TUDI VAŠ PRISPEVEK K DNEVU VARČEVANJA Da je vsako prihranjeno jajce boljše kot sneden vol, je vedelo že veliko človeških rodov pred nami. Ljudje so varčevali z denarjem in dobrinami, prihranki pa so jim dajali občutek varnosti in neodvisnosti. Ob letošnjem dnevu varčevanja ne smemo pozabiti predvsem vzgojnega pomena. To so v vseh žalskih šolah dobro opravili, saj so dnevu varčevanja namenjali cele učne ure, na katerih so govorili o pomenu denarja, varčevanju in gospodarjenju. Vendar pa varčevanju na šolah ne namenjajo samo tega dne, temveč sodijo v ta sklop tudi akcije za zbiranje surovin. Morda se boste ob letošnjem dnevu varčevanja zamislili in se vprašali, kakšen bi bil lahko vaš prispevek. Res je, da je naš dinar iz dneva v dan manj vreden in ga je inflacija že prepolovila. Tako v današnjih razmerah privarčuje tisti, ki kupi danes in ne jutri. Toda kljub tem težavam lahko vsak od nas prispeva svoje k dnevu varčevanja. Razmislite, kako bi prihranili kilovat električne energije, kubični meter vode. I-------— Celie - skladišče D-Per lil 5/1986 COBISS ® Leto IX številka 10 Oktober 1986 »SAVINJSKI OBČAN" izdaja Občinska konfaranea SZDL Žalae Uradnički adbar: Venčeslav Satlsr (glavni uradnik), Janas Kroflič (adgavarni uradnik), člani i Marjan Drobna, Jaža Oslič, Marjan Oalab, Vara Kalčič, Janke Kas, Jamaj Kečtomaj, Cvata Mikuž, Mejca Nahtigal, Darka Naraglav, Brada Varstavčak in Milan Zupanc. Nevinarki: Irana Jalan-Bača, Marjana Matijac-Natak Tajnica in vadja depisničtvai Vladka Cerovček Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva: Žalae, Heroja Staneta 1, telefon: 711-433, 711-431 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČOP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranja tt. 421-1/72 ja časopis Savinjski občan oproščen TPO. DOLŽNIKOfflSDNO VEČ -..........................- Kar 45 milijonov neporavnanih obveznosti za komunalo in ceste _____,___ V naši občini se iz leta v leto veča odstotek neplačanih obveznosti iz sklenjenih samoupravnih spv.azumov. Največji znesek dolguje gospodarstvo skupnosti za komunalo in ceste, saj je za preteklo srednjeročno obdobje ostalo neplačanih kar 45 milijonov dinarjev. Tudi letos plačilo obveznosti po sedmih samoupravnih sporazumih ni nič boljie oziroma je ie slabše kot v preteklem srednjeročnem obdobju. Te problematike se je na prvi polovici oktobra lotil tudi občinski izvršni svet. V začetku preteklega srednjeročnega obdobja je gospodarstvo dolgovalo skupnosti za komunalo in ceste le nekaj nad tri odstotke obveznosti, leta štiriino-semdeset pa je znesek 24 milijonov dinarjev že pomenil petino manj zbranega denarja za komunalo in ceste. Med šestnajstimi organizacijami, ki obveznosti niso plačevale, so: Sigma Zabukovica, Tekstilna tovarna Prebold, (tozda Tkanine in Pletenine), Garant Polzela, Kmetijska zadruga Savinjska dolina (TZO Trnava in Goto-vlje), Veterinarska postaja, Čebelarska zadruga, GIP Ingrad, Avto-prevoz Šempeter, Nama Žalec, Hmezad Agrina (tozd Maloprodaja in Sadeks), KIV Vransko, Ingrad LO, DEM Podlog in Montana Zaloška gorica. Že v letu 1984 so znašale neporavnane obveznosti po samoupravnem sporazumu za urejanje stavbnih zemljišč družbeno usmerjene stanovanjske gradnje že 56 odstotkov. Lani je poravnalo obveznosti le osemnajst organizacij, v celoti pa le: Keramična industrija Liboje, DEM Podlog, Hmezad—Tovarna krmil, Kmetijska zadruga Savinjska dolina in Interna banka. Stanje je še zlasti zaskrbljujoče, saj s tako malo zbranega denarja ni možno urediti kanalizacije, vodovoda in cest v žalski občini. Nekatere delovne organizacije so občinski izvršni svet zaprosile za oprostitev oziroma popravek izračuna obveznosti. Plačila obveznosti za komunalo in ceste so v preteklem srednjeročnem obdobju oprostili le Garant Polzelo, Tekstilni tovarni Prebold pa so popravili obveznosti, tako da se bo upošteval samo družbeni proizvod, ki so ga ustvarili delavci v občini. Kot so menili na seji izvršnega sveta, pri vseh ostalih neplačnikih ni razlogov za oprostitev. Delno so oprostili plačila za plačevanje obveznosti za urejanje stavbnih zemljišč Tekstilno tovarno Prebold zaradi prej navedenih vzrokov, v celoti pa so oprostili Garant Polzela, Lik Savinja-tozd Pohištvo Šempeter, GIP Ingrad, ker niso oblikovali sklada skupne porabe. Četrtino manj denarja bo za tovrstne potrebe odštela tudi trgovska delovna organizacija Savinjski magazin, ki ima poslovne enote po vsej občini, jim povzroča dodatne obremenitve. -mn ODLOČANJE O ZE SPREJETEM Zakaj ste nas sklicali, saj je že vse odločeno. Prispevne stopnje so že objavljene in že veljajo. Sedaj moramo samo formalno potrditi to, kar je že sprejeto. Odločanje delegatov je tako samo na papirju, praksa pa gre svojo pot. Takšno sklicevanje sej skupščin SIS je samo zapravljanje časa. Te in še nekatere pripombe smo lahko slišali pretekle dni na račun sprejemanja novih in predvsem višjih prispevnih stopenj za zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo in zaposlovanje. Postopek je kritično ocenilo predsedstvo občinske konference ZK in zahtevalo od strokovnih služb SIS, da skličejo skupščine SIS, čeprav imajo nekatere pooblastila, da lahko to nalogo opravijo izvršilni organi skupščin. Omenjeno problematiko je obravnavalo tudi predsedstvo občinske konference SZDL in menilo, da je takšen postopek, kot je bil predviden, lahko le izjema, ne pa pravilo. Ugotovili so tudi, da ta problematika ni tako enostavna, kot izgleda na prvi pogled. Zaradi nenormalnih gibanj rasti osebnih dohodkov in rasti stroškov je prispevne stopnje nujno treba prilagajati med letom, kar je tudi zakonska zahteva. »Vsako trimesečje moramo najprej ugotoviti stroške in priliv sredstev, pripraviti nove izračune in šele na to lahko predlagamo ukrepe. Nato moramo sicer nujne spremembe uskladiti z izvršnim svetom. Za širšo razpravo nam potem vedno zmanjka časa, kajti če hočemo pravočasno zagotoviti potrebna sredstva za dejavnost SIS, moramo hitro ukrepati. V nasprotnem primeru se nam vsi načrti postavijo na glavo. Sicer pa med letom ne gre za spremembo programa, ampak za rebalans finančnega plana, kar je posledica inflacije, na ka- tero pa sami ne moremo veliko vplivati. Zato bi bilo smotrno, da bi vse skupščine pooblastile svoje izvršilne programe, da lahko med letom prilagajajo finančne načrte skladno z družbenimi usmeritvami. To bi bilo tudi racionalneje in učinkoviteje,« je članom predsedstva občinske konference SZDL pojasnil Marjan Golob, vodja skupnih služb SIS. Sicer pa je bila dosedanja prispevna stopnja 20;82 odstotka med najnižjimi v regiji in SRS, nova pa je večja za 4,43 odstotka, do konca leta naj bi zbrali 430 milijonov dodatnih sredstev za realizacijo sprejetih programov. Torej kritike, ki so letele predvsem na račun strokovnih služb SIS, niso povsem upravičene, čeprav niso skladne z delegatskim sistemom. Torej se teorija in praksa tudi na tem področju razhajata. ik (Ne)delovni čas Tudi po devetih mesecih letošnjega leta z gospodarskimi gibanji v naši občini ne moremo biti zadovoljni. Tako v regiji kot v republiki vztrajno drsimo. Med vzroki so največkrat omenjeni visoka rast cen surovin, obresti, nerealen tečaj dolarja, ki ne spodbuja izvoza, v zadnjem času pa je veliko govora o obremenitvi gospodarstva z družbenimi obveznostmi. Na takšno stanje sami nimamo dosti vpliva, osebni dohodki, ki sicer niso skladni z ustvarjenim dohodkom, pa v stroških predstavljajo le nekoliko odstotkov, zatrjujejo predstavniki organizacij združenega dela. Seveda ne pozabljajo omenjati tudi notranje rezerve, ki pa največkrat niso podrobneje razčlenjene. Delati moramo več in bolje, to je sicer ugotovitev, ki jo lahko večkrat slišimo, toda kako, še nismo natančno ugotovili. Morda pri tem mislimo na (ne)delovni čas. Beseda delovni čas v naši praksi najbrž pomeni le začetek in konec delovnega časa. Znane so ugotovitve, da pri nas delamo le dobro polovico delovnega časa, ostalo odpade na razne sestanke, malico in »druge obveznosti« med delovnim časom. Seveda to zopet ne velja za vse, delovni čas delavca za strojem, pri katerem je osebni dohodek odvisen od norme, je dosti bolj intenziven kot pri tistih, ki niso vezani na normo. In koliko je teh? Podrobnejšo analizo lahko kaj hitro napravi vsak zase. V praksi pa zgleda, da je to tabu tema, ki se je le redki lotevajo. Bil je primer, da so v eni izmed delovnih organizacij posebej stimulirali pravočasen začetek dela, sindikati pa so to kritizirali, češ da za osemurno delo že tako dobivamo osebni dohodek. Sicer pa notranje rezerve niso samo v delovnem času, tudi poraba energije in materialov krepko presega razmerja v primerjavi z zapadnim svetom. In če je za marsikaj kriv sistem oziroma ukrepi vlad od zveze do občine, za delovni čas, varčevanje z energijo in surovinami in še za vrsto notranjih —• največkrat subjektivnih razlogov, leti niso krivi. Ve pa se tudi, kdo je za to odgovoren. j. k. Beli kamen in dve besedi in šopek rož. Kdo ga je prinesel? Kdo ga je nabrat? Nihče ne ve. Ve se samo, zakaj ga je dai. Kdaj kabelska televizija? Zanimanje za uvajanje kabelske in satelitske televizije je tudi v naši občini vsak dan večje. Pred kratkim je o sicer še ne organiziranih pobudah razpravljal svet za informiranje pri občinski konferenci SZDL. Svet je sprejel stališče, naj krajevne skupnosti ugotove interes krajanov in ga sporočijo občinski konferenci SZDL, ta pa bo usklajevala nadaljnje aktivnosti pri uvajanju kabelske in satelitske televizije. Najbrž pa bo od želja do izvedbe preteklo še precej časa, kajti mnoga vprašanja ob uvajanju te nove komunikacijske tehnologije še niti približno niso rešena. Najprej bomo morali želje prenesti v prostorski plan v delovni plan PTT in RTV Ljubljana, pa tudi proizvajalci opreme se bodo morali še marsikaj dogovoriti in uskladiti, nazadnje pa bo treba zagotoviti še sredstva. Šele tedaj bodo lahko stekle konkretne akcije. Skratka: ob vsem tem je še toliko neznank, da se resnično ne kaže zaletavati. Gotovo pa je, da bi nosilci aktivnosti, ki so opredeljeni že v nekaterih stališčih na ravni republike lahko storili več, kot so. Bojazen, da bomo tudi na tem opodročju počasi napredovali, je upravičena. Zato pobude in aktivnosti krajevnih skupnosti niso odveč, nasprotno brez njih ne bo bistvenega premika. jk V__________________________________________________________________J «8 iet nama žaleč Unazad aerina VAŠ OSKRBOVALEC Ml blagovnica WLÙ Hmezad- (ffi) Hmezad ŽALEC - ha IZ»**1 Vaš nakup oOpO^*^ od vijaka do traktorja AGRINA —-----\ Programske konference SZDL V_____________________________, November bo, kot je to običajno, tudi letos mesec, v katerem bodo organizacije SZDL v vseh krajevnih skupnostih ocenjevale svoje delo in pripravljale programske usmeritve za naslednje obdobje. Paleta aktivnosti in področij dela, ki naj bi jih na ' programskih sejah obravnavali in ocenili, je zelo široka in izhaja že iz samega značaja dela organizacij SZDL. Ob standardnih temah ter konferenc, kot so delovanje krajevne samouprave, komunalni problemi, delo družbenih organizacij in društev, delovanje delegatskega sistema in podobno, bomo letos morali več pozornosti posvetiti delu vseh drugih družbenopolitičnih organizacij v okviru SZDL. Prav tako bomo v vseh tistih sredinah, kjer so se odločili za drugačen način oblikovanja delegacij kot v preteklem mandatu, presodili, ali je ta sprememba kaj pripomogla k boljšemu delu naših delegacij. Ob volitvah spomladi letos je bil eden glavnih razlogov, zaradi katerih smo se odkločali za (v večini primerov) zmanjševanje števila delegacij prav to, da prejšnje niso delale tako, kot smo pričakovali in želeli. V zvezi z delovanjem delegatskega sistema bomo morali nameniti nekaj časa tudi usposabljanju delegatov in članov delegacij. Ljudi, ki delajo v delegacijah — in na žalost še marsikoga drugega moramo prepričati, da usposobljen delegat lahko bolje dela in več prispeva k uresničitvi interesov svoje sredine. V zimsko-pomladni sezoni zato pripravljamo usposobljanje delegatov iz cele občine. V marsikateri krajevni skupnosti se bodo pogovarjali tudi o samoprispevku. Kjer ga že imajo, bodo ocenili rezultate, kjer ga še nimajo, naj bi razmišljali o uvedbi, saj so sredstva, zbrana na tak način, najpomembnejši vir za izboljšanje življenjske ravni krajanov in krajevnih skupnosti. Programske seje bodo tudi priložnost za izvedbo kadrovskih sprememb v tistih krajevnih organizacijah, kjer so vodstvu potekli mandati ali če bodo oceniii, da delo v preteklem obdobju ni bilo dobro. Kristjan Markovič Dobra pripravljenost enote TO Dvodnevno vajo so pripadniki enote TO izkoristili za strokovno izpopolnjevanje, preverjanje telesne usposobljenosti, streljanje s polavtomatsko in avtomatsko puško, seznanili pa so se tudi s političnimi in gospodarski razmerami v občini. »Vaja je potekala po predvidenem programu, pripadniki enote pa so svoje naloge resno in uspešno opravili. Še posebej sem zadovoljen z rezultati streljanja,« je na kratko ocenil vajo Emil Pižorn. Sicer pa so nam več povedali Bojan Pajenk, ' Dušan Urankar in Polde Sed-minek, ki so bili še posebej uspešni pri preverjanju strelskih sposobnosti. Bojan Pajenk: »Za boljšo pripravljenost so takšne vaje nujne. Program je bil zahteven, vendar smo ga uspešno opravili. Pomembno je tudi, da na vajah krepimo medsebojne tovariške odnose. Z rezultatom streljanja sem zadovoljen, saj sem imel samo en zgrešen strel.« Dušan Urankar: »Streljal sem s polavtomatsko puško in ker nisem imel zgrešenega strela, sem z rezultatom seveda zadovoljen. Takšen rezultat sem tudi pričakoval, saj kar precej treniram. Sem namreč tudi lovec in imam dovolj možnosti za trening. Tokratno streljanje je bilo eno najzahtevnejših, sicer pa bi za preverjanje strelskih sposobnosti potrebovali več časa — tako za priprave kot za izvedbo.« Polde Sedminek: »Z rezultatom streljanja sem sicer zadovoljen, za zgrešen strel pa je kriva tudi polavtomatska puška. Takšne vaje, kot je tokratna, so nujno potrebne za boljšo pripravljenost in usposobljenost. Ker vemo, kaj moramo narediti, ni težav. Najzahtevnejše bo' preverjanje telesne pripravljenosti, vendar bomo tudi to zmogli.« jk Na posnetku pionirji gasilci šempetrskega sektorja, ki so si mod drugim ogledali gasilski dom in muzej v Žalcu. Občinska gasilska zveza je tudi letos pripravila bogat program aktivnosti v mesecu požarnega varstva. Organizirali so več strokovnih posvetov in vrsto tekmovanj za člane, članice in veterane. Na občinskem gasilskem tekmovanju v Preboldu je sodelovalo 35 desetih, nastopilo pa je 23 mo- ških in 12 ženskih ekip. Največ uspeha pri članih je imela desetina Prebold—Dolenja vas, pri članicah desetina iz Vinske gore in pri veteranih desetina iz Kaple vasi. Ker je bilo letos precej več požarov, so se člani žalskega društva odločili posebno pozornost nameniti strokovnemu izobraževanju. Ravnanje z zahtevno gasil- sko opremo je namreč pri gašenju požarov odločilnega pomena. Organizirali pa so tudi srečanja mladih gasilcev po sektorjih. Aktivnosti v okviru meseca požarne varnosti pa so zaključili s pregledom občinskega gasilskega centra in prioritetnih društev. jk POKAL ŠOLI NA POLZELI S podelitvijo prehodnega pokala za najlepše urejeno šolsko okolje osnovni šoli Vera Šlander na Polzeli se je končala letošnja akcija Celjske turistične zveze. Slovesnosti ob podelitvi se je udeležila tudi delegacija iz pobratene občine Parunovac, s katero sta pobrateni krajevna skupnost in osnovna šola. V ocenjevanje šolskih okolij je bilo letos vključenih 54 osnovnih šol celjskega območja, ki so bila letos lepše urejena kot lani. Najboljšo oceno za vzorno urejeno okolje je dobilo deset šol, prvo mesto in prehodni pokal pa so podelili osnovni šoli Vera Šlander na Polzeli. Namen akcije Celjske turistične zveze je na slovesnosti poudaril Zoran Vudler, želi pa doseči, da bi se mladi sistematično, to je v krožkih ali turističnem podmladku, vključevali v prizadevanja za urejeno okolje kraja, domače hiše ali stanovanja. Vse to pa je osnova za razvoj turizma pa tudi odraz naše kulture, civilizacije in humanosti. Šola na Polzeli je prejela prehodni pokal predvsem zato, ker so od lanskega leta do letos pri urejanju zelenic, stavb in šolskega okolja med vsemi šolami dosegli največji napredek, pri čemer imajo zasluge mentorji, učenci turističnega podmladka na šoli in člani novinarskega krožka. Ker je novinarski krožek vodil domala vse akcije, se je Turistična zveza Slovenije odločila in novinarskemu krožku na Polzeli, ki ga vodi mentorica Valerija Pukl, podelila turistični nagelj. T. Tavčar Ravnateljica osnovne šole Vere Šlander Polzela prejema ob dnevu šole spominsko darilo iz Parunovca Novinarski krožek dobil turistični nagelj Spoštljivo slovo našega Petra Auschwitz, kjer je marca 1943 zverinsko mučena umrla. Za njeno smrt je Peter izvedet šele po osvoboditvi. Čeprav se Petru rana še ni dovolj pozdravila, sta morala oba z očetom v I. Savinjsko četo. Pripravljala se je večja partizanska akcija, vendar je vmes prišlo do bitke na Čreti, v kateri sta bila udeleženca tudi oba Petra — oče in sin. V tej bitki je bil izgubljen tudi radioaparat, ki so ga zaplenili Nemci. Iz rodnih Griž sta se v sestavu Savinjskega bataljona odpravila na Brežiški pohod. V borbi z Nemci pri Sv. Helerii blizu Slivnice je padel Petrov oče — Jur. Po tej bitki si je Peter zaman ogledoval kolono Savinjskega bataljona. Svojega očeta ni našel, pa tudi na zastavljena vprašanja, kaj je z njim, ni dobil zadovoljujočega odgovora. Naključje je hotelo, da je bit Peter že naslednjega dne huje ranjen v kolk in nogo. Sam se je moral pomikati skozi zasnežene in neznane gozdove Kozjanskega. Ni vedel, na kakšne ljudi bo naletel. Njegovo iskanje se je končalo dokaj srečno. Našel je poštenjake. Vtise tistih ' strahotnih dni brez izhoda je ohranil globoko v srcu. Ljudi, ki so mu pomagali ozdraviti rane in ga vrniti v organizirano delo OF, je oboževal in spoštoval vse do smrti. Kasnejša partizanska leta so mu potekala v bratski republiki Hrvatski. Postal je vojaški in politični funkcionar. Vsa povojna teta, vključno s študijem ekonomije, je Peter povezoval z veliko vizijo svoje začetne skojevske revolucionarnosti. Kadar je le našel čas, se je ukvarjal s svojim hobijem — sadjarstvom. Rojstno domačijo je naprävil za pribežališče po dolgih izčrpajočih sestankih v vseh mogočih forumih. Toda vmes je posegla uničujoča bolezen in smrt. Mi vsi bomo Petra vedno povsod pogrešali; zahvaljujemo se mu za vse, kar je storil za nas, naše prihodnje generacije, posebej pa še za iskreno tovarištvo, ki nam je vedno grelo srce, še posebej sedaj, ko je tovarištva iz dneva v dan manj. Letošnje srečanje borcev na Čreti je potekalo brez Petra, toda ni ga bilo, ki se ga nebi spoštjivo spomnil. Cveta MIKUŽ Prispevek za posodobitev bolnišnice Na žiro račun sklada za posodobitev celjske bolnišnice so do 30. septembra 1986 nakazale sredstva naslednje delovne or- ganizacije iz naše občine: KZ Savinjska dolina — TZO Tabor 378.000 LIK Savinja — TOZD Pohištvo Šempeter 431.406 KZ Savinjska dolina — TZO Polzela 41.874 KZ Savinjska dolina — TZO Tabor 29.680 KZ Savinjska dolina — TZO Vransko 32.227 KZ Savinjska dolina — TZO Šempeter 39.858 KZ Savinjska dolina — TZO Braslovče 50.269 KZ Savinjska dolina — TZO Gotovlje 47.286 KZ Savinjska dolina — TZO Petrovče 47.504 KZ Savinjska dolina — TZO Trnava 35.018 KZ Savinjska dolina — TZO Prebold 42.156 HMEZAD - DSSS Žalec 179.488 HMEZAD— Gostinstvo-turizem Žalec 588.717 HMEZAD — Interna banka DS 207.739 Rekapitulacija po občinah CELJE 79.506.192 LAŠKO 11.354.932 ŽALEC 8.117.980 MOZIRJE 2.342.080 ŠMARJE 2.212.650 VELENJE 2.091.531 ŠENTJUR 1.086.078 - SEVNICA 251.286 SL. KONJICE 227.200 SKUPAJ 107.189.929 Štab občine Žalec za zbiranje sredstev za posodobitev bol- nišnice poziva vse tiste delovne organizacije in zasebnike, ki še niso nakazali enodnevnega zaslužka v letu 1986, da store to do konca novembra. Dobrodošla bodo tudi vsa izredna sredstva, ki bodo nakazana na račun, kot tudi prostovoljni prispevki upokojencev in ostalih občanov. V preteklem tednu so vsi slovenski dnevniki objavili vest, da je umrl predvojni revolucionar, prvoborec in povojni funkcionar Peter Šprajc-Slavc. Mi njegovi rojaki pa smo našega častnega občana Petra poznati tudi intimneje. Prav zato ga je velika množica ljudi v jesenskem torkovem popoldnevu v nemi bolečini in spoštovanju spremljala v njegovi zadnji tihi dom. Spominjali smo se mladega fanta, ki je rasel v rudarski družini, znani po svoji pro-svetljenosti. Mama Hanka in oče Peter sta mu bila svetal zgled, kakšen mora biti človek, ki hoče ustvarjati lepši jutri: pošten, predan ideji in revolucionaren, čeprav visi nad njim režimski vijak. Na pašo je odhajat s knjigo v eni in z nepogrešljivo violino v drugi roki. Etike ga je učila narava, pesem ga je spremljala vse do groba. Kadar je razpredat svoje spomine na mladost, na gimnazijska in skojevska leta, ni bito pri njem zaznati nikakršne nostalgije, temveč še vedno navdušenje takratnih dni, ki ga je znat tako dobro prenašati tudi na našo mlajšo generacijo, kjerkoli je prišel z njo v pomenek. Živo je znat prikazati veselje, ko so takrat prepovedani skojevski sestanek na hitro spremenili v tam-buraško vajo, ko jih je zalotila stara jugoslovanska žandarmerija. V mladih je znal prebuditi duh tovarištva, ki so ga čutiti skojevci ob svojih srečanjih v športni dejavnosti, kulturni, pa tudi politično-idejno izobraževalni. Rad se je spominjal tudi vojnih dni, toda ta so mu prinesla vrsto grenkih preizkušenj, tudi izgubo obeh staršev. S posebno ljubeznijo se je spominjat zadnjega srečanja s svojo mamo Manko. Peter je bil namreč 20. septembra 1941 ranjen v borbi z Nemci in wehrmanni v Vrheh nad Šmartnim ob Paki. Takrat je padel tudi njegov dolgoletni skojevski tovariš Nadi Raček. Ker se je Petru zaradi mraza rana grdo zagnojita, se je pridružit svojemu očetu Petru-Juru, ki je takrat primerno razmeram premikat svojo radiotehniko iz skrivališča v skrivališče. Rano mu je zdravit dr. Potrata iz Griž. Ne da bi Peter vedel, je dr. Potrata organiziral srečanje vse družine. Bito je poslednje srečanje, kajti mater so kmalu odpeljali Nemci v Peter Šprajc NESMISELNI PREDLOGI REORGANIZACIJE Izvršni svet in družbenopolitične organizacije v Žalcu ne podpirajo predloga samoupravne reorganizacije LIK Savinja Celje. Tako bi lahko na kratko strnili razpravo, kajti iz predloženega predloga, napisanega na dveh straneh, ni mogoče natančneje razbrati upravičenosti za reorganizacijo. Predlog brez vsakršnih ekonomskih kazalcev, ki bi opravičeval reorganizacijo oziroma boljše gospodarjenje, prednosti v krepitvi samoupravnih odnosov, ki jih iz gradiva ni mogoče razbrati, kaže na sila neresen pristop predlagatelja, so menili razpravljalci. Samo za to, da bi izboljšali medsebojne odnose, organizacijo in delitev dela in zmanjšanja stroškov režije v temeljnih organizacijah, najbrž ni potrebna reorganizacija. Ti problemi pa dajejo vtis, da vodstvo in strokovne službe delovne organizacije ne obvladujejo razmer, ki so tudi posledica zaostrenega gospodarskega stanja. Povsem nerazumljiv pa je predlog, da bi sedanjih sedem temeljnih organizacij strnili v tri, še posebej za to, ker so lokacijsko nepovezane. Namesto da bi se ukvarjali z vprašanjem, kako iz te težke gospodarske situacije, v kateri se nahaja delovna organizacija, je toliko bolj vprašljivo razburjanje delavcev z razpravami o reorganizaciji, kar se bo gotovo zopet odražalo v rezultatih, so menili člani predsedstva OK ZKS. Po predlogu naj bi se temeljna organizacija Pohištvo Šempeter združila v TOZD Pohištvo finalna proizvodnja s sedežem v Celju, s čimer pa se delavci ne strinjajo. S tem predlom se ne strinjajo tudi občinske družbenopolitične organizacije in izvršni svet. jk Srečanje brigadirjev Brčko—Banoviči Ob štirideset-letnici mladinskih delovnih brigad bo, 7. in 8. novembra, v Banovičih drugo srečanje brigadirjev. Organiziran bo prevoz z vlakom, s 75 odstotnim popustom in prenočitev v Banovičih. Interesenti (udeleženci akcije) naj se javijo najkasneje der* 5. novembra na OK ZSMS Žalec. Podrobnejše informacije bodo objavljene v sredstvih javnega obveščanja. Poziv brigadirjem veteranom Letos mineva 40 let od takrat, ko so mladi širom naše domovine zavihali rokave, zavihteli krampe in lopate, da bi se čimprej odpravile posledice vojne in obnovila porušena domovina. Ne da se prešteti vseh ur, prepeljanih samokolnic, pa tudi žuljev pri izgradnji cest, železnic, vodovodov in drugih pomembnih objektov. Še bolj so neizmerljiva nešteta poznanstva in prijateljstva, ki so bila skovana in ohranjena skozi štiri desetletja. Zal se danes glede mladinskih delovnih akcij porajajo vprašanja in dvomi. Nesporno je, da je mladinsko prostovoljno delo v povojni zgodovini odigralo svojo vlogo in opravičilo svoj obstoj. Ponosni moramo biti na fante in dekleta iz naše doline, ki so se množično vključili v mladinske delovne brigade od osvoboditve do danes. Mladinske delovne akcije še vedno, tudi danes, opravičujejo svoj obstoj, treba jih je le prilagajati željam, možnostim in potrebam današnjega časa. Pri OK ZSMS Žalec in Občinskem svetu ZSS Žalec smo se odločili, da v počastitev 40-letni- ce mladinskega prostovoljnega dela in 10-letnice samostojne MDB Slavko Šlander Žalec, ki jo praznujemo drugo leto, pripravimo srečanje brigadirjev veteranov naše občine. Žal so naši spiski brigadirjev do leta 1977 nepopolni. Imamo le spisek brigadirjev, ki so se udeležili srečanja v »Peklu« in brigadirjev veteranov naše občine, ki so se letos Udeležili proslave v Brčkem. Zato vabimo vse brigadirje, da sporočite, kdaj in v kateri brigadi ste sodelovali na naš naslov: Občinska konferenca ZSMS Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, tel. 714-216, vsak dan od 7. do 15. ure, najkasneje do 10. decembra. Prav tako prosimo vse udeležence MDB Veljko Vlahovič na ZMDA NIŠ 79’ in MDB Slavko Šlander na ZMDA Goričko 79, da nam sporočijo svoje podatke, ker so sedanji nečitljivi in se bojimo, da bi prišlo do pomote. Za čas, mesto in obliko srečanja se bomo z brigadirji veterani naknadno dogovorili. Vsem pošiljamo brigadirski zdravo z željo, da čimprej organiziramo prijetno srečanje. J. Kos Karta občine Žalec Občinska geodetska uprava je založila in izdala karto občine v merilu 1:50 000. Izdelal jo je inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, na njej pa so glavne cestne prometnice prikazane v rumeni barvi, ostale ceste, kolovozi in tudi nekatere steze pa so vrisane manj vpadljivo. Dobro je vrisana steza iz Letuša na Bezo-vec ali doma ZB na Dobrovljah (posebej ni označen, kot tudi ne vrsta lovskih koč). V rdečem krogu so označeni planinski domovi, kot piše na legendi, vendar so Dragov dom kar precej prestavili s Homa na vzhod, na Gori Oljki pa ga sploh niso označili, Zajčevo kočo pa so pripisali izven občinskih meja k domačiji Krivičnik. Na njej tudi ni vseh spomenikov NOB (Gorica Zaplanina, Presedla, Creta . . .). In najvišji vrh na meji naše občine je Črni vrh 1204 m na Veliki planini, čeprav so novejše južno poimenovanje zapisali mnogo večje. Kdor se bo oelial no glavni cesti, bo zaman iskal Dobertešo vas, saj je označen le Šempeter. Označena je cesta do Pekla, ostalih turističnih zanimivosti pa na njej ni najti. In smučar bo našel le eno vlečnico, pa prav nobene skakalnice. Zaman boste iskali tudi Žovneško jezero. Planinska založba pri PZS je izdala prvič POSAVSKO HRIBOVJE — planinsko karto v merilu 1:100.000 z vsemi planinsk.mi objekti, to je domovi, kočami in potmi. Na njej je ves južni' del občine. Po obeh kartah bodo verjetno radi segli planinci ali pa tisti, ki so jim zanimive hoja, kolo, pa morda tudi vožnja z avtomobilom. Tudi kak turist se je ne bi odrekel pri Peklu ali Rimski nekropoli, če mu jo bodo znali ponuditi. Po vsej verjetnosti pa bo za turiste zanimivejša druga izdaja, na kateri bo morda več turističnih zanimivosti kot na tej. B. J. Žalski čebelarji v Šmihelu Edina slovenska čebelarska družina v Šmihelu v Avstriji je pred dnevi praznovala 65-letnico. Najprej je.bila slovesnost v Šentanelu. Slovesnosti se je udeležilo tudi okrog 70 žalskih čebelarjev, ki že vrsto let uspešno sodelujejo s slovenskimi čebelarji iz Šmihela. Na srečanju so se zvrstili številni govori. Nič kolikokrat je bil poudarjen pomen tovrstnega srečanja in izmenjava strokovnih izkušenj in poglabljanje prijateljskih vezi med ljudmi, ne glede na državne meje. Na obeh straneh meje tudi opozarjajo, da bodo morali posvetiti več pozornosti in skrbi boju za čisto okolje, drugače se bodo čebele odselile v bolj zdrave kraje. V imenu društva slovenskih čebelarjev v Avstriji so najzaslužnejšim podelili priznanja. Med čebelarji iz Žalca ga je prejel Tone Rozman, predsednik skupščine čebelarskih družin občine Žalec. Priznanja za opravljeno delo Delavci trgovske delovne organizacije Savinjski magazin so s svečanim zborom kolektiva strnili praznovanje 35-letnice uspešnega dela in razvoja. Dobili so številne pohvale in priznanja, ki so jih na svečani seji delavskega sveta izrekli poslovni partnerji, predstavnik izvršnega sveta ter predsednik občinske konference ZKS Franjo Tilinger, ki je delavcem Savinjskega magazina takole čestital za uspešno prehojeno pot in dosežene rezultate: »Razvoj ste gradili na lastnih silah in sredstvih, kar v preteklosti ni bilo lahko. Sedaj vemo, da je bila to pravilna pot. Posluh in skrb za preskrbo naših občanov je bila vedno vaša prvenstvena naloga in ker„ste jo uspešno opravili, ste na to lahko ponosni. Vztrajnost je gotovo odlika vašega kolektiva in želim, da boste tako nadaljevali tudi v prihodnje.« Med številnimi priznanji je bilo tudi slišati, da je Savinjski magazin vsa pretekla leta uspešno skrbel za vzgojo lastnega kadra. Najbolj prizadevnim delavcem so na svečanosti na Gomilskem podelili plakete in pri- znanja. Plakete so prejeli Pavla Hlačar, Anica Strgar, Nada Orešnik in Franc Gostinčar; znak delovne organizacije pa Greta Au-breht, Vida Grobelnik, Jožica Jelen, Marija Strahovnik, Izidor Ograjenšek, Zvonka Skrabar, Romana Klinc in Zofija Cizej. »Preteklih 35 let je povezanih z mnogimi uspehi, z napredkom pa tudi s težavami. Prav te smo z vztrajnim delom premagovali, zato smo na prehojeno pot ponosni. Tudi danes, ko se srečujemo s težkimi gospodarskimi razmerami, ne omahujemo. Še več: smelo smo začrtali program srednjeročnega razvoja, v novi samoupravni in poslovni povezanosti pa pričakujemo uresničitev zastavljenih ciljev. — V službi potrošnikov — bo naše geslo in usmeritev tudi v prihodnje,« sta med drugim dejala na svečanem zboru kolektiva predsednik delavskega sveta Karli Lobniker in direktor delovne organizacije Tone Privoš-nik. Posnetek je s svečane seje delavskega sveta. jk V Juteksu hitreje do novih proizvodnih programov ___________________________J Juteksovi delavci so v drugi polovici oktobra praznovali se-deminštirideseto obletnico kolektiva. V vseh teh letih obstoja je ta tekstilna delovna organizacija doživljala številne vzpone in padce, ki so jim botrovali spreminjajoči se pogoji gospodarjenja in ne nazadnje nelojalna konkurenca na tržišču. Kot vse kaže, bodo v Juteksu letošnje poslovno leto dobro zaključili, čeprav še v prvi polovici leta tega nikakor niso mogli pričakovati. Pred dobrim letom in pol se je namreč prodaja njihovih glavnih proizvodov — talnih oblog in jute — zmanjšala tako na domačem kot tujem tržišču. Z velikimi napori pa so v drugi polovici leta že našli nove kupce, tudi na konvertibilnem tržišču. Tako so v tem času vsaj približno dosegli raven prodaje preteklih let. Toda zavedajo se, da se položaj na tržišču lahko zelo hitro spremeni in zato si v razvojni službi prizadevajo, da bi čimprej našli nov nosilni programu. Večina od 450 delavcev Jutek-sa je sedaj zaposlenih na dveh osnovnih proizvodnjah, to je na predelavi jute in talnih oblog. Tako letno predelajo nad dva tisoč ton jute. Povpraševanje po le-tej se je letos na domačem tržišču še posebej zmanjšalo. Manjšo prodajo doma pa so nadomestili z izvozom na konvertibilna tržišča in letos so prodali več kot tri četrtine proizvedenih količin. S finančnim učinkom prodaje na tuje niso tako zadovoljni, kajti izvozne stimulacije niso dovolj za pokrivanje cene. Pred dobrim letom dni se je slabo pisalo tudi proizvodnji talnih oblog. Zmanjšal se je izvoz V Sovjetsko zvezo in prav tako tudi povpraševanje na domačem tržišču. Pospešeno so v tem času iskali nove kupce in letos so precejšen del proizvodnje že izvozili na Čehoslovaško. Toda še vedno nimajo izkoriščenih vseh zmogljivosti pri tej proizvodnji. Naredili bi lahko še več, če bi bile potrebe tržišča večje. Prav nasprotno kot pri juti in talnih oblogah je pri proizvodnji arnita oziroma netkane mreže. Le-ta služi za krepitev gradbenih izolacijskih materialov, filcev, talnih oblog in parketa. S tem izdelkom so se na jugoslovanskem tržišču dobro uveljavili in so zaenkrat še edini proizvajalci tovrstnega materiala. Tudi zmogljivosti so pri tem dobro izkoriščene in letno lahko naredijo okoli tri milijone kvadratnih metrov netkane oziroma lepljene mreže. Zaradi velikih nihanj prodaje njihovih osnovnih proizvodov si prizadevajo, da bi se čimprej opredelili za nov, nadomestni program. V ta namen so na novo opredelili naloge delavcev v razvojno-raziskovalnem oddelku. Čeprav je možnosti za nove proizvode več, odločitev nikakor ne bo lahka. Kaj bo tisto, kar bodo v Juteksu še delali v prihodnjih letih, je še prezgodaj govoriti. Opredelili pa so že tri možnosti, ki bi jih lahko izkoristili v proizvodnji. Na prvo mesto postavljajo uvedbo programa, ki bi ga lahko uresničili s sedanjimi zmogljivostmi. To naj bi bila izdelava plastificiranih pletiv. Med možnostmi pa vidijo tudi sodelovanje z domačim ali tujim partnerjem. Tako se dogovorjajo z begunjskim Elanom in švedsko firmo IKEA. V kooperaciji zTe-to’ naj bi izdelovali samolepilne talne obloge, kar bi bila vsekakor precejšnja novost na tržišču. Poleg težav pri prodaji proizvodov jih imajo precej zaradi finančne nediscipline vseh domačih kupcev. Prav tako jih pri nabavi reprodukcijskega materiala ne manjka. Juteks ima nad petdeset odstotkov uvoženih surovin in so kljub temu da si prizadevajo za dobre poslovne odnose, méd tujimi dobavitelji slabi plačniki. Poslovne banke denarja ne nakazujejo pravočasno, in čeprav ne po svoji krivdi, izgubljajo poslovni ugled. Marjana M. Natek Nova tovarna Za kolektiv TT Prebold bo 15. novembra pomenil novo delovno zmago, saj bodo v okviru praznika cbčine Slunj predali namenu novo tovarno konfekcije, ki so jo zgradili na nerazvitem področju v osrčju Korduna. Poleg nove predilnice, ki bo veljata okrog dva milijona dolarjev in za katero so dobili kredit mednarodne bančne korporacije iz Was-hingtona, je tovarna v Slunju največji zalogaj na področju investicijske dejavnosti preboldskih tekstilcev v tem letu. Predračunska vrednost tovarne v Slunju znaša 944 milijonov, sredstva zanjo pa so zagotovili iz sklada za nerazvite SRH in znašajo skoraj polovico predračunske vrednosti, precejšen del sta prispevala KB Karlovac in vojni servis iz Beograda; nekaj nepovratnih sredstev, okrog ene četrtine, pa so sredstva tovarne. v Slunju Izvajalec gradbenih del je Ingrad Celie, vsa ostala delà pa opravljajo sami delavci vzdrževanja iz matične tovarne. Dela so potekala skladno s planom in je bil v pičlih petih mesecih objekt zgrajen in predan namenu. Da bo proizvodnja v njem nemoteno tekla, so v Preboldu več mesecev usposabljali delavce iz Slunja in okolice, ki bodo sedaj v novi tovarni našli socialno varnost. Izbor proizvodnje nove tovarne v Slunju predvideva krojenje in šivanje zaščitnih oblačil iz prefla-ma, neplama,. izdelavo gasilskih delovnih oblek in ostalih zaščitnih uniform. Izdelovali bodo tudi zaščitne otroške palerine ter robili kuhinjske serviete in plenice. Nova tovarna bo zaposlila 244 delavcev, to pa uresničuje načrt izpred let, ko se je TT Prebold odločila, da bodo svoje zmogljivosti širili tam, kjer je dovolj delovne sile. D. Naraglav Leo Frelih v Agrini Med nedavnim obiskom v Hmezadu si je predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih med drugim ogledal proizvodnjo predelave zdravilnih zelišč v temeljni organizaciji Sadeks, nato pa se je pogovarjal s predstavniki delovne organizacije Agrina. »Vaš proizvodni program je zelo zanimiv, pomembno je, da ste ga vse- binsko pravilno zaokrožili. Nekatere izkušnje, ki jih imate, so dragocene zlasti na področju oskrbe kmetijstva z mehanizacijo in potrebnimi surovinami. Takšno, kot je vaša usmeritev, podpiramo tudi v Zadružni zvezi'. Vaši razvojni cilji so sicer smeli, vendar nujni za nadaljnji razvoj,« je ob zaključku pogovora dejal Leo Frelih, jk IGD Zarja dobilo novo opremo Januarja so v Zarji Petrovče ustanovili industrijsko gasilsko društvo. Ker je značaj njihove proizvodnje takšen, da je požarna ogroženost večja, so se odločili za ustanovitev gasilskega društva. Trenutno šteje društvo 32 članov, ob prazniku delovne organizacije pa so dobili kombi in brizgalno. Pomembno pridobitev je na priložnostni svečanosti predal namenu predsednik društva Ervin Košir. jk Z novim namakalnim sistemom — gospodarna poraba vode — ' ------ ....— - — Tozd Grames, ki posluje v sklopu Hmezadove organizacije Strojna Žalec, se je pred leti že uveljavil z izsuševanjem kmetijskih površin. Izsušili in uredili so več tisoč hektarjev zemljišč — večino v drugih republikah. K tej dejavnosti pa so dodali še sistem namakanja agrokap, ki je primeren za sadjarje, vinogradnike in povrtni-narje. Prizadevanja na tem področju niso nova, so pa v dobrem letu dni osvojili ta sistem, ki poskusno že obratuje. Prihodnji mesec ga bodo postavili tudi v sovhozu v Rigi za namakanje paradižnika, kumaric in solate. O lastnostih namakalnega sistema, ki so ga v Gramesu izdelali z lastnim znanjem, je direktor tozda Vladimir Podbregar povedal naslednje: »Pri sistemu agrokap smo poleg lastnega znanja uporabili še najnovej- še dosežke namakanja 'v svetu. Odpravili smo pomankljivosti klasičnih sistemov in tako dosegli večjo učinkovitost. Ena glavnih prednosti pa je, da se z njim gospodarneje trošita voda in energija. Hkrati pa lahko s tem sistemom namakanja gnojimo s tekočimi gnojili in rastline ščitimo pred škodljivci. Tako je kmetijska proizvodnja cenejša in lažja. Za razliko od klasičnih, namakalnih sistemov je agrokap uporaben in primeren tudi za manjše površine. Pridelek je z namakanjem možno celo podvojiti, kar je zadosten razlog za njegovo široko uporabo. V tozdu Grames projektiramo, sestavljamo in montiramo namakalne sisteme, ki so lahko stabilni ali prenosni. Pri tem pa uporabljamo več vrst razpršilnikov in kapalnih sistemov. Proizvajamo namakalne sisteme za rastlinjake in odprte površine, upravljanje pa je ročno ali avtomatsko.« -mn. Po poteh NOB v Savinjski dolini BITKA V ŽIVO Tudi letos so se na legendarni Čreti zbrali borci, mladina, delovni ljudje in občani mozirske in žalske občine ter pripadniki enot teritorialne obrambe in obudili spomin na prvo frontalno bitko Štajerskega bataljona na jasi pri Katarini. Letos namreč mineva 45 let od pomembne zmage partizanske enote nad mnogo bolje oboroženim okupatorjem, odmev nanjo je bil velik že tedaj — leta 1941. Veliko pa je ta zmaga pomenila za nadaljnji razmah osvobodilnega gibanja. Nekateri preživeli borci te bitke sodijo, da temu dogodku ne dajemo potrebne pozornosti, saj ga mirno lahko primerjamo z drugimi najpomembnejšimi dogodki med NOB pri nas. »Vidite, saj se tudi naši televiziji ne zdi vredno zabeležiti tega dogodka, pa tudi z obiskom gostov ne moremo biti zadovoljni,« je pripovedoval Rado Zakonj-šek-Cankar, udeleženec te bitke. Ker so se organizatorji odločili, da vsakih pet let ponazorijo bitko Štajerskega bataljona z okupatorjem, so nam enote teritorialne obrambe prikazale bitko v živo. Za vse prisotne, še posebej pa za mladino, je bila to najbolj nazorna ura zgodovine. Škoda je le, da jo je lahko doživela le mladina osnovnih šol Vransko, Braslovče in Mozirje. O tej bitki pa se učijo učenci v vseh osnovnih šolah! Tudi tokrat je bitko pojasnil Ludvik Zupanc-lvo, prav tako udeleženec te znamenite bitke. Čeprav je vreme nudilo drugačne pogoje za bitko, kot je to bilo oktobra 1941, nam je vendar ob vsakem strelu zastal dih in ušla misel na tiste napete trenutke, kot pravi Ludvik Zupanc. »Čreta in njena zmagovita bitka sta svetal spomin in oporriin sedanjim in bodočim rodovom. Bolj ko to bitko spoznavamo, bolj se zavedamo njene vrednote. Predvsem pa moramo biti trdno odločeni, da bomo, kadarkoli bo treba, prav tako hrabro branili to, kar so nam tudi udeleženci bitke na Čreti priborili,« je med drugim dejal slavnostni govornik Janko Kos, sekretar OK ZSMS. Sledil je svečan sprejem mladincev prostovoljcev v enote teri- Pripadniki enot TO med uprizoritvijo napada sovražnika torialne obrambe. Na ta svečan dogodek so se mladinci dobro privili. S podpisom svečane zaobljube pa so se zavezali, da bodo negovali tradicije NOB in branili svobodno domovino. Proslavi 40-letnice prve frontalne bitke Štajerskega bataljona so prisostvovali poleg preživelih borcev te bitke tudi Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc in Janko Sekirnik. jk Ludvik Zupanc-lvo je tudi tokrat z besedo oživel bitko Gostje na Proslavi na Čreti Janko Kos — slavnostni govornik ... Ivan Mogu iz Letuša praznuje te dni 70-letnico svojega razgibanega življenja. Mož je še bistrega duha in še živo spomni dogodkov iz mladosti pa tudi iz poznejših partizanskih let. Odraščal je na kočariji med sedmimi otroki, ki jih je mati ob bolehnem možu s težavo preživljala. Da so sploh lahko živeli, je hodila od sejma do sejma in prodajala lectove srčke in druge drobnarije. Ivan je bil še otrok pa je že tovoril na plečih materine reči. Spomni 'se, da sta se na pot odpravila že ob polnoči, da sta potlej peš z bisagami oprtana prispela na sejem v Ljubno. Ko je Ivan odrasel šolskim klopem, se je nekaj časa za- toslil v tovarni barv v Letušu. ivo si je želel postati gozdar. Odšel je v gozdarsko šolo v Mariboru in se po končani šoli zaposlil na takratnem škofijskem gozdnem posestvu v Nazarjah. Kot mladenič je prehodil planine podolž in počez. organizirano delati. Zaradi izdaje se je leta 1942 umaknil v ilegalo in pristal v I. Štajerskem bataljonu. Tu se je udeleževal raznih akcij. Ko se je v septembru Štajerski bataljon srečal s Kranjčevim bataljonom na Travniku pri Smrekovcu, je bil Mogu dodeljen štabu II. grupe odredov in je kot dober poznavalec terena prevzemal zaupne naloge. V hudi borbi 6. novembra je bil Sav. bataljon zdesetkan. Ena skupina borcev se je odpravila s Tomažem Kvedrom na Moravško, ostali pa so odšli na Koroško. Ivan je bil dodeljen zvezi med Koroškim in Štajerskim pokrajinskim komitejem. To odgovorno nalogo je opravljal do maja 1943. leta, ko sta prišla Matjaž Žavcer in Šlandrova Mica in ga postavila za komandirja TV 23 na Mozirski planini. Ta je bila povezana s postajo 22 na Dobrovljah in z linijami na Pohorju in Koroškem. Komandirske posle je Ivan opravljal do jeseni 1943, ko je bil imenovan za organizatorja TV postaj preko Pohorja do Maribora in na Koroško. Junija 1944, ko je bil ustanovljen štab III. relejnega sektorja za Štajersko, je bil Ivan Mogu imenovan za inštruktorja TV postaj na Štajerskem. V jeseni 1944 gaje Pokrajinski odbor OF za Štajersko imenoval za načelnika gozdarskega odseka okrožja in na tem delu je dočakal osvoboditev. Ivan je bil v bojih dvakrat ranjen, ima partizansko spomenico iz leta 1941 in je bil večkrat odlikovan, med drugim z redom republike s srebrnim vencem. Je rezervni kapetan in čeprav upokojen, ne miruje. Živo ga zanima zgodovina NOV. Ni mu prav, da nekateri pisci izkrivljajo resnična dejstva, pa čeprav nehote, pač zato, ker so preslabo podkovani, če bi se bolj potrudili, bi lahko dobili podatke od še živečih borcev, tako pa marsikaj resničnega tone v pozabo. Prišla je okupacija in napredni mladenič seje že leta 1941 povezal s I. Štajerskim bataljonom, ki se je formiral na Čreti. Vodil ga je Jože Letonja. Kot obveščevalec je začel Ivanu želimo ob njegovi sedemdesetletnici zdravje in uspešno delo. Lojze Trstenjak Je Cankarjeva založba naslednica Tehnike Cankar Ni. Pa vendar je med njima nekaj zvez, ki ju druži. Ne le, da nosita tako založba kot nekdanja partizanska tehnika svoje ime po velikem Slovencu pisatelju Ivanu Cankarju, obstaja še druga, sicer tenka, a vendar vez med založbo in tehniko. Kot vemo, je bila partizanska tiskarna Tehnika Cankar ustanovljena v času najhujšega okupatorjevega terorja na Štajerskem, to je konec leta 1942 v Skutnikovi rebri v šmiklavžkih hribih. Leta 1943 je poleg druge partizanske literature natisnila in izdala samoiniciativno brošuri, od katerih je bila med prebivalstvom zlasti odmevna knjižica Mauthausen, ki jo je napisal član kolektiva tehnike France Hribar-Savinjšek. Tega je gestapo avgusta 1941 skupaj s številnimi drugimi komunisti s Štajerske aretiral in odpeljal v zloglasno uničevalno taborišče Mauthausen na Bavarskem. Po šestih mesecih trpinčenja, stradanja in drugih muk so ga z manjšo skupino drugih ujetnikov spustili domov. Med bivanjem v tehniki je napisal svoje spomine na Mauthausen, ki jih je tehnika Cankar natisnila in izdala. To je bil prvi primer, da je bivši zapornik opisal strahote nacističnega koncentracijskega taborišča in je to prišlo v javnost. Ta sicer skromna, a za tedanje razmere lepa založniška dejavnost Tehnike Cankar potrjuje vez s Cankarjevo založbo. Tehnika je bila ukinjena maja 1945, a že mesec kasneje je bila ustanovljena Cankarjeva založba. (Naj še pripomnim, da je bil en član iz kolektiva tehnike dolga leta uslužbenec Cankarjeve založbe.) To vez je vodstvo Cankarjeve založbe potrdilo še s tem, da je leta 1980 dalo domicil Cankarjevi tehniki. V posebni listini, izdani za to priložnost, je zapisano: »V spomin in z zahvalo na težke in slavne dni, ko je partizanstva lisKama lenniKa Cankar od leta 1942 do osvoboditve širila zatirano slovensko besedo in z njo pozivala k uporu in k zmagi, podeljuje Cankarjeva založba v Ljubljani ob petintridesetletnih dela v svobodi Domicil partizanski tiskarni Tehnika Cankar, z namenom ohranjati uporniško in kulturno tradicijo partizanskega tiska in zvestobo idejam pisatelja, katerega ime nam je skupno — Ivana Cankarja. V Ljubljani, 30. maja 1980.« Kolektiv založbe je v preteklih letih dvakrat organiziral izlet svojih članov v Skutnikovo reber k obeležju tehnike. Pri postavitvi obeležja je sodelovala tudi založba. Ob priliki izleta so člani kolektiva založbe pomagali z udarniškim delom pri obnovitvi dostopa do spominskega objekta. Upam, da to ni bilo zadnjič in da jih bomo še lahko pozdravili v tej lepi sončni rebri. Še letos pa je predvidena obnovitev celotne poti od Kučerjevega sedla do Skutnikove domačije, kar bo še zlasti olajšalo dostop do tehnike in jo tako približalo dolini. Potem bi lahko šole z območja Savinjske doline organizirale izlete k nekdanji tiskarni tako, da bi jih avtobus pripeljal na Kučerjevo ravan, od tam pa bi bilo samo dobrih 20 minut do cilja. Iz korenin, ki imajo svoj začetek v partizanski tehniki, se je Cankarjeva založba v štirih desetletjih razvila v mnogočno drevo slovenske kulture. Cankarjeva založba se uvršča v sam vrh slovenskih založb. Ni ga pomembnega slovenskega pisatelja ali pesnika, ki še ne bi izdal svojega dela v Cankarjevi založbi. Lani je založba praznovala 40-letnico svojega obstoja. V tem razdobju (od 1945 do konca leta 1984) je izdala 2780 različnih knjig. Pri tem je razveseljiva ugotovitev, da je bila v zadnjem petletnem obdobju poprečna naklada posamezne knjige bistveno višja, namreč 7926 iz- vodov, kar je več kot tisoč izvodov več kot v petletnem obdobju 1975—79, ko je bila poprečna naklada 6841 izvodov. Tako je kljub težkim razmeram za slovensko knjigo uspelo založbi zagotoviti več branja slovenskim bralcem. Vodstvo založbe je v zadnjem desetletju uspelo uresničiti več pogumnih zamisli. Izdala je zbirko sto romanov, katerih avtorji so domala iz celega sveta. Da bi bila zbirka dostopna najširšemu krogu ljubiteljev knjige, je izhajala v cenejši, broširani izvedbi. Začetna naklada je bila 25.000 izvodov, kar je za slovenske razmere kar precej visoka naklada. Nedavno tega se je založba odločila za ponovno izdajo te zbirke, le da tokrat v dosti bolj razkošni izvedbi, v normalni, trdi vezavi. Odziv naročnikov je več kot zadovoljiv. Druga, tako imenovana elitna zbirka založbe je bila izdaja Nobelovcev. Izšlo je trinajst letnikov, vsako leto po osem knjig v lepi, naravnost razkošni opremi, ki krasijo prenekatero knjižno polico. Naročniki so dobili 1.165.800 knjig, romanov in pesniških zbirk 90 Nobelovih nagrajencev. Nedavno je izšla zbirka romanov pod naslovom Ameriški roman. Omeniti moram še posebno jubilejno izdajo knjig Ivana Cankarja v še-1 stih knjigah, izdano ob 40-letnici dela Cankarjeve založbe v svobodi. Iz celotnega opusa Cankarjevih del je v tej zbirki šest knjig »prazničnega« Cankarja, šest lepih knjig, s spisi iz knjige ljubezni, kot je Ivan sam imenoval svoje delo. Večine del, zbranih v tej zbirki, ni na knjižnem trgu: dokaz, ki zanikuje nekdanjo krilatico, da Cankarja ne beremo? Leta 1973 je založba izdala velik leksikon na 1080 straneh večjega formata. Pri njegovi pripravi je sodelovalo več kot 120 slovenskih strokovnjakov in znanstvenikov z raznih področij. To je na Slovenskem prvo tako delo. Leksikon vsebuje nad 52000 gesel iz 200 panog humanističnih, naravoslovnih in tehničnih znanosti. Leksikon je univerzalni izbor podatkov z vseh področij in je kot tak nepogrešljiv, v desetih letih je doživel že tri ponatise in našel svoje mesto v nad 75000 slovenskih domovih. Poleg tega velikega je založba izdala že 13 malih leksikonov s področja humanističnih naravoslovnih ved in kulture, V pripravi pa je že 14. leksikon .. . Krajevna imena v SR Sloveniji. To bo prvi popolni seznam vseh krajev in naselij v Sloveniji. Uspešnosti dela založbe ne sodimo toliko po njenih dosežkih (čeprav tudi v založništvu brez zdrave ekonomske podlage ne gre), ampak najprej po tem, kaj je s svojim delom, s svojimi knjigami prispevala v narodovo kultur-, no in miselno zakladnico. Kaj je storila za razvoj sodobne domače literature in kateri so njeni avtorji, kako je s svojo programsko politiko podpirala razvoj domače znanstvene misli, kako in koliko je slovenskega bralca seznanjala z najnovejšimi dosežki umetniške besede in znanstvene misli drugih narodov, koliko je storila za boljše medsebojno spoznavanje jugoslovanskih narodov in narodnosti. Programsko je Cankarjeva založba skozi štirideset let izpolnjevala in izpopolnjevala smotre, ki so bili zapisani v ustanovnih aktih in bi jih lahko na kratko povzeli takole: klasična in sodobna domača in tuja marksistična misel, poljudno znanstvena literatura za širok krog bralcev, domača in tuja klasična in sodobna književnost, tuja in domača znanstvena beseda. Cankarjeva založba ima svoje prodajalne, knjigarne in papirnice v Ljubljani, Trbovljah in na Vrhniki. Pred nekaj leti je ustanovila posebno založniško enoto v Zagrebu, da bi tako pospešila pretok slovenske kulture v jugoslovanski prostor in obratno ter da bi s sočasnimi izdajami določenih knjig dosegla boljšo rentabilnost pri izdajanju. Enota se je s svojim delom že izkazala in uveljavila v širšem jugoslovanskem prostoru. Delavci Cankarjeve založbe, bivši in sedanji, so s svojim delom in prizadevanji, velikokrat tudi z odrekanji,, omogočili, da je založba v štiridesetih letih opravila pomembno poslanstvo za slovensko knjigo in da lahko ob praznovanju 40-letnice z optimizmom gleda tudi v prihodnost. Rado Zakonjšek France Cegnar: Tehnika Cankar 1944 Njenih 10 let: Letos mineva 10 let, od kar je bila zgrajena in odprta veleblagovnica Nama v Žalcu. Bogato založena trgovska hiša, ki posluje kot tozd Name Ljubljana, se je v desetih letih lepo uveljavila, saj si je pridobila številne odjemalce. Lahko bi zapisali, da je veleblagovnica Nama v Žalcu prispevala pomemben delež k boljši preskrbljenosti prebivalstva. NAMA Ljubljana ima na območju Slovenije osem tozdov, od tega se jih sedem ukvarja za maloprodajo, eden pa s prodajo na veliko. Tozd Veleblagovnica Žalec je po prometu in številu zaposlenih, druga največja na Slovenskem. Veliko pridobitev za potrošnike pomeni tudi pred petimi leti zgrajen in odprt Prodajni center Levec, ki hkrati z Lesnino predstavlja živahno nakupno središče v tem delu Slovenije. Obdobje prvih desetih let poslovanja kaže, da je bila to koristna in smotrna naložba, ki jo opravičujejo potrebe in vse živahnejši promet. Ker ima veleblagovnica Nama na svojih prodajnih policah kar 25 tisoč artiklov različnih vrst, potrošniki na enem prostoru dobijo vse, kar potrebujejo, zato so navezani na njeno prodajo. Zanimivo je, da ima Nama zastopane vse blagovne skupine in da na jugoslovanskem tržišču sodeluje z nad 2000 proizvajalci. Značilno za Namo je tudi to, da ima poleg trgovine še razvejano gostinsko dejavnost z zahtevno ponudbo. V njenih prostorih od vsega začetka deluje ekspozitura Beogradske banke, v zadnjem času pa so odprli tudi poslovalnico Kompasa. S Kompasom so povezani pri urejevanju posebne ponudbe za turiste oziroma skupaj nastopata z lastno ponudbo gostinskih storitev. Nama ima skupaj okoli 2000 sedežev v restavracijah, od tega jih je v Žalcu in Levcu 400. Sodelovanje s Kompasom se je izka- zalo kot zelo koristno za potrošnike. V njenih prostorih je tudi kotiček za Loterijo Slovenije. Prodajni center Levec nudi enovito ponudbo, ki je namenjena potrebam širše regije. V dneh praznovanja je vodstvo Name pripravilo razne akcije, vse z namenom, da bi potrošnikom ponudili še večjo izbiro in ugodnejšo ponudbo potrošnega blaga in storitev. V srednjeročnem razvojnem programu so si začrtali več nalog. Prodajne prostore v Žalcu bodo razširili in posodobili z raznimi izboljšavami. Med drugim omenjajo posebne blagajne, ki bodo sproti registrirale pretok blaga in hkrati opozarjale, kakšno blago kopni in ga je treba nemudoma nabaviti. To vse v okviru računalniškega si- stema, brez katerega sodobna trgovina ne more poslovati. V okviru prodajnega centra Levec gradijo skladišče, ki bo namenjeno oskrbovanju ostalih tozdov Name na Štajerskem. Pomembna novost je tudi sodelovanje z obrtniki. V ta namen imajo že ustanovljeno posebno kooperacijsko enoto, v katero so povezani zainteresirani obrtniki, ki izvajajo artikle za široko potrošnjo. Namen takšnega sodelovanja je na dlani: pomagati obrtnikom, ki proizvajajo za trg in hkrati izboljšati ponudbo artiklov, ki jih na trgu še ni dovolj. Tako Nama načrtuje zanimive programe, v okviru katerih bodo obrtniki lahko plasirali svoje blago pod znamko Name. Prodajni center Levec ima v svojih prostorih oddelek za specializirano ponudbo obrtnikov oziroma obrtniških izdelkov. V Levcu je nekaj objektov, ki jih bo možno usposobiti za potrebe posameznih obrtnikov, še posebej pa za še vedno manjkajoče storitvene dejavnosti. Tako imajo že cvetličarno in frizerski salon, svoje prostore je dobila obrtna zadruga Avtoprevoz Maribor, v kratkem pa naj bi dobili svoje prostore še trije obrtniki. Sem sodita servis za hladilno in toplotno tehniko in komisijska prodaja za rabljeno blago ter kartonaža in knjigovezništvo. Zapisati je treba še to, da letos praznuje Nama Ljubljana 40-letni-co svojega obstoja, to pa je dogodek, ki ne bo šel mimo potrošnikov v Sloveniji. Ni naključje, da je Nama s svojo na široko razpredeno prodajno mrežo veleblagovnic in z bogato izbiro dala velik delež k boljši ponudbi in preskrbljenosti slovenskih potrošnikov. Tudi ni naključje, da Nama vsa leta nazaj posveča veliko skrb izobraževanju in strokovnemu usposabljanju kadrov. Tako danes v vseh veleblagovnicah dela kvalificiran kader. Čeprav trgovini v povojnih, zlasti še v zadnjih letih ni bilo postlano z rožicami, je Nama našla denar za prepotrebno stanovanjsko izgradnjo, bodisi blokovno ali individualno; skrbi za počitniške kapacitete svojih delavcev in njihovih družin, nenehno pa se tudi tehnološko izpopolnjuje in gre tako v korak z razvojem doma in v svetu. Po vsem tem lahko kolektiv veleblagovnice Nama v Žalcu s ponosom zre na prehojeno pot in si hkrati postavlja trdne temelje za nadaljnji razvoj. Ob 10-letnici žalske Name so v prostorih restavracije pripravili razstavo likovnih del Jane Kvas iz Celja. Kar osemdeset razstav so v teh letih pripravili v Nami, kar očitno kaže na to, da imajo v tej trgovski organizaciji velik posluh za likovno umetnost. Čeprav bi se Hmezadova Interna banka lahko lotila gradnje novih poslovnih prostorov, so se lotili prenove in s tem prispevali k lepšemu izgledu mesta Žalec. --------------------------------------\ Z interno banko boljše poslovne odločitve ______________________________________J Ena izmed prednosti povezave v sozd Hmezad je tudi urejeno finančno poslovanje v Interni banki, ki so jo članice ustanovile leta 1978. Na ta način so si zagotovile uresničevanje skupnih ciljev pri poslovanju z denarjem v sestavljeni organizaciji. Ena od najpomembnejših nalog te finančne ustanove je namreč spremljanje gibanja sredstev in dohodka vsake članice. V Interni banki se združujejo sredstva za medsebojno kratkoročno kreditiranje in si tako zagotavljajo plačilno sposobnost. Za poslovanje članic odigrava aktivno vlogo pri kreditni politiki, saj skrbi za najemanje in odplačevanje kreditov. Organizacije Hmezada uresničujejo skupne razvojne cilje z združevanjem denarja za naložbe v Interni banki, ki pa tudi pripravlja predloge za financiranje razvojnih planov. Od prve polovice oktobra dalje posluje Interna banka v prenovljenih prostorih. Le-ti so bili že nekaj let povsem neprimerni in zato so članice združile denar za obnovo, ki je bila vredna 195 milijonov dinarjev. Tretjino denarja zanjo pa je prispevala Hranilno kreditna služba v Žalcu, ki posluje v isti stavbi. S to pridobitvijo bodo lahko delavci banke zagotovili boljše in učinkovitejše delo. Pred njimi so zahtevne naloge, saj je temeljni cilj sestavljene organizacije povezovanje članic z dohodkovno odvisnostjo in pa boljša izkoriščenost zmogljivosti. Zato je potrebno ustrezno urediti tudi finančno poslovanje. Že prihodnje leto bodo posodobili poslovanje banke z računalniško obdelavo podatkov. Doslej so na ta način spremljali le poslovanje z vrednostnimi papirji, prihodnje leto pa bodo imeli podobne obdelave še za plačilni promet ter dolgoročne in kratkoročna kredite. Tako bo omogočeno hitrejše zbiranje informacij, ki bodo pripomogle k dobrim poslovnim odločitvam. EP V prenovljenih prostorih Hmezadove banke posluje tudi Hranilno kreditna služba kmetijstva in gozdarstva v Žalcu. NASA KS IN OZD V OBRAMBNIH PRIPRAVAH V tem in nekaj naslednjih prispevkih vam želimo na poljuden način predstaviti široko in zahtevno problematiko obrambnih priprav v krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela z namenom, da bi spoznali obrambne priprave, spdelovanje v njih in okrepili prepričanje v uspešnost sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita sta sestavini samoupravnih družbeno-eko-nomskih odnosov v KS in OZD in ju ni mogoče deliti in izdvajati. To nas obvezujeta ustava in zakon o SLO in DS. Tako kot v KS in OZD delavci in občani uresničujejo, branijo in varujejo svoje skupne interese, se na isti osnovi združujejo v občini, republiki in federaciji. Svojo temeljno pravico in odgovornost delovnih ljudi in občanov: organizirati SLO in DS v svojem okolju, uresničujejo občani preko organov KS in TOZD, samoupravnih organizacij in skupnosti, s katerimi usklajujejo in povezujejo svoje delovanje in aktivnosti pri uresničevanju SLO in DS. Zato je prav, da se seznanimo s področji, za katera smo kot delavci in občani zadolženi. Za uresničevanje obrambno-varnostnih ciljev delovni ljudje in občani v KS in TOZD opravljajo naslednje naloge: — skrbijo za lastno obrambno in samozaščitno usposabljanje in pripravljanje na učinkovito opravljanje nalog SLO in DS; — spremljajo in ocenjujejo politično varnostne in vojaško-politi-čne razmere in skladno s tem sprejemajo in izvajajo ustrezne ukrepe ža varnost, obrambo in zaščito svoje skupnosti; — razvijajo varnostno kulturo ter organizirajo in izvajajo aktivnosti, ki so pomembne za boj in zaščito pred sovražnim, obveščevalnim, propagandnim in drugim subverzivnim delovanjem za preprečevanje družbeno škodljivih pojavov in dejanj ; — organizirajo informativno-propagandno delo in se seznanjajo z vsebino, metodami in oblikami sovražnega in družbeno škodljivega delovanja; — varujejo družbene objekte, javni red ter okolje in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za varnost prometa, požarno varnost ter varnost zasebnega in družbenega premoženja; — organizirajo narodno zaščito, jo usposabljajo in v njej sodelujejo; — organizirajo, opremljajo in pripravljajo štabe in enote civilne zaščite ter skrbijo za priprave in za izvajanje osebne in vzajemne zaščite ter drugih ukrepov; — organizirajo zbiranje podatkov, pomembnih za varnost in splošno ljudsko obrambo, ter jih sporočajo centru za obveščanje oz. drugim pristojnim organom; —■ organizirajo teritorialno obrambo; — sodelujejo. pri mobilizaciji vseh sil in sredstev ter skrbijo za nastanitev enot oboroženih sil, umaknjenih organizacij združenega dela ter evakuiranih prebivalcev in beguncev. Poleg naštetih splošnih pravic in dolžnosti pa imajo delovni ljudje in občani še naslednje dolžnosti: vojaško, delovno, materialno ter dolžnost delovanja v civilni zaščiti, v službi opazovanja in obveščanja, v narodni zaščiti. Dolžni so se tudi usposabljati za delo v SLO in DS. Pomen pravic in obveznosti pri delovanju sistema SLO in DS Sredstva javnega obveščanja, pogovori po ulicah, vaseh, gostinskih lokalih kažejo, da posvečamo premalo pozornosti lastnemu obrambnemu in samozaščitnemu usposabljanju. Pomanjkanje teh znanj, spretnosti in privajenosti pa v vsakdanjem življenju često povzroča veliko materialno škodo, telesne poškodbe ali celo smrt. Tako so na primer černobil- ski dogodki med ljudmi in občani povzročali nepravilna postopanja, ki so včasih mejila že kar na paniko. Tudi vsakdanje prometne nesreče dokazujejo premajhno samozaščitno osveščenost kot tudi naraščajoče materialne škode ob požarih in neustrezno ravnanje ob elementarnih nesrečah. Vse to dokazuje neizkoriščanje temeljnih pravic in obveznosti do usposabljanja za področje SLO in DS kljub dejstvu, da je nešteto možnosti za samoizobraževanje, s katerim je moč pridobiti splošno obrambno in varnostno kulturo. V vsakdanjem življenju beseda pogosto nanese na ustreznost delovanja sistema samoupravne socialistične demokracije. Največkrat razpravljamo v dveh oblikah: o vrnitvi oblike etatističnega gospodarjenja aii o neki neidentificirani obliki kapitalističnega družbenega reda. Obe ekstremni gledanji na obstoječe družbenoekonomske in družbenopolitične težave naše družbe ne prinašajo nikakršnih boljših rešitev in izhoda iz krize, v kateri se naša družba nahaja. Posebej pozorni pa moramo biti na skrajnosti, ki se V zvezi z omenjenimi gledanji pojavljajo, saj le-te še slabšajo krizno situacijo naše družbe. Vemo, da je izhod iz krize mogoč le v boljšem delu, večji storilnosti... to- rej v okviru obstoječih objektivnih pogojev gospodarjenja in v obstoječem sistemu družbeno-eko-nomskih in družbeno-političnih odnosov naše družbe. Na različna gledanja na sistem SLO in DS in na življenje naše družbe pa vsekakor vplivajo tudi resnice in polresnice o stanju v naši družbi, kar vodi v malodušje, zmanjšuje budnost do negativnih pojavov in s tem slabi obrambno sposobnost družbe kot celote. Le z realno oceno in argumentiranim dokazovanjem je moč preseči vpliv tujih sil pri nadaljnjem slabljenju obrambne sposobnosti naše družbe. Uspešnost te akcije pa je gotovo odvisna od dobro organizirane informativne dejavnosti; od pravočasnosti in oblike sporočil pa je odvisno, v koliki meri občani sporočilom verjamejo in jih uporabijo v boju proti sovražni propagandni dejavnosti. Tudi porazen odnos do družbenega in zasebnega premoženje nemalokrat povzroči veliko težav organu za notranje zadeve, saj se vse premalo zavedamo, da bi z varovanjem svojega in družbenega premoženja sami lahko veliko več prispevali k učinkovitejši obrambni sposobnosti. Dvigu obrambne in samozaščitne kulture in urejanju notranjih razmer v naši družbi v vseh pogojih delovanja pa je namenjena široka organiziranost narodne zaščite. Ta je instrument, ki izhaja iz NOB in v pogojih podružbljanja SLO in DS ponovno prevzema odgovorne naloge na različnih področjih, kot so: varovanje osebnega in družbenega premoženja, množično izvidniško obveščevalno delovanje ter z nalogo določenega oboroženega odpora proti morebitnemu napadal-.cu. Vsakodnevne elementarne nesreče v svetu in pri nas opozarjajo na potrebo organiairanja določenih struktur družbe, ki bodo skrbele za preprečevanje ,n odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč. To odgovorno nalogo pa v naši družbi opravlja civilna zaščita, ki je žal v naši občini dobro opremljena, a manj usposobljena, organizirana pa je v enotah in štabih v vseh temeljnih okoljih. Ponekod je organizirana tudi teritorialna obramba kot del oboroženih sil SFRJ z nalogo, da z orožjem brani pridobitve NOB in socialistične revoluci,e pred zunanjim in notranjim sovražnikom. Naslednjič pa nekaj več o tem, kako se te pravice in cbveznosti odražajo v našem vsakdanjiku. Henrik Krajnc Lepo je pri vas ... še bomo prišli Danski študentje o sebi in o nas Soren Kaj Christensen čutke. Lepo, nepozabno, doživeto, moti me edino to, da so v tem letnem času dnevi pri vas izredno topli, noči pa precej hladne. Tega pri nas nismo vajeni...« BIRGER AGAARD, študent socialne pedagogike, star 31 let: »Vzdušje tu na planini je resnično enkratno in hvaležni smo, da smo danes tudi mi udeleženci te n planinske proslave, ki zgovorno ' priča o tem, kaj narava pomeni vašim ljudem. V času bivanja na Vranskem pa sem opazil, da ste tudi sicer prijazni in veseli ljudje. In kaj naj rečem o sebi? Za študij socialne pedagogike sem se odločil sorazmerno pozno. Pred tem sem bil gozdni delavec. Sem poročen in imam hčerko in sina. Za študij pa sem dobil štipendijo v. obliki kredita. Na Vranskem sem delal nekaj dni na kmetiji; obiral sem jabolka, prešal jabolčnik in opravljal še druga dela. V Sloveniji sem prvič in upam, da ne zadnjič. Močno me zanimajo rože in čebele in tudi zato se bom k vam še vrnil. . .<■ Ob koncu lahko uporabimo naše slovensko turistično geslo Turizem smo ljudje in če so njihove izjave iskrene, potem smo izpit dobro opravili. Mar ne? D. Naraglav Sara Hebo Našo dolino, še posebno pa Vransko, so minula dva tedna spoznavali danski študentje socialne pedagogike. Vransko in našo dolino so izbrali za kraj svojega študijskega preučevanja in kot smo lahko od njih izvedeli, so prijetno presenečeni.in odhajajo domov z najlepšimi občutki. Sicer pa prisluhnimo, kaj so nam povedali na Čreti, ko so prisostvovali svečanostim ob razvitju prapora Planinskega društva Vransko. JETTE JUUL, organizatorka študijskih aranžmanov: »Sem smo prišli, da bi spoznali delo in življenje ljudi v Sloveniji. Naš namen je: čimbolje spoznati delo, način življenja, navade vaših ljudi. Stanovanje imamo v graščini Podgrad. V času bivanja smo spoznavali Vransko in bližnjo okolico, nekaj dni pa smo se tudi vključili v delo v šoli, vrtcu, industriji in na kmetih. Naše bivanje se v teh dneh končuje. Pot nas vodi še v Ljubljano in nato domov. Vransko, Savinjsko dolino in nasploh Slovenijo zapuščamo z najlepšimi občutki... SOREN KAJ CHRISTENSEN, ravnatelj šole za socialno pedagogiko in vodja študentske skupine: »Sprašujete, zakaj smo si za kraj preučevanja izbrali ravno Vransko. Izmed sedmih možnosti, ki smo jih imeli na razpolago, nam je Vransko in nasploh Savinjska dolina najbolj ustrezala, saj se tu prepletata industrija in kmetijstvo. Vransko pa ima kot podeželski kraj tudi vse ostalo. Tu mislim na šolo, vrtec, zdravstvo, banko, kulturni dom, gostinske objekte in cerkev. Vse to pa daje našim študentom socialne pedagogike široke možnosti za preučevanje. Tudi sam sem štiri dni delal v mlekarni v Arji vasi in sicer sva s šoferjem razvažala mleko. Moram reči, da mi je pri vas zelo všeč, ljudje so prijazni in ustrežljivi? Pri vas v Sloveniji sem bil že leta 1968, sedaj, in upam, da ne zadnjič ...« Jette Juul SARA HEBO — ravnateljeva hčerka, stara 15 let: »Bivanje na Vranskem je zame pravo počitnikovanje, ki mi bo ostalo v nepozabnem spominu. Tu na planinskem izletu na Čreti pa je še posebej prijetno. Vesela sem, da me je oče vzel s seboj in da sem spoznala delček vaše domovine in njene prebivalce, ki so zelo prijazni in ustrežljivi. Tudi jaz sem delala na kmetiji v Prekopi, kjer sem obirala jabolka. Delo je bilo prijetno in teh dni se bom vedno rada spominjala. Pri vas mi je zelo všeč in zato bom, če bom le imela možnost, še prišla k vam ...« CHARLOTTE RASMUSSEN, študentka socialne pedagogike, stara 24 let: »Iz vaše doline in Vranskega odhajam z najlepšimi občutki in bogatejša za preneka-tera spoznanja, ki so vezana za moj bodoči poklic. V skupini nas je 22 študentov in mislim, da smo prav vsi obogatili svoje znanje ter spoznali vaše delo, odnose, življenje, ki se nedvomno razlikuje od našega, kar je dalo našemu preučevanju še dodatno težo. Jaz sem delala v vrtcu in moram reči, da je bilo delo izredno zanimivo. Pravzaprav nimam besed, s katerimi bi lahko izrazila svoje ob- Charlotte Rasmussen Birger Agaard Tri generacije Dornikov ob nakovalu Le malo jih je, ki tako kalijo Karel Dornik iz Ločice pri Polzeli je postaven možak in že nekaj preko šestdeset jih ima na grbi, pa je še vedno zravnan in ponosen, takšen, kakršen je vedno bil kovaški rod. Svoj prvi izpit iz kovaštva je opravil leta 1937 in, če samo pomislimo, da je bijo to leto, ko so v Marseillesu ubili kralja Aleksandra, vemo, da je že precej časa od takrat. Korenine Dornikovih kovačev segajo v čase, ko so v Tiibingenu tiskali prve slovenske knjige Primoža Trubarja. Da pa je to res pravi rod kovačev, dokazujejo bratje Dornik: pèt jih je bilo in vsi so bili kovači, torej sta jim bila jeklo in ogenj v krvi. Brez tega v kovaštvu nisi nič, kovaška žilica pač mora biti, saj si brez te lahko sto let v kovačnici, pa ti ne uspe nič narediti. Pa za kovače tudi ni najvažnejše, da lahko v rokah vrtijo težko kladivo, temveč morajo imeti tudi občutek za kovanje, kaljenje, skratka za vse, kar sodi h kovaškim opravilom. Karel Dornik je zadovoljen, da je v njegovi kovačnici še vedno živo, saj za to poskrbi hči Marija Divjak z možem, ki ji pomaga pri težjih kovaških opravilih. Marija se loti posebnih del, ki jih opravi kot nihče drug. Oče Karel pa je še posebno ponosen na 14-letne-ga Boštjana, vnuka, ki kaže veliko zanimanje za delo v kovačnici in pravi, da bo tudi sam kovač. Trde so Karlove roke, tako trde, kot je spomin na njegovo ži- vljenje. Rodil se je v Jagnjici pri Radečah na domačiji, ob kateri je bila kovačija, ki jo je kupil njegov stari oče. Leta so tekla, Karel pa je v Savinjski dolini spoznal svojo ženo. V vasi Šklendrovec, nedaleč od rojstnega kraja, sta si kupila kovačijo in delo je šlo Karlu kar od rok. Imeli so svojo hišo, dva avtomobila in štiri zaposlene v kovačiji. Pisalo se je leto 1959. Bilo je prelepo, da bi moglo tako ostati. Kovačija je stala ob potoku v 'kanjonu, nad katerim se je nenadoma odtrgal oblak in vse je šlo k vragu. Vse je odneslo, h|šo je porušila voda in celo dvoton-sko kovaško kladivo je butnilo v grapo, takšno moč je imela voda. Karel se spominja, da je po petih letih brodil po vodi in v njej našel nakovalo, zakopano v blatu. Potegnil ga je iz vode, ga očistil in še danes mu služi. Po tej nesreči se je z ženo preselil v Ločico pri Polzeli, zgradil kovačijo in spet začel z delom. Ponovno se je postavil na noge, njegove mesarice pa še danes veselo pojo v rokah mesarjev daleč naokrog. Tako imaio tudi v mesnici pri Rimljanu v Šempetru njegovo mesarico iz leta 1966 in se baje še ni kaj prida obrabila. Pred kratkim pa se je kovač Karel odpravil v pokoj, a njegove mesarice in lemeži za pluge bodo še dolgo dokazovali, da ne bo kmalu tako dobrega kovaškega mojstra, kot je bil Dornikov Karel. Tudi njegova hčerka se pod budnim očesom in nasveti starega kovaškega mačka razvija v pravega mojstra, katerih ime je simbol za kvaliteto. Letos na razstavi umetne obrti v Dravogradu pa si je prislužila naziv mojstra umetne obrti. Na razstavi se je predstavila z vsemi izdelki med njimi s pastmi za lisice in kune, ki zaradi posebno kaljenih vzmeti zahtevajo posebno znanje. Marija priznava, da brez očeta ne bi zaslužila takšnega priznanja in da ima prav on veliko zaslug zanj. Oče Karel pa na to nič ne reče, le zadovoljno prede v sebi in ve, da se mu ni bati, da bi se na kladivu v njegovi delavnici nabral prah časa. Ob vnuku Boštjanu pa ga spomin zanesg v čas kratkohlačni-ških dni, ko je pri desetih letih skoval prvi žepni nožič, pri trinajstih pa svojo prvo sekiro, ki jo je prodal kar v šoli svojemu učitelju. Mnogo tega je Karlu ostalo v spominu, večen pa mu bo spomin na ženo, ki mu je umrla letos na začetku leta in je tako izgubil svojo življenjsko sopotnico. Hudo je bilo, a ni ga zlomilo. Kot je v vseh teh letih skalil nešteto jekel, tako je z njim vred prekalil tudi samega sebe. Njegova čvrsta volja, moč in ljubezen do življenja pa bodo lahko svetal vzgled tistemu, ki bo nadaljeval njegovo pot. Branko Kobal r v Slavka Čater: »Najprej dolžnosti, nato pravice« J Italijanske dobrote v hotelu Goldmg-Rubin S številnimi akcijami si novo vodstvo v hotelu Golding-Rubin v Žalcu prizadeva, da bi v svoje prostore privabilo čimveč ljubiteljev dobre hrane in pijače, razvedrila in tudi počitka. Ena zadnjih akcij je bila priprava in izvedba italijanske kuhinje s prikazom nekaterih njihovih najboljših kulinaričnih dobrot. Iz priznanega hotela Metropol v Luciji pri Portorožu sta prišla odlična kuharja Boško Blaznik in Danilo Forstnarič, ki sta svoje čarovniško obarvane kulinarične dobrote ponujala gostom celih deset dni. Direktor hotela Stane Geržina, ki je pri svojem delu resnično neutruden in želi hotelu vrniti nekdanjo slavo in ugled, je povedal, da so se za te dni dobro pripravili. Skupaj so pripravili jedilnike in česar ni bilo mogoče kupiti v domačih trgovinah, sta s seboj prinesla vrla kuharja. Zanimive so bile hladne predjedi (lignje in pedo-če ali dagnje v solati), juho minestrone, ribe in mehkužci, topla jedila in sladice. Ob vsej ponudbi pa je bilo najbolj razveseljivo to, da je bilo vse kvalitetno in sploh ne predrago. Boško Blaznik je star ir) izkušen kuharski maček. Sam pravi, Boško Blaznik (levo) in Danilo Forstnarič da je že med kuhanjem vseh dobrot kmalu sit in da si doma najraje naredi kaj po svoje in za svoj okus, tako da pozabi na vsakdanje coprnije, po katerih je zlasti med italijanskimi gosti v portoroških hotelih največje povpraševanje. Žalski primer prikaza italijanske kuhinje je bil posrečen, morda pa bi v bodoče kazalo podob- ne prikaze dopolniti še z ustrezno glasbo, dekoracijo, morebitno prodajo spominkov, prikazovanjem diapozitivov in podobno. V glavnem, led je prebit in to uspešno. Prihodnje mora biti še bolje, saj idej osebju s Stanetom Geržinom na čelu ne manjka. TV-Foto: L. Korber Skoraj tri desetletja delavnikov je preživela v tkalnici jute. Tam, kjer ropot tkalskih strojev že mimoidočim neprijetno napolni ušesa in se skoraj vsakdo, ki ga sliši, zgrozi ob misli, da bi moral preživeti v tistih prostorih cel delovni dan. Kaj šele leto ali celo desetletja ! In to še v tri-izmenskem delovniku, tudi ponoči, ko si večina ljudi lahko privošči počitek. Tako je delala celih osemindvajset let Slavka Čater v Juteksu in ob letošnji obletnici kolektiva je imela že trideset let delovne dobe v tej organizaciji. Za pogovor sva si našli mirnejši kotiček v tovarni, kjer ropota skoraj ni bilo slišati. Skoraj začudeno me je pogledala, ko sem jo takoj vprašala, če ji je trdo delo povzročalo težave. Takoj sem spoznala, da to vprašanje zanjo ni na mestu. Ne, Slavki nič ni pretežko, ne delati, ne zasukati besede, tako kot je prav. »Čez nekaj časa se ušesa hrupa tako navadijo, da ga sploh ni več slišati,« je razlagala. »Toda, če me vprašate, zakaj sem ostala vseskozi v Juteksu, vam povem, da zato, ker sem se na organizacijo navezala. To je skoraj moj drugi dom in ob prostih dneh komaj čakam, da bom šla zopet na delo.« V teh letih je poskušala delo vsepovsod. Takole je pripovedovala: »Najprej sem delala kot pre- Slavka Čater vijalka, nato kot predilka . . . zadnji dve leti opravljam manj zahtevna dela v administraciji tozda in uvajam nove delavke. Zdravje mi ni tako služilo, kot bi moralo, sicer bi bila verjetno še za strojem.« Po premisleku pa je dodala: »Prizadevala sem si, da sem naredila dovolj, hkrati sem priganjala sebe in druge.« Zanimalo me je, ali ji je bilo kdaj hudo oditi v službo v skorajda poznih večernih urah. »Dokler sem bila mlajša, o tem niti nisem premišljala. Varstvo hčera je nadvse odgovorno prevzel mož in lahko rečem, da je zanju skrbel ravno tako dobro kot jaz. Vedno sva imela različne izmene in tako se je zgodilo, da se po cele tedne nisva videla, čeprav smo živeli pod isto streho. Najteže se je bilo zvečer odpraviti na delo. Ko sem prišla v tovarno, sem vse pomisleke pustila pred vrati Juteksa in zavihala rokave,« je zaključila misel o nočnem delu. Toda kljub veselju do dela si je vedno želela, da bi hčeri spravila do boljšega kosa kruha. To je želela tudi zase, vendar možnosti za to še zdaleč ni bilo. Njena otroška leta je pretrgala vojna, njeno družino so preselili. Pa kaj bi o tem, grozote, ki jih je preživela, so mimo. In spomini prizadevajo le bolečino. Kot sama pravi, si raje popestri življenje z drobnimi radostmi, ob vnukih, sicer pa tudi skrbi ne manjka. Takole je povedala: »Rada se smejem, pojem . . . Sodelujem tudi pri Juteksovem ženskem pevskem zboru. Naše petje ni nič posebnega, toda lepo je takole >fušat< za ' razvedrilo,« se je zasmejala ob tej samokritiki. Kmalu se bo Slavka poslovila od običajnega delovnika, tovarne, ići je zanjo drugi dom. Bi še ostala, me je zanimalo? »O tem še pravzaprav ne razmišljam, toda mislim, da jih je dovolj, ki lahko prevzamejo delo za mano,« je rekla. Iz svojih izkušenj je Slavka prepričana v tole: »Vsak delavec bi moral poznati najprej svoje dolžnosti, kajti če da veliko od sebe, bo pravico laže iskala. Kdor dela, se mu ne bo zgodila krivica« Marjana M. Natek V Preboldu sta dve frizerski delavnici, ki sta si z dobrim delom in enakim odnosom do strank pridobili svoj krog obiskovalcev. Malce smo se pomudili v salonu Manje Vozlič. Že leta ga uspešno vodi in s tem ohranja dobro ime, ki sta ga pridobila že njena mati in oče. Takrat je Manja še kot otrok rada zahajala v salon in staršem pomagala pri delu, hkrati pa je v njej zorela ljubezen do tega dela, kar ji je še danes glavno vodilo pri delu. O svojem delu pa meni takole: »Moja delovna praksa je dolga in polna različnih izkušenj in osebnosti. Trdim lahko, da se vsake stranke lotimo z največjo pozornostjo in pri vsaki poskušamo narediti najlepše in najboljše. Pri delu mi pomagajo Irena, Štefka in Marija. Na to pa, kako frizura po končanem delu izgleda, vpliva več dejavnikov, a to je že bolj predmet strokovnih razgovorov. Frizerski poklic je po svoje tudi neke vrste umetniško delo, saj ustvarjamo z rokami in če je rezultat razveseljiv, pomeni to tudi iauovoijstvo in uspeh oblikovalca. O ja, tudi kakšna nevšečnost se včasih zgodi, toda skušamo jo popraviti v obojestransko zadovoljstvo.« O uspehih na strokovnih tekmovanjih pa pravi: »Prvi uspehi na frizerskih tekmovanjih segajo še v šolska leta, ko sem že aktivno tekmovala v svoji stroki. Ekipa treh deklet, ki smo takrat tekmovale, je tri leta zapored osvajala državni in republiški pokal v dnevnih in večernih pričeskah, med posamezniki pa sem se redno uvrščala med prve tri. Zadnjič sem tekmovala maja 1982 v Parizu na mednarodnem frizerskem tekmovanju, od koder imam diplomo, ki mi pomeni enako kot diploma iz šole friziranja VIDAL SASSON ACADEMY iz Londona, ki sem jo dobila leta 1984. Obiskujem pa tudi vsa svetovna in evropska prvenstva, saj skušam ujeti korak z modo, kajti frizer, ki ga moda prehiti, lahko potem bolj kot ne sameva v svoji delavnici. Razen svetovnih in evropskih prvenstev, ki prikazujejo najnovejše modne pričeske, materiale in pri- pomočke za friziranje, pa obiskujem tudi vse evropske sejme naše stroke in to ogromno pomeni. .Septembra, ko se vrnem s svetovnega prvenstva v Veroni, bom gotovo polna idej, nasvetov in vsega, kaj se da storiti z lasmi, saj se s strankami največkrat dogovorimo za pričesko, ustrežem pa tudi njihovemu okusu,« In načrti? »Teh mi res ne manjka. Kaže, da bo šla po mojih stopinjah tudi hči, saj je opaziti njeno zanimanje za frizerstvo. Rada bi, da bi se strokovno usposobila in bi potem v stroki dosegla še več, kot sem jaz. Enako pa bi želela, da se vsi, ki se odločajo za ta poklic, odločijo zanj iz srca in ljubezni, kajti le tako jim bo zagotovljen uspeh. Vse preveč je namreč tistih, ki so se za ta poklic odločili silom razmer. Ni namreč težko postati frizer, biti dober frizer pa že ni več tako enostavno.« Pa še sporočilo strankam: »Star pregovor pravi, da nebo krasijo zvezde, moškega brki in žensko lasje, zato pridite, dà vse to spravimo v red.« Branko Kobal Najvažnejše je obojestransko zadovoljstvo k tfei j H H '* 11 ■ü' J i \ \ « 1 ------------------- — ----------j;—; ————“i Metini otroški vozički Ko je Meta Mogu-Magrič delo v pisarni zamenjata za obrt, — odločila se je za kovinoplastiko — ji ni bilo lahko pri srcu. Zavedala se je, da bo uspešna le, če bo izdelovala predmete, ki jih trg potrebuje. V sodelovanju z očetom in možem se je odločila, da bo izdelovala otroške vozičke. Danes ugotavlja, da je bila odločitev pravilna, saj je domače tržišče sprejelo njene izdelke in jih sedaj Brez težav prodaja predvsem na območju Zagreba pa tudi na širšem slovenskem trgu. Njeni zložljivi otroški vozički so kvalitetni in praktični in kljub že hudo dragim reprodukcijskim materialom, še vedno cenejši kot uvoženi. Da se je mlada obrtnica ogrela za izdelavo otroških vozičkov, jo je najbrž spodbudilo tudi to, da je njena mati že poprej imela plastiko. V kooperaciji je za Tribuno izdelovala plastične dele za otroške vozičke. Metini otroški vozički so na tržišču iskani tudi zato, ker so zelo lahki, saj tehta voziček le 3,15 kg in ga je po uporabi možno mimogrede zložiti in ga vzeti med prtljago na potovanje ali odložiti v prtljažnik avtomobila. Voziček je izdelan iz votlih aluminijastih cevi, ki so plastificirane z gumijastimi amortizerji, česar podobni vozički nimajo. Meta in njen oče Ivan Mogu sta nam povedala, da so kot vzorec imeli na voljo otroški voziček češke proizvodnje. Imel pa je pomanjkljivosti, ki so jih odpravili, in voziček hkrati izpopolnili z lastnimi izvirnimi izboljšavami. Danes Meta Mogu-Magrič serijsko izdeluje otroške vozičke, ki so po svoji praktičnosti in lični izdelavi enakovredni uvoženim. Čeprav stane otroški voziček v trgovini 35 tisoč dinarjev, proizvajalki ostane po vseh odbitnih postavkah (stroških) vsega 3000 dinarjev, kar je manj kot 10% od prodajne cene. Rabat trgovine, ki voziček proda, znaša 20 %, pet % dobi zadruga, s katero obrtnica kooperira, sama pa tudi nosi stroške skonta. Ob vseh stroških, ki kot grozd visijo na izdelku, usiha obrtničin dohodek. Delo se jim iz- plača le, ker nemalokrat delajo tudi ob sobotah in nedeljah, posebej še, če je treba naročilo od-premiti v kratkem roku. Meta pravi, da bi bilo dohodka veliko več, če bi imela na voljo rimerno večjo delavnico, v kateri i zaposlila vsaj osem delavcev. Zanimanje za otroške vozičke je na trgu se vedno tolikšno, da bi zlahka prodala vso proizvodnjo. Na letošnjem septembrskem sejmu obrti v Celju bo Meta razstavila nov izdelek — zložljiv voziček za prevoz prtljage. Izdelek bo zaradi domiselne izvedbe in praktičnosti nedvomno našel dovolj kupcev. Tudi ta izdelek sedaj kupujemo za drage devize na tujem. Mlada obrtnica pa ima še druga železa v ognju, kot pravimo. Tako omenja torbo na kolesih, kar bo prišlo zlasti prav gospodinjam pri nakupih v trgovinah. Blaga ne bo treba več prenašati, saj ga bodo zlahka peljale na kolesih. Za domiselnost in iskanja novih izdelkov, takšnih, s katerimi bo možno zapolniti vrzel na domačem trgu, si Meta Mogu-Magrič zasluži vse priznanje. Posnetek iz Konstadinovičevega albuma »Ni še dolgo, ko je odpeljal Vlak bratstva in enotnosti,« omenim mladi družini Konstadinovič. Draganu je trideset, Stani pa 28 let. Mirna, razgledana, preudarna; vsi, tudi njuni hčerki Bojana in Marina, govorijo lepo slovenščino. »Midva sva premlada,« poudari z rahlim nasmehom Dragan, a ga žena Stana hitro dopolni:« Pripovedi dedkov in babic so v nas tako žive, kakor da se je vse skupaj zgodilo včeraj. Vsi so nam pripovedovali, kako je bilo med vojno, ko so k nam prišle slovenske družine. in so Slovenci z našimi v usodnem trenutku postali bratje in sestre. Pri nas je toplina do sočloveka malo drugačna, toplejša. Sosed nudi sosedu vse, pa četudi je sam v stiski. In tako stiska je leta 1941 bila,« nadaljuje Dragan. »Moj dom je v bližini Prokuplja, mesta s približno 30.000 prebivalci, ki je hkrati središče kmetijskega območja, tu pa so tudi toplice, filmski studiji, vrsta uglednih organizacij združenega dela skratka to je kraj, ki je resnično zelo razgiban. Kljub temu da imamo doma lepo kmetijo, sem se odločil za Slovenijo. Prevzele so me lepote Savinjske doline, tukaj sva se našla z ženo Stanko, skratka tukaj živimo, kot da smo v dolini rojeni.« Žena Stanka, ki je v Topru zaposlena že od svojega petnajstega leta, je doma iz Titovih Užic, dela v dveh izmenah in je kljub skromni plači zadovoljna. »Tukaj v Savinjski dolini bova preživela svoja najlepša leta. Dobro se morava naučiti tukajšnjega jezika ih ga prenesti na otroka. Hčerki sta se hitro navadili samostojnosti. Oba sva se trudila, da je tako. Vemo, kje smo resnično doma, vemo pa tudi to, da se moramo prilagoditi kraju, kjer trenutno živimo. Vsako leto gremo vsaj dvakrat v južno Srbijo — zaradi naju in zaradi otrok. Tukaj v Gotovljah smo že nekaj let. Dobro se razumemo s sosedi, skratka počutimo se kot pravi Slovenci. Stanovanje, skrbno urejeno, nudi toplo družinsko življenje. Že- na je dobra pletilja, vsi skupaj pa so vključeni tudi v življenje kraja in krajevne skupnosti Gotovlje. »Ne, kot Srb ne verjamem v to, kar pišejo naši časopisi. Človek mora imeti srce in potem smo vsi enaki. Menjal sem nekaj službenih mest, zdaj sem pri privatniku Tončku Žganku. Lep odnos ima do mene in mojega dela, zato ga spoštujem. Vesel sem tudi, da sta se moji hčerki tako vklopili v okolje in sredino. Ne počutimo se kot tujci. Slovenija moja dežela je tudi naš dom. Star sem komaj trideset let, pa zavestno poudarim: »Duša in srce zmoreta vse!« Drago Kumer Srce mi Velika Pirešica. Pozen mrak. Le kje je Cilka Toman? V »tavrhu«: v hmeljišču! Hiša je označena s številko 36. Zadaj Fervega. Vrt je nadvse skrbno obdelan. Aha, daleč s ceste pobliskava rdeča ruta. »He, tisto je Tomanova Cilka!« kaže sosed. Naposled se srečava. Čeprav v letih, vendar še pravo dekle. Po kaj da sem prišel? Da bi se kaj pomenila. Kaj, o čem? No, tovarišica Golobova, ki skrbi za invalide, mi je dejala, naj se potrudim k vam. In zdaj sem tu! »Ja, kaj naj vam povem? To, da skrbim za nepomičnega brata že skoraj dvajset let? Veste, ni mi žal. Srce mi to narekuje ...« Stopiva v urejeno kuhinjo. Pri mizi sedi možak. Slabo sliši, hoditi ne more, ne govori, le momlja. »Nihče se ga ni usmilil. Sama sem že dolgo vdova, pa sem šla v Piljštanj, od koder sva doma, ga pripeljala sem in že vsa leta sedaj skrbim zanj.« to narekuje Cilka Toman Čisto je opravljen. Cilka lepo, srčno skrbi za brata invalida. Govoriti ne more, potrjuje njegov pogled. Zelo ji je hvaležen, ve, da je tudi sama težek sladkorni bolnik. »Nikoli ni prestopil šolskega praga. Sama sem poskrbela, da spregovori vsaj nekaj besed. Nih- če od socialnega se ni pobrigal zanj. Vsa čast občini Šmarje pri Jelšah. Spadamo pod krajevno skupnost Galicija. Če sva dobila kakšno materialno, moralno pomoč? Ne vem, ne spominjam se. Društvo invalidov občine Žalec bdi nad nama. Saj kar dobro živiva. Rojena sem leta 1914. Imeli smo grunt. Vajena sem kmečkih del. Kar poglejte moj vrt. Za naju dovolj. Pa še h kmetom grem pomagat. Tako je to najino življenje. Tudi v organizacijah in društvih delam. Tako so nas naučili, sedaj pa s tem nadaljujemo. Med vojno pa tudi nismo držali križem rok. Bila sem obveščevalka. Pa kaj bi pleteničila? Napišite, da v sili rada pomagam. In bom, dokler bom živa. Kaj je človek brez sočloveka? Ničla! Jaz to nočem biti. Dokler bom teptala to našo zemljo, bom ČLOVEK. Srce rhi tako narekuje. A ni tako? Pogleda brata Filipa, ki jo zaupljivo gleda in se rahlo smeje. Drago Kumar Harmonika in pesem močnejši od starosti Frančiška Dobriha ustvarjati prijetno klimo. Ponovno so oživeli spomini na mlada leta, slišali smo lahko pesmi, ki so jih takrat prepevali in bili priče prijetnih prizorov, ko so zbrali voljo in energijo in ob zvokih harmonike tudi zaplesali. Ob obilni in dobri večerji pa so nazdravili z dobrim vinom in ob pesmi dali piko na i svojemu srečanju. Nekatere izmed njih smo ob zaključku pobarali, da nam povedo kaj o sebi m o tem, kaj jim ta srečanja pomenijo. ZAGOŽEN FRÀNC - 83 LET: »Sem eden tistih, ki se nad svojimi leti nimam kaj pritoževati. Doslej me je zdravje še služilo, res pa je, da nisem nikoli preveč pri miru. Sami veste, da še grem rad v hribe, da je kolo moj drugi dom in da brez dela skorajda ne morem biti. Še ob sobotah, ko pošta ne dela, rad sedem na kolo in raznosim časopis svojim sosedom. Srečanja pa so prijetna in mi pomenijo več kot samo pozornost do nas starejših ...« FRANČIŠKA DOBRIHA 87 let in najstarejša udeleženka sre- Ivanka Breznikar Čanja: »Zelo sem vesela, da sem danes tukaj. Dolgo sem že na svetu in mnogo mojih vrstnikov ni več. Prav zato so ta srečanja priložnost, da se vsaj enkrat v letu dobimo najstarejši krajani in se pogovorimo o tegobah naših dni ter obudimo spomine iz naše mladosti. Sama zelo slabo vidim in ne grem nikamor, k meni pa tako starih tudi ni. Hvaležna sem sinu, da me je danes pripeljal sem šopka, ki sem ga prijela kot naj-štarejša udeleženka, pa sem zelo vesela.« IVANKA BREZNIKAR - 86 let: »Moje življenje nikoli ni bilo lahko, kljub vsemu pa se pesmi nikdar nisem mogla odreči. Tudi danes mi je ves čas žgečkalo v grlu in zato nisem zdržala, da ne bi zapela. Pesem je del mojega življenja. Na tovrstna srečanja pridem zelo rada in doslej sem se udeležila že vseh šestih. Zelo je prijetno in mislim da je prav, da nas tako »dobijo skupaj«. Zdravje mi glede na leta še kar služi in dokler bo tako, se bomo še videvali . . .« D. Naraglav Franc Zagožen Tako bi lahko rekli za minulo srečanje 80-letnikov in tistih, ki so z leti že krepko čez, ki so ga zanje pripravili v krajevni skupnosti Prebold. Čeprav maloštevilni pa toliko bolj zagnani udeleženci srečanja so se zbrali v prijetnem okolju gostilne Zmet — Vedenik v Gornji vasi in ob zvokih harmonike, dobrih jedeh in žlahtni kapljici zapeli in zaplesali. Letošnje srečanje pa je bilo tudi jubilejno, saj je bilo že deseto po vrsti, in kot je dejal neutrudni organizator in tajnik društva upokojencev Mirko Podgoršek, je škoda, da se ga ni udeležilo več osemdesetletnikov. Prav zato tudi razmišljajo, da bi starostno mejo tovrstnih srečanj znižali na 75 let in tako tudi zagotovili številnejšo udeležbo. Ne glede na to, da tokrat polovico stolov ni bilo zasedenih, pa je bilo vzdušje enkratno. Uvodoma so predstavniki krajevne skupnosti toplo pozdravili vse navzoče. Svoje pa je dodal Mirko Podgoršek — organizator vseh desetih srečanj, ki zna nadvse uspešno streči tej stvari ter V kulturnem domu v Žalcu smo bili pred dnevi priča pomembnemu kulturnemu dogodku, ki ga je ob promociji svoje monografije z naslovom Ikone in sanjski svet pripravil svobodni umetnik-likov-nik Adi Arzenšek. Knjigo so mu izdali v Liechtensteinu, doslej so bile tri zunanje promocije in edina pri nas v kulturnem domu v Žalcu. V avli je Adi Arzenšek za to priložnost pripravil manjšo razstavo svojih originalnih del, ki jih je bilo možno primerjati z reprodukcijami v monografiji, ki je zaradi vrhunske kvalitete dobila zlato medaljo na svetovnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. Po obveznem uradnem delu z govori (Ludvik Semprimožnik, Jože Jan, Aleksander Bassin ter gost iz Švice v spremstvu vice konzula iz Avstrije) je bil prijeten umetniški program, v katerem so nastopili violinist Franci Rizmal, pianist Hinko Hass, dramski igralec Dare Ulaga, plesno gledališče iz Celja ter Tone Fornezzi-Tof, Janez Hočevar-Rifle in Maja Boh z za to priložnost zapisanimi verzi. Ludvik Semprimožnik: »Adi je naš rojak, vendar ga žal zunaj bolje poznajo kot doma. To je priložnost, da njegovo delo tokrat bolje spoznamo tudi mi in da se podobnih manifestacij lotimo tudi v prihodnje ter obogatimo naše kulturno življenje.« Aleksander Bassin: »Med elementi prepoznavamo tudi preproste likovne prvine: navpične sestave iz domače, s hmeljevkami preprežene doline, razmejevanje čiste resničnosti do dekorativnega umišljenega sveta, kjer se lahko spreletavajo samo nestvarne ptice, vznemirjene, razpete, tudi zlomljene v odhajanju in vračanju hkrati, okrogle, sukljajoče se kot dim ali kot grozeče gobe, narasle oblike, skrivnostne vibe.« Jože Jan: »Adi je svoj umetniški opus močno povezal s Savinjsko dolino, z njeno krajino in njenimi ljudmi. Adi je osebnost, ki globoko čuti in živi z ljudmi. Do uspeha se je moral dokopati zgolj sam s svojim delom in zato je toliko bolj vredno, da so ga medse sprejele države z visoko kulturno stopnjo. Lepo je, če povsod preko slike poveš, od kod si in to je Adiju v vseh pogledih uspelo.« Adi ob zaključku predstavitve svojega doslej najpopolnejšega dela v obliki monografije: »Umetnik ni robot in potrebuje tudi počitek. Jaz sem ta počitek našel v moji Savinjski dolini in v njenih lepotah. Želim si, da bi bilo takšnih večerov, v Žalcu še več.« Tone Vrabl Foto: Ljubo Korber Stalna razstava Darinke Pavletič-Lorenčak Akademska slikarka Darinka Pavletič-Lorenčakova je gotovo med tistimi, ki so zgodaj zapustili domače ognjišče, pa nikoli pozabili nanj in nikoli izruvali korenin v domačem kraju. Na Polzeli, v gradu Komenda, je Darinka preživela svoja otroška in mladostniška leta, dokler je v druge kraje ni odpeljala njena umetniška žilica. Sledila so leta študija, umetniškega iskanja in poglabljanja, čas, ko si je ustvarila družino. Na Polzeli pa so ostali njeni starši, ki ju je globoko ljubila in spoštovala, to pa je bila tudi garancija, da se vez z domačim krajem ne bo pretrgala. Zanimivo je, da so na Polzeli prav v prostorih, kjer je Darinka živela, uredili razstavne prostore. Že takrat je umetnica sklenila, da bo v enem izmed njih stalna razstava njenih del — darilo Polzeli. Ob krajevnem prazniku je bila ta namera uresničena z otvoritvijo stalne razstave. Zbirko likovnih del Darinke Pavletič-Lorenčak sestavlja dvanajst oljnih slik, štirje akvareli, tri risbe, devet ilustracij in sedem grafičnih listov. Z njo je predsta- vljeno celotno obdobje ustvarjanja umetnice od študijskih let do danes. S to stalno zbirko je Darinka Pavletič-Lorenčak poklonila Pol-zelanom enkratno darilo, ki so ga ti sprejeli s spoštovanjem in hvaležnostjo. Na slovesnosti sta ob odprtju zbranim spregovorila Alenka Domjan iz Likovnega salona Celje in Stanko Novak, nekaj pesmi pa je zapel kvintet Lastovka. TONE TAVČAR S stalne razstave Darinke Pavletič-Lorenčak. Na desni slikarka in častni krajan KS Polzela Milan Gerželj. Tokrat že štirinajstič v Libojah Tudi letos bo DPD Svoboda Ludvika Oblaka v Libojah pripravila zdaj že 14. revijo domačih ansamblov, ki bo v nedeljo, 23. novembra, z dvema koncertoma — ob 14. in 17. uri. Za zdaj je prijavljenih več kot petnajst ansamblov, med njimi tudi mnogi takšni, ki so vsa zadnja leta in letos osvajali najvišja priznanja na festivalih v Ptuju in Števerja-nu. Posebej gre omeniti ansambel Francija Zemeta iz Vojnika, ki je edini, ki je doslej nastopil na vseh libojskih revijah. Ob njem ne gre prezreti Veselih hmeljarjev iz Žalca, ki slavijo letos 25-letnico obstoja (slavnostni koncert naj bi bil decembra ali januarja) in ki bodo poleg ansambla Slovenije nastopili konec decembra na televizijski oddaji Lojtr-ca domačih, s katero nam bo ljubljanska TV olepšala Silvestrsko noč. Številnim ansamblom iz raznih krajev Slovenije se bosta za prijetno popestritev pridružila še vokalna skupina kvintet Frankolovčani z lepo domačo pesmijo in Janez Ho- čevar-Rifle ter Maja Boh z žveolometrskim humorjem. Tudi letos je glavni pokrovitelj — kot vseh dosedanjih — delovni kolektiv KIL Liboje, s prispevki pa sodelujejo tudi ostale delovne organizacije, kulturna skupnost, Zveza kulturnih organizacij in številni posamezniki. Po vsem tem se v nedeljo, 23. novembra, obeta v libojski dvorani obnovljenega kulturnega doma lep poznojesenski glasbeni večer domačih viž in napevov. T. Vrabl Petrovče Obisk ni zadovoljiv Mira Žagar Pred tremi leti so člani kulturnega društva Jože Brvar v Petrovčah odprli knjižnico. Pri tem jim izdatno pomagajo Občinska matična knjižnica in Mladinska knjiga v Žalcu ter delovne organizacije v tamkajšnji krajevni skupnosti. Že takoj na začetku poslovanja knjižnice so pridobili štirideset članov in vse je kazalo, da bodo pridobili še več bralcev. Po treh letih se z obiski v knjižnici ne morejo pohvaliti. Knjižnico od vsega začetka vodi Mira Žagar, ki je o tem povedala tole: »Knjige izposojamo ob sredah od 16. do 18. ure, prostori knjižnice pa so v sejni sobi krajevne skupnosti. Verjetno je vzrok za tako majhno število obiskovalcev tudi preslaba obveščenost, čeprav smo krajane že poskušali obvestiti tudi s plakati. Lahko rečem, da bi bila lahko knjižnica odprta tudi kakšen drug dan v tednu, kajti ob sredah je za veliko ljudi daljši delovnik. Pripravljeni smo storiti vse, da bi pridobili čimveč braicev. Velika škoda je, da več kot tisoč knjig leži na policah, pridobili pa smo jih z velikimi napori.« _mn Književna mladina TOLIKO MOLKA Ne morem si izmisliti toliko molka, da bi zapolnila ves čas miru in oddaljenosti, toliko molka v človeku toliko besed v kamnu in roži, toliko drhtenja ... (J. Ušen) ŠKOUKA V svoji lupini imam dušo, počesano v mehke trave, imam razlito rumeno sonce, imam tudi veter, ki mi riše note. In imam željo. Čutim nabiralce, ko se dotaknejo lupine, in čakam. Ves čas, ves čas, ves čas. Samo tebi si upam odkriti pokrov. Ti veš, da nimam bisera. Ulegel se boš v trave med vzvalovljeno drhtenje in ko si bova kriknila v obraz, me ne izpusti! Uživajva skupaj najin biser, saj ga tudi ti nisi imel, mar ne ? Irena Planinsko društvo Prebold sporoča, da je dom pod Reško planino odprt vsako soboto in nedeljo, po dogovoru z oskrbnico Naniko ARTELJ pa vam bo nudil gostoljubje tudi takrat, ko boste želeli, če boste to sporočili po telefonu na številko 722-044. Pridite, dom pod Reško planino vabi! Gasilsko društvo Matke obvešča, da je izdalo lep novoletni koledar z barvnimi posnetki starih gasilskih vozil. Koledar lahko naročile pri društvu ali na občinski gasilski zvezi. Cena posameznega izvoda je 500 din. Francu Verku Jesenski dan: 15. oktober. Toplo sonce pošilja žarke, v srcih vseh, ki so ta dan zbrani na preboldskem pokopališču, pa je tiha žalost — bolečina, ki je ne more pregnati še tako lep dan. Kako bi jo tudi, ko pa se je končala življenjska pot človeka, ki so ga vsi poznali, imeli radi, ga cenili in mu zaupali. Široko se je razdajal, ljubil je poštenost in delo. Človek, ki ni znal reči — ne, človek, kateremu sta glasba in ' delo v pihalnem orkestru in gasilstvu pomenila življenje. Slovo od Franca Verka iz Dolenje vasi, uglednega javnega delavca, ki je bil zapisan kulturi in gasilstvu, je zato še toliko bolj boleče. Neizprosna usoda je čez noč izničila vsa hotenja in načrte. Ugasnilo je življenje, začeto pred 66 leti v vasici Dol pri Pristavi. Končalo se je življenje, težko in ne z rožicami postlano, prav to pa je oblikovalo in izoblikovalo osebnost, lastno le Francu Verku. Kalil se je med rudarji v Zabukovici, v vihrah vojne, kjer se je znašel med grozodejstvi II. svetovne vojne daleč od doma v Franciji in Italiji, in v letih izgradnje porušene domovine. Njegovo življenje je bilo iz leta v leto bogatejše, plodnejše in tudi lepše. Ustvaril si je družino in v njej podoživljal družinsko srečo. Leta 1951 ga je usoda postavila na mesto tekstilnega delavca v TT Prebold, kjer je ostal vse do upokojitve, s katero pa se njegovo delo ni končalo. Kot bi slutil, da mu usoda ne bo naklonjena, je v tem času hotel narediti čimveč. S svojo godbo je kot kapelnik polnih 26 let dajal kulturni utrip kraju. Ljubezen do tovrstne glasbe se mu je porodila že v Društvu kmečkih fantov in deklet. S svojimi varovanci je nastopal na koncertih doma in zunaj meja. Nenehno je ob vsem tem skrbel za podmladek in njihovo izobraževanje, s tem pa je pridobival tudi sam in dvigal kakovost pihalnega orkestra. Težka mladost, trdo delo, prirojena poštenost, izostren občutek za pravičnost in solidarnost pa so ga že leta 1937 pripeljali v gasilske vrste. Gasilstvo je tako ob glasbi postalo drugo področje njegovega ustvarjalnega in predanega dela. Z njim je povezana izgradnja gasilskega doma, kar 15 let pa je bil na čelu preboldskih in dolenjskih gasilcev. Za njim ostaja neizbrisen pečat, ostajata njegovo delo in ustvarjalni zanos, ki morata biti vodilo sedanjim in bodočim rodovom gasilcev, godbenikov in drugim javnim delavcem. D. Naraglav Odkrita zanimiv? kulturne ■ ■■ V V" dediščina Stare hiše skem skrivajo mivih in bogatih fresk. Tako so pred dnevi na hiši Draga Zupana odkrili tri freske iz baročnega obdobja. Iz tega obdobja je verjetno tudi hiša (sredi 19. stoletja), čeprav je obok v notranjih prostorih verjetno že iz srede 18. stoletja. Restavratorji iz Ljubljane sedaj snemajo freske, po restavriranju pa jih bodo ponovno namestili na sedanje mesto. jk. Komplet SLOVENIJA, TE POZNAM? že v knjigarnah Mladinske knjige. Komplet sestavljajo bogato ilüstrirana knjiga, zemljevid, mapa in rutica. Predstavlja 65 občinskih središč, torej tako rekoč vse. pomembnejše kraje s kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, z industrijo in kulturno dediščino. Seznanja z njihovimi prazniki, grbi, pomembnimi stavbami in spomeniki ter s tem, kam se je najbolje obrniti na izletu ali potovanju za prenočišče, na zdravnika ali avtomehanika ipd., skratka s kompletom se boste kjerkoli in kadarkoli brez težav znašli! Informacije v vseh knjigarnah Mladinske knjige. v, V šolo po učbenike Počitnice so bile pri kraju, ko smo morali učenci v šolo po učbenike za novo šolsko leto. Bil je zadnji petek v avgustu in moram priznati, da se nas je večina veselila srečanja s tovarišicami, sošol- K ci in z okoljem, ki nam je pravzaprav najbolj blizu. Učbenike naj bi prevzeli v dopoldanskem času, ■ vendar smo navalili v šolo že navsezgodaj. Nihče ni hotel zamuditi, kot da bi se bal, da bo zanj česa I zmanjkalo. Ko smo vstopili v šolsko avlo, kjer vedno dobimo vse šolske potrebščine, smo najprej “ oprezali za tovarišico, za katero smo menili, da nas bo učila in ko smo jo zagledali, smo se veseli napotili k njej. Na seznamu je prečrtala naše ime in nam izročila učbenike, ki jih bomo potrebovali. I Odnesli smo jih domov, kjer smo jih lepo ovili, opremili z nalepko in pripravili v šolske torbe. 1. septembra so bila šolska vrata za vse učence odprta na stežaj. Aleksandra Vrunč, | OŠ Braslovče Nekaj vprašanj za staro mamo Kdaj ste na kmetih vstajali, ko ste bili še mladi? ■ Vstajala sem zelo zgodaj, tudi ob treh zjutraj, večinoma pa ob petih zjutraj. S katerim delom ste zjutraj začeli? m Najprej sem začela delati v hlevu, potem pa sem šla delat na polje. Kaj pa ste jedli? Največkrat smo jedli močnik, zelje, žgance; ne tako dobrih jedi kot danes. ® Katero jed ste imeli najraje! Najraje sem imela močnik, zaradi ocvirkov, ki so bili v njem. I Kako je bilo pa ob večerih? Zvečer so moški pletli koèarè, delali grablje, ženske pa smo prebirale fižol, pletle, šivale in ■ predle na kolovratih. Ali ste zraven tudi peli? ■ Tudi peli smo, kadar smo bili dobre volje, pa tudi zasukali smo se. Torej so včasih prej vstajali, slabše jedli in zelo veliko delali. Bili pa so bolj veseli in družabni in mirnejši kot danes. Nada Kramar, OŠ Vransko Praznik Zarje I Delovna organizacija Zarja v Petrovčah praznuje vsako leto svoj praznik. Letošnji je bil po- * memben predvsem za gasilstvo, saj je Zarja dobila motorko in ustanovila industrijsko gasilsko dru- m Ištvo. Motorko so krstili s šampanjcem. Govorniki so bili predvsem predstavniki Zarje in gostje-ga- I siici. Tudi naša šola se je zahvalila za darilo računalniškemu krožku in poklonila Zarji skromno darilo. Natalija je povedala kratko zahvalo. Povorka gasilcev je odšla s prizorišča, ženska desetina Zarja ■ pa nam je pokazala vajo. Povorko so sestavljali zastavonoše, nato Neli in jaz z emblemom, pihalna I godba, zadaj pa desetine iz cele žalske občine. Barbara Čeh, I OŠ Petrovče Ob mlaki ■ Za nami je prvi naravoslovni dan v tem šolskem letu. Raziskovali smo življenje v mlaki. Tovariši- I ca nas je razdelila v skupine in dobili smo različne naloge. I Pot do mlake je-bila grda, saj je blizu prostor za odpadke. Prva mlaka, ki smo jo našli, je bila skoraj izsušena. Nabrali smo lahko le rastline, ki so rasle ob njej. Nato smo našli večjo mlako. V ko- ■ zarce smo nalili nekaj vode, s paličicami smo lovili živali, ki smo jih videli. Našli smo žabe, polže, ■ vodne bolhe ... in zaradi silne delovne vneme je sošolec Kristjan, ki je bil v moji skupini, še sam I padel v mlako. Bil je ves moker, zato je moral domov, mi pa smo se po opravljenem delu vrnili v šolo in rešili še preostale naloge. Nataša Kersnik, _ OŠ Petrovče ■ Kostanjev piknik z Marjanom Smodetom Narava si je nadela jesenska oblačila. Povsod uživamo bogate sadove jeseni. Tudi kostanj je dobrina, ki razveseljuje staro in mlado. O tem smo se lahko prepričali tudi na tradicionalnem košta- I njevem pikniku v športno-rekreacijskem gaju v Preboldu, kjer so to dobroto pekli na debelo in jo je prav tako na debelo zmanjkovalo v želodcih vseh udeležencev piknika. Da pa je kostanj šel laže po I grlu, so ga pridno zalivali s sladkim jabolčnikom in še s čem. Še pred začetkom piknika so se po okolici širile prijetne vonjave po pečenem kostanju. Neu- ■ trudni člani Društva prijateljev mladine, ki so tudi organizatorji tovrstnega piknika, so hoteli do urad- I nega začetka, ko naj bi udeležencem zapel Marjan Smode, imeti vse pripravljeno. Otroke Prebolda in drugih krajev je nagovorila predsednica društva prijateljev mladine Maja Markon. V svojem pozdravnem govoru je spregovorila o gostu Marjanu Smodetu, o učencih osnovne šole, ki so nabrali — kostanj za piknik, o programu, ki ga bodo izvedli v času piknika, in povabila vse, naj se čim lepše zabavajo in uživajo ob dobrotah matere jeseni in ob pesmih kantavtorja Marjana. Hip zatem je Marjan že bil pred svojimi oboževalci, ki so ga navdušeno pozdravljali. Širom po gaju ter globje med hi- ■ še Prebolda je začela prodirati pesem, ki je zanetila čustva marsikateri najstnici in razvnela najmlajše. Marjanovo spodbujanje jih je prelevilo v njegove posnemovalce in pridno so pritegnili. Ko so se ■ oni in Marjan naveličali petja, pa so posegli po kostanju in nato okrepljeni odšli v boj za sladkarije, I ki so bile kot nagrada v najrazličnejših igricah. Še dvakrat jih je med piknikom zbral okrog sebe | Marjan Smode in razvnemal njihove pevske sposobnosti. Ko je odhajal, pozdravljanju ni bilo konca. Tako kot lanski je tudi letošnji piknik izredno uspel. Otroci in starši pa so prizadevnim organizatorjem nadvse hvaležni. D. Naraglav Učenci osnovne šole Petrovče tedensko čistijo okolico svojega kraja. Tako je bilo tudi tokrat, ko so očistili avtobusno postajališče in s tem dali kraju lepši videz. Korber Papir do papirja — računalnik Ura matematike. Tovarišica razlaga snov, ko naenkrat zabuči po zvočniku: »Okrožnica!«. Tovariš ravnatelj nam je razložil potek akcije. Ko nam je povedal, da je nagrada računalnik COMMODORE, smo se resno zavzeli za akcijo. Vsa šola je tisti dan govorila samo o akciji in o nagradi. Ves preznojen sem prišel domov, toda takoj sem z vozičkom odšel k prijatelju. Začudeno me je pogledal: »Kaj pa strašiš s to škatlo na kolesih?« Končno sem mu dopovedal, da bi zbirala papir. In začela se je akcija: Vse za papir. Pri prvi hiši sva na široko in dolgo razlagala o najinem obisku. Gospodinja je nekaj časa premišljevala in nato dejala: »Dobro, dala vama bom nekaj revij, časopisov in morda se bo še kaj našlo.« In res nama je dala kar zajeten kup odvečnega papirja. Tako je bilo do konca najine akcije. V petek, dne 12. septembra, smo prinesli v šolo papir, ki so ga krajani z razumevanjem prispevali. Akcija je zaključena, sedaj pa čakamo na rezultate našega truda. Hvala vsem, ki so prispevali svoj delež. Karli Hribernik, OŠ Braslovče Planinski krst na Homu I da L Ob zaključku mednarodnega tedna otroka je PD Zabukovica pripravilo pri planinski postojanki HOM prisrčno slovesnost, na katero je povabilo učence prvih razredov OŠ Nade Cilenšek Griže in njihove starše. Srečanja se je udeležila večina od 40 učencev in njihovih staršev. Planinci so na svečan način sprejeli v svoje vrste učence, jim podelili članske izkaznice in dnevnike Pionir planinec ter opravili planinski krst. Mentorica in planinski vodnik sta jim spregovorila o liku planinca, jih poučila o varstvu narave in o varni hoji po njej. Sobotno popoldne je nato izzvenelo v prijetnem vzdušju, saj so člani mladinskega odseka, vodniki in starejši člani novopečenim planincem spekli kostanj in jih pogostili, skupaj pa so sklenili, _ bodo hodili na izlete in na različna srečanja. S tem pa je društvo dokazalo, da v sodelovanju s ■ šolo in starši dobro skrbi za sf/oj podmladek. RUBRIKA MLADIH VOLITVE PO NOVEM, DELO PO STAREM Izteka se leto volitev, novo izvoljeni so se že privadili novih stolčkov. Da bi tudi pri občinskem vodstvu mladine uskladili mandat z ostalimi, smo v začetku tega meseca na osnovi predhodnega volilnega postopka izvolili novo vodstvo Občinske konference ZSMS Žalec. Na volilni seji smo brez odvečnih besed prikazali tisto, kar smo delali, kje smo bili uspešni in kje ne. Aktivnost je bila v zadnjem obdobju usmerjena h kadrovski in organizacijski prenovi. Žal se nam kadrovsko ni uspelo dovolj okrepiti, da bi povsem obvladali program dela, ki smo si ga zastavili. Vsaj delno nam je uspelo navezati stike z večino osnovnih organizacij, to je z našo bazo. Pomagali smo pri reševanju prostorskih, finančnih in drugih težav. Ponekod nam je uspelo, žal še vedno ni rešen pereč prostorski problem za mladinski organizaciji v Braslovčah in Žalcu, ker nismo naleteli na razumevanje krajevnih in drugih dejavnikov. Ugotovili smo, da mladi ponekod nimajo volje za delo. To pojasnjuje s tem, da v naši družbi nimajo vloge, ki jim pripada, vse prevečkrat so izrinjeni na rob dogajanj, z mest, kjer se odloča. V vodstvu občinske organizacije mladine pa tudi dovolj samokritično ugotavljamo, da bo treba bolj razmišljati o spremembi vsebine programa dela mladinskih organizacij in tudi načina izvajanja. Vsebino dela v mladinski organizaciji je treba približati mlademu človeku, ponuditi mu tisto, kar je zanj sprejemljivo. Mladinska organizacija mora bolj povezati svoje kolektivne člane, kot so planinci, gasilci, taborniki in drugi. Mladi moramo biti bolj odločni in se bolj vključevati v delo, nato pa tudi v krajevno samoupravo in odločneie v združenem delu. Če bo potrebno, bomo kljub spremembam oz. nenaklonjeni politični volji ukinili nekatere tradicionalne oblike dela in uvedli nove, ki so sprejemljivejše za mladino. Na občinski konferenci ZSMS imamo odprto knjigo predlogov za alternativne, drugačne, boljše oblike dela mladinskih organizacij. Posredujte nam svoje predloge, vsakega predloga za boljše delo bomo veseli. To velja tudi za tiste predstavnike starejše generacije, ki venomer kritizirajo delo mladih, njihovi otroci pa divjajo z motorji po zelenicah popivajo in se pretepajo. Žal smo priča dejstvu, da vse teže obvladujemo izgrednike, mladoletne prestopnike. Lahko rečemo, da smo se predvsem na ravni predsedstva in organov Občinske konference aktivno vključili v priprave na kongres, aktivno smo se vključili v razpravo na kongresu, samokritično pa priznamo, da je bila javna razprava o osnutkih gradiv za oba kongresa preozko in premalo kakovostno izvedena po osnovnih organizacijah. V zagovor lahko rečemo, da smo se vedno po najboljših močeh trudili zastopati interese vseh mladih naše občine, sodelovali pa smo pri vseh pomembnejših odločitvah v naši občini in v širšem prostoru. Že po tem, da ni dovolj čutiti vloge komunistov pri delu med mladimi, lahko sklepamo, da se tudi v Zvezi komunistov, sindikatu in drugje srečujejo z manjšo aktivnostjo in s podobnimi problemi. Prav zato bi morali iskati skupne rešitve za izhod iz sedanjega stanja v boljše delo. Če se bomo do mladine obnašali »mačehovsko«, bo ta aktivna le še v sindikatu v nepravi vlogi, to je pri organizaciji »štrajkov«. Za konec namerno ne navajam izvoljenih imen v vodstvu občinske organizacije mladine. Naša želja je, da nas spoznate po delu; obrazi in imena so manj pomembni. J. Kos (naš in zakaj ne tudi vaš klub "\ J V kulturnem domu so študentje dobili svoje prostore in si jih lepo uredili Ni potrebno govoriti o tem da imamo v naši občini precej študentov. Poleg mnogih statistično-materialnih podatkov, ki jih občutijo predvsem starši študirajoče mladeži bi zadoščal že ta podatek, da . imamo študentje svoj klub, ki v občini Žalec združuje v svoji organizaciji vse študente, ne glede na to, ali študirajo v Ljubljani, Mariboru ali Celju. V Klubu študentov deluje aktivno samo 20 do 25 študentov, kar je odločno premalo za uresničevanje našega programa, ki si ga zato ne upamo obširneje zastaviti. Zato smo se tudi odločili, da bomo svoj Klub predstavili širši javnosti naše občine in upamo, da bomo s tem pritegnili nekaj novih članov. Naš klub ima sestanek vsak petek ob 19. uri v žalskem Kulturnem domu, kjer imamo svojo sobo, ki smo jo opremili s pomočjo tovarne LIK Savinja iz Šempetra. Sam prostor nam daje mnogo možnosti ustvarjanja, manj- ka nam le novih idej, novih članov, s katerimi bi našo dejavnost razširili še na področje zabavnih, kulturnih in informativnih dejavnosti. 24. oktobra smo organizirali spoznavni večer v Gotovljah. Plakate z našim znakom smo razobesili po vseh fakultetah v Ljubljani in Mariboru, a je bil obisk kljub temu pod pričakovanji. Najmanj je bilo seveda brucov, čeprav je bil večer prirejen predvsem zanje, da bi se med sabo bolje spoznali in da bi jih bolje spoznali tudi starejši študenti. Zato pa na tem mestu opozarjamo na skupščino kluba študentov, ki bo konec novembra, na kateri bomo razrešili dosedanja predsednika Boruta Sitarja in Braneta Cokana ter izvolili novega predsednika, tajnika in blagajnika. Sprejeli bomo program dela za naslednje leto, ki bi lahko bil obširnejši, seveda z večjim sodelovanjem ostalih študentov, predvsem pa brucov, ki imajo na začetku svoje študijske poti še največ energije in idej. Morda jih bo pritegnila vsaj tale vest, ki pravi, da so vse naše prireditve (od spoznavnega večera pa do brucova-nja) predvsem namenjene njim. Če bi bilo zanimanje za delo v klubu večje, bi se lahko začeli dobivati tako v Ljubljani in Mariboru. S temi sestanki bi pospešili delo našega kluba in dejavnosti, ki bi se tako lahko razširila na mnoga področja. Naj povemo še to, da deluje naš klub v okviru občinske konference ZSMS občine Žalec, s katero dobro sodelujemo. Naše sodelovanje bi se verjetno še izboljšalo, če bi bil naš klub aktivnejši in izvirnejši. Mnogi bodo morda trdili, da je tale člančič čista agitacija in pihanje na dušo in zavest brucov in nam bodo to tudi očitali. Vendar upamo, da ta članek poleg informacije o delu kluba študentov ne vsebuje samo agitacije, ampak tudi prijazno povabilo študentom k delu v našem in — zakaj ne — tudi v vašem klubu! Jasna Rode Hočemo svoj prostor J »Odkar smo izgubili svoj prostor v zgradbi nasproti železniške postaje, se nimamo kje zbirati. Sedaj se zbiramo tu v športnem centru za tribuno, kjer pa nas nenehno preganjajo. Sicer pa nas povsod preganjajo, tako v gostiščih kot na nekaterih drugih mestih. Hočemo svoj prostor,« so še dodali žalski mladinci, o njihovem obnašanju pa je zadnji čas v Žalcu veliko govora, takšnih in drugačnih zgodbic. Nekatere so resnične, precej pa je tudi izmišljenih. Res je, da se zbirajo v kotu za tribuno, ki je bil ob našem obisku precej zanemarjen. Razni odpadki, med njimi pa največ steklenic raznih alkoholnih pijač, so najbolj bodli v oči. Da so bili pod vplivom alkohola, je bilo očitno tudi ob našem obisku. Vzrok je bil v praznovanju rojstnega dne enega izmed njih, ko smo jh pobarali, zakaj se predajajo alkoholu. Vprašanje je bilo najbrž umestno, saj so najstarejši med njmi imeli le šestnajst let. Zanje preživljanje prostega časa ni zanimivo ne na športnem ne na kulturnem področju. Radi bi se zbirali predvsem v mladinskem klubu, so večkrat poudarili. Kaj bi v tem klubu počeli, pa nismo dobili pravega odgovora. Res pa je, da je zahteva po mladinskem klubu v Žalcu upravičena. Krajevni dejavniki si prizadevajo, da bi ta problem čimprej rešili. Seveda pa bo treba mladinskemu klubu dati tudi svojo vsebino, ker le-ta ne more biti samo zatočišče mladih. Nazadnje je prav, da zastavimo vprašanje tudi staršem, kaj so in kaj bodo storili, da bodo njihovi otroci koristno preživljali prosti čas. Tako kot ga sedaj, gotovo ni primerno. Prav bi bilo, da je skrb za mladi rod skupna odgovornost in naloga, še zlasti pa se ne morejo tej nalogi izogniti starši. jk Mladinci so držali besedo, ko so obljubili, da bodo svoje začasno zatočišče primerno uredili. Obnovljen zdravstveni dom Polzela V začetku oktobra so na Polzeli sklenili enotedensko praznovanje krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 2. oktober leta 1942, ko je okupator v Mariboru kot talce ustrelil prve Polzelane. Zadnji dan praznovanja je bila slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, ki se jo je poleg predstavnikov občinskih družbenopolitičnih organizacij in občine udeležila tudi delegacija pobratene krajevne skupnosti Parunovac v občini Kruševac. Osrednji govor na slavnostni seji je imel predsednik skupščine krajevne skupnosti Polzela Ivan Poteko, ki je najprej govoril o pomenu praznovanja, nato pa o delih, ki so jih že opravili in ki jih še čakajo. Med pomembne sodi dozidava in obnovitev zdravstvenega doma (odprtje bo za 29. november), zaključujejo se dela za telefonsko omrežje (200 naročnikov), pričela pa se je izgradnja dodatnih petdeset za vas Ločico; v peti gradbeni fazi je izgradnja gasilskega doma, obnavlja se graščina Senek itd. Na seji so podelili tudi letošnja priznanja in pohvale KS. Priznanja so prejeli Ivan Rizmal, Edvard Lah, Štefka Fužir, Rudi Divjak, Marinka Marovt, Franc Radišek; pohvaie pa Marinka Ribič, Jože Turnšek in Danijel Satler. Med športnimi pridobitvami velja omeniti izgradnjo dveh tenis igrišč pri TVD Partizanu Polzela. Pripravili so tudi 24 ur. igranja odbojke ter nočni tek, in odprli stalno razstavo Darinke Pav-letič-Lorenčakove. T. TAVČAR Delegacija iz Parunovca polaga šopek pri spomeniku NOV v centru Polzele Za udarniško delo ni prave volje Večkrat slišimo star pregovor: Gora ni nora, nor je, ki gre gor, vendar planinci v ta pregovor ne verjamemo kakor večina mladih. Čim više v skalah smo, tem bolj srečni in sproščeni smo. Med potjo se srečujemo z navdušenimi planinci, v koči se razpletejo pogovori, od kod in v katero smer, tako da so ta srečanja zelo zanimiva. Nekoliko tesneje pa ti je pri srcu, če te kdo vpraša za postojanko. Takrat začneš razmišljati, da smo le Žalčani tisti reveži in nesposobneži. Zato smo se za trdno odločili, da poskusimo, ali se resnično ne da v Žalcu z udarniškim delom ničesar več napraviti, ko se že tako udarja na velik zvon, kako je hu- do in da se nam obetajo še slabši časi. Nekaj planinskih gorečnežev pa le misli, da se z veliko dobre volje dajo še tako velike težave prebroditi. V minulem letu je bil za žalske planince pravi zgodovinski čudež ali dogodek, ali še je dobre volje in planinske zavesti, da z delom nadaljujemo in če bo po sreči, bo dom še pred zimo pod streho. Ko omahovalci odstopijo, priskočijo drugi na pomoč, taka je Ivankina skupina zavednih in pridnih planincev iz Galicije. Kljub temu da so na petrovški šoli dalj časa obljubljali, da bodo prišli pomagat, so obljubo držali in zelo veliko naredili ter s tem razbremenili-1 starejše planince, ki doma ne delajo zase. Včasih so šteli udarniško delo za častno, žal pa danes -ni tako. Tega se danes držita le še Tone in Peter, ki sta vedno pripravljena pomagati. Ko smo bili mi mladi, smo tudi pomagali graditi planinske domove in ceste po bližnjih hribih. Če si ljubitelj narave in še hribovec, tudi ni važno, kje si včlanjen, saj planinska postojanka vabi vse ljubitelje miru in čistega zraka. Večkrat je pravi užitek in veselje v koči, ko se snidejo nekdanji zabukovški knapi in pbujajo spomine na čase, ko so bili še aktivni. Kljub slabim časom so se znali razvedriti in prenašati težave A. Š. Prebold Obnovili bodo cesto Vransko Razvitje prapora na Čreti »V naslednjih mesecih bomo v krajevni skupnosti Prebold začeli s popravilom ceste od grobelske-ga mostu do Dolenje vasi. Vrednost teh del bo nad 150 milijonov dinarjev, polovico denarja bo zagotovila krajevna skupnost. Pridobili smo tudi že vsa potrebna soglasja in bi z deli že lahko začeli, če bi že imeli zagotovljena sredstva,« trdi predsednik skupščine krajevne skupnosti Anton Ajdič. Večino denarja za obnovo ceste bodo namreč združile delovne organizacije Gradnja in Tekstilna tovarna Prebold. Z obnovo te ceste bodo v krajevni skupnosti uredili velik del tega cestnega odseka. Sicer pa krajani precejšnjo pozornost posvečajo urejanju cest že vrsto let.-Tudi z njihovo pomočjo je bilo narejenih precej cestnih povezav, predvsem v hribovitih predelih. Kot pravi Anton Ajdič, si krajani Marije Reke še posebej prizadevajo. »Lahko rečem, da če bi vsi tako skrbeli za ceste kot Marijarečani, bi bile ceste po dolini bolje urejene,« pravi Med največjimi problemi je še vedno telefonija. Kdaj bo PTT lahko priključila novo avtomatsko telefonsko centralo, še vedno ni jasno, le-ta je bila kupljena skoraj pred letom dni, vse do danes pa še nimajo zagotovljenih prostorov za pošto. Že pred letom dni je zadružni svet TZO Prebold dal odpoved koriščenja prostorov Savinjskemu magazinu. »Nova centrala bo imela 1200 priključkov in to bo nedvomno velika pridobitev za kraj. Sedaj nam PTT obljublja, da bodo takoj začeli z obnovitvenimi deli in s postavitvijo centrale in kmalu zatem bomo lahko začeli urejati primarni razvod. Tako obljubljajo, koiikor pa imamo izkušenj v krajevni skupnosti, vemo, da vse poteka veliko prepočasi. V Latkovi vasi so priklapljali 80 številk cele tri mesece. Ne vem, ali je to problem organizacijske narave, ali še kaj drugega,« trdi Anton Ajdič. V krajevni skupnosti Prebold bodo v začetku prihodnjega leta ponovno razpisali referendum za krajevni samoprispevek. »Vzrokov, da letošnji ni uspel, je več, med drugim tudi slabi osebni dohodki v tovarni. Referendumski program bomo razširili, tako da bomo Anton Ajdič upoštevali čimveč potreb, saj je treba urediti in obnoviti vodovod, kanalizacijo, razmislili bomo o graditvi mrliške vežice,« je pripovedoval Anton Ajdič. -rfin. Petrovče S priključitvijo avtomatske telefonske centrale so v krajevni skupnosti Petrovče pridobili 278 novih telefonskih naročnikov, letos in prihodnje leto jih bodo priključili še nad štirideset. Z okoli 500 telefonov bo v tej krajevni skupnosti en priključek na pet prebivalcev, s tako razvito telefonijo pa se bodo uvrstili med boljše v žalski občini. Na novo centralo bo mogoče v tem srednjeročnem obdobju priključiti še petdeset naročnikov, s tem pa zmogljivosti le-te še ne bodo v celoti izkoriščene, saj bodo v krajevni skupnosti Novi telefonski priključki lahko pridobili še štiristo telefonov. Večino denarja, ureditev telefonije je bila vredna štirideset milijonov dinarjev, so prispevale PTT, sis za komunalo in ceste ter delovne organizacije v petrovški krajevni skupnosti. Poleg tega so se v Petrovčah z veliko vnemo lotili uresničevanja referendumskega programa. Za ureditev javne razsvetljave imajo že izdelane projekte in že letos bodo začeli z deli v Arji vasi, Mali Pirešici, Rušah in Zaloški gorici. Z delom referendumskega denarja bodo še letos začeli urejati kanalizacijo v krajevni skupnosti, po predračunu bodo dela vredna nad osemdeset milijonov dinarjev. Nabavili so tako že cevi, vredne 14 milijonov dinarjev. Do spomladi bodo dokončani trije krajši odseki kanalizacije, potem pa se bodo lotili urejanja le-te od Petrovč do Levca. V začetku prihodnjega leta bodo imeli v tej krajevni skupnosti že izdelan ureditveni načrt za center Petrovč, s katerim bo določen razvoj kraja in ureditev vseh spremljajočih objektov. -MN Matke Ljudje v Matkah veljajo za pridne in delavne. O tem pričajo številne pridobitve, ki so plod njihovega prostovoljnega dela, odrekanja in neustavljivega zanosa. Od besed do dejanj je pri njih kratka pot in tudi v tem je moč njihovih uspehov. Tudi za vodovod, o katerem bo tekla beseda, sodimo, da je plod teh prizadevanj in vrlin, pa čeprav gre tokrat za pridobitev, ki je bila vezana na interese porabnikov in tudi pretežno fi- Lasten vodovod nancirana iz njihovega žepa. Vodovod je napeljan v dolžini 1400 m. Vse izkope so opravili sami, pri nakupu cevi in ostalega materiala pa jim je pomagala še KS Sešče — Matke, Komunalna interesna skupnost in pa Komunala Žalec. Vrednost opravljenih del znaša okrog 360 starih milijonov, opravljenih prostovoljnih delovnih ur pa je bilo preko 1600. Ob vsem tem pa je potrebno povedati, da so vsa gospodinjstva, ki imajo sedaj lasten vodovod, precej visoko in so pred tem večinoma uporabljala kapnico. Prav iz tega razloga je tovrstna pridobitev še toliko več vredna, saj bo iz njihovih pip odslej tekla čista in zdrava voda. Sicer pa Matkovčani še niso rekli zadnje besede in prej kot slej bomo priča novim pridobitvam, nekaterim tudi po zaslugi krajevnega samoprispevka. Geslo V slogi je moč pri njih že dolgo ni več fraza, ampak resničnost. D. Naraglav Žalec Lažje bo najti Žalec je nedavno postal bogatejši za tri domiselno oblikovane informativne table, na katerih je predstavljen plan mesta Žalca. Postavljene so bile na pobudo krajevne skupnosti Žalec, ki je skupaj z Ljubljansko banko tudi prispevala sredstva za izvedbo. Table, katerih konstrukcije predstavljajo hmelj, simbol Savinjske doline, so bile izdelane po zamisli ing. Korenta iz Žalca. Kdor pa malo pazljiveje pogleda načrt pod pleksi steklom, opazi, da so telefonske številke pomembnejših objektov še po starem. Na turističnem društvu v Žalcu pa so nam obljubili, da bodo to napako na tablah v kratkem popravili. Malce teže pa bo z načrti mesta, ki se sedaj že nahajajo v knjigarnah in kioskih. Branko Kobal Nedelja, 12. oktober bo ostala v kroniki Planinskega društva Vransko zapisana s svetlimi črkami zategadelj, ker so na ta dan slavnostno razvili svoj društveni prapor in s tem kronali 17-letnico aktivnega dela v planinskih vrstah in obstoj društva. Obnovljena planinska koča I. Štajerskega bataljona na Čreti je bila ta dan prizorišče planinskega slavja, na katerega je opozarjal vsak korak na Vranskem. Proslava na Čreti je dala piko na i vsemu, kar so ustvarjali vranski planinci skozi svoje 17-letno obdobje. O njihovih prizadevanjih govorijo neštete ure prostovoljnega dela pri izgradnji planinske postojanke na Čreti. Temu pa je treba dodati še, kar je v svojem govoru poudaril predsednik društva Anton Sitar, vrsto najrazličnejših pohodov, izletov, markiranih poti, tradicionalnih orientacijskih tekmovanj za pokal Črete in številnih drugih akcij. Njihovi vsakoletni programi so obširni in zahtevni, kljub temu pa jih uspešno realizirajo. Tudi razvitje prapora, ki ga je razvil Ivan Izlakar — planinec, gornik in dvakratni osvajalec Mount Blanca, je potrditev njihove volje, zagnanosti in ljubezni do narave in planin. Besedam Antona Sitarja: »Prapor, ki ga danes razvijamo, bo trden opomin in obveza nam in našim zanamcem, obveza mladini za nadaljnje delo pri raz- voju planinstva,« lahko verjamemo, saj so to že ničkolikokrat dokazali in bodo dokazovali tudi v prihodnje. To pa je obljubil ob prejemu prapora tudi praporščak Srečo Crne. Predstavnik planinskih društev Franci Ježovnik je predstavil zgodovino teh dobroveljskih hribov, za uspešen potek sloves- nosti pa gre zahvala tudi Vladu Ranči-gaju, ki je povezoval program, kakor tudi vsem nastopajočim, darovalcem spominskih trakov in žebljičkov ter ansamblu Vihar iz Šentvida pri planini, ki je z domačimi vižami poskrbel za prijetno vzdušje. D. Naraglav Braslovče ■ i V teh dneh praznuje TVD Partizan Braslovče pomemben jubilej: 80-letni-co delovanja samostojnega društva, prejšnjega.Sokola Braslovče in sedanjega TVD Partizana. 23. oktobra 1906 je bilo na pobudo žalskega Sokola v Braslovčah ustanovljeno sokolsko društvo. Je pa telesno-kulturna dejavnost v Braslovčah še starejša, kar dokazuje kar osem ustanoviteljev mozirskega Sokola leta 1881, ki so bili Braslovčam. Visok jubilej je društvo praznovalo delovno, saj je že v letu 1985 začelo z obnovo doma in igrišč. Dobršen del popravil so že opravili, naslednje leto Občinska gasilska zveza Žalec — komisija za veterane je pripravila v Matkah srečanje gasilcev-veteranov. Srečanja se je udeležilo okrog 200 gasilskih veteranov, zbrane pa je najprej pozdravil predsednik komisije za veterane Konec septembra je bila na Polzeli krvodajalska akcija, ki je po udeležbi presegla vse dosedanje. Predsednik krajevne organizacije RK na Polzeli Peter Pungartnik nam je navdušeno pove- Visok jubilej pa bodo nadaljevali s pokrivanjem strehe, z zamenjavo oken in vrat, z urejanjem centralnega ogrevanja in ureditvijo stanovanja hišnice. K jubileju bo prispevalo delež tudi telesnovzgojno delo, saj bodo z obnovitvijo telovadnih prostorov lahko poleg sedanjih aktivnosti intenzivneje razvijali rekreativne dejavnosti, torej poleg odbojke in badmintona tudi orodno telovadbo, igranje namiznega tenisa in šaha, družabne dejavnosti in drugo. Ob jubileju bo društvo izdalo brošuro, ki bo predstavila delovanje društva vse od začetka. pri OGZ Žalec Mirko Podgoršek, v imenu OGZ je govoril predsednik Jože Kuder, v imenu družbenopolitičnih organizacij občine pa Kristjan Markovič. V umetniškem delu programa je nastopil kvintet Lastovka. T. TAVČAR dal, da- je na odvzem krvi prišlo kar 326 krvodajalcev, največ pa iz tovarne nogavic (177). Na sliki: Z zadnje akcije Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. T. TAVČAR BUČA VELIKANKA Nemivškovi iz Dolenje vasi pri Preboldu so precej časa z zanimanjem opazovali rast buč na svojem vrtičku. Še zdaleč pa niso vedeli, da bo narava poskrbela za prijetno presenečenje. Ena izmed buč se je neverjetno debelila. Jasno je bilo, da bo ta buča izjemno velika. In res, ko je prišel čas, da jo je bilo potrebno odtrgati, je tehtnica pokazala kar 55 kilogramov. Po teži jo je bilo kar za dye teži njihove hčerke Karmen. Ko so jo razpolovili in iz nje pobrali seme, so imeli zajeten kup bučnic, s katerimi so si pošteno potešili željo po tovrstni dobrini. Mesnatega dela pa so bile nedvomno zelo vesele svinje njihovih sorodnikov, h katerim so odpeljali razpolovljeno bučo. Predno pa je šla na pol, jo je objektiv fotoaparata ujel v najrazličnejših položajih. Ena od teh fotografij je tudi pred vami. Ni kaj reči? Kaj nel? D. N. Na vseh osnovnih šolah žalske občine so izvedli jesenske krose, kjer je nastopilo okrog 3000 udeležencev, v finalu v Preboldu pa 242. Ekipno so zmagali predstavniki OŠ Peter šprajc-Jur iz Žalca, po posameznih kategorijah pa letnik 72: Boštjan Žličar in Rozika Senčar (oba OŠ Prebold), letnik 73: Sandi Matko (OŠ Griže) in Marija Križnik (Oš Vransko) ter letnik 74 in mlajši: Miran Topolovec (OŠ Žalec) in Klavdija Turnšek (OŠ Griže). ' T. TAVČAR Športni novinarji Stojijo od leve: Duško Popmihajlov, Vatromir Srhoj (oba trenerja), Svetlana Mugoša, Olga Sekulovič, Mirjana Džurica, Biserka Višnjič, Dragica Džurić, Nena Radanović, Emilija Erčić, Mira Samarđija, Josip Samaržija (zvezni trener); spredaj: Mirsada Galić, Lilja Mugoša, Vesna Tomajek, Aranka Ornjak, Svetlana Obučina, Slavica Džukič, Adrijana Prosenjak, Slavica Rinčić, Zita Galic in Ljubimka Jankovič. Bo Žalec »kriv« za medaljo? Hotel Golding-Rubin in športni center Žalec sta bila znova prizorišče priprav ene naših najboljših reprezentanc — zlatih olimpijk iz Los Angelesa — rokometašic Jugoslavije. Skoraj štirinajst dni so bile gostje Žalca, kjer so dopoldne in popoldne vestno trenirale ter se tako pripravljale za bližnji nastop na svetovnem prvenstvu, ki bo decembra na Nizozemskem. Trener Josip Samaržija: »Žalec je mirno mesto z dobro klimo in lepim športnim centrom, kar je kot nalašč za zahtevne priprave. Mirno lahko rečem, da smo z vsem zadovoljni, da pa bi bil ta športni kompleks popoln, mu manjka le bazen.« Odigrali ste tudi nekaj prijateljskih tekem? »Dve trikrat po trideset minut s kadeti Aera Celje. Obe tekmi smo dobili in preizkusil sem vse igralke, na katere računam. Težko je govoriti o formi, kajti to je pripravljalno obdobje, ko uigravamo določene variante, s katerimi želim presenetiti naše nasprotnice.« Zakaj igra z moškimi? »Vedno manj je razlike med moškim in ženskim rokometom. Tu prednjačijo zlasti igralke NDR in Sovjetske zveze. Nič več ni »božanja« in na to se je treba privaditi. Ekipa? »Nekaj igralk manjka, vendar če je tako, se mora žal tudi brez njih. Kitiče-va je poškodovana. V teh dneh bo snela mavec in bomo videli, kako in kaj. Ko bi vsaj šla z nami, bi bilo že veliko za ostale igralke in nasprotnice.« Cudermanova, Goljarjeva iz ljubljanske Belinke oz. Olimpije . . . »Cudermanova odpravlja poškodbo na Dobrni, Goljarjeva se je odločila za študij.« Kam potujete iz Žalca? »Ustavili se bomo v Zagrebu in odigrali dve tekmi, nato pa sodelovali na mednarodnem turnirju v Novem Sadu poleg Danske, ČSSR in ZD Nemčije. Nadaljevali bomo na Brdu pri Kranju in igrali na turnirju v Romuniji.« Nizozemska? »V predtekmovanju ne bi smelo biti težko, potem pa bo odločala vsaka tekma. Upam na najboljše in da bo tudi Žalec »krivec« za eno izmed treh medalj, ki naj bi jo osvojili.« Boste še prišli v Žalec? »Imeli smo se lepo in ni vzroka, da se ne bi znova pojavili pri vas,« je zaključil pogovor eden najbolj simpatičnih zveznih trenerjev naših športnikov — profesor Josip Samaržija. Tone Vrabl — Foto: L. Korber Za vzgojo mladih kolesarjev Osemnajstletni Damir Kitak iz Žalca je trenutno med najboljšimi mladimi kolesarji v KK Merx Celje. Je pripravnik v SIP Šempeter, sicer pa je končal kovinarsko šolo in se izučil za orodjarja. Okoli šest let že aktivno kolesari, trenira štiri do petkrat na teden, pred pomembnejšimi tekmami pa tudi po dvakrat na dan. Damirjev doslej največji uspeh je petnajsto mesto na letošnjem državnem prvenstvu med starejšimi mladinci v Semiču na Dolenjskem. »Močnejši sem v ravnini kot v hribih,« pripoveduje simpatičen svetlolas fant, ki ima v kolesarstvu še veliko neizpolnjenih želja. Srečali smo ga tudi na Rogli, kjer se je udeležil državnega prvenstva v gorski vožnji. »Kjerkoli sem, sama ravnina, potem pa takle hrib! To te zdela! Z več vaje bi se lahko dalo še bolje peljati, pa tudi tako sem zadovoljen.« Zdaj si na kolesu, boš kdaj v avtu? »Kaj posebnega o avtu ne razmišljam, čeprav ga želim voziti.« Drugi športi poleg kolesarjenja? »Plavanje, pozimi teki na smučeh, dviganje uteži.. .« SINDIKALNE IGRE V streljanju z zračno puško se je pomerilo 150 strelcev. Pri članih je zmagal Vojko Škodnik (SIP), ki je od 100 možnih zadel 91 krogov, pri čla-nicah^sa Sonja Drpič (SIP) z 72 krogi. Tekmovanje v streljanju je veljalo za množičnost. Po dvajset strelcev se je udeležilo iz KIL Uboje in SIP Šempetra. T. TAVČAR ,Ena od odlik Damira Kitaka, ki je zmagal tudi na klubski dirki iz Podloga na Kale, je skromnost ter treznost razmišljanja. Sam ve, kaj zmore, zato bo svoje znanje v bodoče verjetno raje ponudil mladim. Lepo je to, in ko bi bilo še več takih Damirjev! T. Vrabl — Foto: L. Korber v Žalcu V Žalcu so se že velikokrat zbrali najbolj znani slovenski in jugoslovanski športni novinarji. Nazadnje v večjem obsegu leta 1980 ob mladinskem svetovnem prvenstvu v košarki v Celju in kasneje še na občnem zboru športnih novinarjev Jugoslavije. V soboto, 8. novembra, bo Žalec znova prizorišče zbora, tokrat športnih novinarjev Slovenije, ki bodo prav v Žalcu v hotelu Golding-Rubin opravili svoj redni občni zbor. Ocenili bodo opravljeno delo zadnjih let, sprejeli program za prihodnje obdobje, določili kraj za izbor najboljših slovenskih športnikov in športnic ter sprejeli v svoje vrste nove člane. Dosedanjega predsednika društva športnih novinarjev bo predvidoma nadomestil urednik Teleksa Stane Trbovc. Občni zbor se bo pričel ob 10. uri, po njem pa bo še krajša predstavitev športa in telesne kulture žalske občine vsem navzočim športnim novinarjem. Zanimivi bosta predvsem predstavitvi športne rekreacije v KS Prebold in povezava vrhunskega športa z združenim delom (primer LIK Sa-vinja-TOZD Pohištvo Šempeter in alpsko smučanje). Pomoč pri izvedbi pomembnega srečanja pa so poleg skupščine občine Žalec, telesnokul-turne skupnosti in ostalih obljubile tudi mnoge delovne organizacije. T. Vrabl USPEHI V ORIENTACIJI Na tekmovanju v ŠID-u v Srbiji, je Bojan Jevšenar med člani osvojil šesto, Srečko Mohorko pa osmo mesto, medtem ko je bil Marko Lorenčak četrti pri mladincih, vsi člani PD Zabuko-vica. Zelo dobri rezultati so bili doseženi tudi na tekmovanju za pokal Maksimira v Zagrebu, kjer je Bojan Jevševar osvojil tretje, Srečko Mohorko pa četrto mesto, medtem ko je bil Marko Lorenčak pri mladincih šesti, Nuša Hribar pa pri članicah četrta. Ista ekipa je tekmovala na Milovano-vičevem memorialu v Izoli, kjer je bil v kategoriji od 16—17 let prvi Marko Lorenčak, med člani pa je bil Bojan Jevševar drugi, Srečko Mohorko pa deseti; Nuša Hribar pa je bila druga pri članicah. Nuša Hribar je bila najboljša na področnem tekmovanju, ki so se ga udeležile tudi ekipe iz Hrvaške, kjer je orientacija veliko bolje razvita kot pri nas, v Idriji pa je bila na tekmovanju prva. Nič slabša nista bila Bojan Jevševar, ki je bil drugi, in Marko Lorenčak, ki je bil med mladinci četrti. F. J. Voziš s svojim kolesom? »To je moje kolo, ki so mi ga pomagali kupiti starši. Zdaj sem že malo bolj pri denarju in si bom sam lahko kupil kaj boljšega.« Želje? »Naredil sem izpit za kolesarskega inštruktorja. Ker mi nagaja zdravje, bom aktivno kolesarjenje verjetno opustil in se predal vzgoji mladih kolesarjev, ki jih je v Žalcu in okolici precej. Zelo so nadarjeni in zakaj ne bi delal z njimi, jim pomagal. Sicer pa sem za večje dosežke že prestar, ker sem veliko zamudil.« Jesenski kros v Preboldu Prvi mednarodni turnir v Vrbju Šahovska sekcija v Vrbju je pripravila prvi mednarodni šahovski turnir v spomin na zaslužnega člana Franca Glušiča. Na njem je nastopilo več kot sto šahi-stov celjske in koroške regije ter Avstrije. Zmagala je ekipa ŠK Celje z 19 točkami pred ŠK Črna z 18 in ŠK Žalec s 16 in ŠK Rogaška Slatina s 15 točkami. Pokrovitelj turnirja je bil HMEZAD Agrina-TOZD Transport Vrbje. (Foto: tonica) J. G. Sejem rabljene smučarske opreme v Žalcu Vsi, ki bodo hoteli letos prodati ali kupiti rabljeno smučarsko opremo, bodo prišli na svoj račun na tradicionalnem sejmu rabljene smučarske opreme, ki ga vsako leto prireja Smučarski klub Gozdnik Žalec. Letos bo ta sejem od 14. do 16. novembra v dvorani Hmezad Žalec. Poleg rabljene smučarske opreme pa bosta na tém sejmu trgovski delovni organizaciji NAMA in Savinjski magazin ter vrsta obrtnikov prodajali tudi novo smučarsko opremo in vse ostalo, kar sodi k smučanju. Organizator pa je k sodelovanju povabil tudi serviserja smuči, ki bo kar na sejmu popravljal opremo. Seveda pa bodo na sejmu tudi smučarski delavci kluba, ki bodo manj izkušenim z nasveti pomagali pri nakupih. F. P. mm do-komunala-p.o. krt žaloe nade Cilenšek S objavlja prosta dela in naloge izvajalca OPERATIVNEGA VODENJA Pogoji: — obvladan program IV. oz. V. stopnje strokovne izobrazbe (monter vodovodnih naprav) — poskusno delo tri mesece — nad pet let delovnih izkušenj ter praksa pri vodenju del Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pi; sne prijave sprejema kadrovska služba v roku 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Žensko frizerstvo ALENKA Helena Banko obvešča cenjene stranke, da ima v salonu novo telefonsko številko 712-120. Dežurstvo na vodovodu V času od 20. oktobra do 27. novembra 1986 bodo po razporedu dežurstev dežurni naslednji monterji: Žalec"1 °- do 27. 10. - VLADO SUPER, Velika Pirešica 5, 27- 10. do 3. 11. FRANC KOS, Jezerce 8, Šmartno v Rožni dolini; od 3. 11. do 10. 11. - JANKO JEZERNIK, Jezerce 4 a, Šmartno v Rožni dolini; od 10. 11. do 17. 11. - ALES SALEZIN, Kasaze 91/a, Petrovče (pri KIL Liboje) Dežurni monter dežura oziroma je pripravljen doma v popoldanskem času (izven rednega delovnega časa) ob delovnikih ter ob prostih dneh (sobota, nedelja, prazniki). Prijave okvar na vodovodih lahko oddate v nabiralnik pri vhodnih vratih sedeža delovne organizacije — Nade Cilenšek 5, Žalec. akerman m. FRIZERSTVOMA NA Žalec,roieva 5 teli 13-410 Vse vrste frizur — tudi za mlade Delovni čas vsak dan od 7.00 do 19.00 ob sobotah do 14.00 NOVOST! Možnost naročila po telefonu Se priporoča frizerstvo KANA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata Ivana Vaša z Gomilskega se iskreno zahvaljujemo za pomoč in tolažbo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, gasilcem, darovalcem lepega cvetja. Hvala tudi pevcem MePZ Gomilsko, g. dekanu, govornikoma za pesmi in tople besede, ki ste nam jih izrekli. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Vincenca Jagra st., iz Marija Reke pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo tudi govorniku za poslovilne besede, pevcem KUD Svoboda Prebold, cerkvenim pevcem in duhovniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega sina, moža, očeta in starega očeta Ivana Žužeja iz Kasaz se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje. Posebna hvala dr. Veri Petkovič za pomoč v najtežjih trenutkih. Zahvala godbi na pihala iz Liboj, pevskemu zboru ter tovarišu Lavrincu za poslovilne besede pa tudi vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, žena Slavka, hčerke Cvetka z družino, Sonja, Zdenka z družino‘in ostalo sorodstvo Bolečino težko izraziš z besedo, lahko io le grenko občutiš! (Shakespeare) V SPOMIN Ivu Dernaču iz Pariželj Zapustil si nas pred tremi leti. Ta dan krute resnice bo ostal nepozaben v naših srcih. Hvala vsem, ki se ga spominjate in vaš korak zastane ob njegovem grobu. Vsi tvoji DA NE POZABIMO Dninarji in kočarji Občinski sindikalni svet Mozirje je nedavno izdal knjigo Aleksandra Videčnika Kmečko delavstvo v Gornji Savinjski dolini med prvo in drugo svetovno vojno, kar je že četrta njegova knjiga s tematiko delavskega gibanja. Obdelana problematika pa je bila vsekakor prisotna tudi v Spodnji Savinjski dolini, kjer so si ljudje prav tako služili kruh z delom na kmetijah, nikjer pa ni bilo veleposestev. V Žalcu sta bili leta 1880 le dve kmetiji, ki sta imeli več kot 20 ha zemlje oziroma 21,1 % površin, osem kmetij je imelo 32,4 % kmetijskih površin, 76 kmetij pa 46,5 % površin. Videčnik v svoji knjigi opisuje socialne krivice, ki so spremljale trdo življenje kočarjev, dninarjev, hlapcev, dekel in pastirjev. Danes je skoraj neverjetno slišati, da kdo na stara leta ni imel kje pod streho umreti, da so ljudje še v prvi polovici 20. stoletja do kraja izkoriščali soljudi in da je veliko ljudi živelo v razmerah, ki za današnje čase niso več pojmljive. Tako imenovane ubožne hiše so bile tudi v naši dolini. Fanika Rasie-vvietz se spominja špitala na Grabnu v Žalcu. To je bila hišica v današnji Vrečarjevi ulici — nasproti nekdanje elektrarne, kjer je živela Cviklova družina: mati in trije sinovi. Tu sta živeli tudi Franca in Pepina, ki sta hodili na »tavarh-, dokler sta še lahko, nato pa sta bili odvisni od pomoči občine. V njej sta živela tudi mož in žena Repič, ostarela siromaka, in Čehinja, ki je prišla v Žalec iz Stare fabrike v Grižah. Stavba se je imenovala Špital (bolnišnica), ker je bila v njej, baje med I. svetovno vojno bolnišnica, vendar njen izvor ni čisto jasen, zato lahko bralci, ki vedo kaj več o tej stavbi, to sporočijo na naše uredništvo. Onemogli starčki in starke so živeli tudi v raznih hiralnicah, ena je bila tudi v Vrbju (Dane Debič-Vrbje), od koder je leta 1941 okupator odpeljal osem starčkov v Avstrijo in se je po vsej verjetnosti njihova pot končala z evtanazijo, tako kot usoda bolnih iz Novega Celja. Videčnikova knjiga omenja tudi kočarje, ki so bili dninarji in so si s priložnostnim delom služili kruh pri kmetu, obrtniku ali drugje. Tu gre v glavnem za lastnike koč. Najemniki koče pa so bili lahko ••štantmani« ali »oferji«. Prvi so delali za mezdo, lastniku koče pa so plačevali najemnino z denarjem, drugi pa so plačevali najemnino z živim delom. Posebno izkoriščani so bili oferji, saj so morali delati gospodarju, poleg tega pa še lastniku koče. Pogosto so obvezno delo opravljale tudi oferjeve žene, pri čemer so jemale s seboj na polje tudi otroke, ki jih je bilo v kočah vedno precej. Dninarji (tavrharji) so doživljali podobno jsodo, le da so imeli ti lastno kočo ali pa so jo imeli v najemu in so jih zato imenovali štantmani. Dninarji so iskali priložnostno delo in se udinjali tam, kjer so jih potrebovali, tako kot oferji pa so bili tudi oni brezpravni in zelo izkoriščani. Pri kmetih je bilo računati na največ 120 dni dela, zato so pozimi nastopili hudi časi. Takrat so se doma oprijeli raznih del, saj je bila pridnost in iznajdljivost njihova odlika. Ker jih noben zakon ni ščitil, so se bali tudi organiziranosti in so raje potrpeli in prestali vse, kar jih je hudega doletelo. Dninarje so najemali za občasna dela. Tisti, ki niso bili vezani na od-služevanje najemnine za kočo ali zemljo, so izbirali delo, ki je bilo zanimivejše. Tega pa niso mogli početi oferji, ki so bili pravi sužnji. Plačilo za dnino ni bilo nikoli dogovorjeno, ampak so o njem vselej odločali gospodarji, ki so delavce plačevali kot so hoteli. Delovni čas je veljal od zore do mraka. Milan Dolinar navaja v knjigi Griže z Zabukovico povezovanje kmetov z rudarji na področju Rudnika Zabukovica. Zaslužek rudarskih družin je bil majhen, zato so rudarji kot dninarji opravljali na kmetijah razna dela proti plačilu ali za kmetijske pridelke. Veljalo je načelo: »Ti meni delo, jaz tebi jelo!« Veljal je tudi zakup zemlje, ki je temeljil na tem, da je kmet pripravil zemljo, posejal in jo vprežno obdeloval, ročno delo pa je opravila rudarska družina. F. Ježovnik (se nadaljuje) /O ljubljanska banka Odprtje novih prostorov na trgu V. kongresa v Celju Objekt, v katerem je imela svoje prostore na trgu V. kongresa v Celju tudi Splošna banka Celje, je bil v eksploziji mestnega plina januarja 1979 porušen, s čimer je banka izgubila precej prostorov, najbolj pa se je seveda poznala izguba agencije v pritličju. Zaradi neuporabnosti so nato stavbo porušili. Po družbenem planu občine Celje je glavni cilj ustanov, zadolženih za izvajanje urbanističnih planov, oživitev starega mestnega jedra. V zadnjih letih se to že izvaja s številnimi prenovitvami podstrešij v stanovanja. Tudi izgradnja novega objekta na trgu V. kongresa je bila pogojena s sta-novanjsko-poslovno zgradbo. Banka je že poznala prednosti dobre lokacije starega objekta, zdaj pa se ji je ponovno ponudila priložnost za izboljšanje bančne ponudbe v starem mestnem jedru mesta Celje. Gradnja, ki naj bi se pričela v polletju 1984 in naj bi trajala dve leti, se je zaradi težav pri urejanju dokumentacije in zaradi nepredvidenih geoloških in arheoloških raziskav zemljišča zavlekla v naslednje leto. Predračunska vrednost je znašala 230 mio dinarjev, končna vrednost pa znaša 550 milijonov dinarjev. Z novo zgradbo pridobiva banka 3200 m’ novih prostorov, s premestitvami posameznih služb pa bo dosežen napredek v vsebinskem in v funkcionalnem pogledu. V novih prostorih bo tudi ekspozitura, ki bo opravljala posle s področja zbiranja sredstev občanov, posle centralnega trezorja in vsa ostala operativna dela za poslovno organizacijske dele sektorja poslovanja s prebivalstvom. V banki pričakujemo, da pomeni odprtje objekta, predvidena je za konec meseca varčevanja, predvsem zmanjšanje gneče pri blagajniških okencih in s tem seveda tudi manj nestrpnosti in negodovanja obiskovalcev banke. KOLEKTIV LJUBLJANSKE BANKE-SPLOŠNE BANKE ČESTITA OB DNEVU VARČEVANJA — 31. OKTOBRU -VSEM VARČEVALCEM IN POSLOVNIM SODELAVCEM HMEZAD DO GOSTINSTVO-TURIZEM ŽALEC VABILA IZ GOSTINSTVA IN TURIZMA HMEZAD RESTAVRACIJA SLOVAN VRANSKO vas vabi, da preživite vsako soboto od 20. do 24. ure večer ob prijetni glasbi, kjer vas bodo postregli s pristnimi kmečkimi jedmi in specialitetami mednarodne kuhinje. Obiščite nas, vabi vas restavracija SLOVAN Vransko. Hmezad Gostinstvo-turizem vas vabi in se priporoča! Iz miličnikove beležnice PROMETNE NEZGODE Dne 23. septembra 1986 ob 14.15 se je zgodila prometna nezgoda na regionalni cesti Arja vas—Titovo Velenje, ki jo je zaradi nepravilnega prehitevanja povzročil voznik osebnega avtomobila CE 205-898 Boris DEJANOVIČ, ki se je čelno zaletel v vozilo Franca ADRINIJA. V nezgodi se je voznik Dejanovič huje ranil, Adrini in njegov sopotnik pa laže. Dne 25. septembra se je pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v Pon-gracu, ki jo je povzročil voznik kolesa Jože GOZNIKAR, ki se je zaradi vožnje brez luči zaletel v pešakinjo Ano BAVDEK, ki se je pri padcu po vozišču huje poškodovala. Dne 26. septembra se je pripetila prometna nezgoda na lokalni cesti v Hramšah, kjer se je voznik kolesa z motorjem Miran LEŠNIK peljal iz smeri Hramš proti Galiciji in v ovinku vozil po levi strani vozišča v trenutku, ko mu je iz nasprotne smeri pripeljal naproti voznik kolesa z motorjem Vinko KRAJNC. V trčenju se je voznik Lešnik huje poškodoval, Krajnc pa laže. Dne 7. oktobra je v dopoldanskem času prišlo do prometne nezgode na lokalni cesti v kraju Založe, v kateri je umrl voznik kolesa Martin BOMBEK. Ta se je peljal po hribu navzdol, zapeljal na bankino in padel po strmem pobočju gozda ter obležal v nezavesti, kjer so ga našli šele v popoldanskih urah. Dne 9. oktobra se je ob 18.45 pripetila prometna nezgoda v kraju M. Pireši-ca, vzrok zanjo je bilo nepravilno zavijanje voznika kolesa z motorjem Franca REZMANA, ki se je v nezgodi huje telesno poškodoval. Dne 11. oktobra Je ob 19. uri prišlo do prometne nezgode na regionalni cesti v kraju Črnova. Tudi ta nesreča se je pripetila zaradi nepravilnega zavijanja voznika kolesa z motorjem Milenka ILIČA. Tudi on je ob zadetju z osebnim avtomobilom utrpel hude telesne poškodbe. KAZNIVA DEJANJA Miličniki postaje milice Žalec so odkrili skupino, v kateri so bili Š. R„ P. R. in mladoletni S. J., ki je na območju Prebolda, predvsem pred hotelom in v Šempetru izvršila več kaznivih dejanj — tatvin koles z motorji in koles. Zoper vse so podali kazensko ovadbo, večino predmetov pa so že vrnili oškodovancem. V noči na 29. september 1986 je bilo vlomljeno v blagovnico Agrina v Žalcu, od koder so storilci odnesli preko 3.000.000 vrednosti — predvsem akustičnih aparatov. Ista skupina je v tej noči vlomila še v Kolodvorsko restavracijo in v gostišče Hmeljar v Žalcu. Skupina je nadaljevala z aktivnostjo tudi v naslednjem tednu, ko je v noči na 4. oktober izvedla več vlomov v avtomobile, kradli pa so tudi posamezne dele vozil. Naslednje jutro so jih miličniki že prijeli in pri njih našli večino ukradenega blaga. Ugotovljeno je bilo, da gre za skupino mladoletnikov, ki so se sestavljali: O. P., R. M., L. D., G. P. in 21-letni U. Z. Vlomilske pohode sta v glavnem načrtovala mladoletna L. D. in R. M. Zoper vse je podana kazenska ovadba. V noči na 12. oktober je bilo vlomljeno v dva avtomobila, parkirana pred hotelom Golding-Rubin v Žalcu. Storilec je razbil stranska okna in iz avtomobilov pobral vrednejše predmete v skupni vrednosti okoli 500.000 dinarjev. Miličniki so ugotovili, da je dejanje storil B. B. iz Žalca in so zoper njega podali kazensko ovadbo. Miličniki so prijeli neznanega moškega, ki je v noči na 13. oktober vlomil v več kleti in avtomobilov v Žalcu in v Doberteši vasi. Ker ni imel pri sebi nobenih dokumentov in se je lažno predstavil, so ga miličniki skupaj s kazensko ovadbo predali preiskovalnemu sodniku. KOMPAS JUGOSLAVIJA IZŠEL JE KATALOG KOMPASOVA ZIMA 86—87 — preko 100 objektov na 33 smučiščih v Jugoslaviji — 35 objektov na 15 smučiščih v tujini NOVO KOMPAS KLUBI NA SNEGU — zimske počitnice s poštebnim programom aktivnosti — KOMPAS KLUB: BOVEC, MALLNITZ, — Smučanje v ANDORI — Kmečki turizem pod ROGLO — Smuka v ČSSR V PRIPRAVI: Smučanje na bolgarskih smučiščih (Borovec) POSEBEJ PRIPOROČAMO — Smučanje na POPOVI ŠAPKI IN BREZOVICI z organiziranim letalskim prevozom JESEN—ZIMA—POMLAD ob morju, v zdraviliščih in v notranjosti naše domovine — bogata ponudba — ugodne cene PRIPOROČAMO: SENIOR KLUB DUBROVNIK (HOTEL KOMPAS) letalski prevoz IZLETI — Kairo—Luxor—Asuan — 5. 11., 26. 11. — devet dni — RAVENA—RIMINI—SAN MARINO-BENETKE - 7. 11. - 2 in 3 dni — MOSKVA—LENINGRAD — 26 11. — osem dni — RIM SKOZI STOLETJE - 26. 11. - 5 dni — SRI LANKA—INDIJA—NEPAL — 24. 11. — 18 dni — JAPONSKA-HONK KONG-FILIPINI-TAJSKA - 25. 11. - 14 dni — PERU in BRAZILIJA - 28. 11. - 13 dni — KUBA - 22. 11., 26. 12. - 12 dni KOMPAS JUGOSLAVIJA IN VELEBLAGOVNICA NAMA ŽALEC VAM NUDITA POSEBNO UGODNOST: Pri nakupu v blagovnici NAMA v vrednosti nad 30.000 din vam KOMPAS Jugoslavija nudi 5 % popusta pri svojih aranžmanih po domovini In tujini. Ne s prstom po zemljevidu! Časi so se vendarle nekoliko spremenili! KOMPAS JUGOSLAVIJA IN VELEBLAGOVNICA NAMA ŽALEC sta vam našla prostor na snegu In opremo za zimske radosti. V naši poslovalnici bo tudi danes običajna gneča! Podatek, ki ne govori, ampak pove: VAŠ TURISTIČNI VODNIK IN POSLOVNI PARTNER KOMPAS ŽALEC tel.: 714-155 ■et nama ŽALEC FOTO KRONIKA Letošnja obilna letina sadja se odraža tudi na tovorni železniški postaji v Žalcu, od koder je naš posnetek, kamor kmetovalci kar z traktorji dovažajo jabolka v odkup. Pogled na polne prikolice čakajočih traktorjev da jo človeku misliti na nepravičnost narave, ki je en- Foto:jk krat preobilna, drugič pa tako skopa. Ob magistralni cesti Šentrupert—Mozirje raste v neposredni bližini šole nov objekt. Zvedeli smo, da gre sicer za nadomestni objekt, za katerega je dala soglasje Kmetijsko zemljiška skupnost, v oči pa bode dejstvo, da je na kmetijski površini verjetno kvalitetnejšega razreda. Torej dobivamo še en objekt sredi večje kmetijske površine, kar je gotovo v nasprotju s proklamirano prostorsko politiko. jk Da ljudje vse bolj skrbijo za urejenost svojih hiš, dokazuje tudi obnovljena zgradba v središču Vranskega, kjer je lastnik z novo podobo prispeval tudi k urejenosti kraja. Vsekakor zgled, ki mu velja slediti. Izdatek za takšnole obnovo res niso mačje solze, če pa drži, da je izgled hiše tudi zrcalo lastnika, potem velja nekaj narediti. V. Ck Foto: J. K. Pri tetki Anki Brecelj, kot ji pravijo domačini, je zrasla štorovka, prava velikanka, saj je merila v višino kar enainštirideset centimetrov, tehtala pa je petinštirideset dekagramov, kar je za štorovko prav neverjetno. L. Korber magazin talee Vam nudi v poslovni enoti IV Žalec po ugodnih cenah brikete iz NDR. Dobite jih lahko tudi v vrečah po 30 kg. n rn crp 4^*