Leto V.
Szombathely, 13. januara 1918.
Štev. 2.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno v edno faro   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno Dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožej vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
1. nedela po treh kralih.
Jas i oča tvoj sva te žalostniva iskala (Luk. 2), je pravila bl. Devica Marija, kda je svojega Sina vu cerkvi naišla.
Iskala sta Jezuša Marija pa Jožef.
Vu njiva se kažejo dvoje vrsi lüdih, ki iščejo Gospodna.
So jo, ki iščejo, s premisljavanjom. So jo, ki iščejo s delom. Od obojih pravi Psalmuš 104.: Veseli se srce iskajočih Boga, iščite Gospodna i se ojačite, potrdite. Ki s premišljavanjom iščejo Gospodna, so sploh vu veselji i radosti. Ki pa iščejo s delom, se večkrat morejo potrditi.
Marija pa Jožef sta žalostniva iskala Ježusa.
Gospod se išče vu čistoči pameti, da bodemo od vsega greha čisti. Vsi ki so se razločili od grehov narodov zemle, da bi Boga iskali. I. Esdr. 6.
Išče se Bog vu prostnom nakanenji. Kniga modrosti pravi: Vu prostnosti vašega srca ga iščite.
Iskati moremo Boga iz celoga srca, da mo samo na njega mislili. Iskati moremo Boga iz cele vole naše, da mo samo njega želeli. Vu svetom Pismi se čte: Vu vsem svojem srci i vu vsoj svojoj voli so iskali Gospodna i so ga naišli I. Paral. 15.
Brž moremo iskati Gospodna, prvle kak odide vremen, vu šterom se da naiti. Izajaš nas opomina: Iščite Gospodna, dokeč se da naiti.
Iskati moremo Gospodna stalno brezi henjanja. Psalmuš 104. nas opomina: Iščite njegovo lice vsikdar.
Iskati moremo Boga s žalostjov nad našimi grehami. Prorok Mihejaš pravi: Žalosti se hči Sion i se skrbi, ar te reši Gospodin Bog iz rok tvojih sovražnikov. I vu denešnjem evangelijomi se pravi, da bl. Devica Marija i sv.
Jožef sta sa žalostniva iskala Jezuša.
Marija pa Jožef sta iskala Jezuša— našega Gospoda.
Ki išče Gospoda, naide ga, ar je on pravičen.
Ki išče Gospoda, krotko de sprejeti od njega.
Bog one, ki njega iščejo, zvisi i lona. Dober je Bog onim, ki se vu njem vüpajo, düši, štera njega išče Thren. 3,
Ki Gospoda iščejo, žitek naidejo. Psalmuš 68. pravi: Iščite Gospodna i de živela vaša düša.
Žitek nam daj Gospodne. Amen.
Sto de poslance postavlo? Volilna pravda.
Minister volilne prave dr. Vazsonyi je predložo načrt.
Poslanike de postavlo, volilec de vsaki mož, ki je dopuno 24 let ino je vogrski državljan, ki zna čteti i pisati, či: 1. je zvršo 4 razrede ljüdske šole ali 2. placüje 10 koron dače, ali 3. je izpuno svojo aktivno vojaško slüžbo ali vu bojni 2 leti aktivno slüžo pri vojakih, ali je brezi gledanja na čas dosegno podčastniško (unter oficier) stopinjo ali
4. je lastnik hrabrostne svetinje (vitézségi érem) ali Karlovoga križeca. Tü se ne gleda na starosti
5. ki ma licenc, poleg šteroga meštrijo dela ali trži ali
6. je delavec vu stalnoj slüžbi. Pri poljedelstvi je vu 5 letah 3 let vu slüžbi bio.
Volilno pravico majo vse ženske, štere so dopunile 24. leto svoje starosti, so vogrske državljanke, či znajo čteti i pisati i či so zvršile 4 razrede meščanske pörgarske šole. Volilno pravico ma dovica, štere mož je spadno vu bojni ali je mro vu rani, trüjavi vu bojni spravlenoj, či od toga moža ma
zakonsko dete, štero je vu vremeni smrti moža ešče živelo.
Izvoljen je lehko vsaki, to je za poslanika se lehko odebere vsaki, ki je volilec, 24 let star i či zna madjarski pisati i čteti. Potem se ženske tüdi lehko postavijo za poslanika.
Volilne okrogline se te nova razdelijo.
Pri volitvi so prepovedani vsi stroški, kakti vožnja i potroški.
Vu volilnoj okroglini se prepove od 6 vöre večer prejšnjega dneva do dokončanoga odebiranja odavanje i razdelitev alkoholnih, opojnih pijač.
Volilci poleg, stare pravde i zdaj dobijo pravico.
Broj volilcov:
Ka znajo čteti .... 2,982.060 Stari volilcov je   ....	160.000
Hrabrostno svetinjo ali kar-
lov križec majo ....	443.000
Moški volilcov je  .... 3,595.000 Ženskini volilcov je    .    .  	260.033
vseh volilcov je    ....	3,855,033
Ki šče volilec biti, ki šče poslanike devati, more znati čteti i pisati to je prva pogodba. Lehko de štoj kelko šteč dače plačüvo, či ne de znao čteti, na novo se notri ne vzeme. Zato pa včite deco pisati i čteti, da vam sledi ne bodejo na oči metali, da ste se za nje ne poskrbeli. Poleg vaše falinge ne bodejo poslanike postavlali. Starišje spoznajte vašo dužnost, posebno zdaj vu bojni, kda več mestah so šole zaprete, vučitelje so na bojnom poli.
Nove dače.
Deželni stroški so se povnožili. Vojska dosta potrebüje. Že sedmokrat je dežela vojno posojilo vzela gori. Za to more žoj, interes plačüvati. Zato se pa more poskrbeti za dohodke.
Na ledične može i dovce, ki dohod-
2.
NOVINE
1918. január 13.
kov majo više od 20 jezer koron, navržejo 15 procentov dačo, ki ne majo dece, 10 procentov plačajo.
Dača se plača od imanja, od vrednosti. Vu bojni küpleno de se po ceni cenilo, kak je vu hipi küpčije cena bila. Dača od vrednosti se začne pri imanji više od 20 jezer.
Dača še plača od vojnih stroškov. Kljüč de od 10 do 60 procentov. Vekši dobički pod vekši kljüč pridejo.
Dača od imanja i vojnih dobičkcv de se plačala i za pretekli čas od 1. julija leta 1917. — na žoj vojnoga posojila.
Na grüntno porcijo, na dačo od žoja se vrže vojni dodatek 60% (procentov). Staro grüntno porcijo mo plačüvali, nego polojno ešče k njoj vdarijo.
Od vinskoga považe 1917. leta — po hektolitraj se plača 14 kor. Iz toga 2 koron ves dobi. Nego poleg toga dača potroškovina (fogyasztási adó, Verzehrungssteuer) i na dale ostane.
Bojna.
27. dec. Med Asiago i Brenta smo Taljanske napade nazaj zbili.
28. dec. Tü pa tam boji na Flandrškom. 
29. dec. Taljanske napade smo nazaj zbili. Nas špital v Primolano je večkrat v cilanje vzeti bio od sovražnih topov.
   31. dec. Taljanski front. Naše postojanke na Monte Tomba so francozi napadali, v ništernih mestah se je njim posrečilo v naše jarke priti.
 Na Flandrškom so angluši napadali. 2. jan. Na Taljanskom fronti topovski boj. 16. decembra smo pri Zenson naše čete na izhodni breg potoka Piave nazaj vzeli. Sovražnik šteri je to spraznenje samo 31. dec. v pamet vzeo, je do zdaj sploh pod ognjom topov držo spraznjene postojanke.
Mirovno Pogajanje.
Ruski zavüpniki so 22. decembra leta 1917. v Brest-Litovski predlagali, naj se pogaja od šest točk (punktov), med šterimi 3. pravi: Narodnim skupinam, štere so pred vojskov ne bile samostojne, se da mogočnost, da po lüdjskom glašüvanji odločijo, koma ščejo spadnoti. Štrti punkt pravi: Na zemli, kde prebivajo zmešane narodnosti, pravico menšine čuva posebna postava, pravda, posebno čuva narodno kulturo, 5. punkt pravi: Ni edna vojsküvajoča država ne obvezana, da plača drügoj državi tak zvane vojne stroške.
Ruski delegati so na dale predla-
gali, naj se ne dopüsti več boj močnejših proti sloboščini slabeših.
Pooblaščeni zastopnik Austrije grof Czernin je dao izjavo, da mi ne namenimo s silov prilastiti zemljo, štero smo zasedli. Zavezniki (Nemci, austrijanci, bolgari i törki) ne namenijo oropati samostojnosti narodom, šteri so jo vu bojni zgübili, kak srbi rumuni, črnogorci, belgijci. Tretji punkt Rusov so naši nazaj vrgli. To, prej, ne sliši pred celi svet, to se, prej, ne more mednarodno napraviti. S svojimi narodmi, prej, naj vsaka država samostojno vred pride. Takši odgovor je dani i na štrti punkt. Nadale vsaka vojsküvajoča dežela bi mogla povrnoti samo stroško za prek zgrabljene i škodo napravleno na svojoj zemli.
Rusija je nadale predlagala, da ona svoje čete nazaj potegne iz Austro-Ogrskoga, iz Perzije i Törskoga, tak do tüdi mogle države Austrijanci i Nemci svoje čete vzeti iz Polskoga, Litve i. t. d., da se prebivalcom te zemlje da mogočnost, da slobodno odločijo, je li ščejo nastaviti samostojno državo ali se ščejo zdrüžiti s drügov deželov.
Voditelj ruske delegacije je predlago, naj se pogajanje na deset dnih do 4. jan. 1918. stavijo, da onim narodom, šteri so ne prišli mirovno pogajanje, se oznanijo pogodbe ruske i grofa Czernina. 
Angluši i Francozi odklanjajo vabilo na mirovno pogajanje. Francozi lehko nanč odgovora ne dajo. Clemenceau pravi, da Francozi samo edno pot majo do mira: Zmago.
Trockij od pogajanja vu Brest Litovski. Vsi so, prej, spoznali pravico samoodločbe narodov. I onih narodov, šteri so pod oblast sovražnikov prišli. Belgium, Srbija, Rumunija zdaj že nazaj dobi samostojnost. I Anglija more osloboditi Irsko, Egiptom, Indijo, Perzijo i Mezopotamijo.
Taljanski ministerski predsednik od mira.
— Taljanska armada je prava perot zjedinjene armade entente. Taljani ščejo zvestni ostati svojoj dužnosti i vse prinesejo, naj se dosegne zmaga.
 — Tak misli, da Austrija i Nemčija se zato pogajajo, da svojemi ljüdstvi volo zdignejo, svojim sovražnikom pa sterejo. Tak se, prej, ščejo kazati, liki bi oni bili angelje mirü i sveti notri ščejo zgučati, da entente brani mir.
Centralne dežele — austrijanci i Nemci — ne ščejo spoznati Taljanske i Francoške žele. Ministerski predsednik žalostno pita, zakaj pa je te bilo to velko klanje lüdih.
Stavila so se mirovna pogajanja.
Rusi se v Stockholmi ščejo pogajati.
4. jan. V Berlini je državni kancler objavo, da so Rusi s takšimi pogodbami naprej prišli, štere so Nemci mogli nazaj vržti i tak so se pogajanje v Brestlitovski pretrgnola.
Na dale je objavo, da Rusi mirovno pogajanje v neutralno deželo, v Stockholm ščejo predjati. Nemci so to tüdi nazaj vrgli.
Dom i svet — Glási.
Najmlajši čarnovojaki, šteri ostanejo, do že 6. febr. rukivali, či se sledi nači ne odloči.
V Monostri je 5 rekrutov iz vojaških magacinov 30 pokrovcov i 5 par obüteli vkradnolo. Odali so. Orožniki so vkradjeno blago naišli.
Rekvizicija je tü. Kda bi komišije za prekjemanje silja ne s dostojnov ostročov delale i posesniki se ne vse gor odprli, — minister je novo rekvizicijo odredo. Vse gotovčina se iz nova gori vzeme.
Grki mobilizirajo. Mi se pogajamo od mira, drügi se pá na bojno pripravlajo. Ka de iz toga?
V Dolenskoj cerkvi se je leta 1917. zdalo 4 parov. Mrlo je 24. Narodilo se je 27, med njimi 17 ženskoga spola.
Premenjavanje prek zgrablenih. Na ruskom vküp čtejo zavzete, da, kak se mirovna pogajanja dokončajo, se včasi zamenijo.
Nemški valovi proti Francoškoj meji. Clemenceau opozarja, da kmetje, ki so ešče ne notripozvani, meseca januara ali februara pozvani bodejo na delo šest tjednov. Nemci proti francoškomi fronti velko moč spravlajo. Božični nagovor sv. oče na kardi-
nale. Rimski papa je sprejmo pred božičom kardinale.
    Že štrtokrat, je pravo, bodemo za volo bojne svetili božične svetke žalostno.   Trošta nas misel, da je bilo naše mirovno delo semen, šteromi Gospodin Bog da toploto, da se sklica i bode raslo. Trošta nas vest, da smo včinoli svojo dužnost, kak zastopnik Krala mirü.
Komaj čakamo vöro, da se človečo drüštvo povrne vu šolo evangelijoma.
Sv. oča se je toplo spomino osloboditve Jeruzalema.
V Jeruzalemi so ednok rezali oljkine vejke i devali k nogam Kristuša, krala mirü s kričom: Hosana sini Davidovomi. Blaženi, ki je prišo vu imeni Gospodnovom.
V Jeruzalemi so ne onoga blagos-
1918. januar 13.
NOVINE
3.
ljovlali, ki je orožnati prišo, nego tistoga, ki je v božjem imeni prišo.
Ki gospodari na Taljanskom. „A Sziv“ piše, da je Nathan — slobodno zidar — nagovor držo, Taljanskoga krala i ministerskoga predsednika navdüšavo, naj li nadaljavajo bojno, oni — slobodno zidarci — so ž njimi. Kral i predsednik sta se zahvalila pomoči Nathana.
   Katoličance preganjajo v Mexiki „A Sziv“ piše; V Ameriki, vu deželi Mexiki slobodno zidarje preganjajo mater cerkev, vrednost so njoj vkraj vzeli. Dva püšpeka sta vu vozi mrla. Komaj se že naide kje dühovnik. Božjo slüžbo vu privatnih hišah opravlajo. Celi svet od pravice, od sloboščine guči, proti tomi deli pa nišče ne ma reči. Lehko pravimo, da velke reči so samo odveka, pod šterov se velke slabosti, velka skažljivost skriva.
Glas z Rusije. Ferenčak Jožef iz Gomilic naznanja, da je v Rusiji zavzet. Pozdravlja svoje drage i se tretjerednikom v goreče molitve zrača.
Pismo sv. očo k vogrskim püšpekom. Sv. oča se toži, da njegovo mirovno poslanstvo so hüdi lüdje za cil krivoga sumnenja postavili. Neverne drüžbe hujškajo lüdi proti dühovnikom, tak, da lehko pravimo s Apostolom: Preklinjajo nas, mi pa blagoslavlamo, preganjajo nas, mi pa zatrpimo, psüjejo, šimfajo nas, mi pa se molimo. Našo dužnost, piše dale sv. Oča, s božjov pomočjov mi i na dale stalno spunjavamo. Med tem ne prestanemo Boga s poniznov molitvov prositi, da mir, šteroga svet ne more dati, naj nam na slednje On da poleg svoje smilenosti.
Blagoslavlanje vode pred tremi kralami. Stari, mladi pridejo vu cerkev. Vu ročkaj, kamenih pütrah, vu glaškaj prinesejo vodo. Nikda-nikda po nesreči vküp vdarijo, to so male tragedije s velkim jočom. Inda sveta je blagoslovlanje trpelo do trde kmice. Kak so pravili, blagoslovlanje je bilo meša s s večernicov vküper: Bilo je v njoj Gloria (Dika), Credo (Verjem), Sanctus (Svet) Magnificat, kda se oltar s kadilom kadi. Zdaj je vse na kračiše vzeto. Velke skrovnosti dneva se s kratkimi rečmi tičejo. Dnes je s nebeskim zaročnikom zdrüžena Maticerkev, ar vu Jordan potoki je Jezuš zepro njene grehe; paščijo se modri s darami na kralesko gostüvanje i gosti se veselijo s vinom iz vode včinjenom. Skrovnosti vode obslüžava maticerkev; vodo blagoslovi, da kde šteč se poškropi po zazavanji božjega imena naj
se stira sovražnost nečistoga düha, naj se vkraj drži protenje čemerne kače i naj vsepovsedi bode nazočnost Svetoga Düha. Vodo blagoslovleno da Maticerkev vernikom, naj z njov živejo vu svojih hišah, naj jo majo pri betežnikah.
Novi svetek, molba oltarskoga svestva 10. jan. v Soboti.
Na Števanovo i Janošovo je velki sneg zapadno.
Na grobni spomenek † Kühar Stevana z Bratonec je naše vredništvo 342 K. položilo k rokam vlč. g. pl. Kühar Števani z Beltinec. K tomi zneski so darüvali še: Skafar Matjaš san. četov, 1 K., vlč. g. Kühar Alojz pleb. od Nedele 5 K., Balažic Matjaš, trenski vojak 2 K., Kühar Ana z Bratonec 10 K. Vküp 360 K. — sprosili smo zednim g. beltinskoga plebanoša, naj peneze na skrbi majo, dokeč se ne de mogo en lepi spomenek z slovenskim napisom gor postaviti. Tüdi smo darüvali 50 K. na misijonske večne meše za pokojnoga. Ki je duga leta mantran od jetike vnoga pisao i prestavlao za nas i nabirao narodne kinče, pesmi, pripovedke, si zaslüžo lepi spomenek. Ki premore kaj v te namen darüvati, naj pošle vlč. g. Kuhar Štefani pleb. Belatinc Zalamegye.

Zmrznola je v Črensovcih židovka nora „Mariška“. Duga leta se je blodno siroče tü kotalo, zdaj jo je smrt rešila nevol. Pri kanešovih je v štalo prišla, konji so jo nekaj zblatili, šla se prat i zatem sedit na stube. Tü so jo najšli zmrznjeno.
Front poganjajočih cene je prek vdarjeni. Kak nam nemške novine Dunajske (Wien) pišejo, zmaga na Taljanskom, mirovno pogajanje vu Breszt-litovski nazaj ženojo one, ki so tak visoko pognali ceno blaga. Leča je, kila, od 15 koron na 5 koron spadnola. Kava je od 120 na 24 koron spadnola. Riša je prvle bila za 30 koron, zdaj 10. Konci so bili prvle 18, 20 kor., zdaj 10, 12 kor. Blago naprej ide. Prvle je komaj dobo platno, stof, poplate, zdaj se pa vse na svetlo pašči. Ka pa či se mir sklene, de ešče nikak blago ponüjo. Nego to so vse ešče samo žele za prišestne čase.
Dosta papirnatih penez kroži. Vu začetki bojne jih bilo 3 milijard koron, zdaj je 17 milijardov. Vu začetki je bilo 1094 miljon koron zlata, zdaj samo 264 miljonov. Za papirnate peneze dobro stoji narodna vrednost, narodno imanje.
Ravenčar na goričkom. Prvle, kak je ešče zdajšnji sneg spadno, je ravenčar prišo na goričko pri Rabi. Kda se je šteo domo pelati, na Siničkom bregi se je mogo nazaj obrnoti h kovači. Ravenčar, podkavaj konje, či na goričko prideš.
Glasiti se morejo najmlajši čarnovojaki. Meseca januara pridejo na vizito leta 1900 rojeni.
Električna dela v Kermedini se zgorela na sveti den. Iz peči je iskra zletela, poleg je bio eden lagev sirovoga olija i je vu zrak zleto. Ogenj se je hitro razprestero, rešiti je ne mogoče bilo. Kvara je do 40,000 koron.
Zgorela je streha žene Kovač Števana v Soboti. Ogenj je prišo iz rora dimnika. Ogenj so v pamet vzeli ranjeni vojaki i pogasili.
Vojaški pozdravi.
Pozdrav pošilja Franc Korpič 36 komp. Železničar. Ladislava Vučko 19. topničara na bojnom poli že štrto leto troštajo Novine, pozdravi vse naročnike. Štefan Kostric pp. 48. Ivan Šerüga iz Melinec pp. 20. Ivan Berden VI/48 Baon. Štefan Smolko p. p. 26.
Nemec Alojz iz Küpšinec od strojnih pušk p. 83. pozdravlja tišinsko faro. „Vsakši den se spominjamo od nje.“ Lastnik je velike i male srebrne i broncane svetinje i karlovoga križeca. Šoštarec Stefan desetnik pp. 83. iz Krajne pozdravlja vse domače, vse slovence.  Doma Števan, Tkalec Števan iz Trnja, Ritlop Matjaš iz Žiškov, Horvát Anton iz M. Polane, Gjörek Stevan, Sabo Péter, Hozjan Števan iz Hotize, Harženjak Karol, Goričanec Andraš od sv. Marjete, Perčič Janos, Antakovič Mihal iz Lapičine, Bohnne Stevan in Žavnika — vsi pešaki p. 48. Pilsen na Českom, Slovo jemlejo. — Imre Trplan p. 83. iz Markovec.
Pošta.
Vogrinčič. Cankova. Poslane fotografije razdelite med onimi, ki naj več posla i trüda majo s Novinami. Kerec. Prosečka ves. Oniva dva 5—5 kor. plačata. Gomboc Treza. Vadarci, Vaš moč je premino 5. okt. 1916., naj prvle je prekzgrabljeni. Pavel Legenštein i Veronika Bočkai. Görlinci. Kalendari Drüžba sv. P. kl. so vam poslani. Bakán Mihal. Beltinci. Naznanite mi taborsko pošto vašega sina i kde slüži. Pücko Stefan desetnik 20 dbr. Si dobivo ti do zdaj Novine? Pod kakšim imenom? Na koj si poslo 15 koron? Cigan Matjaš 3/201. Pošiljam ti Novine.
Dari
Na podporo Novin: Veronika Bočkai iz Görlinec 1 K. Matjaš Kovač Schöpfendorf 5 K. Pavel Legenštein iz Görlinec 1 Kor. Valentin Novak iz Srdišča 2 K. Rob Tomaš iz Srdišča 2 K. Gombosi Janoša žena 4 K. Pertoci Ana iz Tropovec 5 K. Radikovič Štefana žena iz Srdišča 2 K. Josef Abram, vikar v Oblakah 10 K. Gomboc Jožef od sv. Jürja 2 K. Horvat Anton iz Srdišča 1 K.
4.
NOVINE
1918. januar 13.
Pripovest.
Kapelica na Smeči. Spisao J. Vandof.
I.
Poletnoga popoldneva je bilo, kda sem se vračao s strme Vožice v dolino. Pot je bila težavna. Pripekalo je pa tüdi sunce, da se mi je že celi den znoj cedio z obraza. Onkraj Srednjega vrha, — vesi, sem si legeo v senco, štero se delale bükove veje. Pod menom v globokom jarki se je penila voda. Čüo se je bobneči šum, med tem šumom se je pa razločno čülo rogatanje samotnoga mlina pod strmov divjov pečinov. Nedaleč od mene so stale žalostne püste podrtine. Videlo se mi je, ka je stala tam negda kapelina. Ali človeške roke so jo zanemarile in kapelica je razpadnola. Mogoče je bilo kesnejšim rodovom za to žal, zato ka je nedaleč od podrtin stala drüga lepa kapelica z nizkim stolpičom (törnom). In mogoče je bila ta kapelica lepša od prve; bila je vsa bela in niti najmenjšega madeža je ne bilo na njoj.
Ali dugo sem ne gledao kapelice. Premagala me je trüjava pa sem zaspao, trdno zaspao. Prebüdilo me je komaj čüdno svončkljanje, štere je napunilo vso okolico s prijetnimi glasovi. Odpro sem oči in se zgledno okoli sebe. Nendri gori so se vsipale ovce z loga in bežale proti meni, kak če bi silo imele domo priti. Na šinjekah so njim cingljali zvonci, za njimi je pa stopao dečak-pastirček z dugov palicov v roki, s turbov na hrbti. Sploh je kričao pastirček: „Hej, hej !“ in je poganjao svojo živinico. Gledao sem ga in ga tüdi spoznao. Hej ali
ne to Grošov Franc, sin moje sestre? Hej ali je te pastirček resan Franc?
Zdigno sem se pa sem skričao: „Ej Franc, ti pastirček! Čüješ? Hodi se!“ Pastirček je henjao in me začüdeno gledao. Liki včasi me je spoznao, čeravno me je že tri leta ne vido. „Oj, stric Jožef!“ je skričao in veselo pribežao k meni.
„Viš ga to šmrklavca! Kak je zraseo! sem pravo in se čüdüvao. „Keliko let že imaš? Dvanajst že? Hm, hm glej ga, glej. Pa pastirček si, pa paseš ovce? Glej ga, glej — hm, hm.“ Pa sva si pogučavala in klepetala. Ovce so si pa okoli naj spolegle v senco in so mimo preživale. Sunce se je pa vedno bolj bližalo belim, kak srebro se blestečim snežnikom (visoke gore, na šterih je tüdi vleti sneg.) Vročina je naglo henjavala in hladen vetrič je pihljao med bükovim listjom. Dugo
sva govorila s Francom, tem mladim, pa vendar močnim, zdravim pastirčkom.
Tiho sva postala komaj te, kda se nama je približao starček z dugov, kak sneg belov bradov. Opirao se je na palico in je pomali stopao proti nama. Zgledno se je na naj in je pokimao prijazno z glavov. Vseo si je k nama in se nasmehao. „Ej, noge, noge !“ je pravo nato. »Vse drügo bi še bilo; samo te noge so odpovedale slüžbo. Pa ka si znamo? Čas je čas. Sedem menje kak sto jih imam na hrbti. Pajde mi Človek bi pravo, še preveč je.«
Poznal sem starca — bili so Kovaričov dedek. Vsikdar so bili dobre volje, posebno jezik se njim je dobro obračao. Govorili se pa samo pametno; pri njih je bilo dobiti vsikdar dosta dobrih nasvetov (tanačov.) Vsaki jih rad imeo, sovražnika so ne imeli.
Kovaričov dedek so nato potihnoli, liki samo za trenotek. Potom so pa nadaljevali: »Poglednita tisto kapelico, razpadnola je. Nekda sveta je bila lepša kak edna nova. Ali čas jo je razrüšo; vse. In glejta, glejta, keliko let je že tomi? Hm, lekaj štiristo ali keliko? Čas imam — ne de še včasi tmica. Do zvonenja imam še čas . . . Povedao bi
vama, hm, povedao. . .«
Dale.
Branimo i čuvajmo kožo
i lice od skodljivoga vpliva vetra, mraza, sunca, praha, dima, sapota kühnjskoga, vročine peči i t. d. Nečista, groba, s osipnicami puna, spokana, od atk, bradajic osipana koža je ne samo grda, je i nezdrava. Samo zdrava koža večini mogoče zračanje kože, zato na kožo skrb nositi je edno skrb nositi na zdravje. Voda i žaifa največ nesnažnosti kože ne more odpraviti; nego vu dosta jezer zahvalnih pismah je spoznano, da Fellerova lice i kožo čuvajoča pomada s „Elsa“ znamenjom vse nesnažnosti koze, atke, osipnice, grbe, gübe, bradajce i. t. d odpravi i obvarje lice, šinjek, roke proti zvünešnjomi škodljivomi vplivi. „Elsa“ lice i kožo čuvajočo pomado ne smemo s dostimi inozemskimi škodljivimi mazalami i pastami premeniti: „Elsa“ pomada je celo neskodljiva, od njene rabe de bela, čista, mehka i zdrava koža, po tem ne celo lepom lici lepo, čisto kožo da.
Dosta možov jo rabi zato, da nasledke vu deli, vu prahi, vu vetri, vu lagojem vremeni, vu fabrikah spravlene odpravi. Za dekle i ženske je neobhodno potrebno, kak idejalno sredstvo za lepota. Dosta jezer žen tomi se lehko zahvali za svojo lepoto i srečo. Vsikdar pazimo na znamenje „Elsa“ I. Št. velki lonec 3 K, II. Št. monešča kakoršnost 4 K 50 fil. vu edino pravoj kakoršnosti pri lekarnari V. Eugen Feller, Stubica Centrale 146 N. Žup. Zagreb. Mesto močnih, grizajočih, dostakrat škodljivih žajf rabimo Fellerovo borax žaifo ali lilijsko mlečno žajfo i Fellerove toalett pastille (borax prašek) 1 kor.
Za Fellerov oli iz jeter ščukinskih, za lilijsko mlečno i borax žajfo smo ne mogli za volo stalna dragoce i pomenkanja blaga stalno ceno popisati, nego vsikdar kak najbolje fal cena de se računala. Pakivanje i Poštnina po sebim 2 K, 30 fil.
Te sredstva so dostokrat že bile pohvaljene.
Nikše drügo sredstvo,
kajšteč njemi bodi ime i a kakšteč velkim reklamom ga ponüjajo, ne more meti več zahvalnih pisem i doktorskih poročil, kak pravi Fellerov dobroga diheka
Lekarnar V. Eugen Feller
lehko posvedoči da več, kak 100,000 zahvalnih pisem i doktorskih poročil je k njemi prišlo za to vsikdar zavüpačno domače sredstvo
Ka vsaki hvali, tista more dobro biti!
Fellerov „Elsa-Fluid“ se rabi, kak
Sredstvo za ribanje vu vsakšem slučaji, kda je silno ribanje potrebno.
Rokam, nogam. kotrigam po dugih potah i deli, pri trüdavi, odnemoglosti i. t d. ojači i oživlja.
Vu vüsta se rado jemlje dobro je na meso okoli zobov i na zobe.
V leti či vlejemo vu vodo, s šterov se mujvlemo ali koplemo, oživlja, švic prežene i desinficira.
Gati, posebno vu mrzlom, mokrom vremeni, za pranje, či nisterno kapljo vode primešamo.
Koži, proti vsakoj nečistosti kože jo očiščivalno i oživaljno.
Vlasam, kožo na glavi ojači čisti, lüske prepravi.
Stari i mladi za istinsko dobroto vzemejo.
Ob 1000 prilikah se skaže za dobro i hasnovito, za v ni ednoj hiši ne smi faliti.
Ništerna kaplja je boljša, kak alkohol vinski solni, šteroga laik dela.
Vu vsakoj dožini vu vnogih slučajih je izvrstno i brž pomagojoče sredstvo.
V zimi brani telo proti posledkom mraza t mokroče.
12 malih ali 6 duplinskih ali 2 specijal glaša brez poštnine samo 14 kor. 32 fil., 24 malih ali 12 duplinskih ali 4 specijalnih glašov brezi poštnine samo 27 kor. 32 fil., 48 malih ali 24 duplinskih ali 8 specijalnih glašov brezi poštnine že samo 51 kor 32 fil., penezi se naprej notri pošlejo ali s povzetjom. Dobro je, peneze na nakaznici naprej notri poslati, ar povzetje na pošti več pride.
Ki pravi „Elsa-Fluid“ žele, naj točno naslovi:
V. Eugen Feller, lekarnar, Stubica.
Centrala Nr. 146. Zagrebacka zup.
Proti Vzragljivomi prekühanje,
netečnosti, zasašenosti, vtragljivosti črev brž i gvüsno pomagajo Fellerove poganjajoče, žalodec okrepčajoče, tek delajoče, rebarbara „Elsa-pilule“, 6 škatül brezi poštnine 7 kor. 37 fil., 12 škatül brezi poštnine 13 kor. 47 fil., pri lekarnari V Eugen Felleri, Stubica Centrala Nr. 146 Žup. Zagrebačka. Več kak 100,000 zahvalnih pisem i doktorskih poročil. Dosta lüdih je oslobodilo od bolov. Zdravim je tüdi dobro.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda gyorssajtóján, Szombathelyen.