlačne posode za plin, zlasti za butan. Izum je prijavljen zaradi patentiranja pri Patentnem uradu v Beogradu. Nagrade za zmanjšanje nezgod V naši tovarni število obratnih nezgod v zadnjem času nekoliko nazaduje, ker delavstvo v večji meri izvaja in upošteva varnostne predpise. K temu .pripomore tudi varnostna vzgoja po posameznih delavnicah, predavanja o varnosti dela in razni drugi pripomočki. Nedvomno pa je do zmanjšanja nezgod pripomogel Premijski pravilnik, kd predvideva za preddelavce mesečne nagrade po kriteriju zmanjšanja nezgod. Osnovo za nagrado Spoznavajmo naše delo in ljudi Pod tem naslovom priporoča tov. France Cokan, vodja sestavljalnice, uredništvu »Emaj-lirca«, naj razpiše nagradno tekmovanje. Ker je njegova zamisel vsekakor koristna, smo objavili razpis že v tej številki. Tov. Cokanu je dala namreč povod naslednja okolnost: naš kolektiv je velik; pisali smo že o tem, da dirug drugega ne poznamo; razsežno je naše podjetje s svojimi številnimi delavnicami: stari delavci so, pa ne poznajo posameznih stroškovnih mest; težje je to za mlajše delavce, ki prihajajo novi vsaki dan. Namen nagrednega tekmovanje je torej spoznavati naše delo in ljudi v tovarni. NAGRADNO TEKMOVANJE Nagradnega tekmovanja se lahko udeleže vse delavke in vsi delavci, ki so zaposleni na stroškovnih mestih 500, 509, 513, 518, 521, 526, 530, 540, 554 in 586. Odgovoriti morajo pismeno na naslednja vprašanja: 1. Stroškovno mesto in naziv delavnice (oddelka), v kateri delaš? 2. Kaj tvoja delavnica (oddelek) izdeluje? 3. Od katerega oddelka je odvisno tvoje stroškovno mesto? 4. Kateremu oddelku (delavnici) oddaja svoje izdelke? 5. Ali je tvoje stroškovno mesto produktivno, ali režijsko? 6. Ime mojstra (vodje delavnice, oddelka)? 7. Imena preddelavcev v tvoji delavnici (oddelku)? 8. Si zadovoljen s svojim delom? 9. Kaj te morebiti teži in bi rad povedal? Vprašanja in odgovore napišite na list papirja in ga oddajte do 1. decembra t. 1. v poštni nabiralnik, ali uredništvu. Pod odgovori razločno napišite svoje ime. Prve tri najboljše odgovore na vsa vpra^ sanja bomo primemo nagradili. po tem kriteriju izračunamo namreč tako, da primerjamo dejansko število izpadlih dni zaradi nezgod z normiranim povprečjem, ki smo ga izračunali na podlagi statističnih podatkov o številu izpadlih delovnih dni zadnjih dveh let. V našem premijskem pravilniku so postavljeni faktorji za izračun za posamezne delavnice takole: str. mesto HTZ-tehnik ind. psiholog 500 I. raizred 0,396 501 I. >> 0,574 503 I. 0,442 511 II. >> 0,275 516 III. >> 0,185 520 II. >> 0,344 535 II. >> 0,273 536 II. 0,273 542 II. >5 0,324 583 II. 0,343 583 I. I. >> J5 0,209 0,209 Izračun mesečne nagrade izvrši posebej za vsako delavnico HTZ-tehnik, za celotno podjetje pa referent za socialno zavarovanje. Z ozirom na težino nezgod so preddelavci po delavnicah ¡razporejeni v tri razrede. Težino nezgod pa prikaže že sama višina faktorjev. Mesečne nagrade za zmanjšanje nezgod vsekakor vzpodbudno vplivajo na preddelavce po -posameznih delavnicah in moramo tej okolnosti .pripisati velik pomen in korist. Analize obratnih nezgod v naši tovarni pokažejo, da se jih zgodi večina po krivdi delavcev samih. Delavec, zlasti starejši, je že tak, da hoče vedno nekaj po svoje. Pri svojeglavosti seveda ne upošteva varnostnih predpisov pri stroju na katerem dela. So primeri nezgod, ko se delavci branijo zaščitnih sredstev in jih odklanjajo z izgovorom, saj že 20 let delam tako, pa se mi, ni še nič hudega pripetilo. Ko se nesreča zgodi, četudi po dvajsetih letih, občuti delavec posledico nezgode vse svoje življenje. Lahko postane delovni invalid in za delo le delno zmožen. Če bi vsi delavci upoštevali varnostna navodila in predpise, bi ¡bilo mnogo manj obratnih nezgod. Z zmanjašnjem obratnih nezgod bomo na eni strani koristili sami sebi, ker bomo ohranili svoje zdravje, na drugi pa bomo koristili svojemu podjetju in skupnosti. Pri vsej vzgoji in upoštevanju varnostnih predpisov se moramo namreč zavedati, da bo naše delo uspešno, če bodo vsi delavci disciplinirani in če bodo sami preprečevali obratne nezgod V. J. Embalaža - naš problem V našem gospodarstvu čutimo veliko potrebo po rešitvi vprašanja embalaže. Embalaža je -problem, ki -predvsem ogroža izvoz. Med raznimi vrstami zunanj-e ali transportne embalaže, ki se danes v svetu vsak dan -bolj uveljavlja, je nedvomno na prvem mestu embalaža iz valovitega kartona. Pomanjkanje iglastega lesa zahteva varčevanje in je zato izdelovanje zabojev iz mehkega lesa potrata, ker imamo v embalaži iz valovite lepenke ne samo enakovredno, temveč zaradi raznih prednosti celo boljše nadomestilo. Skoro v vseh državah, čeprav so bogate z lesom, skušajo zamenjati lesene zaboje s kartonskimi. To nam potrjuje dejstvo, da izdelujejo zahodnoevropske države in tudi Severna Amerika le 8 % lesene, 50 % pa kartonske embalaže. Pri nas doma pa je slika bolj kritična. Mi še vedno u-porabljamo ca. 37 % lesenih in le 23 % kartonske embalaže. Embalaža iz večplastne valovite lepenke ima torej več prednosti.. Ker se je kakovost in -izdelava kartonske embalaže izpopolnla tako, da izdelujejo nekatere države že zelo kvalitetni večplastni karton, so -pričeli uporabljati to embalažo za pakiranje skoro vseh industrijskih proizvodov. Embalaža je -tudi problem našega podjetja. Posodo, ki jo pošiljamo na Bližnji Vzhod in v Južno Ameriko, smo do nedavna pakirali v lesene zaboje. Če -pa pogledamo danes v skladišče, kjer so pripravljeni zaboji za odpremo, vidimo med ostalimi tudi rjave kombinirane zaboje, izdelane iz lesenih okvirjev in rjave lepenke. Tako vsaj v neki meri rešujemo doma problem embalaže. Toda pri dobavi rjave lepenke imamo precej težav, ki pa jih v zadnjem času premagujemo. Doseči moramo še samo to, da skrajšamo čas izdelave teh zabojev. To bomo dosegli na ta način, če bomo izdelovali zaboje po tekočem traku. V kombiniranih zabojih -pošiljamo posodo največ v Južno Ameriko. Doseči pa bomo skušali, da bi ta embalaža osvojila tudi druga tržišča. Na drugi strani pa je vzdržljivost in kvaliteta naše nove embalaže za daljše transporte pripravna in primerna. To nam potrjuje dejstvo, da do danes na račun embalaže nismo prejeli še nobene reklamacije. Dosegli smo prav obratno. Naši prevzemalci hvalijo in priporočajo to embalažo in nam pišejo, da je blago prispelo v redu in brez poškodb. Če pomislimo, da je kombiniran zaboj bolj elastičen i-n bolj odporen za razne udarce pri nakladanju in razkladanju, vidimo vsestransko uporabnost te embalaže. Menimo pa, da bo nova kartonska embalaža iz valovite lepenke še sposobnejša in prikladnejša za naš .prekomorski transport. Kartonske embalaže iz valovite lepenke pa še pri nas ne izdelujemo. Zmogljivost naših tovarn je še prešibka. Stanje pa se bo verjetno zboljšalo že prihodnje leto, ko bo povečala svojo zmogljivost tovarna »Ivica Lov-inčič« v Zagrebu od 4 na 10.000 ton. V načrtu so še druge tovarne za embalažo iz valovitega kartona. Tako bo vsaj v doglednem času delno rešen problem embalaže, ki je pereč v večini podjetij. Tudi v našem podjetju bomo skušali -premostiti te težave, ker nam to narekuje že potreba sama, da omogočimo reden in kvaliteten transport. S. J. NAŠI LJUDJE NAM .. . pi^e£<2 Članica našega kolektiva N. P. že peto leto stanuje kot podnajemnica pri nekem privatnem lastniku hiše v Čretu. Lastnik hiše je hotel razširiti njeno sobico za svoje potrebe. Podnajemnica pa se ni mogla izseliti, ker ni dobila nikjer v tej stanovanjski stiski .primernega stanovanja, kamor bi se vselila s svojim pohištvom, ki si ga je -kupila za svoj težko prisluženi denar. To je dalo hišnemu lastniku -povod, da je vzel kramp ih razdrl eno steno sobe. Ko je prišla domov, se je prestrašila ob pogledu na strašno razdejanje. Surovež je pozabil namreč na zakon-e, ki ščitijo naše delovne ljudi. M. P. Na letošnjem oddihu Tudi naš kolektiv je našel prijazen kotiček za letovanje ob našem prelepem Jadranskem morju. Ta kotiček je znano letovišče Moščenioka Draga v bližini Reke. Kraj za letovanje in oddih je zelo ugoden, pa tudi prometne zveze niso slabe. Moščenioka Draga je zelo slikovit 'kraj. Z okolico samo se zliva v enotno harmonijo. Po- OSEBNE VESTI • Doslužili so: V zadnjih petih mesecih so bili upokojeni tile člani in članice našega kolektiva: Rudolf Seničar, mojster emajlimiee, v tovarni je delal polnih 35 let; Albin Levec, delavec, delal samo v nočni .izmeni polnih 32 let; Fanika Florjanova, delavka; Marija Do-bovičnikova, delavka; Martina Hrastnikova, delavka; Amalija Makova, delavka; Fanika Borštnarjeva, delavka. Vsem upokojenim iskreno želimo še dolgo vrsto zadovoljnih in zdravih let! • Po lastni želji je zapustilo v zadnjih petih mesecih delo v našem podjetju 37 delavcev, 3 nameščenci, 12 delavk in 3 nameščenke. • Z dela so bili odpuščeni. Zaradi neopravičenih izostankov in disciplinskih prekrškov so bili odpuščeni z dela: Štefka Pilova, delavka; Janez Pišek, delavec; Jože Jurgec, delavec; Jože Vrečar, delavec; Jakob Plamko, delavec; Jože Bezenšek, delavec; Maks Koier, delavec; Jože Leskovšek, delavec; Ladislav Leben, delavec; Ladislav Kragoljnik, delavec; Danijel Klarin, delavec; Jože Vuirošič, delavec; Zdenko Škof, nameščenec; Ignac Kužnar, delavec; Nasko Filipovič, delavec; Franc Razgoršek, delavec; Anton Bukšek, delavec. {bednikova fustna Prispevki in sestavki, ki jih prejema uredništvo, so dokaz, da je članstvo našega kolektiva zadovoljno z »Emajlircem«. Nekateri niso bili zadovoljni s prvo številko, ker je bila prevelikega formata. Tega je kriva tiskarna, ki je bila preobložena z delom. Odslej bo izhajal naš »Emajlirec« v revijalnem formatu. Mnogi člani kolektiva želijo, da bi naše glasilo izhajalo redno vsak mesec. Povem vam, da se bo to zgodilo, če bo uprava tovarne kot izdajatelj ustvarila denarna sredstva. V tem primeru pa bi »Emajlirec« z novim letom izhajal v skrčenem obsegu, to je samo na osmih straneh. Stroški tiska bi bili malenkost večji od sedanjih, ker bi list izhajal kot periodika. Čeprav prejemam precej pošte, vendar vam kar odkrito povem, dragi dopisniki, da z vašo pošto nisem zadovoljen. Vse premalo ste korajžni in kritični. Vaši sestavki so premalo življenjski. V našem glasilu je zastopanih premalo sektorjev dela. Premalo pišete o svojem delu v podjetju. Predsodek, da ne znate pisati za Ust, je zgrešen. Pišite tako, kakor znate. Uredniški odbor iskreno želi, da postane naše glasilo odraz duha in življenja v naši tovarni, da postane tak, kakršnega si želimo vsi, da bo res naš tovarniški list, ki bo pisal o nas in za nas. Svoje prispevke oddajajte v nabiralnike za uredniško pošto. Vaši prispevki in dopisi naj bodo podpisani. Upoštevajte, da velja za vse prispevke stroga uredniška tajnost, ki je obvezna za ves uredniški odbor. Podpisov pri prispevkih uredništvo načelno ne bo objavljalo. Prispevke sodelavcev bo izdajatelj nagrajeval na predlog uredniškega odbora po pravilniku o organizaciji in izdajanju glasila »Emajlirec«. Urednik Izdajatelj Tovarna emajlirane posode Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik dr. Franc Zupančič. Uredništvo: Celje, Delavska cesta št. 20; telefon 22-71. Tiska Celjska tiskarna v Celju. ložna obala, obdana z zelenjem in peskom daje človeku občutek .prijetnega ugodja in zadovoljstva. Pod prijaznim gričkom si je naš kolektiv rezerviral svoj prostor na sončni in slikoviti obali. Posrečena zamisel je bila, da si je na tem prostoru postavil naš delavec svoje lično izdelane montažne hišice. Montažne hišice so bile razporejene tako, da je imel človek lagoden občutek bivanja v njih. Letos je bilo zgrajenih 18 takih hišic, v katerih je bilo prostora za 72 ljudi. Poleg montažnih hišic pa so bili našim ljudem na razpolago še lepo izdelani šotori. Letošnjo sezono je odšlo na prijeten oddih v času dopustov nad 500 članov našega kolektiva, vštevši člane njihovih družin. V letovišču je bil vzoren red, tečna domača hrana je zadovoljila še tako izbirčen želodec. Za 4 dnevne obroke za odraslega člana kolektiva je znašala cena 340 din, za njihove otroke pa 200 din. Časovni razpored delitve hrane je bil zelo ugoden. Zajtrk je .bil od 7. do 8. ure, kosilo od 12.30 do 14. ure, malica od 16. do 17. ure, večerja pa od 19. do 20. ure. Član našega uredništva je obiskal več čla- GORI!!! Gasili spet bomo, so rekli možje, z brzino atomsko v gostilno hité. Tam dol so se vsedli in rekli na glas: »En Štefan na mizo, dokler je še čas«! Gorijo jim grla in plamen visok, že dviga se tja pod gostilne obok, »Se Štefan prinesi ga Marica ti, drugače vsa četa gasilska zgori.« Ce kliče alarm zagrab’ jo za res vsak ogenj pogasijo, če tud’ šviga do nebes. ZAVIST? »Kako ti gre«?! Me vprašal je tovariš, ko zadnjič sem na cesti srečal ga. »No gre, kar gre«! »Seveda tebi ni nič sile, dodatkov celi kup dobiš ■in žena .tvoja ti zasluži, pri nas pa je en velik’ križ«. Dober nasvet mu dajem danes, naj njegova žena delat’ gre, če pa dodatkov se mu hoče, korajžno naj posnema me. KM. KORAJŽNI BEVC Mi vsi se vlečemo za prvo mesto, vsak od nas bi hotel bit’ prvak, ' prvak stražarjev, težko je biti cesto. Pištola poka. Bevc že stoka. Oh, kako je to hudo. Bevc na meto. Krogla vneto zapraši se v zemljo. Bevc pomisli, kaj storiti saj mete zadel ne bo. Le marela bo trpela, če leti kamenje nad glavo. nov kolektiva, ki so bili letos na letovišču v Moščenički Dragi. Poslušajmo, kaj pravijo: VUi Cater: S hrano in postrežbo sem bil zelo zadovoljen. Hrana je bila močna in izdatna. Postelje v hišicah so bile trde. V šotorih so bile mehkejše. Prihodnje leto bo treba postelje udobneje urediti. Penzion je še predrag. Ce grem na oddih s svojo družino, me to precej stane. Franjo Florjane: Bil sem z vsem zadovoljen, le postelja me je tiščala, pa tudi žep. Dobro 'bi .bilo, če bi se penzion prihodnje leto nekoliko pocenil. Avgust Šoster: Na letovanju sem bil 14 dni. Jaz sem na postelji dobro spal, le moja »stara« je godrnjala, da jo tišči. Hrana, postrežba in čistoča, vse je bilo v redu. Le .pitne vode nam je včasih zmanjkovalo. Dobro bi bilo, če bi bil penzion nekoliko cenejši. Prihodnje leto grem zopet »na lepše« v Mošče-ničko Drago. Albin Ocepek: Z družino sem bil v Moščenički Dragi 14 dni. Vsi smo ‘tuli zadovoljni, le mama je tarnala, da je postelj trda. Dobro bi bilo, če bi se penzion nekoliko pocenil. Začetek je bil vsekakor dober in nedvomno .bo kolektiv z organi delavskega samoupravljanja, upravo in družbenimi organizacijami storil vse za svoje člane, ki si želijo okrepitve svojih sil za bodoče delo. ej. MOŽAK Je tuhtal in tuhtal prileten možak, kako naj se delo odvija, je meril in meril sleherni korak, ki vodi do svojega cilja. Je moško povzdignil svoj glas še možak, da čula dvorana je cela, je mnogo govoril in mahal v zrak, da je lepše beseda zvenela. A končen zaključek spoznanih besed je tak kot slab red za študente, možaku pač delo posebno ni všeč, mu všeč je več — »dolce far niente« HALO! HALO! Halo! Kliče mene kdo? Kdo tam? Glas je znan. »Postaja tu, daj mi vezo!« Jaz pa premišljujem in vzdihujem, kam naj vežem znani glas, ker nisem vprašal, kaj želi od nas. Na enem koncu on, na drugem jaz Toda hitro znajdem se: Tovariš, kaj želiš od nas? »Odpremo, prosim,« reče prav na glas »Veži hitro, zlat je čas!.« C. M. VRATARSKA Vratar postat’ je težka stvar, kdor ne verjame, naj poskus’. Bolan hudo je vsak od nas, sedet težko je ves ta čas. Ko mine mesec na okol’, se vpraša vsak od nas takoj: Zakaj pravilnik premijski je tak, da zapisan v njem ni vsak? Vratar na straži noč in dan, dostikrat tudi ves zaspan. Toda v službi ne zaspi, dolžnost svojo on vrši. Budno pazi noč in dan. Hej, tovariš, kaj maš tam? Daj, .pokaži brž na dan, saj tisto skrivaš le zaman! C. G. j Malo za šalo - malo za res