britanske skupine za geomorfološko raziskovanje prof. Denys Brunsden. Po mnogih plenarnih sestankih je bila končna odločitev o statusu komiteja prepuščena drugi m ednarodni geomorfološki konferenci, ki jo bo 1. 1989 sklicalo geomorfološko dru­ štvo Z R Nemčije, do katere mora začasni komite pripraviti svoje stališče. K er je bilo na sporedu okoli sedemsto prijavljenih referatov, so istočasno zase­ dale mnoge sekcije. Za pregled snovi smo zato navezam na objavljene enostranske povzetke (v knjigi Abstracts of papers — First Int. Conference on Geomorphology: International Geom orphology 1985, M anchester 1985). Uvodoma je objavljena preglednica referatov po tematiki: 9% uporabna geomorfologija in naravovarstvo (= land conservation), 8% glacialna geomorfologija, po 7% sedimentacijski sistemi v porečjih, uporabna geomorfologija in ovrednotenje naravnih virov, dolgotrajni razvoj reliefnih oblik, po 6% dinamika rečnih korit, neotektonika in gibanje zemelj­ skih gmot, po 5% kvartarološke študije in teoretska geomorfologija. Podrobnejši pregled snovi pa pokaže razmeroma veliko študij o eroziji, transportu in sedimenta­ ciji v porečjih, zlasti v času naravnih nesreč, precej študij je iz aridnih in krionivalnih območij (oboje je olajšala zlasti satelitska tehnika) in mnoge so povezane z vpraša­ nji naravovarstva. Kraški referati so bili prebrani na treh zasedanjih. Komisije, de­ lovne skupine in študijske skupine M ednarodne geografske (in deloma geološke) zveze so imele posebne sestanke, tako tudi 1. 1984 ustanovljena Študijska skupina za proučevanje človekovega posega v kras. Ž e iz navedene delitve referatov se kaže novejši razvoj geomorfologije v svetu. O pazno je vključevanje geomorfologov v širša raziskovanja oziroma za reševanje širše zastavljenih vprašanj, kot so omilitev naravnih nesreč v tropskih in subtropskih deželah, ekologija, naravovarstvo. Za tako usmerjenost geomorfologije so se večidel zavzemali tudi ugledni referenti na plenarnih večernih sestankih (V. B. Backer, R. U . Cooke, zlasti H. Th. Verstappen). O tem, da je tudi to geomorfološko zborova­ nje pokazalo popolno prevlado kvantitativnih metod in vse večjo pritegnitev tehnič­ nih sredstev, ni potrebno posebej omenjati. Tudi v M anchestru se je pokazalo, da geomorfologi iz razvitih dežel vse češče posegajo v nerazvite tropske in subtropske dežele. Toda tam je domača geomorfolo­ gija naredila velik napredek, zlasti v nekaterih predelih. Kitajci so prijavili 12% in Indijci 3% vseh referatov. Največ so jih prispevali domačini iz Velike Britanije (18% ), Z D A (11% ), Kanade (6% ) itd. Podpisani, ki je kot edini prisotni zastopal našo državo, je predaval o mednarodnem ugotavljanju korozije s pomočjo apneniš- kih tablet. Med 700— 800 udeleženci je bilo iz vseh vzhodnoevropskih držav, razen iz SZ, več geomorfologov kot iz Jugoslavije. Slaba udeležba geomorfologov iz naše države zavira naše vključevanje v mednarodne teamske raziskave, ki tudi v tej pa­ nogi hitro naraščajo. Vsej konferenci je dala pečat zavest o zapostavljenosti geomorfologije glede na njeno pom em bnost v znanosti in praši in da smo priče rojstva nove mednarodne znanstvene organizacije. Ivan Gams IV. poljsko-jugoslovanski geografski seminar O d 2. do 8. 6. 1986 je v kmetijskem izobraževalnem središču Stare Pole v voj­ vodstvu Elblag na severu Poljske potekal IV. poljsko-jugoslovanski geografski semi­ nar, sedaj že tradicionalni. Strokovno uspešno in bivalno prijetno ga je organiziral Inštitut za geografijo in prostorsko organizacijo Poljske Akademije Nauk iz Varšave pod vodstvom prof. dr. Jerzyja Kostrowickega, vodje poljske delegacije prof. dr. A ndrzeja Stasiaka in prizadevne organizatorice našega dolgoletnega sodelovanja dr. W ieslawe Tyszkiewicz. Z jugoslovanske strani se je seminarja udeležilo devet geo­ grafov iz vseh republik razen Črne gore in Kosova. Žal so nekateri iz finančnih raz­ logov udeležbo odpovedali. Delovni naslov seminarja Socio-ekonomski problemi ruralnih območij je omo­ gočil obravnavo širokega spektra geografske problematike, ki je bila združena v tri vsebinske sklope: agramogeografskega, demogeografskega in infrastrukturnega. V referatih Poljakov je bila močno prisotna prognostično načrtovalska usmeritev, saj so z referati sodelovali tudi praktiki. Poljski geografi so poročali o naslednjem: A ndrzej Stasiak o preobrazbi sistema ruralnih naselij na Poljskem, Jan Falkowski o ekonom sko-geografski problem atiki razvoja ruralnih območij v makroregiji spodnje Visle, A ndrzej Baranovski o problem atiki ekonomskega razvoja in prostorski orga­ nizaciji v območju vislanskih Žulav, M arek Potrykowski o razlikah v socialnoeko­ nom skem razvoju v ruralnih območjih Poljske, Roman Szczesny o preobrazbi pro­ storske sestave kmetijstva Poljske po letu 1980, Andrzej Kostrowicki o ruralnih ob­ močjih kot sistemu energetskih razlik med naravo in družbo. Wladislawa Stola o preobrazbi prostorske sestave ruralnega območja Ponidja, Piotr Eberhardt o depo- pulacijskih območjih na Poljskem, Ryszard Horodenski o življenjskih pogojih rural­ nega prebivalstva na severovzhodnem Poljskem, Božena Galczynska in Roman Kuli- kowski o vplivu izobrazbe kmečkega prebivalstva na kmetijsko proizvodnjo ter Bro­ nislaw G orz o sodobnih trendih in problem ih razvoja vasi in kmetijstva v Karpatih. Izm ed jugoslovanskih geografov je A leksandar Stojmilov (v njegovi odsotnosti je referat prebral N ikola Panov) poročal o melioracijah in namakanju kot dejavniku preobrazbe pokrajine v Jugoslaviji, Pavle Tomič o socio-ekonomskem razvoju Voj­ vodine, B orut Belec o spremembah v tradicionalni parcelaciji v Sloveniji pod vpli­ vom agrarnih dejavnosti po drugi svetovni vojni, Bratislav Jačimovič je skupaj z W ieslawo Tyszkiewicz poročal o spremembah velikosti zasebnih kmetij v SR Srbiji, Vasil Daskalovski o problem atiki ruralnega prebivalstva Makedonije v letih 1948— 81, D ragutin Feletar o korelaciji med industrializacijo in deruralizacijo v občinah H rvaške, Radoslav Subič o omrežju in strukturi terciarnih dejavnosti v Vojvodini ter podpisani o soodvisnosti izrabe zemljišča in posestne sestave v Jugoslaviji. Udeleženci seminarja so si ogledali tudi nekaj zasebnih in družbenih kmetijskih posestev na Žulavah, prav tako pa tudi Gdansk, Sopot, Gdinjo in Malbork ter obli­ ke km etijstva med Gdanskim in Varšavo. N a zaključku je bila poudarjena koristnost seminarja in potreba po nadaljeva­ nju tovrstnega sodelovanja jugoslovanskih in poljskih geografov. Prihodnji seminar naj bi bil 1989. leta v Jugoslaviji z delovnim naslovom »Vpliv lastništva zemlje na gospodarstvo ruralnih območij«. Mirko Pak Posvet o razmerju med geografijo in etnologijo, Ljubljana, 18. aprila 1986 Zveza geografskih društev Slovenije in Slovensko etnološko društvo sta pripra­ vila v prostorih O ddelka za geografijo filozofske fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani celodnevno posvetovanje o vsebinskih in metodoloških stičiščih in razloč­ kih m ed obem a strokam a, ki se kažejo pri njunih tematsko sorodnih preučevanjih slovenskih pokrajin in njihovih ljudeh. Ob veliki udeležbi strokovnjakov z obeh področij — zlasti še na dopoldanskem delu posveta, ki mu je prisostvovalo nad 60 ljudi — in živahnih razpravah, ki so dopolnjevale in poglabljale razmišljanja v pred­ stavljenih in razmnoženih referatih ter kritično ovrednotile uspehe in rezultate ter