------    125-----
Narodne stvari.
O pisanki,  rumenici, aletu, in o skrivnostnem pomenu jajca sploh pri starih narodih.
Spisal Davorin Terstenjak.
Spisovavci keršanske liturgike različno razlagajo po-četek pisan k. Nekteri pripovedujejo, da navada, na velikonočni dan p i sanke deliti, se je začela takole: Leta 205 po Kristusovem rojstvu je, kakor Aeli Lampridi pravi, kokoš materi Marka Aurelia Severa na dan njegovega rojstva rude če jajce znesla. To nenaravno zgodbo so imeli za znamenje sreče, in odslej so ljudje začeli se z rudeče barvanimi jajci darovati, kadar je kdo komu srečo vošil.
To navado so pre (menda) kristjani od paganov (ajdov) prejeli in jajca blagoslavljati dali, ktere so potem prijatlom in znancom na velikonočni dan pošiljali v znamenje velike sreče in veselja, ktero imeti moramo nad častitljivim Kristusovim vstajenjem od smerti.
Drugi liturgiški pisatelji mislijo, da velikonočne jajca so spomin ostrega posta starih kristjanov, kterim je zadnji teden celo jajca jesti prepovedano bilo. Nekteri so mislili na „ova ignita", s kterimi so mučenike keršanske žgali in opekali. So tudi še, kteri opominjajo na skrivnostni pomen, kterega je jajce v starem svetu imelo. *)
Bodi si eno ali drugo — kristjanu je p i sanka vesel spomin na odrešenje sveta — na Kristusovo od smerti vstajenje; — jajčja lušina opominja na grobno pokrivalo, ktero je Izveličar sterl, in kakor pišče prekluka lušino in stopi v življenje, tako tudi mi bodemo na glas Izveličarja lušino temnega groba prederli in v novo lepše življenje stopili.
Za prijatelja starih reči pa še p i sanka tudi ima posebno važnost, ker že v predkeršanski dobi je pi-sanka bila znamenje sreče in veselja.
Stari Perzijanisov mladoletnem času (spomladi) obhajali praznik Nuruc. Prižgali so kres v čast solnčnemu bogu in eden drugega darovali z rudeče barvanimi jajci. 2) Nuruc pomenjuje praznik ognja. Ker v kaldejščini in arabščini nur, nar poznamlja ogenj, je teduj utegnila ta beseda iz semiškega jezika do Perzijanov v oni dobi priti, ko so ti bili gospodarji Kaldejcov pod kraljem Cyrom.
Z rudeče barvani mi j a j c i se tudi ob mladoletni dobi darujejo Indi, in da so tudi stari Slovani pervlje, ko so se pokristjanili, to navado imeli, so dokazali imenitni slovanski starinoslovci.
Tako, na primer, piše učeni dr. Hanuš: „Im Siawi-schen spielen im Feste Letnice (mladoletni praznik starih Slovanov) Eier und zwar gefarbte Eier eine vvichtige Rolle. Die Sitte des Aufmachens der Eier mag vielleicht mit dem indischparsischen Mvthos der Eroffnung des Welt-
') Glej obširniše popisovanje pri J. E. Schmid „Histor. Ka-techismus" I, 170. Wetzer in Welte „Kirchenlexikona VII, 871.    ') „Wiener Jahrbucher der Literatur" III, 153.
eies innig zusammenhangen.a *) Kakšen je ta mythos? Poslušajmo učenega Lepsia,2) kteri tako govori:
„Das Durchgehende in allen alt es t en K o smo goni en ist die Entstehung des Weltalls aus einem ursprung-lichen, uubestimmten, formlosen, dunklen Chaos, dessen Beschaffenheit man sich dem Wasser als dem nach seiner Dichtigkeit zvrischen Luft und Erde mittleren Elemente ver-gleichbar, doch nicht identisch dachte. Dieses Chaos hat eine innere immanente Bevvegung, die man mehi* oder weniger als geistige Urkraft von den bewegteu Ma-terien getrennt auffassen konnte, und die sich in der he-braischen Urkunde bis zum unmittelbaren personlichen Willen des gottliehen Schopfers steigert. Durch die krei-gende Bevregung des Chaos nimmt dieses zuerst die ausserliche Form der Kugel (_(T(pcdQa), oder des keim-tragenden Eies an, welches nur, indem es eine Be-granzung iindet, ausser sich noch ein Unbegranztes vor-aussetzt, in welchem es schvvebt, und welches dann als fliichtigster feuriger Aether aufgefasst wurde. Dann zei-tigt allmalig der Inhalt des Eis, und gebiert zuerst das Licht {Jbavrio) auch als Gedanke QMflrig~) oder als Liebe ("Egag') gedacht, durch dessen Ruckvvirkung auf die sich fortentwickelnde Welt alle iibrigen Gotter, Men-schen und Dinge entstehen und Gestalt gevrinnen."
Zavoljo takosnih kosmogonskih misel je jajce starim narodom bilo znamenje rodenja (Erzeugung) in oživljen j a (Belebung) in zato so v mladoletnih praznikih, ker se v naturi novo rod en je in življenje začne, si jajca kot znamenje darovali.
Jajce pa so porudečili, — gotovo v spomin pisanega mladoletnega cvetnega sveta, zato Slovenec rudeče barvano jajce imenuje pisanko, od pisati, kar izvirno pomeni m a lat i.
Moj častitljivi kolega, gospod profesor Maje iger, mi je povedal, da se na Koroškem pisan k a tudi veli a le, in da pogostoma nemške koroške fantiče čuješ na velikonočni podeljek govoriti: „Du, lass mir dein Ale schlagen."
Ale pomenjuje to, kar pisanka, rumenica, rudeče jajce. Deblo je al, rudeče, ruski: al, rudečkast, serbski: ali ca, rudeča črešnja, sansk. aru, rudečkast, aru, rudečkasto solnce, aru s a, rudečkasta žival predpre-žena kolom, na kterih se Uša — Auška — juterna zarja vozi. Iz te korenike je po oslabljenem glasniku a v e slov. elen, digamano jelen = rudeča žival, dalje z digam-matom v beseda v a lička 3), kakor se velikonočni dan pri Pohorcih kraj koroške meje veli. Digama v najdeš v besedi apno in vapno, okno in vokno i. t. d.
Pri Sčavničarih se pisanka veli rumenica od rumeni, rudečkast, zato v narodnih pesmah:
„Sijaj, sijaj solnce, solnce rumeno."
Lušine rumenic trosijo naši kmeti okoli hramovja neki veliki kači v čast, ktera po njih mislih ponoči skrivoma ves strup okoli hrama pobira, da ljudem in živini ne škoduje.
Ali ta običaj ne opominja na kačo K n ep novo pri Egipčanih, na kačo 9e9a P« Indih? Kneph je priime božanstva Amun-Ra, očeta bogov po veri starih Egipčanov. Njegov zaznamek je jajce, ker je iz njega svet stvaril, ali pa kača jajce v ustah deržeča.
Kača je v veri starih narodov znamenje večnosti, ker se v krog zasuče; zato v indiški simboliki svet noseča želva čepi na kači cec^a — „dem Svmbolbilde des Gott-heitsschutzes und der Evvigkeit", kakor učeni Miiller lepo razlaga. 4)
') Dr. Hanuš „Slaw. Myth.w str. 197. 2) Lepsius „Ueber die Gotter der vier Elemente bei den alten Aegypternu stran 206. 3) Valička tedaj pomenjuje: praznik alet, alic, pisank, rumenic. V ti koreniki imena slovenske Alic, Al a nt, z digam. v Val en k o itd. najdejo svojo razlago, dalje ilirsko: al en kamen, Diamant.   4) Nikl. Muller „GJauben der Hindu" str. 613.     Pis.
------    126   ------
Že sem rekel, da okoli Vurmberga blizo Ptuja se pripoveduje od kačjega kralja Saša ali Sesa, kjer se je še ime kače ohranilo. Gotovo so tedaj stari Slovenci z Egipčani, Gerki*) in Indijanci imeli enake kosmogonske misli. —
Rajni vurmberžki farmešter gospod D o na v so vedili dosti povest od sasa ali sesa in Kresnika; žalibog! da ko mali fantič nisem na te povesti bolje pazil; sadaj bi mi utegnile marsikaj o basnoslovji starih Slovencov razjasniti.
Ako kdo kakšno drugo o pisankih ve povedati, naj jo oznani. Že J. Grimm je tožil, da se o kosmogonii starih Slovanov nič gotovega ne najde. Utegnila bi vendar še kasna iskrica tleti v eni ali drugi vraži, pesmi, običaji, povesti i. t. d.
*) Primeri  orfejsko  kosniogonijo in basen o jajcu   Lede pri Prelleru v MGriech. Mvthol." str. 34.                           Pis.