jjE, 5. JULIJ 1973 — ŠTEVILKA 25 — LETO XXVII — CENA 1 DIN mm SLASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec AERO IN TOZD Zbori delovnih ljudi tovar- ne Aero so v ponedeljek, 2. julija 1973 soglasno sprejeli sklop o ustanovitvi TOZD, V Aeru so pripravili ob- sežno analizo razmer za or- ganiziranje temeljnih organi- zacij združenega dela. Ugo- tavljajo, da obstojajo mož- nosti za listanovitev petih organizacij združenega dela TOZD so postali obrati Ke- mije Celje, Kemije Šempe- ter, Grafike, TOZD skupaj sMb in TOZD Tovarne celu- loze Medvode. Analiza je na- dalje ugotovila, da so vse TOZD etkonomsko dovolj moč- ne in bodo tako lahko us- pešno opravljale svojo funk- cijo brez bojazni, da bo ka- tera od TOZD prišla v eko- nomsko odvisnost druge. Ana- liza obravnava tudi vrsto eko- nomskih relacij, med TOZD v Aeru. Junijski zbori pomenijo še- le pričetek dela pri stvamem uveljavljanju ustavnih dopol- nil v praiksl. Zbori delovnih kolektivov so le sprejeli skle- pe o ustanovitvi TOZD. S tem pa se je pravo delo šele pričelo. V Aeru so se vpra- šanja o uveljavljanju ustav- nih dopolnil lotili z vso res- nostjo in ga nameravajo iz- peljati tako, da bodo delav- cem zagotovili maksimalne možnosti vplivanja in odlo- čanja na vseh nivojih. Na ziborih delovnih ljudi so za- posleni izvolili komisijo sa- moupravne delavske kontrole, ki bo nadzirala cejpten pro- izvodni, samoupravni in po- slovni proces. V komisijo ni- so bili voljeni delavci, ki za- sedajo vodilna delovna mesta oziroma mesta vodij enot. Damjana StamejčiS PRVIH BORBENIH VRSTAH Proslava 30-letnice ustanovitve legendarne ŠLANDROVE 0GADE, ki je- bila v nedeljo v letnem 'gledališču Lern- ^^fg V Grižah, je bila samo ena izmed mnogih manife- ^cij, fci sovpadajo z letošnjim praznovanjem 4. julija — DliEVA BORCEV. Več kot dva tisoč ljudi, med njimi tudi 648 preživelih j^rcev ŠLANDROVE BRIGADE, s svojim zadnjim koman- jantom na čelu, narodnim herojem MIRKOM JERMA- }iOM,'je svečano proslavilo tridesetletnico ustanovitve Slan- 'irove brigade. MITJA RIBIČIČ, njen prvi komisar, pred- sedniJc republiške konference SZDL, je v svojem slavnost- nem govoru obudil spomine na zgodovino, ki jo je pisala Siandrova brigada. Poudaril je njeno veliko vojaško moč, telik moralni vpliv njenih uspešnih akcij v borbi proti Inadštevilnemu okupatorju ter pri tem še zlasti opozoril na delež, ki ga preživeli borci te partizanske brigade tudi danes doprinašajo k skupnim naporom za čimhitrejši razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti. Zbrali so se nekdanji borci. Iz vse Slovenije so pri- meli v Griže, da bi združeni kot nekoč v prvih bojnih Unijah, obudili spomine na slavne dni, poklepetali o te- b)čih vprašanjih in se zopet razšli na svoje domove, na svo- ja delovna mesta. Bojne zastave, resni obrazi starih borcev, prsa polna odlikovanj, zraven pa mladina, ponosna in Ksela, da lahko uživa in po svojih močeh doprinaša delež 1; tistemu, kar so borci z orožjem v rokah izvojevali v naši uloroženi revoluciji. Nekoč v prvih bojnih vrstah, ko je bilo fotrebno izpostavljati svoja življenja, so danes prav tako prej v borbi za demokratične odnose, za poglabljanje sa- moupravljanja, za razvijanje odnosov in moralnih norm, Merih temelji so bili stkani v najtežjih in najslavnejših- ineh naše zgodovine. Z mnogimi slovesnostmi v teh dneh širom po naši iomovini proslavljamo DAN BORCA. Mlada generacija se večuje z nekdanjimi borci, stopa z njimi v slavnostnih ttveroredih in prevzema od njih svetle tradicije, ki vse olj postajajo tudi njene vrednote. ■ Revolucija ni končana. Teče dalje. Teče boj za spre- menjene družbene odnose, odnose, v katerih postaja naš blovni človek z vsakim dnem bolj gospodar rezultatov tojega dela. Tako kot so borci nekoč brezkompromisno topali v boje, tako stoje tudi danes v prvih vrstah boja I uresničevanje ustavnih dopolnil, boja za dejanski vpliv klavskega razreda, boja za razvoj samoupravljanja in s km hoja za še boljše življenje nas vseh. Stisk rok, objemi, poljubi. Dolga leta se niso srečali ^kateri izmed udeležencev nedeljske proslave 30-letnice iAanovitve Slandrove brigade. Veliko so si imeli povedati, ^iti leta, odkar so se nazadnje, videli, so prinesla mnogo ^ega. Velika je bila žetev iz kali, ki je bila vsajena v "Poraženi revoluciji, žetev, ki obvezuje, ki nalaga dolžnosti. Naj ne bo skaljen slavnostni trenutek minulega pra- ^anja, toda prav je, da opözorimo tudi na nekatere še ^ino nerešene probleme, ki tarejo borce. Mnogi še vedno fr'iajo ustreznih stanovanj. Priznavalnine so razmeroma ^ke in ne dajejo dovolj možnosti za človeka dostojno vredno življenje, čedalje več je borcev, ki danes čutijo t^sledice dolgih zim, pohodov, bojev, pa nimajo možnosti ^irebnega klimatskega in drugega zdravljenja, še in še khko naštevali mnoga vrpašanja, ki morajo v naši za- ostati stalno prisotna, ki jih moramo reševati sproti 1 bres odlašanja. Prevelik dolg, da bi ga lahko odlašali... I BERNI STRMČNIK SLOVESNA OTVORITEV V petek, 29. jxmija, so v celjski cinkarni izročili na- menu novo tovarno za pro- izvodnjo titanovega dioksida kot rezultat skupnega dela in vlaganj sredstev med Ju- goslavijo in Nemško demo- kratiSno republiko oziroma med cinkarno in berlinsko tovarno za proiwodnjo barv in lakov. Slavno sti so se med šte- vilnimi gosti udeležili pod- predsednik zveznega izvršne- ga sveta dr. Anton Vratuša, član ZIS Imer Pulja, pred- sednik izvršnega sveta Slo- venije inž. Andreg Marine, veleposlanik Jugoslavije v Nemški demokratični repub- liki Nikola Miličevič ter kot predstavnika vlade Nemške demokratične republike, pod- predsednik Manfred Flegel, veleposlanik NDR v Jugosla- viji Kari Kormes in drugi. Med udeleženci so bili tudi najvidnejši predstavniki celj- ske občine s predsednikom inž. Duišanom Burni kom na čelu. Uvodni govor je imel glav- ni direktor cinkarne dipl. iniž. Franjo K linger, na slo- vesnosti pa so še govorili: Imer Pulja, član ZIS, Man- fred Flegel, podpredsednik vlade NDR, Rudi Cačinovič, podpredsednik slovenskega izvršnega sveta ter dipl. inž. Jakob Razpotnik, ki je viso- kim gostom kot znak, da je tovarna odprta, izročil za- vitke pravkar proizvedenega titanovega dioksida. Kot spomin na izreden uspeh skupnega vlaganja je podpredsednik vlade NDR Manfred Flegel izročil glav- nemu direktorju cinkarne še umetniško sliko nemškega de- lavca. Ce bi povzeli glavne misli vseh govornikov, potem bi morali znova zapisati, da je nova tovarna v Celju rezail- tat skupnega vlaganja med dvema socialističnima drža- vama. »Takšaia oblika vlaganja nudi vse pogoje za krepitev odnosov med našima drža- vama,« je med drugim pouda- ril Manfred Flegel. »S koncentracijo skupnih sredstev smo uspeli zgraditi moderno tovarno in tako uveljaviti nov način sodelo- vanja med socialističnima dr- žavama,« je v svojem go- voru dejal Imre Pulja. MB Pred dnevi smo se zbrali za okroglo mizo v Šentjurju in se pomenkovali o sedanjosti, predvsem pa prihodnjem razvoju te nerazvite občine. Za mizo so sedli predstavniki občinske skup- ščine, delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Bilo je zanimi- vo in spodi iidno. Zapis z okrogle mize bomo objavili v prihod- njem NT. Pripravlja ga Dominika Poš. Danes se začenja v Splitu mednarodni festival zabavne glasbe. Tudi Celjani bomo glasovali o nagradah. Radio Celje je bil povab- ljen, da organizira žirijo desetih poslušalcev in ocenjevalcev sklep- nega večera prireditve — 7. julija. Upajmo, da bodo »žirijci« dobro poslušali! Današnji NT je bogatejši za štiri strani. Precej prostora smo odstopili žalskemu občinskemu prazniku in gospodarskim orga- nizacijam. Osrednja slovesnost žalskega praznika bo v nedeljo v Vinski gori. žalčani, dobro praznujte! Vaš urednik 2. stran — NOVI TEDNIK §t.25 —5. lulii - Zdaj gre v resnici za celjski Ce sodimo po prvih pri- pravah na še>ti sejem o'orti m selmo zlatarsko razstavo, lahko i^a pišemo razveseljivo ugotovitev — sejem vse bolj ipostaja celjska prireditev in ne samo naloga poslovnega zdnoženja Pormator. Letošnji sejem bo dobil celjski pečat. Tako -je prav, saj drugače bi- ti ne more. Gre za afirma- cijo Celja kot domačina po- anembnega mednarodnega srečanja obrtnikov m ljudi oziroma partnerjev, ki so (kakorkoli vezani na obrtno dejavnost in ne toliko za poslovno združenje, ki je si- cer nosilec celotne akcije. Drugačen, celjski odnos do te prireditve se kaže zlasti v veliki zavzetosti ne samo občinskih družbeno politič- nih dejavnikov, marveč prav tako mnogih večjih gospo- darskih organizacij. Vpra- šanj in tudi konkretne po- moči, kako bo s sejmom, kako s prostori, organizaci- jo in vsebino prireditve zdaj ne manjka. Takšne pomoči organizatorji sejma še niso bili deležni! Kot je. znano, bo letošnji sejem od 28. septembra do 7. oktobra. Tudi tokrat bo na atletskem stadionu. Sed- ma zlatarska razstava pa si je svoje prostore vnovič za- gotovila v muzeju revoluci- je. Vse kaže, da bo z letošnjo prireditvijo konec prostor- skih in drugih improvizacij. V sejemskem načrtu je nam- reč že ob otvoiritva predvide- na vgraditev temeljnega kam- na za nove sejemske m re- kreacijske objekte pod Go- lovcem. Upajmo, da to de- janje ni samo ob.juba. Teh je bilo že preveč! To pa hkrati pomeni, da bo sed.-ni seje.m obrti v vsaj eni, če že ne v obeh haiah pod Go- lovcem. Uresničitev tega načrpa in seveda začetek gradnje ob- je.i.ov pod GOiOvcem je vse- kakor prva poziiivna ugoto- vitev, ki daje tej a.ctivnosti izraziirO celjski znajaj. L.e.,osnji sejem obeta iz- redno živahnost. V desei-ih dnevih, kolikor bo trajal, bo več zanimivih srečanj, de- monstracij, posvetovanj in podobno. Tako bo v tem ča- su v Celju srečanje jugoslo- vanskih steklarjev. Predvide- vamo, da bo na sestanku upravnega odbora poslovnega združenja stekiajjev Jugosla- vije padla tudi odočitev, da bo Celje sprejelo tradicio- nalno steklarsko razstavo. V sporedu je še dan fotogra- fov, dan izumiteljev in nova- torjev, dan plastike itd. Pester bo spored priredi- tev, ki se bodo veza.Ie na z.atar3.mu bo dal tudi nočni av- to rally v organizaciji Zdru- ženja šoferjev in avtomeha- nikov. Tudi ta vsakoletna prireditev privablja nekaj sto domačih in tujih vozni- kov osebnih avtomobilov. Sejem pa lahko dobi celj- ski pečat še v nečem dru- gem. Na obeh razstavah po- deljujejo za najboljše izdel- ke (po določenih kriterijih) posebne nagrade. Kaj bi bi- lo, če bi se odločili za zlati celjski grb kot za skupno priTnanje Celja na tej obrt- ni in zlatarski manifestaciji!? Ime celjske nagrade v tem trenutku ni pomembno. Mor- da bi se zlatim plaketam, vrtnicam in drugim odlič- ]em še pridružil zlati tu- ristični paket celjskega Iz- letnika? V vseh teh zlatih odličjih bi se naj uveljavilo Celje kot organizator prireditve in kot simbol kvalitete. Zlato Celje! Pobud je torej dovolj, po- bud za uveljavitev Celja kot bodočega sejemskega mesta v pravem pomenu besede. V uresničevanju teh zamisli pa Formator ne sme in ne mo- re biti osamljen. Potrebuje celjsko pomoč in celjsko zav- zetost! M. BOŽIČ Tovarna za proizvodnjo ti- tanovega dioksida v okviru celjske cinkarne je tudi urad- no odprta. Proizvodnja je stekla. I^a faza dela, ki je dobila osnovo s podpisom po- godbe o skupnem vlaganju med WB Lacke und Farben iz Berlina ter cel,)sko Cinkar- no, 20. aprila 1968. leta v raz- merju 49:51, je končana. Zdaj je na vrsti druga, prav tako zahtevna. Proizvodnja titano- vega dioksida. ga vlaganja dveh sociaUstič- nih dežel v novi objekt. Mi- mc^rede povedano, Lo Je tu- di prvi tak primer r Tugo- slaviji. Razen tega sodi ta to- varna med letošnje največje tovrstne investicije v n^il državi. Z uresničitvijo tega načrta smo dokazali, da je tak način sodelovanja možen in priporočljiv. Vprašanje: Ka3cšna je upo- rabnost novega izdelka? Franjo Klinger: Največ ga 20. maju, ko j«e naprava čela obratovati. Se več. to, proizvodnja nom« stekla in ko se bodo Ija navadili na nove naloge, onesnaženja manj. Dipl. inž. Jakob Razpod vodja novega obrata (tudi času izgradnje): Mislüi v tudi na ta problem. Zatoj nova tovarna vse najsobi nejše čistilne naprave, a boljše kot jih ima francos Zaradi zaščite okolja smi lotno investicijo podražili okoli štiri milijarde sU: dinarjev. In prav je, da i to napravili; Vprašanje: Veliko dela zdaj za vami. Kako se tite? Jakob Razpotnik: Zdaj 1 so za nami težave, ki so i spremljale v času grali se počutim dobro. Zdaj si i Tim le to, da bi proizvoii v redu in normalno --H'i Vprašanje: Kaj pomen) i va tovarna za vaš kolektiv! Jakob Razpotnik: Veli zlasti pa novi korak < naciji podjetja in zato s» ji usmeritvi v k&mičm id striji. Z novo tovarno si i mo tudi finančno oponi'* zlasti tedaj, ko bomo po^ nali obveznosti. Vprašanje: In kaj po®" ta tovarna za C sije? . Jakob Razpotnik: Prav ti veliko. Gre za 200 delo« mest. Med zaposlenimi i® več kot polovica z visoi kvalifikacijo. Vprašanje: Kako na možnost, da bi zgradili eno takšno tovarno za ? izvodnjo titanovega dio'ss« Jakob Razpotnik: Trdno sj prepričan, da bomo ^ tudi drugo fazo. Cinkarna je dobila nov»' varno. Pa ne samo cink»^ tudi Celje, JuRoslavi.ja. '' karna jo je dobila ob s* sto-letnici. Vsekakor IcP peh za vi,sok jubilej. ,, M. B"! Na levi: glavni direktor cinkarne dipl. inž. Franjo Kliner, zraven njega vodja nove tovarne za proizvodnjo titanovega dioksida dipl. inž. Jakob Ra7i)otnik. Šmarje: Marsikaj nejasno XXXI. seja obeh zborov šmarske občinske skup- sčine ni bila takšna, kot bi želeli ali kot je marsi- kdo predvideval. To se je zgodilo predvsem zaradi tega, ker tistih, ki bi Tia takšnem zboru nujno mo- rali biti udeleženi, ni bilo. Pa tudi zaradi tega, ker posamezni programi za nadaljnje delo niso bili pov- sem usposobljeni m so imeli kar precejšnje luk- nje. Zaradi tega tudi niso mogli sprejeti program dela temeljne izobraževalne skupnosti, saj na pri- mer sploh ni bilo navedeno, koliko sredstev je treba odvojiti za regres m podobno. Vse pomanjklji- vosti bodo morale ponovno priti pred skupščino v jeseni, v septembru, ko bo naslednja seja skupšči- ne, do» takrat pa bo že marsikaj drugače. Stvari bo- do torej potekale z zamudo, ki si je ne bi smeli privoščiti. Ker poteka mandat občinskih odbornikov, je predsednik skupščine Beno Božiček na nedavni seji skupščine podal obračun svojega minulega dela kot poslanec tega območja. Dejal je, da se je v imarski občini marsikaj spremenilo, da pa ni bilo lahko za- stopati interese občine v skupščini SRS, kjer je dostikrat naletel na odklonilno mnenje. Kljub temu je občina napravila v poslednjih petih letih ogromen korak naprej Zgrajena je b.la vrsta novih obratov, zaposlenih je precej novih delavnih sil, gradi pa se še s pospešenim tempom naprej. Na skupščini so tudi ugotovili, da je v šolstvu narejeno toliko kot še nikoli doslej. Skoraj vse šole inuxjo vodo, le dve — Zibika in pa Vinski vrh — je še nimata, vendar bo tudi to urejeno v najkraj- šem času. Trenutno vlaga občina precejšnje napore v reorganizacijo šolske mreže. Frešolanja in združe- vanja posameznih šol so v polnem teku, še bolj pa se bo to poznalo v novem šolskem letu, ki je pred vrati. Združevanje je sicer naletelo na odpor pn posameznikih, v glavnem pa je akcija poz.tivno spre- jeta. To se je odražalo tudi na seji skupščine. Dogo- vorjeno je tudi bilo, da bodo 2. septembra podelili domicil aktivistom OF med narodno osvobodilno borbo za kozjansko okrožje. Dom:cil bo sprejelo šest občin, ki si dele Kozjansko, podelitev domicila pa bo v Kozjem, v okviru občinskega praznika, ki ho tokrat v Podčetrtku. Na seji skupščine so se tudi domenili, da bodo podelili posebno družbeno pomoč borcem ne glede na njihov čas o NOB, pač pa na socialno stanje. Ne bi mogli reči, da je bila zadnja seja šmarske skupščine uspešna, je pa, kot skoraj vse, nakazala vrsto problemov. Vsekakor ne bi bilo slabo, če bi nekateri stvari jemali malce resneje, vsaj v toliki meri, kot to zahtevajo posamezni problemi, ki so več kot resni. To velja za šolstvo, za kulturno skup- nosti in podobno. Problemi žive od zamudništva, še manj pa se rešujejo na ta način. -mst- KMETIJSKI SNOP Minuli teden je bila v Celju podpisana pogodba o poslov- no tehničnem sodelovanju med Kmetijskim kombinatom Žailec, kmetijskim kombina- tom Šentjur, kmetijsko za- drugo Slovenske Konjice in kmetijsko zadrugo Laško. Svečani pvodpis je bil v samo- postrežni restavraciji KK Hmezad v Gaberju. Poleg direktorjev vseh šti- rih kmetijskih organizacij, predstavnikov samoupravnih organov in predstavnikov ob- čin ter občinskih organizacij so bili na svečanosti tudi predstavniki ix)slovnega zdru- ženja »Styrija«, medobčinske- ga sveta ZK in drugi. Uvodno besedo je imel Pe- ter HLASTEC, sekretar akti- va komunistov kmetijskih de- lavcev pri medobčinskem sve- tu ZK. Povedal je, da je bil s tem dnem izpolnjena ena od poglavitnih akcijskih na- log aktiva, ki si je v delovni načrt zastavil povezovanje kmetijskih organizacij že v le- tu ustanovitve. Poslovno teh- nično sodelovanje štirih kme- tijskih organizacij v naši re- giji obsega nad 11 odstotkov vse obdelovahie zemlje v Slo- veniji. Vse organizacije ima- jo čvrsto ekonomsko in pro- izvodno osnovo za uspešno sodelovanje, ki se bo gotovo s časom še razširilo, p>oglobi- lo in morda doseglo višje ob- like povezanosti. Zatem so govorili tudi di- rektorji vseh štirih kmetij- skih organizacij. Direktor »Hmezada« ing. Veljko Križ- nik je predvsem poudaril, da je treba od dosedanjih, v po- godbi vsebovanih oblik so- delovanja težiti dalje, da bi se razmeroma rahla poveza- nost okrepila. J. Kr. Vprašanje: Koliko denarja ste vložili v novi objekt? Dipl. inž. Franjo Klinger, direktor cinkarne: Celotna in- vesticija znaša nekaj nad 531 milijonov dinarjev. V konč- nem obračunu bo morda pri- šlo do manjših sprememb, toda ne bistvenih. Vprašanje: Kako je s celot- nim dohodkom, zmogljivosit- jo, številom zaposlenih? Franjo Klinger: Nova to- varna bo pri realizaciji pri- bližno 250 milijonov dinarjev celotnega dohodka lotno za- poslovala okoli 200 delavcev. Njena amogljivost i>a je 25.000 ton titanovega diolcsi- da letno. Proizvodnjo si bo mo delili z nemškim partner- jem. Vprašanje: Kako ozn^ti- li pomen te investicije' Franjo Klinger: Ekonomski pomen je izredno velik. To velja tako za cinkarno. koT za našo državo in Nenišl:o demokratično republiko. Pri nas bo odpadel celotni uvoz. Namesto uvoza, bomo iitka.i količin tudi izvažali. Podoi> na je situacija pri partner.iu Ta investicija pa ima tudi ve- lik politični pomen, saj je to prvi primer večjega skupne- uporablja industrija barv in lakov. Vrh tega močno nara šča njegova poraba v plas- tični industriji, v industriji plastike, papirja, gumarski itd. Isto velja za emajle. Ti- tanov dioksid v zadnjem ča- su močno izpodriva klasične pigmente. Je namreč kvali- tetnejši. Zato tudi vse večje povpraševanje za njim. Ci- garetnega papirja, kvalitet- nih lakov, emajlov itd. si ni mogoče predstavljati brez ti- tanovega dioksida. Vprašanje: Kako je bilo do- slej s tem izdelkom in kako bo v prihodnje? Franjo Klinger: D.islej smo ga uvažali približno 6.00Ü ton letno. Ker bomo imeli na voljo 50 "/o celotne proiz- vodnje, to je okoU 12.500 ton, je na dlani, da bomo v celoti knili jugoslovansko povpra- ševanje. Račvmam pa, da se bo domača poraba kmalu znatno povečala, kajti druga- če j« delati z izdelkom, ki ga imamo doma kot z uvoženim. Vprašanje: In kako bo z onesnaženjem zraka in vo- de? Franjo Klinger: Bojazen je odveč. Onesnaženja okolja ne bo nič več kot ga je bilo po —5. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 3 pri Jelšah petek v prejšnjem tednu 'u za šmarsko občino pome- dan, ki bo prav gotovo '^an v njihovi zgodovini Y^ikimi črkami. Ne gre L^o za tiste štiri simbol ič- ^ temeljne kamne, ki so jjjj vzidali na različnih kra- ^^ temveč za pomembnost ^atov, ki bodo ne le za- loslili še več delovnih ljudi, Ü pa znatno pospešili na- w^k v občini. To še zla- velja za Steklarno Boris Kidrič v Rogaški Slatini in pa za Zdravilišče Rogaška ^ina. Ob vsem tem pa jnio v petek izvedela zand- jiivo in spodbudno vest, da je bo premaknilo še v letoš- jjem letu tudi v gradnji oest ja Kozuanskem in kot nam Je zagotovül predstavrmk cest- na podjetja Celje, bodo še iBtos začeli graditi cesto Le- jfino—Virštanj. Zgrajenih si- oer ne bo ne vem koMko Id- ijometrov, nekaj pa bo ven- idarle narejenega. 1 Okoli poldneva se je ne- : daleč vstran železniške po- ' staje v Šmarju pri Jei- äah zbralo precejšnje število I otrok, prebivalcev in pred- ijtavnikov občinske skupščine I Šmarje pri Jelšah. Ob kraj- šem kulturnem programu, ki 'so ga izvedli otroci domače losemletke, je predsednik Re- publiške izobraževalne skup- 'wsti, Ludvik Zaje, vzidal te- meljni kamen za novo šolo, S; So jo povzeli po tržiški bli. Ne bd ponavljal besed avnatelja domače šole, z pfcovostjo pa lahko rečem, !a se nove šole ne vesele samo otroci, pač pa kar vsi irebivalci Šmarja pri Jelšah. Wa šola bo pomemben do- sežek v napredku njihovega kraga. Izvajalec del pri gradnji imarske šole bo Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina, investitor Skupščina Wine ob p>omoöi Temeljne izobraževalne skupnosti, pro- iSrtant pa Projektivni biro t Tržiča. Naslednja petkova slavnost je veljala vgraditvi temeljne- ga kamna za novo poUmico, brusilnico in avtomatsko zmešamo v Rogaški Slatini. Temeljni kamen je vgradil najstarejši član delavskega sveta, direktor Steklarne, in- ženir Vojo Djdnovski pa je spregovoril zbranim delavcem o objektu, čdgar temeljni ka- men so vgradili. Objekt bo financirala Steklarna ob po- moči kreditov, ki je bil odo- bren nedolgo tega. Novi obrat je nadaljevanje rekonstrukcije in moderniza- cije Steklarne, začete v letu 1962. Semkaj spadajo tudi čistilne naprave, kd jih pre- bivaJlci Rogaške Slatine že z nestrpnostjo pričakujejo. Se v letošnjem letu bo urejeno tudi to. Nova brusilnica bo zapos- lila okoli 100 ljudi. Ob vg'ra- ditvi temeljnega k^na velja poudariti tudi to, da je ve- lik uspeh tudi brusilnica v Kozjem, ki jo že grade. Z novimi obrati je Steklarna Rogaška Slatina gotovo eno naših najuspešnejših podje- tij, saj domala vse moderni- zira in gradi iz lastnih sred- stev ob pomoči Ljubljanske banke, ki je pK>kazala velik posluh za vprašanja nerazvi- tih. V nove obrate bo vlo- ženih 6.128 milijonov, od te- ga je Steklarna prispevala 3.493 milijone. V novem obratu bo s-tekla proizvodnja najkasneje v 18. mesecih, v delu pa je že eko- nomsko tehnološki elaborat za povečanje kapacitet v le- tih 1975—1980. Separacija eruptivn^a ka- menja v Cerovcu je bila na- slednja postaja v tem »šmar- skem« dnevu. Investitor del je Splošno gradbeno ixxije- ye Rogaška Slatina, ki bo hkrati tudi izvajalec poleg Cestnega podjetja. Kamen, pridobljen v Cerovcu bodo uporabljali za JKne plasti as- falta in ga bodo precej pro- dali za gradnjo nove sloven- ske ceste. Cerovški kamen je doslej drugI takšne vrste v Sloveniji in smo ga uvažali iz Avstrije. Slavnost pred hotelom Zdraviliški dom v Rogaški Slatini je sicer 2motil dež, ni pa mogel zmotiti slavnost- nega vzdušja. Novi hotel bo, kot smo večkrat že poročali, A kategorije, in bo v veliki meri rešil vprašanje turistič- nih kapacitet v Zdravilišču. Zaradi pomanjkanja le-tehso v preteklih letih že večkrat odpKJvedali številne aranžma- je z inozemci, predvsem z nemškimi turisti. Ob vsem naštetem je pe- tek res pomemben dan v šmarski zgodovini in najbrž bo kot takšen tudi ostal. Kar- koli rečd o tem bi bilo od- več, ko pa se bodo začele gradnje (obljubljajo, da še ta teden), bomo poročali. MII.ENKO S. Ing. Vojo Djinovski, direktor Steklarne Boris Kidrič Rogaška Slatina, bere otvoritveni govor pri polaganju temeljnega kamna za novo brusilnico v Rogaški Slatini. JAVNEMU DELAVCU tovariš jože deberšek, predsednik ctz Četudi smo o tako ime- novanih turističnih prire- ditvah, zlasti tradicional- nih, na našem območju velikokrat pisali, je še ve- dno odprto vprašanje, ali smo na tem področju na- pravili vse. Ali je teh in podobnih prireditev do- volj, kako je z njihovo časovno razporeditvijo in nazadnje, ali ne bi kaza- lo nekatere še bolj propa- girati, da bi postale bolj obiskane. Skratka, ali so turistične prireditve tiste, ki naj bi sestavljale in pospeševale celotno turi- stično dejavnost, konkret- no na širšem celjskem ob- močju. In še nekaj — kot pred- sednik skup^ine občine Mozirje ste sodelovali pri sestavi priporočila osmih občin celjske regije, da naj bo predsednik Celjske turistične zveze odslej eden izmed predsednikov občinskih skupščin. V smi- slu tega priporočila ste bi- li pred kratkim tudi izvo- ljeni za predsednika Celj- ske turistične zveze. Kot smo zvedeli, se poslav- ljate od predsedniškega mesta v mozirski občini. Ce je to res, bo zanimiv tudi odgovor na vprašanje, kako bo zdaj z vašo funk- cijo kot predsednik Celj- ske turistične zveze? Milan Božič, novinar V sobotneme Delu je Andrej Inkret ocenil minula pro- gramska iskanja v Sloven- skem ljudskem gledališču v Celju. Menü je, da so na »ko- medij antsko obdobje« v SLG Celje mogoči različni pogledi — »poleg kulturno politične- ga«, vsaj še, v prvi vrsti, strogo estetski ali artistični. Andrej Inkret se nato bolj ustavlja ob artističnem, umet- niško estetskem in s tega ni- voja razčlenja 241 predstav celjskega gledališča. Ker pa je najbrž res, da vsako gle- dališče dela v konkretnih, ži- vih družbenih in kultumopo- litičnih razmerah in da je po- temtakem artistični pogled na gledališko sezono vendarle nujno necelovit, bi morali vprašati, ali bo tudi kdo v Celju in na celjskem območju (SLG je regionalna kulturna ustanova) poskušal razčleniti domača gledališka dogajanja. Z različnih zornih kotov. Kri- tike po posameznih postavit- vah so bile različne. Reper- toar so nekateri odkloniti, drugi sprejeli navdušeno. Zatorej bi ne bilo napak, da bi o pravkar končani gleda- liški sezoni nekaj rekel ust- rezni organ pri celjski kultur- ni skupnosti. Morda tudi ne- davno ustanovljena medob- činska konferenca SZDL za celjsko območje. In še kdo. če že nimamo dovolj dobro izdelanih metodoloških po- stopkov pri sprejemanju re- pertoarja (in to prakso bi moralo vodstvo SLG postopo- ma spremeniti), bi moralo za- interesirano »občinstvo« vsaj Po koncu sezone izreči kako misel. Kritiko, priznanje, spodbudo, napotek, polemični očitek. Ne le na tovarlškem sklepnem srečanju. Samo v Celju dobi kulturno življenje na leto skoraj eno staro milijardo sredstev. Če up>oštevamo sedanje ustavno obdobje, resničnost in pri- hodnost, moramo bolj načrt- no spremljati programsko politiko kulturnih ustanov. Uresničenje njihovih progra- mov. Njihovo ustvarjalno pri- sotnost v življenju delovnega človeka. Zato bi morale biti kulturne ustanove same še; najbolj neposredno zaintere- sirane, da v notranji utrip iskanj in dela vključijo obča- ne, delovnega človeka, ki od- merja precejšen znesek ust- varjalnega dela za kulturo. Tudi s tega gledišča bi bila potrebna malce širša ocena minule gledališke sezone t slovenskem Ijudslcem gledali^ äöu v Ceflju. laški občinski praznik Popoldne v soboto je bila fsCanost v Marijagradcu pri ^em. Na sredini novo as- ^ane ceste, na meji med pomnim in Marij agradcem f bila slovesna otvoritev, ^ove sta prerezala pred- delavskih svetov pi- sarne in Rudnika, podjetij, ? sta največ prisi>evali po- ^ občanov samih, ^eöer se je začela sloves- ^ tu na Svibnem, kjer je ^la mladina sVoj tovariški tja pa je prispela tudi Rižanska enota, ki je tisti ^ izvajala taktično vajo v Radeč. •"^dagoška vojna j^agoška vojna na Koz- jem in šmarskem se še J^ljuje. Po zadnjih razgo- ^ s šolniki lahko priča- gemo, da bo prišlo do j^jih zapletov. Kot smo že ^^ili, so v zadevo vplete- ^sti lokalni interesi, če- ij/ Si pedagogi na račun ^ncev nikakor ne bi smeli J^oiiti. Prav gotovo bi bilo ljudem zadevo primer- . pojasniti in odpadla bi problemov, s katerimi L'^^nutno ubadajo v šmar- * Občini. Osrednja slovesnost se je začela v nedeljo. Zjutraj je bila v Radečah svečana seja občinske skupščine. O pome- nu praznika je govoril pred- sednik skupščine Rudi Gjo- sar, za njim pa sta k prazni- ku čestitala tudi predstavni- ka iz Trstenika in Vrbovca. Na seji je bilo podeljenih 11 odlikovanj, s katerimi je predsednik republike nagradil požrtvovalne in zaslužne ob- čane, za tem pa so bile po- deljene občinske nagrade »2. julij«. (O tem poročamo v posebnem sestavku.) Zbor, ki je bil dopoldne na Svibnem,. je privabil v to prijazno vasico občane iz vse občine, sem pa so prišli tudi udeleženci slavnostne seje, mladinci, ki so bili na parti- zanskem pohodu, predsedni- ka celjske in šentjurske ob- čine ter mnogi drugi ugled- ni gostje. Tudi na Svibnem je govoril predsednik Rudi Grosar o pomenu praznika, medtem ko je predsednik združenja borcev NOV Leo- pold Ožek na pročelju šole odkril spominsko ploščo žrtvam fašizma. V kulturnem sporedu so sodelovali radeš- ki godbeniki, združeni rnoški pevski !flx>ri in šolska mla- dina. Ob koncu svečanosti je bila na svečan način od- prta cesta s Svibnega v Jag- njevico, ki je bila zgrajena s prostovoljnim delom, pris- pevki občanov in delovnih kolektivov. Svibenjčani so se ta dan izkazali tudi kot dobri organizatorji, saj so v tem majhnem kraju uspeli zado- voljiti zabave, prigrizka in hladne pijače potrebne obi- skovalce. Ob letošnjem občinskem prazniku so bile prireditve predvsem otvoritvenega zna- čaja. Nič čudnega ni, če je predsednik Rudi Grosar po- sebej poudaril vse večji po- men krajevnih skupnosti, v katerih se interesi občanov najbolj občutijo, pa tudi naj- bolj učinkovito rešujejo. Ce- sta na širje, v Lahomno in na Svibno, to je rezultat intere- sa in volje občanov samih — občini pa najlepše simbolično darilo. —ec. Z zbora na Svibnem 4. stran — NOVI TEDNIK St. 25 —S.juling^^ — Med kazalci poslov- nih rezultatov v celjskih delovnih organizacijah v letu 1972 je zanimivo iz- gledati doseženo produk- tivnost (družbeni proiz- vod na delavca). Med de- lovnimi organizacijami do 1(X) zap>osenih je Vrvica dosegla 63.310 din na de- lavca. Med kolektivi od 100 zaposlenih je Vrvica najboljši rezultat dosegel ETOL s 64.358 din druž- benega proizvoda na delav- ca. V kategoriji kolek- tivov z več kot 300 de- lavci pa absolutno voli Zlatarna — s 170.005 din, za njo Elektro (104.766 din), Aero (78.746), Cin- karna (66.012), Železarna (57.347), Toper (51.555 din in drugi. Najslabšo pro- duktivnost so dosegli v EMO — le 36.526 dih na delavca. Ti podatki o do- seženi storilnosti v letu 1972 so pomembni zato, ker prav letos ugotavlja- mo izredno skromno rast produktivnosti. * * • — V podjetju Bohor v Šentjurju ugotavljajo, da je profitna stopnja v les- ni industriji padla. Več kot ix)lovico svoje proiz- vodnje Bohor izvaža. 510- članski kolektiv že dalj časa intenzivno skrbi za svoj razvoj. Z rekonstruk- cijo v šentjurskem obratu in v Mestinju namerava- jo še izboljšati svoj po- ložaj. Menijo, da bodo morali v prihodnje bolj razvijati finalizacijo pro- izvodnje. * * * — Tovarna Garant na Polzeli praznuje letos 25- letnico delovanja. Kolek- tiv je dobil za izredni na- predek v zadnjih letih po- sebno nagrado žalske ob- činske skupščine. Garanto- ve spalnice čedalje bolj prodirajo na jugoslovan- sko tržišče Ln uveljavlja- jo ime tega prizadevnega podeželskega kolektiva. * * * — Metka v Celju ima sredn.|eroenI program to- varne za obdobje od 1972 do 1976 in v njem tudi predvidene naložbe. Zelo nadrobno so začrtani pro- grami za konfekcijo hlač- nih nogavic, za nakup ja- cquardskih stroiev in za konfekcijo posteljnega pe- rila v Kozjem. Večina del iz tega programa je že c^ravljena. • • • — V celjski trgovini so lani dosegli delovni kolek- tivi različno stopnjo ren- tabilnosti poslovanja (sredstev za razširjeno re- produkcijo na 100 din vlo- ženih sredstev). Po tem kazalcu je Center bolje posloval kot Merx, med ostalimi delovnimi organi- zacijami v trgovini pa je vrstni red takle: Moda, Slovenija — merkur, Teh- nomercator, Tkanina. Ko- vino tehna. Seveda so ti statistični izračuni rela- tivno točni, ker ne upo- števajo specifičnih razmer gospodarjenja v tej deja- vnosti oziroma za posa- mezne delovne organizaci- je. • • * — V industriji celjskega gospodarstva so največji delež izvoza v celotnem dohodku lani dosegli v LIK Savin i a (47,2 odst.). Za LTK Savinja pa sledi- jo Cinkarna (25 9 odst.). EMO (11.7 odst ), Že^e^ar- na 11,6 odet.) in Toper (11,5 odstotka). v Poduki v delovnih kolektivih — železarna Store (8) Štorska žedezama dela v združenem podjetju sloven- skih železarn že četrto leto. Letos bomo proslavljali četrti rojstni dan, so v šali rekli štor ski železarji. In čeprav bi bilo koristno pretehtati samoupravne vezi znotraj združenega podjetja, smo se v razgovoru vendarle zadrža- li pri tem, kaj so v železarni že dosegli pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Kakšen je sedanji gospodarski položaj železarne in kakšne perspek- tive se ji obetajo? V pounen- ku so sodelovali Zdravko Iva- čič, predsednik sindikalne po- družnice, Milan Pugelj, se- kretar ZK, Ciril Gorišek, in- ženir v razvoju in sekretar ZK v oddelku skupnih služb, Feliks Cernak, predsednik de- lavskega sveta, Anton Franu- lič, predsednik aktiva ZM, in Tugomer Voga, direktor tovarne. FELIKS CERNAK: K ures- ničevanju ustavnih dopolnil smo pristopili že lani julija. Ustanovili smo komisijo, ki jo je sestavljalo več stro- kovnih timov. Pri političnih organizacijah je začela ta- krat z delom politična komi- sija. Njena naloga je bila predvsem ta, da potrdi, do kdaj bomo konstituirali te- meljne organizacije združe- nega dela. Naloga ni bila lahka, ker še niso bili spre- jeti ustrezni zakoni. Uresniči- tev ustavnih dopolnil je tu- di težko strokovno delo. MILAN PUGELJ; Najprej smo govorili preveč o številu temeljnih organizacij združe- nega dela, manj pa o spre- menjenih samoupravnih od- nosih in o ekc«K>mskih vidi- kih. No, letos a¥>rila pa smo že sprejeli sklep o ustanovit- vi dveh TOZD. Skupne služ- be v položaju delovne skup- nosti. O tej predlagani vari- anti smo imeli razprave z vsemi člani ZK in po delov- nih skupinah v tovarni. ALI MENITE, DA BOSTE Z DVE^L\ TOZD URESNIČI- LI TEMELJNO ZAHTEVO USTAVNIH SPREMEMB? ZDRAVKO IVACIC: Sploš- no mnenje je bilo, da naj ne bi bilo preveč TOZD. Važne- je je, kako bomo prenesli vsebino ustavnih sprememb v življenje. V sindikatu me- nimo, da kritike na račim šte- vila TOZD ne moremo spreje- ti. Pred nami je ves čas os- novno vprašanje — kako skladno z ustavnimi določili spodbuditi in zagotoviti ne- posredno samoupravljanje. CIRIL (^RISEK: V žele- zarni smo upoštevali proiz- vodno organizacijo in eko- nomski vidik. Pri nas sta dve dejavnosti osnovni — li- varska z mehansko obdelavo in železarsko jeklarska. To je bila osnova za ustanovi- tev dveA TOZD. Seveda še obstaja možnost delitve in tudi vsa vrata za morebit- no ustanavljanje novih TOZD so še odprta. TUGOMER VOGA: Naše podjetje doživlja razvojno re- nesanso, Zato moramo pri uresničevanju ustavnih spre- memb upoštevati razmere, v katerih smo. Urediti moramo organizacijo in proizvodnjo, z uresničitvijo razvojnega programa pa se bomo tudi ekonomsko stabilizirali. Mi- slim, da res ne gre le za šte- vilo TOZD, ampak za kako- vost, za srž ustavnih spre- memb. Delavca moramo mo- tivirati za neposredno samo- upravljanje. FELIKS CERNAK: V žele- zarni smo se odločili za fun- kcionalno decentralizacijo — proizvodnja je ločena, proda- ja je skupna. DOSLEJ STE VEČKRAT OMENILI DELOVNE SKU- PINE. POVEJTE, KAKŠNO VLOGO BODO LAHKO OD- IGRAI,E DELOVNE SKUPI- NE V RAZVIJANJU OBLIK NEPOSREDNEGA SAMOUP- RAVLJANJA ZDRAVKO IVACIC: Delov- ne skupine sestavljajo ljud- je, ki delajo skupaj. Najprej smo rekli, da bodo to pred- vsem informativne skupine. Dobiti morajo ustrezne infor- macije in obravnavati proble- me v neposrednem okolfn. Delovne skupine so organial rane imajo svojega vodjo in poslovnik. TUGOMER VOGA: Delov- na skupina je mikroorgaru- zacija našega samoupravlja- nja. Skupine se lahko zdru- žujejo v svet delovnih sku- pin in ta delegira delegata v delavski svet TOZD Za nas je važno to, da delovne skupine aktivno oblikujejo samoupravna stališča. ZDRAVKO IVACIC: V sa- moupravnem sporazumu in novem statutu delovne sku- pine ne bodo imele samo informativne vloge. Njihova bo tudi možnost odločanja. Analiza razprav na delovnih skupinah bo osnova za odlo- čitev na saji delavskega sve- ta TOZD. TUGOMER VOGA: Ne bo- jimo se možnosti morebit- ne birokracije delovnih sku- pm glede na to, da bodo de- lovodje vodili njihovo delo. Bistvo funkcionalne decentra- lizacije je, da izvrševalec na- loge prejme dolžnosti z več strani. V moderni . samoup- ravni organizaciji dela je nuj- no timsko delo. Seveda pa bo tu politična akcija zavestnih sil morala nekaj pomeniti. Menim, da je danes vse po- membnejše še eno vprašanje — kdo je v posesti infor- macij? Kakšen je pretok in- formacij? Tisti, ki ima infor- macije, ima moč. Zato smo se v železarni odločili, da bodo delo^me skupine vsak mesec obvezno sprejele in obravna- vale informacije o vseh vi- dikih enomesečnega gospo- darjenja. Z vsemi primerjava- mi in kazaloi. Delavci bodo oboroženi z informacij ami. TAKO ZAUSTAVLJENO DE- LO PO SKUPINAH BO SLO- NELO NA TRHLIH TEME- LJIH, CE DELAVCI NE BO- DO DOVOLJ USPOSOBLJE- NI ZA TAKE NALOGE. ZA- xO DVOJE VPRAŠANJ — KAKO SE JE MLADINA VKLJUČILA V USTAVNO RAZPRAVO IN K.\KO OCE- NJUJETE USPESN(3ST DRUŽBENEGA IZOBRAŽE- VANJA? ANTON FRANULIC: Mladi- na je sodelovala v vseh ak- cijah sindikata in ZK. Ko smo se pogovarjali o usta- navljanju TOZD, smo pou- darjali predvsem začetek spreminjanja odnosov v go- spodarstvu. Mladi vidimo up- ravičenost in nujno združeva- nje dela, integracij. Uresniče- vanje ustavnih sprememb je strokovna, gospodarska, sa- moupravna in politična akci- ja. Kar zadeva izobraževanje, moram reči, da je za prido- bitev strokovne izobrazbe pri nas dobro jxxskrbljeno. Mož- nosti so. Kdor hoče študira- ti, so mu nudeni ugodni po- goji. A na področju družbe- nopolitičnega usposabljanja nismo dovolj storili. Bo po- trebna celovita akcija na po- dročju družbenega izobraže- vanja. MILAN PUGELJ: V vseh naših internih dokumentih smo zapisali nekaj o pomenu izobraževanja. Ce hočemo ustvariti nove odnose, mo- ramo več izobraževati. ZDRAVKO IVACIC: Kandi- date za samoupravne organe in druge oblike političnega dela moramo bolj usposobiti. Čeprav je res, da ni vedno dovolj interesa. Za to zvrst izobraževanja je ljudi težje dobiti. TRGOMER VOGA: Deficit družbenega izobraževanja je že v šolstvu. Od osnovne šo- le dalje. V delovnih organiza- cijah pa družbeno izobraže- vanje premalo konkretno po- vezujemo s samoupravo m ekonomsko prakso. CIRIL (jORIŠEK: Zakaj bi morali srednješolca napotiti na seminar, da bo dobro de- lal kot član delavskega sve- ta? On mora te stvari že po- znati. Vsak naš delavec bi moral poznati svoje s statu- tom določene samoupravne pravice in dolžnosti. NA UVODU STE ŽE OME- NILI, DA DOŽIVLJA ŠTOR- SKA ŽELEZARNA »RAZVOJ- NO RENESANSO«. V CEM JE TA PREPOROD? TUGOMER VOGA: Značilna za naše podjetje je, da kon- čujemo program moderniza- cije in razširitve. Od leta 1971 beležimo visoko stopnjo letne rasti. V težjih razmerah gospodarjenja dobro krma- rimo, saj smo lani ustvarili 1,5 stare milijarde akumula- cije. Za letos pa smo predvi- deli okrog 2,4 stare milijarde skladov. V akcijskemu n,,^! gramu smo začrtali p^^ ^ plemenitejši proizvodnji, { boljši tehnologiji in orgänJ ciji dela in k 2imanjšev^' I>oslovnih stroškov. Najnov^j ši dogodek v procesu mode» nizacije in razširitve železa;, ne bo otvoritev nove j ekip- ne v avgustu. V letu 19S smo začeli z rekonstrukcijo j. v tem času zgradili ali pm» vili valjamo, mehansko ob delavo, hvamo, energetsic center in druge dele tovat ne. Za prihodnje leto rac» namo, da bomo dosegli bi» govne proizvodnje za 70 sU rih milijard. Težave iman» z obratnimi sredstvi, vendi- nam bo konverzija kar do bro pomagala. V skupnen pKXijetju slovenskih železait smo našli svoje mesto, i» kladili smo proizvodne pro grame in si jasno določi razvoj. V zadnjih dveh letä rastemo za okrog 20 milijart letno. To pa nekaj pove. * «. V Štorski železarni s« odločili za dve temeljni orgi nizaciji združenega dela. Vö ka bo imela delavski svet, pe delegatskem načelu pa bodi sestavili centralne orgaa znotraj podjetja in v okrji združenega podjetja. Ceprai še niso zaživele, je res, d» dajejo slutiti dobro možnoi neposrednega dogovarjanji informiranja, samoupravi)» nja. še eno je pomembno. V železarni razmišljamo o k» kovosti samoupravnih odi» sov. Temu cilju je prirej®^ odločitev o izvirnem inforn«; cijskem pretoku — od zgortj navzdol. To, da bodo delovn« skupine, delavci, vsak m^ sproti obveščeni o vseh na* robnostih gospodarjenja, f pravšnja pot za obogatit" samoupravnih odnosov. Tekst: Jože Volfansebne ko- misije pKJslušalcev v pet- najstih jugoslovanskih me- stih. V glavnem bodo de- lale pri radijskih postajah, časopisih in revijah. Fe- stivalski odbor je tokrat '-abral tudi celjski radio kot sedež za delo ene iz- med petnajstih komisij. Tako bodo tudi (Celjani sodelovali pri izbiri naj- boljših skladb splitskega festivala. V ponedeljek je bila v La- škem otvoritev nove Tovar- ne izolacijskega materiala, tako so delovni ljudje in ob- čani sklenili krog proslav ob dnevu rudarjev in občinskem prazniku z novo delovno zma- go. Na dvorišču pred novo to- varno se je zbralo približno tisoč gostov, rudarjev v slav- nostnih uniformah, delavcev TIMa, ki smo jih raapozna- vali pO svetlomodrih delovnih oblekah. Pelarganije, ki so se že razcvetele v lončkih okoli tovarne, kot da so nas ho- tele prepričati, da je novo- zgrajenim obratom budi že zadnja pika na i. Zbane goste je najprej po- zdravil Bernard Potočnik, predsednik centralnega delav- skega sveta, za njim pa so sipregovorili še Srečko Šent- jure, direktor tovarne, Rudi Gi-osar, predsednik občinske skupščine. Rade Galeb pa je osnovni organizaciji zveze sindikatov TIM izročil pla- keto zveze industrijskih in rudarskih sindikatov, kot pri- znanje za njihove nesebične naipore pri izgradnji tovarne. Direktor TOZD, Avgust Pin- ter se je zahvalil za potnoč, ki so jo izkazali ob P^'^ v tovarni pred dvema mes«^ ma, vsem gasilskim dr^ tvom, postaji ljudske ix>djetju Ingrad in posaif** nikom, ki so se posebej ^ kazali ob gašenju in pripomogli, da je bila tovaP^ pravočasno dograjena. Za slavnostno počutje poskrbeli moški pevski ^ iz Laškega, godba na P^ in številni recitatorji. Ivan Pariš, predsednik s^ da gospodarjih rezerv ^^ je ob koncu slovesnosti^ rezal trak in popeljal na ogled nove tovarne. .^jl^S.JuUj 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 Primerjava kazalcev gospodarskih gibanj med posameznimi občinami .gljske regije skrbnega opazovalca takoj opozori na izjemne gospodarske iflsežke občine Žalec, saj se le-ta po mnogih kazalcih gospodarskih gibanj ^sča takoj za občino Velenje, ki beleži najlepše rezultate. Kako je bilo J^fno to doseči? V čem leži skrivnost napredka in razvoja, ki smo mu priča ijdnjega obdobja, še zlasti pa v letošnjem letu, ko so gospodarski ukrepi ^nekod močno zavrli rast, v žalski občini pa je še vedno izredno visoka? Odgovor na postavljeno vprašanje ni lahak, pa vendar je nekaj dejstev ^gč kot očitnih. Na prvem mestu velja omeniti skladno sodelovanje vseh pspodarskih dejavnikov občine, ki ob oddelku za gospodarstvo uspešno „ordinirajo razvojne programe in doprinašajo pomemben delež k njihovi iosledni uresničitvi. Zavzetost ljudi, ki se znajo tudi odrekati, ki znajo mJo prijeti za delo, je rodila rezultate, ki jih je sleherni' lahko samo vesel. potrebno je, da trditve pod- ^imo tudi z nekaterimi pdatki, ki dovolj zgovorno pöajo o hitri rasti in na- jedli žalsfces'a goapodarst- I Lansko leto se je v obči- [ žalec celotni dohodek po- (jal za 43% (v regiji 29%. , Sloveniji 23%) in tolikšne- p povečanja ne beleži niti K druga občina, čeprav so (predovale tudi le-te. Doho- gospodarstva se je pove- U za Seo'b, s čimer se 2alec iršča tako i za Velenjem in iKirjem, močno p& so pora- sla tudi sredstva za repro- dukcijo, to je skladi in amor- tizacija, in sicer kar za 370/0. Za prav toliko pa je porastel tudi družbeni proizvod, ki je v okviru regije bil večji le še v Velenju in Mozirju Vsesplošen napredek gospo- darstva pa je pogojil tudi močno izvozno aktivnost, saj je žalsko gospodarstvo že v lanskem letu izvozilo skoraj deset rn pol milijona dolar- jev svojih proizvodov in se s tem v celjski regiji uvrstilo takoj za Velenjem in Celjem, ki sta največja izivoznika. Sa- mo lani je izvoz gospodarst- va žalske občine porasel za 56Vo, torej se je v primerja- vi z letom poprej povečal za več kot polovico. Strokovno utemeljeni proiz- vodni programi ter uspešno izvedene sanacije številnih gospodarskih organizacij so ob skrbno izbranem asorti- mentu pogojili, da se je aku- mulativnost gospodarstva iz- redno povečala. Le-ta je v primerjavi s prejšnjim letom porasla kar za 44 ®/o, kar zo- pet uvršča žalsko gospodar- stvo na tretje mesto v celj- ski regiji. Uspešna gospodarska rast pa se nadaljuj« tudi v leto- šnjem letu. V prvih petih mesecih se je celotni doho- dek gospodarstva povečal v primerjavi z istim obdob- jem lani za 27 "/o, dohodek za 220/0. Amortizacija v delov- nih organizacijah se je po- večala za 58 %, skladi pa so porasli za 14 "/o. Da gredo povečani gospodarski rezul- tati predvsem na račim po- večane produktivnosti dela, ki jo omogočajo številne or- ganizacijsko tehnološke iz- boljšave v posameznih pod- jetjih, je razvidno iz tega, da se je ševilo zaposlenih v letošnjih i>etih mesecih po- večalo le za 5 "/0. Kljub doseženim rezulta- tom pa se v občini srečuje- jo tudi še s številnimi prob- lemi, ki pa jih nameravajo sistematično reševati. Med največje probleme sodi prav gotovo še vedno občutno po- manjkanje kadrov vseh pro- filov. Z ustrezno štipendij- sko politiko pa bodo v bližnji prihodnjosti prav gotovo us- pešno rešili tudi ta prob- lem. Vsekakor je bilo v minu- lem obdobju občutno prema- lo storjenega na pjodročju in- tegracij, čeprav je prišlo do tesnejšega sodelovanja med mnogimi podjetji. Tu vse možnosti prav gotovo še niso izčrpane ln premišljene ter gospodarsko utemeljene inte- gracije bodo v bMoče ne- dvomno zagotovile še hitrejšo rast celotnega gospodarstva. Uspehi torej so, uspehi, ki jih je pravzaprav bilo težko pričakovati, kajti po nekaj- letnem stopicanju na mestu je gospodarstvo žalske obči- ne močno krenilo naprej rav- no v času, ko si družba kot celota kar najbolj prizadeva stabilizirati gospodarstvo, za- gotoviti njegovo rasit in s tem ustvariti še boljši štandard vseh delovnih ljudi. Ravno zavoljo tega in za- radi časa, v katerem živimo, so doseženi rezultati žalske- ga gospodarstva tem večjega pomena. B. STRMCNIK Skupščina občine Žalec ter vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij čestitajo občanom k občinskemu pra- zniku z željo ,da bi tudi ob bodočih praznovanjih lahko s ponosom zrli na dosežke in rezultate pri razvoju naše občine! izmed temeljnih zna- Nti razvoja gospodarstva Malski občini je prav go- P v tem, da je ravno po- Ne industrije doživelo v '^jih letih izredno velik ^ah. Ce je bilo žalsko go- Warstvo še pred leti si- za km&tijstvo, potem ''^'nu v zadnjem obdobju ^ gotovo ni več tako. Ni- ^r ne mislimo s tem pod- 'i^vati razsoja in napredka fnetijstvu, kajti tudi tu so ^ preteklem obdobju do- pomembni rezultati, jiružbsnem in privatnem ^rju. Vendar pa je prav ^ to, da je izredno nagel ^oj in napredek storila ^ industrija, ki predstav- Sedalje pomembnejši de- ^ v strukturi nacional- ^ dohodka žalske občine, ^rašali smo direktorje ^erih podjetij, kaj sodi- jo razvoju žalskega gospo- in kakšen delež ima- tem njihove delovne Racije. Takole so po- fjjNEST RAMŠAK, direk- .Garant Polzela: »Nobe- ^voma ni o tem, da je ^arstvo žalske občine v minulem obdobju ^^ napredek. K temu , ^Siptomo veliko pripomo- lij^tivnost in iniciativnost za gospodarstvo pn JJ^^ihi ter ustreznih ko- J> kajti njihovo organizi- . in sistematsko delo je Ob tesnem sodelova- . ® podjetji roditi željene Jate. v tem času je bilo nekaj sanacij, tudi ^^itivnih sanacij, ki so vse uspele. To Je zlasti po- membno, kajti ta podjetja beležijo že hiter vzpon in rast. Mislim, da je važno vlo- go odigral tudi sklad skup- nih rezerv pri skupščini. Z uspešnimi naložbami pa se je tudi GARANT vključil med najboljše delovne organizaci- je v občini in težiti moramo za tem, da med njimi osta- nemo tudi v bodoče.« POLDE RAJH, direktor SIP Šempeter: »Dosežiki so res- nično izredni, vendar nas to ne bi smelo uspavati. Samo- upravni organi ter vsi osta- li dejavniki bodo po mojem morali odslej največ pozorno- sti posvečati kadrovski poli- tiki ter pridobiti ustrezne strokovnjake. V kolikor bo- bo v oWini uspeli rešiti še nekatere kadrovske proble- me v posameznih podjetjih, potem so trendi sedanjih gi- banj zagotovljerii tudi v bo- doče. Mislim, da je zelo po- membno, da industrija sto- pa v ospredje. Kar pa se SiPa tiče, naj povem, da stojimo pred pomembno in- vesticijo, ki nas to v prihod- nje uvrstila med največja podjetja v občini. Po mojem trdnem prepričanju se v SIP-u razmah šele pričenja in ob tesnem sodelovanju z vsemi gospodarskimi činite- IJi v občini bomo 'v bodoče še več doprinesli k še hitrej- šemu napredku občine, ki v celjski regiji že danes zav- zema izredno pomembno me- sto.« VELJKO KRIŽNIK, direk- tor KMETIJSKEGA KOMBI- NATA »HMEZAD« Žalec: »Ključni razlog za tolikšno ekspanzijo naše industrije leži v tem, da so delovne or- ganizacije uspöle najti ustrez- ne proizvodne programe. To je ključ ueipelha; kmetijski stroji, plastika, gradbeni ele- menti, tekstilni programi in drugi. Vsi so se pravočasno prilagodili situaciji in to Je rodilo pomembne sadove. V kmetijstvu seveda progra- mov ne moremo sproti pri- lagajati, to pa ne pomeni, da nismo tudi na tem področ- ju napravili pomembnega napredka. V minulem obdob- ju smo zaključili izgradnjo družbenega sektorja, zlasti v hmeljarstvu. Privatni sektor je močno napredoval v me- hanizaciji, družbeni pa v teh- nologiji in organizaciji. Naj povem še to, da je naš kom- binat med redkimi v SFRJ, ki je imel lani pri mleku dobiček. To pa tudi pove svoje! LEOPOLD BONAJO, direktor MINERVE Žalec: »Doslej Je bil Žalec simbol za hmelj in industrija ni predstavljala ve- likega deleža v narodnem dohodku. V zadnjem obdob- ju pa se tudi žalska industri- ja močno razvija in dosega lepe rezultate, ki so odraz boljše organiziranosti, večje produktivnosti in jasno po- stavljenih programov. Miner- va Je ob pomoči občinskih činiteljev uspela z moderno proi2:vodnJo uspešno zamaši- ti vrzel, ki je nastala ob uki- nitvi rudnika Zabuikovica ter tako pripomogla pripraviti temelje za razvoj moderne kemijsko predelovalne indu- strije, ki bo v naslednjih de- setletjih imela vedno večjo vlogo pri nacionalnem do- hodku žalske občine. Mislim, da smo v žalski občini uspeli v kratkem času narediti to, za kar rabijo drugod več ča- sa. Sli smo smelo ln to da- je rezultate.« JOŽE PILIH, direktor GRADN.IA Žalec: »Prepričan sem, da je k ua]?ehom naše- ga gospodarstva veliko pri- pomogla tudi zavest ljudi v delovnih organizacijah, ki so spoznali, da je določene gos- podarske rezultate možno do- segati le na osnovi preciznih programov, s trdnim delom ter velikokrat tudi z odreka- njem. To so mnoga naša po- djetja odnosno njihovi delav- cd velikokrat dokazali. Na tak način je bilo mogoče pre- magovati številne težave, ki so se pojavljale in se bodo tudi v prihodnje. Toda us- pešno Jih bomo prebrodili. Mi smo v prejšnjih letih ve- liko zamudili, toda sedaj to učinkovito popravljamo, še zlasti pa je pomembno, da je to v pogojih stabilizacije. Tu- di naše podjetje je dobilo p>odporo pri uresničevanju sa- nacijskega programa in pre- pričan sem, da so bila druž- bena sredstva dobro nalože- na.« Ernest Ramšak Polde Rajh Veljko Križnik Leopold Bonajo Jože PUih 6. stran — NOVI TEDNIK RK Shv. Konjice v prejšnji številki Novega telnika smo vara predstavi- li predsednika šmarskega RK, danes pa smo se napo- tili v Slovenske Konjice. Marta Sliber, zdravnica v zdravstvenem domu v Konji- cah si že nekaj časa kot predsednica prizadeva, da bi bilo delo v organizaciji čim bolj uspešno. Tudi njo smo vprašali, kaj vse dela Orga- nizacija RK v Konjicah? »Na prvem mestu so se- veda krvodajalske akcije. Te imamo v oktobru v Konji- cah in Zrečah. Enkrat na leto namreč organiziramo kr- vodajalsko akcijo za Ljublja- no. Naši kolektivi organizira- jo krvodajalske akcije f)o f>o- trebi, kri pa gre potem v celj sko bolnišnico. Sodeluje- jo tudi z osnovno šolo, in sicer s podmladkarji RK po- maga'o pri zbiranju oblačil. Letos so zbirali tudi star papir. Posebno še v Ločah in Zrečah pa mladi FK>maga- jo ostarelim in onemoglim ljudem. Prmašajo jvm hraiKi, kurjavo in ponekod tudi vo- do. RK je bil letos pobud- nik akcije »očistimo okolje« in prav v tem si mladi zelo prizadevajo. Posebno pionir- ji, pa tudi mladinci urejajo zelenice in pazijo na čisto- čo. »Organizirate mogoče tudi kakšne tečaje ali kaj po- dobnega?« »V okviru organizacije pri- rejamo razna poučna preda- vanja. Ob posebnih priložno- stih vrtimo filme. Ob dnevu krvodajalstva imamo prosla- vo, na kateri podelimo pri- znanja in diplome zaslužnim članom in krvodajalcem. V podjetjih unamo ekipe prve pomoči, vendar se le-te le- tos niso udeležile republiške- ga tekmovanja.« »Ste za svoje požrtvoval- no delo v organizaciji dobili kakšno priznanje?« »Letos sem dobila srebrno značko »red dela s srebrnim vencem« od tovariša Tita.« Marta Sliber nam je še povedala, da imajo v občini precej članov—krvodajalcev, ki so dali kri že 30-krat, pa tudi večkrat. Med njimi so Kolar Štefan 34-krat, Skrbin- šek Henrik 33-krat in Mo- horič Vlado 42 krat. Zadnji se je žal pred kratkim smrt- no ponesrečil. Povedala je tudi, da uspešno sodelujejo s konjiškimi podjetji, ki jim pomagajo tudi materialno. majda Kozje - pozdrav Doslej snK) büi navajeni na mladinsko delovno brigado Kozjansko 73, ki je delala in še dela cesto Ledinšca—Grač- nica. Odslej naprej bomo go- vorili tudi o mladinski delov- ni brigadi Kozje 73, ki je pri- šla na Kozjansko v nedeljo in šteje okoli dvesto mladih, predvsem iz Ljubljane. Bri- gada bo gradila lokalne ceste, pomagala pri gradnji vodo- voda Fužine—Sotla, posebna specializirana brigada pa bo, kot lani, obiskala kmetije, nudila pomoč osamljenim in socialno šibkim, zraven pa opravljala kup stvari, elektri- fikacijo domačij, ki električ- ne žarnice še ne poznajo, in vse, kar bo pač prišlo na vrstvo. Posebnost letošnje specializirane brigade bosta dva otroška vrtca, tn sicer na Vetmiku na Bohorju, kjer je precej otrok in pa v Kozjem. Seveda bosta vrtca le začas- na, poizkusna. Da ne bd kar danes spre- govorili o vsem, kar bo dela- la brigada na Kozjanskem — in t^a niti ne bo tako ma- lo — spregovorimo še o ne- deljskeYn sprejemu brigade v Kozjem, ki je bil, kratko re- čeno, prisrčen. Na prostranem športnem Igrišču pred osnovno šolo v Kozjem se je v lepem popol- dnevu zbrala množica briga- dirjev, okoličanov, z njimi pa so bili tudi predstavniki ob- činske konference Zveze mla- dine Ljubljana, mestne kon- ference ZMS Ljubljana in republiške konference ZMS skupaj s predstavniki druž- beno pvolitičnih organizacij občine Šmarje pri Jelšah ter domačini. Vse navzoče, na zborovanje so prišli tudi bri- gadirji s Planine pri Sevnici (da vam osvežimo spomin: mladinska delovna brigada Kozjansko 73), je sprejel predsednik občinske skupšči- ne Šmarje pri Jelšah, ing. Beno Božiček in jih top- lo pozdravil v imenu vseh Kozjancev. Mladi so iz Kozjega p^« li pozdravno pismo mar^ Titu, ki ga navajamo v cei^ »Brigadirji mladinske lovne brigade na Kozjanski brigade Kozje 73 in brig3 Kozjansko 73 Vam pošiij^ pozdrave z otvoritve akciJ ki je vključena v izgraorazumov, če ga bodo seveda dobili. Letos tudi nadaljujejo z urejevanjem igrišča, da bo za občinski praznik pravoča- sno postorjeno vse, kar ima- jo v načrtu. Pravzaprav sta peti dve. Dve neurejeni zadevi, ob ka- terih dvigujejo glave že vrsto let. To sta: pomanjkanje stanovanj za učitelje in »uha- jajoči« zdravniki. Zelja po bloku za učitelje je v Vitanju zelo velika. Do- bro se namreč zavedajo, da je to pogoj za dobro delo. ljudi, ki so se zapisali vzgo- jiteljskemu poklicu. Da so odmaknjeni od občinskega središča in zato še bolj ra- bijo stanovanja, da privabi- jo ljudi. Tako pa jim stano- vanj primanjkuje in zaradi njih učiteljev. Kaj to pome- ni v teh krajih, vedo pove- dati tisti, ki imajo s tem ve- like izkušnje. Pravijo tako, da če ne bo vzgledov, in ti so v preteklosti bili, saj se šola veliko vitanjskih otrok, potem bo manjši odliv v na- daljnje šolanje. Imajo lepo urejeno šolo, manjka sicer še telovadnica, a kaj bo vse to pomagalo, če ne bo učite- ljev, ki bodo prepojeni z no- tranjim žarom (ta pa bo le takrat, če bo odraz osebne- ga zadovoljstva), vstopali v prostore šolskih učilnic in navduševali bodoče rodove? Taka vprašanja se p>orajajo ob stiskah in tegobah šolni- kov in ljudi, ki jim ta prob- lem kraja ni tuj in odveč. Nasprotno pa imajo že pol leta stanovanje za zdravnika prazno. Sem prihaja zdra- vit ljudi zdravnik "iz Loč, za- to Vitanjčani še naprej vz- trajno iščejo zdravnika, zla- sti takšnega, ki bi ostal med njimi. Radi bi ga sprejeli za svojega, nudili bi mu vse, a kaj ko teren, sestavljen iz kolovozov in pešpoti, dana- šnjemu samaritanu ne ustre- za. S tem problemom se bo- re že vrsto let. Zdravnik za pol leta pride in gre. Potem Vitanjčani rešujejo stvari, kakor vedo in znajo. Zdrav- nika privabijo na vse nači- ne, tudi tako, da mu krajev- na skupnost pK)sodi denar, da si kupi avto, če ga slu- čajno nima. Pa vse skupaj ne zaleže za enega celega zdravnika, da bi v krajih pK)d južnim Pohorjem ostal in se udomačil. Zdaj malo raču- najo na lasten kader. Svo- je otroke bodo poslali v šo- le, a kaj pa bo do takrat? Skrb visi v zraku in beü glave odbornikom in tudi ob- činski skupščini v Slovenskih Konjicah. Ne vidijo radi, če so ljudje nezadovoljni. In v tem primeru v Vitanju so. V krajevni skupnosti, ki zajema del Skomarja, Hudi- njo, Dolič, levi in desni breg, Brezen, Stenice in Lob- nico ter trg Vitanje, imajo tudi veliko občinskih social- nih podpirancev. To so nek- danji hlapci in dekle, ki so ostareli na domovih ali v svojih bajticah. Kljub trudu in podpori je njihovo živ- jenje borno, kar marsikate- rega Vitanjčana zbode v oči. A življenje tod dobiva kljub slabim cestam širše zaledje. Na delo se vozi okoli 40 ljudi, veliko pa je našlo kruh tudi doma. Tako Vitanjčani z vasmi naokoU iščejo svoj prostor pod soncem. Z delom v pre- teklosti in sedanjosti ter z željami v prihodnje. Ker pa so zadnje tudi odraz napred- ka in ne samo negodova- nje, je odločitev, da se ko- njiški občinski praznik praz- nuje letos v Vitanju, pravil- na. Vitanjčani, pa upajmo, ne bodo razočarali. Po pri- pravah sodeč ne bodo. ZDENKA STOPAR DESETI BRAT V TABORU v soboto, 30. jimija je bili v Taboru premiera Desetegi brata. Predstava je bila ni prostem in je bila zelo do!> ro obiskana, tako v sobott kot tudi v nedeljo, ko je 1» la ponovitev. Ogledalo si jo je okoli 1000 ljudi, kar je g» tovo dovolj trden dokaz 9 kvaliteto igre. Naslovno vlogo je odigri Peter Strohar, lik Krjavlj» je prikazal Sinjo JezenA ki je tudi režiser Desete^ brata, Manica je bila Vii Kos, Uranjek Fran j o je ^ igral Benjamina, vlogo Pi^ kava je imel Janko Kolal'i Marjan pa je bil Janko K» bale ml. V ostalih vloga» so nastopili še Hanžič, K» melj, Semprimožnik in dP^ igralci. Vsi so igro in svol vloge tako lepo odigrali, ^ so besede kritikov pohvali" in lahko rečemo, da je P® splošnem vtisu prestava ^ setega brata izredno usp®* d Viktor Jeromel Vitanjska panorama -- NOVI TEDNIK — stran T Naročili so lepo vreme. Dobili so ga in se zbrali pred celjskim gledališčem. 300 jih je bilo, 300 takih, ki so že leto dni čakali, da jim v življenje posije toplejši dan. Naveličani vsakdana so čakali na izlet, da pridejo skupaj, zapojejo in zaplešejo. In enkrat pošteno najedo. 200 je prišlo socialnih podpirancev iz vse celjske regije, da se odpeljejo na Kočevsko, da vidijo Ribnico in Kočevski rog. Starejši ljudje so bili to. Med njimi pa je bilo tudi nekaj mladih, ki 30 prikrajšani za delo, ker so invalidi. Lepo so se pomešali med se- boj, v svojo sredo pa so sprejeli še 50 aktivistov Rdečega križa, ki de- lajo na terenu. Tudi zadnji zaslužijo za svoje delo prav lepa hvala. Zaslužijo pa ga tudi tisti, ki so ta izlet gmotno podprli. Predolg bi bil seznam vseh gostinskih podjetij in posameznikov, zlasti obrtnikov, ki so za izlet darovali. Zato tudi njim velja le topla zahvala v imenu vseh, ki so izlet pripravili, še bolj pa v imenu tistih, ki so se ga udeležili. Z vso skrbnostjo in ljubeznijo je izlet socialnih podpirancev or- ganiziral občinski odbor Rdečega križa v Celju. Doživetje, ki so ga pripravili vsi skupaj, bo ostalo nepozabno in v svoji izvirnosti enkratno, čeprav je bilo to že šesto leto. 300 ljudi se je umitega torkovega jutra zbralo pred celjskim gledališčem. Nekaj avtobusov je prišlo že iz Dobrne, Socke in Strma, nekaj pa je še praznih čakalo na priletne ljudi. Počasi so se zbira- le gručice in prihajali so posamezniki iz vseh stra- ni. Stara ženica je toliko časa stala na drugi stra- ni ceste, da bi ji avtobus skoraj ušel. Bala se je prečkati cesto. Druga spet ni našla pravega avtobusa in že je bil starejši tova- riš nared, da ji ga poka- že. PESEM NA ZAČETKU POTI z 'vodiči in aktivisti Rdečega križa se nas je spravilo v šest avtobusov okoli 370 ljudi. Komaj smo utegnili obžalovati celjski jutranji zrak, na- polnjen z izpušnimi plini, že je zaorila pesem. Skra- ja kilavo, potem pa je bi- la vedno bolj glasna. Po- magal je še harmonikar Franc, šilce konjaka za začetek ln razpoloženje je pokazalo zdrave zametke. Nič nestrpnosti, preriva- nja, kot če greš na izlet z mladino. Umirjenost let je pokazala svoje dobre strani, dobrodušnost sta- rosti pa je začela t^anja- ti vice. Ker je' naš avto- bus vozil še »vicmohar«, se je razpoloženje sprevr- glo v huronski smeh, ki je odmeval po vsem avto- busu. Marsikateri udeleženec se je prvikrat peljal po Ljubljani, zato je bilo tu- di to zanj veliko doživet- je, marsikateri pa se je prvič peljal proti Dolenj- ski. OKREPČILO NA JASNICI S pesmijo na ustih smo privozili do motela pri Kočevju. Imenuje se Jas- nica in je moderno ure- jen. Potrebno je to pove- dati, ker se marsikdo ni znašel v njem. Bili smo postreženi s pozornostjo, skrbelo nas je le to, ker šestega avtobusa ni bilo. Telečja obara je še ostala za nje, mi pa smo po več kot urnem postanku na- daljevali pot proti Kočev- ju. v kočevskem muzeju je bilo kaj videti! Starej- ša ženička je v stari sli- ki prepoznala svojo ses- tro, ki je bila pregnana iz Kočevja. Starejšega mo- žakarja je zanimalo staro kmečko orodje, drugi se je zvedavo ustavil pri oro- žju. Dobra razlaga kočev- skega vodiča je vse nav- dušila in komaj se je to- liko ljudi zvrstilo po mu- zeju. Eni so se ustavljali ob mamkah božjih, drugi pa so se zanimali za star denar. Prekmalu smo kon- čali z ogledom muzeja, ker se nam je mudilo na- prej. Obšli smo Kočevski Rog, zvedeli za strašno tr- pljenje ljudi v teh krpjih in že smo bili v samem sedežu slovenske vlade med vojno. Na Bazi II. Utrujeni popKJtniki, ki so se med vožnjo p^ošte- no prepotili, niso imeli moči, da bi peš nadalje- vali pot. Zbrali smo se v gruče in poslušali zgodo- vino, ki jo potrjuje vsaka bukev in vsak kamen pra- gozda. V njegovo jedro nismo šli, ker je bilo pre- daleč. Navdušila nas je dolenjska pokrajina, obču- dovali smo jo na vsakem koraku in vpijali njen vonj. Zadovoljstvo v gu- bJih ljudi je bilo veliko, pomagala je še pesem in že smo bili v Straži, va- sici pri Dolenjskih To- plicah. DOŽIVETJE DNEVA Ni bilo lahko postreči tolikim ljudem, a zmogli so, V naše veliko presene- čenje je bilo kosilo okus- no, imenitno celo. Vsaka miza je dobila na mizo po liter vina in vsakdo kosilo. Nekateri so komaj zmogli pojesti, večina je spravljala hrano še v vreč- ke, da bo odnesla domov. Vse leto ne jedo tako, niti toliko, zato je bilo normalno kosilo za nje preveč. Počasi so okorne roke obirale piščančje be- dro, še okomeje pa so dvigovale kupico vina. »Navajen sem na studenč- nico, vino je za naju pre- veliko razkošje,« je vedel p>ovedati Blaž Najdenik, ki se je z ženo udeležil izleta. Je invalid, žena pa je tudi nesposobna za de- lo. Imata tri otroke, ob- činske podi>ore pa dobiva- ta skupaj 27.000 starih di- narjev. Letos sta se izleta udeležila prvič in jima je zelo všeč. »Nikoli ne jeva tako dobro. To so nebe- sa«, sta dejala in stisnila roke v pozdrav. Člani Rdečega križa iz Straže so vsem nam pri- pravili izredno preseneče- nje. Prišli so nas pozdra- vit in nam pripraviü kul- turni program. Potem, po- tem ... vsi smo imeli sol- ze v očeh, nobeno oko ni ostalo suho, so izročili ve- lik šop rdečih nageljnov najstarejši partizanski ma- mici iz Kozjanskega, ki se je kot socialna podpiran- ka udeležila izleta. To je bila MARIJA PETINI, 78- letna ženica z očmi poose- bljene dobrote in nasme- ha, ki pozna samo razda- janje. Tresoča roka je ko- maj sprejela rdečo kri do- lenjske ljubezni, ki je zmogla toliko pozornosti, da je mladež prišla do nje in ji izročila cvetje. Ponavljala je samo, hva- la vam, hvala, tisočkrat hvala, ne samo takrat, na povratku, ob postanku, ob slovesu, še jo bomo obi- skali, da pred nas razgrne paleto darovanja med voj- no. Danes živi v Celju in se preživlja s 25.000 dinar- ji. Ima pa dobre otroke, ki ji pomagajo. Dobrota, kje si našla korenine za svoj obstoj? GUBE SO SE PORAVNALE Pri omizjih je vladalo nepopisno razpoloženje. Hrana, vino, obisk, razteg- njeni meh harmonike in svetleča pesem dolenjske- ga slavčka, ki je prihaja- la iz fantiča desetih let, je napravilo svoje. Med smeh so se mešale solze. da bo to trajalo samo en dan. En svetel dan. Pri sosednji mizi j^ zavijala meso žena, da ga bo ne- sla možu, ki je ostal do- ma prikljenjen na posteljo. Pri drugi je sedela Julij a- na Kovačeva iz Vojnika. Povedala je, da je stara 74 let in ni mogla od 25.000 dinarjev, ki jih do- biva na mesec, nič prihra- niti. Morala si je denar za izlet sposoditi. Koliko, nas je zanimalo. 6.000 di- narjev in vsa srečna je bi- la, da ni ničesar zapravi- la. Denar bo nesla domov in ga bo dala hčerki, ki ima družino, a težko ži- Vsa srečna je plesala mlada Slavica in Boris iz Dolgega polja je povzdi- gnil svoj bas. Vsi so ple- sali, se dvigovali izza sto- lov in udarjali po taktu, če niso več zmogli priv- zdigovati nog, PriplesaU so še na dvorišče, kjer so stali avtobusi. Naj povemo, kakšno je bilo slovo? Zmore pisa- na beseda povedati tisto, kar ostaja nepopisno, shranjeno v srcih vseh, ki so kdaj obiskali Stražo na Dolenjskem? PESEM OB SLOVESU Naši avtobusi so bili ena sama p^em. Harmo- nikar ni zmogel potešiti vseh želja, čeprav mu je po čelu tekel pot. Gluhonema Slavica je hitela pripovedovati, da ima moža, ki jo ima rad. Boris je s pesmijo v av- tobusu nadaljeval, šofer je poleg vicov raztegnil še register grla. Avtobus se je tresel od smeha, od razpoloženja, ki sipo ga nosili s sabo. Ljudje so se med seboj pomešali, sosed se je presedel, da je spo- znal drugo sosedo in vsak- do je hotel sedeti pri Štef- ki, neumorni organizator- ki izleta. Tudi aiija je bi- la tako zasedena, da si je komaj brisala pot s čela. Nalašč smo ju tako ime- novali, ker vsi ju poznajo le i>od temi imeni in do- datno ni potrebno. Tako sta želeli tudi sami. Skrb bolničarskih sester, skrb mladih mož, ki so ekipo spremljali, je prerasla v sožitje z njimi in je bila enkratna. Zelja, da ljudem ustrežejo, da napravijo iz dneva doživetje za leto dni, je bila skrita v vsa- kem posamezniku. Vsakdo je skušal napraviti tako, da bo zadovoljen tisti po- leg njega in tako, da bodo srečni vsi. Pesmi so se držale ena druge, ko smo se pozno v noč bližali Celju, še zad- nja pesem v slovo in že- lja, da se dobimo spet čez leto dni — in že smo se razšli v mestne ulice, ki so p>očivale utrujene od vrveža dneva. S sabo smo prinesU doživetje 300 lju- di, ki jim bo izlet ostal v spominu do prihodnjega leta. Vmes je največkrat pnaznina, ki je sestavlje- na iz dnevnih skrbi, kaj se bo dalo v lonec in ka- ko se bo s 25.000 dinarji shajalo do konca meseca. Cez leto dni pa bo spet lepo, spet bodo skrbeli za nas, spet bomo peU in plesali,.. Tisočkrat hvala vsem, za vse! ZDENKA STOPAR 8. stran — NOVI TEDNIK St. 25 — 5. juiiM,^^ Seja skupščine Na začetku našega poroči- la o petkovi seji obeh zbo- rov občinske skupščine v Slovenskih Konjicah moramo pograjati odbornike, ki so se v tako majhnem številu ude- ležili seje skupščine. Po več kot polurni zamudi, ko se je le nabralo toliko odbor- nikov, da so bili sklepčni, se je seja pričela. Obravna- vali so vrsto odlokov, ki so morali biti sprejeti pred po- letnimi počitnicami. Med nji- mi so bili sprejeti odloki o novih stanarinah, o stano- vanjskih površinah, ki so normirane po novih določi- lih, sprejet pa je bil tudi od- lok o rebalansu občinskega proračuna. Svoj finančni na- črt je na seji prikazala tudi temeljna izobraževalna skup- nost, ki je že skoraj porabila nakazane zneske za leto 1973. Ta je znašal 11 milijonov di- narjev. Da se je zvišala po- stav)' a na osebne dohodke, še ne pomeni, da bodo zvi- šali tudi plače, povišica gre le za boljšo strukturo kad- ra, ki se je v tem letu v konjiški občini znatno izbolj- šal. O stanju prosvetnega področja je bilo na zadnji seji skupščine v Slovenskih Konjicah izrečeno veliko kri- tičnih misli, ki se niso na- našale toliko na konjiške raz- mere, ker so bile odraz splošnega položaja prosvet- nega kadra v republiki. Za- to bodo poslali republiškim organom resolucijo, naj te razmere v kratkem uredi, ker se nezadovoljstvo pro- svetnega kadra čuti povsod, tudi v konjiški občini. Odborniki tudi niso bili zadovoljni z odgovorom Zdravstvenega doma iz Ce- lja na odprto pismo, ki so ga poslali odborniki kot iz- raz nezadovoljstva na nude- nje zdravstvenih uslug de- žurnik zdravnikov. V konji- škem zdravstvenem domu so se zdravniki postavili na sta- lišče, da ne bodo obiskova- li bolnikov z lastnim avto- mobilom, ker imajo preveli- ke potne stroške, ki pa se izplačujejo s samoupravni.m sporazumom. V Celju pa imajo dežurni zdravniki na razpolago službeni avto in šoferja. Ker so se čutili ne- enakopravne, niso več hodili na obiske, če jih niso pri- šli iskat. Ne vsi, nekateri pa. Zato So se odborniki na zadnjih sejah skupščine pritoževali. Zdravstveni delavci v Sloven- skih Konjicah se tudi ne strinjajo z odgovorom Zdrav- stvenega doma iz Celja, ker njihove situacije ne rešuje, odborniki pa so bili v petek celo mnenja, da je odgovor posmehljiv in nakazuje re- šitev z ustanovitvijo lastne temeljne organizacije, ki je perspektivna, ni pa konkret- na. Odborniki so bili mne- nja, da bodo zahtevali pre- ciznejši odgovor, ki bo na- kazoval konkretno in ena- kopravno rešitev tudi za nji- hove zdravnike. Z. S. Laško: nagrajanci „2. julij" v nedeljo je bila na svečani seji v Radečah podeli- tev nagrad občine Laško »2. julij«. Nagrade so prejele naslednje organizacije in posamezniki: OSNOVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIZA SVIBNO, ki že vrsto let poleg svoje osnovne aktivnosti uspešno razvija še celo vrsto družbenih aktivnosti na področju sociale, komunale m zlasti kulture. S svojim tesnim sodelovanjem z drugimi krajevnimi organiza- cijami in društvi je OO RK Svibno m.nogi prispevala pri uresničevanju skupnih družbenih akcij na svojem območju. STRELSKA DRUŽINA »TONE BOSTIČ« ZIDANI MOST predstavlja zgleden primer tako glede množič- nosti, kot tudi glede prizadevnosti njenih članov. Aktiv- nost družine je lahko vzor za druge, še posebej zaradi družbenega pomena rezultatov, ki jih je dosegla na področju obrambne vzgoje in obrambnega usposablja- nja občanov. SREČKO BRILE J, Radeče, že dalj časa uspešno vodi krajevno skupnost Radeče. Pod njegovim vod- stvom je ta dosegla velike uspehe na področjih kor^u- nalne, socialne in kulturne dejavnosti. Uspešno je sode- loval tudi pri razvijanju samoupravne iniciative v KS, kar se kaže v vse večjem uveljavljanju delegatskih odnosov. Pomembne uspehe pa je pokazalo tudi sode- lovanje KS z delovnimi in družbenimi organizacijami na njenem območju. AVGUST ERNESTL, Zidani most, je bil aktiven udeleženec NOB, sedaj pa je predsednik krajevne skupnosti Zidani most in je s svojim izrednim poslu- hom za krajevno problematiko dosegel velik napredek pri združevanju skupnih interesov občanov in organi- zacij v okviT*u krajevne skupnosti. IVAN VOIK)VNIK, Laško, že dolga leta uspešno opravlja dolžnost direktorja Pivovarne Laško, ki je v tem času dosegla velik gospodarski in kadrovski raz- voj, kar je družbeno in ekonomsko za občino in KS Laško zelo pomembno. Ivan Vodovnik je vseskozi aktiven tudi na področju družbeno politične dejavnosti. Tako je opravljal več pomembnih družbenih funkcij, med drugimi funkcijo predsednika občinske skupščine in poslanca. Nagrajeni organizaciji in občani so bili izbrani med enajstimi predlogi. Komisija zatorej tudi letos ni imela lahkega opravila. Nagrajencem iskrene čestitke. Generali so bili utrujeni. Pravkar se je kon- čal boj za štajerskimi griči v konjiški občini. Končal se je z zmago Rdečih, ki so potisnili Plave nazaj. Komaj smo prišli do štaba. Doma- čini, ki so se izredno izkazali, nam niso hoteli povedati, kje zaseda štab. Ko smo se predsta- vili za novinarje, je bilo. nekoliko lažje. Doma- čin se je vsedel v avtomobil in nas peljal na po- ložaje. Med potjo je posumil v sovražnika in v strahu vzkliknil: »PA STE RES NOVINARJI, NISTE SOVRAŽNIKI?« Komaj smo ga prepri- čali da smo pravi, pa nas je kljub temu potem usmeril na nepravo pot. Vsi smerokazi so bili zamenjani, da bi zmedli sovražnika. Pa so tudi nas. V gostilni smo se le sešli s štabom, katere- mu je poveljeval general Andrej Cetinski — Lev. Izredno pohvalno se je izrazil o vsakolet- nih vajah teritorialnih partizanskih enot konji- ške in celjske občine. Strokovno vodstvo je pri- pravilo ljubljansko armadno področje, dve četi partizanskega bataljona Borisa Winterja iz Slo- venskih Konjic pa sta se bojev tudi udeležili. Na sliki: četa pri počitku JOŽE ZAGODE Takšni dnevi, kot so sre- čanja z Jožetom Zagode- torn, so prijetni. Vedno dobre volje, s svojo »faj- fico«, mislijo na ženo, ke- gljanje ß,n nabiranje gob. Pravzaprav je o Jožetu, občanu Žalca, težko pisati. To je človek, ne s tisoč obrazi, ampak s tisoč stvarmi, ki jih zna oprav- ljati. Možakar, ki je letos srečal znamenitega Abra- hama, je zaljubljen v ke- gljanje. Na zadnjem tek- movanju je podrl »samo« 936 kegljev, njegov osebni rekord pa je 946 kegljev. Rezultat, pred katerim bi se lahko priklonil marsi- kdo izmed tistih, ki ke- gljajo »zares«. Zaljubljen je tudi v ig- ranje. Tisto igranje na od- ru, da se bomo prav razu- meli. Prvikrat je nastopil že leta 1934 v Rokovnjačih, kasneje pa je oddigral še več vlog v različnih doma- čih in tujih dramsk.h de- lih. Zaljubljen je tudi v ku- hanje. Ni sobote, da ne bi sedel za mizo in pri- pravljal stvari za kosUo. Vsako leto pripravljajo razne piknike in vedno je Jože zraven. Peče čevapči- če, ražnjiče, kotlete, ples- kavico, odojka ... Pa še druge stvari. Tudi če bi razpisali milijonsko nagra- do, verjetno ne bi našli človeka, ki hi bil z nje- govim delom nezadovo- ljen. Zaljubljen je tudi v stre- ljanje, pa ne na glinaste golobe, ampak v strelsko organizacijo. Ze nekaj me- secev vodi občinsko strel- sko zvezo Žalec. Strelja sicer ne, je pa strelski sodnik. In seveda vodnik, brez katerega bi si težko predstavljali žalsko občin- sko strelsko zvezo. Zaljubljen je tudi v go- be. Nabiranje gob namreč, da ne bo pomote. So dne- vi, ko vstane že zjutraj ob petih, si skuha hrenovko ali kaj drugega in »odri- ne« v svoj »becirk«. Vrne se z gobami in cvetjem. Poljsk.m. Več kot uro je pripravljen govoriti o is- kanju gob, hoji po travi in jutranji rosi, o tem, kako mu je žal, ko je že nekdo pred njim »šaril« za gobami in jih verjetno tudi pobral. Zaljubljen je tudi v vrt. Ni dneva, da se ne bi vsaj urico pomudil na njem in kaj »poštimal«. »Vidiš, peter šil jček je že tako lep, gob pa ne naj- dem tolikcf, da bi ga lah- ko porabil. Fižolček bo kmalu, paradižnik tudi, solata mi gre v cvet, ja- gode pa jemljejo slovo. Sicer pa oprosti, zapu- ščam te, zdajle grem v Ce- lje. Peljem.« Koga? »Moji dobri ženski.« (To sta njegova žena Da- nica, brez katere bi si žal- Cani težko predstavljali, kakšne glave bi imeli, če jih ne bi strigla in hčerka Alenka, ki je končala koz- metično šolo v Ljubljani in se pripravlja, da bo kmalu tudi na tem področ- ju začeta delati samostoj- no. Toliko v ilustracijo.) O Jožetu Zagodetu iz Žalca, zaposlenem pri Kmetijskem kombinatu Hmezad, ne moremo napi- sati slabe besede. To je človek širokega srca, ved- no pripravljen pomagati tn svetovati, poleg tega pa je ljudem, ki ga poznajo ali ga vsaj enkrat srečajo, všeč njegova odkrdost in dobra volja. Sicer pa, kdor ljubi gledališče, naravo m šport, sploh ne more biti drugačen. Ko sem Jožeta spoznal, sem v to še ueliico bolj prepričan. Kdor ga pozna mi bo na to izjavo pritrdil, kdor ga pa bo še spoznal pa tudi. T. VRABL Motiv iz Rogaške Slatine: na sprehajališču pred zdraviliškim domom. Novi hotel »Donat« pa bo stal v podaljšku zdraviliškega doma ter do nove tera- pije. V Rogaški Slatini HOTEL DONAT Teren je pripravljen. Temeljni kamen s posvetilom so vgradili. Začeli so graditi nov hotel A kategorije v Rogaši Slatini. Imenoval se bo »Donat«. Z njim bo Rogaška Sli tina za petino povečala nočitvene zmogljivosti. Dobili bodo 208 novih postelj in še marsikaj. »Novi hotel A kategorije nam je več kot potreben« je v razgovoru dejal direktor zdravilišča Alojz Libnili »Naj med drugim povem, da smo samo v zadn.jih dvel letih odpovedali 728 rezervacij nemških gostov, kar poinf ni, da bi bil hotel povsem zaseden že pred leti, če bi ? imeli. Z odpovedjo rezervacij pa smo bili prikrajšani H"'' na dohodku. Prvi načrti za graditev hotela so se pojavili že pr^ leti. Zadeva pa je stekla šele zdaj, ko smo dobili tui ustrezna posojila.« »Povejte nam kaj več o novem hotelu.« »Kot rečeno bo imel 208 postelj, in vse potrebne pr'' store, ki jih zahteva A kategorija. Imel bo kopalni baze", dvostezno ke.?ljišče, interne trgovine, frizerski, brivski f kozmetični salon itd. Hotel bo imel 460 pokritih in 230 If'' nih sedežev v restavraciji, kavarni in v drugih družabn® prostorih.« »Kako pa kaže denarna plat?« »Financiranje je le uspelo. Dobili smo kredite v viš'"' 80 "o potrebnih sredstev. Sicer pa bomo za graditev in vezne prispevke potrošili nekaj nad 60 milijonov dinarje^' »Kdaj boste hotel odprli?« »Računamo, da ga bomo izročili namenu za da» ^ publike 1974. leta, torej čez dobro leto dni.« »Glede na to, da smo že na začetku glavne turisti^^ sezone, kaj pričakujete od nje?« »Pri nas .je sezona v polnem razmahu in imamo kapacitete povsem zasedene. To še posebej valja za boljš* ležišča, ki so zasedena do novembra meseca.« »Kaj bi pa rekli o letošnji predsezoni?« »Letošnja je zelo ugodna in ni primerljiva z I»"®**! ki so jo pestile črne koze. Sicer pa letos beležimo ug^ nejše rezultate v predsezoni tudi v primerjavi z 1®' letom.« »Ali je z graditvijo hotela Donat konec vaših inves" cijskih načrtov?« »Ne, to ni konec. Pripravljamo že načrt za grad'*^' novega hotela, ki bo depandansa Donata. Imel bo 150^ stelj. Po programu, ki smo ga sprejeli, bi morali imeti <[ 1980. leta v okviru zdraviliškega podjetja 2.000 postelj ' 500 ležišč pri zasebnikih. Ce bomo pohiteli, bomo ta " črt uresničili.« »Kako pa bo letos s prireditvami in zato z zabavo S stov?« , »Pri prireditvah smo bili že lani kvalitetnejši in usP^, nejši. Tudi letos smo poskrbeli za celo vrsto dobrih P^ reditev. Lahko bi rekel, da ni dneva, ko ne bo priredi' Sicer pa je vsak teden vsaj ena vrhunska kot so na"^ folklornih skupin, opernih pevcev in podobne.« ^^ 5. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 Celju za praznik Sicladatelj Risto Savin je v ^elje naše operne glasbene ^etJiosti vložil mogočen ka- ^^ fci bo ohranil svojo ^ost in pomembnost. Savi- ca glavna glasbena dejav- ^t časovno obsega sredino j^ve polovice našega stoletja. nam pomeni najnapred- jgjšega slovenskega opernega ßtvarjalca svoje dobe, pol- jgga samosvojosti in sile. V 5fojih delih je tudi danes 9fež, močan m nežen, hkrati epik in lirik. 2 ljubeznijo do svojega ^u si je za operno doga- Mje poiskal snov pretežno fnaši narodni zgodovini. Bil resničen, plemenit človek in umetnik, ki se je ves pre- dajal svojemu poslanstvu. Igned njegovih oper bo zlas- ti »Matija Gubec« tudi v pri- l^osti mogel častno in us- pešno predstavljati del slo- 0iskega opernega glasbenega bogastva, pri tem pa tudi polnokrvno avtorjevo oseb-, aost. Friderik Široa, s sklada- teljskim imenom Risto Savin, se je rodil 1. 1859 in je imirl I, 1948 malo pred svojo de- letdesetletnico. Njegov dragi rodni 2alec mu je dal tudi grob. Kot aktivni oficir je služboval v tujini, mnogo tu- di na slovanskem jugu. S činom generalmajorja je bil 1. 1917 upokojen in se je na- to v miru posvetil nadaljeva- nju svojega skladatelj skega dela. Visok vrh je dosegel s sa- mospevi, mladinskimi zbori in zlasti z operami. Tu sta »Lepi Vidii« sledila »Gospo- svetskd sen« in njegovo naj- bolj izrazito in dovršeno de- lo — narodna opera »Matija Gubec« s petimi dejanji. Snov njenega zunanjega dogajanja v času 1572 in 1573 je našel v Šenoinem romanu »Seljač- ka bima«, poglobil se je v prikaze zgodovinarjev in si ogledal kraje. Skico libreta tega dela je napisal sam. Prevedeil mu ga je v slovensko ritmično prozo in dodal tekste nekaterih pesmi Fran Roš. Savin je to opero ustvarjal osem mese- cev v času 1922/23, tako re- koč »v eni sapi«. Službova- nje na Hrvaškem mu je pri- bližalo zagorsko glasbeno fol- kloro, ki ga je učinkovito navdihnila. V operno dejanje so vpleteni močni, čvistva i>ol- ni ljubezenski prizori. Soci- alni konflikti med tlačansko množico in fevdalci so poda- ni z vso ostrino. Iz teksta revoliicioname pesmi, ki jo poje Gubec, povzemamo: Ej vi, ej gospodje v gradovih, ej vi, imenitni ljudje, redijo vas žulji krvavi, redi vas to naše gorje. Mi sužnji že dvigamo glave, že čutimo moč, o j zares, že plane od grada do grada pravice mogočni kres ... Nepozaben in pretresljiv je siloviti končni prizor, ko ljud- stvo, zbrano okrog umirajo- čega Guibca, moli in poje himno svobodi. Toda na premiero opere je bilo treba čakati mnogo let. Takratne politične razmere pri nas s hrvaško kmečko opozicijo proti čaršdjskemu Beogradu so čas njene prve uprizoiritve zavlekle. Šele 30. septembra 1930 jo je pwied- stavila ljubljanska C^ra. Vsa tedanja kritika je Savi- novi glasbi priznala visoko kvaliteto. Slavko Osterc jo je označil kot našo »repre- zentativno opero«. Emil Ada- mič je sodil, da je »instru- mentalna plat opere Savino- va največja moč, da je Savin veGiik in duhovit najditelj vseh novih instrumentalnih barv, samosvoj, drzen slikar, ki so mu zlasti pri srcu čudovite zvočne možnosti lesenih glas- bil«. Ob I. predvojnem Celjskem kulturnem tednu je Opera z »Matijo Gubcem« gostovala v Celju, v gledališču, bilo je to 2. maja 1938, torej pred 35 leti. Prihaja pa zdaj spet — prajv v času naših proslav 400- in 500-letnice slovenskih in hrvaških kmečkih uporov. To gostovanje ljubljanske Opere in baleta z Danilom Merlakom kot Gubcem. v so- boto 7. julija v mestnem par- ku. Posreduje ga Celjanom naše Olepševalno in tiu^istič- no driištvo. F. R. Po sklepu Republiškega sekretariata za informaci- je, št. 421-1/72 ie časnik NOVI TEDNIK oproščen plačevanja prometnega dav- ka do 31. 12. 1973. Letos oktobra bodo na celjskem gradu Gornje Celje nadaljevali z arheološkimi izkopavanji, ki sodijo v sklop sistematičnih raziskav razvalin gradu. Izkopava- nja bodo nadaljevali v palaciju gradu, delno pa bodo tudi obnovili ogroženi severni zid grajskih razvalin nad vhodom s Pelikanove poti. Med izpokavanji bodo v sodelovanju z Olepševal- nim in turističnim društvom iz Celja v kletnih prosto- rih Merxovega grajskega, gostišča pripravili razstavo najdb lanskoletnih izkopavanj palacija gradu. Tudi letošnja arheološka izkopavanja bo vodila dr. Tatjana Bregantova iz Ljubljane. Prav tako se letos nadaljujejo arheološka izkopava- nja na stari keltski naselbini na Rifniku pri Šentjurju. Vodi jih višji kustos celjskega Pokrajinskega muzeja Lojze Bolta. Po večletnem raziskovanju so sedaj že dobro vidni temelji stanovanjskih hiš, dveh bazilik in obrambnega zidu s stražarnico. Novo odkrito zidov- je sproti konservirajo, v načrtu pa je tudi delna re- konstrukcija zidu in vhodnih vrat v baziliko. Obe akciji prav gotovo pomenita za nas zelo ve- liko. Prvič zaradi ohranjanja in odkrivanja naše zgo- dovinske preteklosti, drugič pa zaradi sistematičnega, znanstvenega dela, ki bo v znatni meri pripomogel k jasnejši in boljši sliki določenih kulturno-zgodovinskih dejstev določenih obdobij na našem ozemlju. dm Srečanje z Juretom Sarlahom Če ga ni doma, je pa v Espressu, kjer pije kavico, sadni sok ali pa čokoladni liker. Glasno raz- pravlja o problemih naše vsakdanjosti, slikarstvu, aforizmih, tenisu in o vseh mogočih stvareh. Idej tnu nikoli ne zmanjka. Če ne drugače, se domisli, kako bi osrečil mlade poročne pare s svojimi ve- likimi rdečimi rožami na voščilnicah. To mu uspe celo od Kopra do Murske Sobote, Sicer pa je Jure v Celju postal še bolj znan, odkar je v samozaložbi izdal knjigo aforizmov in humoresk z naslovom 'Klovnov nasmeh«. Najin pogovor je stekel v "jegovem stanovanju, kjer sra imela na voljo dovolj |jubega miru, kajti Juretova ^ (za katero pravi, da je '^ta) je uvidevno odšla k kancem na obisk, hčerka je v Italiji, mucasti siam- mucek pa je neprizadeto ^remljal najin pogovor. »Luč petrolejke sem ugle- ^ leta 1929 brez svoje kriv- Takrat so bile velike so- ''alne diferenciacije, ki jih ^es ni več. Rad se spomi- "ja svojih profesorjev: Boc- ^ia, Cervantesa, Letza, J^hwalda in drugih. Edino ^Iteto sem opravil, ko sem iz avanturi2ana avgusta ^ prostovoljno vpisal v i^cerjevo brigado. Stanu- ^ v stolpnici. V razgibanem ^iJenju sem bil včasih ce- ^ prva violina, najpogosteje ^ olje za vsako solato. Ljud- ^'laj bi pretežno imiirali od ^^ha. In za konec — veliko- ^ mora razum popustiti avtoriteto. Zabavneje j^^biio, če bi se kdaj avtori- poklonila razrumu.« je uvod v Juretovo »Klovnov nasmeh«, ali u'ie rečeno, to je njegova ^^rafija. Manjka samo še ^'Pis, da je nekoliko len, da •Pravi j a eno slikarsko raz- več kot deset let, da ^ Veliko in preglasno govo / igra šah in si domišlja, ^ je kapitalist, ker ima ved- fc dovolj časa. Ce še upo- ^aiho dejstvo, da je svoje jj^ Jure bil tudi alpinist, da )?ivno igra tenis, smuča na in jaha, potem pK>stane l^ba o njegovi vsestran- ski celovita. Ravno zaradi tega pa sva se v najinem po- govoru omejila bolj na nje- govo slikanje in pa pisanje aforizmov. — Jure, zakaj slikaš? — Ko sem imel trinajst let, sem že veliko risal, imel sem talent. Vsestransko me je privlačevala lei>ota nara- ve, kompozicije. — Kaj imata skupnega na- rava in kompozicija? — Kompozjicija je rezultat duha. Barve so violina, barve pojejo. Ce pravim, da je kompozicija rezultat duha, mislim s tem na to, da vsak pač naravo gleda s svojimi očmi. Obenem pa je narava tudi čudežni diamant, ki daje polet fantaziji. — Samo narava? — Čustva tudi. — Kdo bolj? — Čustva. — Zakaj? — Zato ker se ob čustvu razgiba celoten notranji us- troj človeka. Narava je ma- terija, čustvo pa je diih. — Ker gledamo naravo vsak po svoje, kakšna je po- tem tvoja vizija narave? — Narava je kraljica lepo- te. Ce grem v gozd nabirat gobe, vidim v vsakem dreve- su svojo kompozicijo. Ob tem razmišljam, iz tega razmišlja- nja pa največkrat nastane kakšen aforizem. — Je to kakšna prizadetost? Mislim, ob nabiranju gob? — Ne, misli se mi sprosti- jo. Najdem svoj mir. Lahko se skoncentriram k razmi- šljanju. — Ti je mir potreben? — Seveda je. Zadnjič sem od enajstih ponoči do enih zjutraj napisal štirideset afo- rizmov. — Kaj je zate aforizem? — Duhovita domislica, fi- gurativno izražena v abstrak- nem. Aforizem je včasih res- nica. — Zakaj samo včasih? — Ker absolutne resnice ni. — In zakaj je zate abstrak- cija? — Je izraz določenega mi- selnega sveta, ki ne daje os- nov realizma, ampak je nad- svet človeškega razuma. — Kaj pa je to nadsvet? — Je lahko modema zna- nost, fil02!0fija, vesoljska fi- guralika... — Skušaš ti to s slikanjem potrjevati? — Ja. — Kako? — S prelivanjem barv in kompozicijo. — Misliš, da si prepričljiv? — Še ne. še eksperimenti- ram. To bom počel še leta in leta, morda celo življenje, tak je moj lastni jaz. — In smisel tega? Ali ne vodi eksperiment k cilju? — Vodi. — Če boš samo eksi>eri- mentiral, kako boš pa dose- gel cilj? — Obrnil se bom k skrajni abstrakciji. — Toda to še ni cilj. — Dokler ne bom našel lastnega jaza. — Ce si pa prej rekel, da je tvoj lastni jaz eksx)eri- ment! — Samo to rečem, da ob slikanju neizmerno uživam, ne gre mi samo za študij sUke, ampak tudi za čustve- no, notranje zadoščenje. — Kaj pa pisanje aforiz- mov? — To je svojska govorica. — Kakšen je namen te go- vorice? — Odkrivati mora resnico, človeka dtihovno bogatiti, pa tudi zabavati. Doslej sem imel objavljenih 150 aforiz- mov, napisal pa sem jih oko- li pet sto. — Kako veš, kdaj je afo- rizem dober? — Ce je v njem duhovita misel, originalna ideja in hu- morističen učinek,, eksplozija. — Kako pa ljudje spremlja- jo tvo,ie aforizme? — Različno. Eni hvalijo, drugi odklanjajo. — Kdo kaj? — Ljudje, ki nimajo talen- ta in smisla za humor, od- klanjajo. Intelektualci pa ne. Večina hvali. — Kaj je zate humor? — To je v človekovem živ- ljenju psihološka kategorija, ki razvedri diJha, daje pa tu- di možnost za razmišljanje. — Kaj pa dobra volja? Smeh? — Ja, ja, spraviti mora člo- veka iz enega psihološkega stanja v drugo. — Ali v popolnosti kot iz- razno sredstvo sodi k himior- ju tudi karikatura. Ali je karikatura bližja satiri ali pa je povsem svojska? — Je lahko svojska, lahko pa se nagiba tudi k satiri. Odvisno od motivike. — Kdaj ti je bilo v življe- nju najtežje? — Ko sem med vojno vi- del kot petnajstletni parti- zan, kako so ustrelili dvaj- setletnega fanta, ker je ukra- del kos kruha. — V Celju imaš gotovo naj- več prostega časa. Razmišljaš in kuješ načrte. Imaš kak- šnega? — Pripravljam razstavo slik — To pa traja že deset let. — Ja, ampak zdaj bo čis- to zares. Sem začel delati. — Nisi enkrat omenil neke- ga romana? — Tega bom tudi napisal. Imam izredno močno voljo, kar si zastavim, to tudi iz- vršim. V štirih letih bom imel roman, pa ti mi tega ne verjameš. — Zakaj pa ravno v štirih letih? — Toliko časa bom pisal. — Ja, pa kako si zračunal ta štiri leta? — Uživam, če pilim stav- ke. S korekturami vred pa bo to zneslo približno štiri leta. — Torej, čez štiri leta s« nam obeta nova knjiga Ju- reta Šarlaha, Besedilo in slika: DRAGO MEDVED Jože šarlah 10. stran novi tednik St. 25 —5. julij celje Imenovanja v trgovini v petek, 29. junija, je delavski svet trgovskega podjetja Tehno- niercator v Celju znova imenovali za direktorja podjetja Staneta Sel- ška. lako mu je vnovič zaupal vodstvo kolektiva za nadaljnja štiri leta. To je vsekakor izredno in zasluženo priznanje človeku, ki se je že doslej uveljavil kot direktor uglednega podjetja. Do spremembe pa je prišlo yi trgovskem podjetju Tka,ni na. Zaradi odhoda dosedanjega direktorja Lea Mlinarica v zasluženi pokoj, je delavski svet izbral za novega direktorja Iva Brenčiča, ki je prišel na to delovno mesto iz celj.ske zlatarne. šentjur Izmenjava delegacij v ponedeljek, 9 julija, bo odpotovala na otok Brač delegacija Kmetijskega kombinata in skupščine občine Šentjur. Za izmenjavo delegacij je dala pobudo Kmetijska zadruga Selce Brač preko med- občinskega sveta ZKS. Le-ta bo obiskala Šentjur v mesecu septembru. Zadružniki iz Selc bi se radi seznanili s šentjursko notranjo organi, ziranostjo samoupravi, z ustanavljan.iem TOZD, s pogodbenimi odno. si s kmetijskimi organizacijami in kmeti, povezovanjem kmetijstva v regiji, kmetijsko strokovno službo in njenim položajem in s krajevno samoupravo. Delegacijo bo vodil predsednik občinske konference SZDL v Šent- jurju, Stanko I^esnika. celje B. Krivec v. d. Na seji delavskega sveta nedavno združenega proizvodno-trgov- skega podjetja (Kovinotehna, Ferralit, Klima, Libela) so za vršilca dolžnosti direktorja izvolili Bena Kvivca, dosedanjega direktorja Ko. vinotehne. Prav tako so se odločili, da bodo razpisali mesto direktorja združenega proizvodno-trgovskega podjetja in natečaj za ime tega podjetja. Drago Hribar nagrajen Uredništvo TT je nedavno objavilo rezultate nagradnega razpisa za najboljše humoreske in satirične zgodbice. Med množico sodelujo- čih slovenskih peres je dobil za humoresko Primer Trobec prvo na- vado celjski novinar, zaposlen pri C3GP Delo, Drago Hribar. Tudi na.še iskrene čestitke! J. Ževart na zdravljenju Janko Ževart, predsednik občirLske konference SZDL v Celju, je bil dalj časa na zdravljenju v Cateških Toplicah. Pred dnevi ga je obiskala delegacija predstavniko celjskih družbeno političnih orga. nizacij in občinske skupščine v Celju. Janko Zevart se bo vrnil z zdravljenja v prihodnjih dneh. Obisk v Čupriji Ivan Kramar in Vili Končan, predsednik tn tajnik predsedstva celj-skega občiaskega sindikalnega sveta, sta .se pred dnevi udeležila občnega zbora sindikatov v bratskem mestu Cupriji. Na srečanju s predstavniki ]>olitičnih organizacij v Cupriji .sta se izgovarjala tudi o nao končani vojni v Doropo- Iju pri Planini, oba sta domačina, in se naslednje leto poročila. Takrat se jima je rodila najstarejša hči Majda. Nato so drug za drugim pribrcali na svet še Viko, Zdravko, Roman, Slavica, Zdenka, Jože, Berta, Rajko in zad- nji pred enajstimi leti Ro- lando. Ves čas pogovora je Zinka pogledovala svoje- ga moža, ki je sedel ma- lo oddaljen od mize, na- to pa je dejala: »Kam si se pa ti skril? Saj te menda ni sram! Pridi bli- že, boš še ti kaj pove- dal!« Mož Zdravko pa ji ni ostal dolžan: »Saj bi, pa ne pridem do besede!« Nato je še pristavil: »Le tisto povej, ko ni bilo kruha!« »Veš kaj, kruha pa ni- smo nikoli stradali, če- prav nas je bilo veliko. Trdo smo delaU. Kdor delati noče, tisti ga ni- ma,« je odločno dejala Zinka. Goriškovi svojega posestva nimajo, imajo pa zemljo v najemu, ki tudi rodi kruh zanje. Zdaj je seveda laž j, večina ot- rok je že preskrbljenih, le trije še hodijo v šolo. štirje so se že poročili, štiri vnuke imata Gorl- škova, štirje od njunih otrok so v Nemčiji... številka štiri, kot kaže, je za Goriškova zname- nje dobrega, spominja pa ju tudi na nesrečnega Ro- mana, njunega sina, ki je umrl za tetanusom star koma j štirileta. Ko to pri- poveduje, se Zinkin ves čas nasmejani obraz zresni, Pravi, da je bilo takrat zanjo najhuje. Najbolj v veselem spo- minu pa ji je ostala Maj- dina »ohcet«. Da, takšno je življenje. Hudo in do- bro se v njem prepleta- ta, veselje in žalost. Zin- kina živahnost in svetlo iskrenje v njenih oč^ nam je povedalo, da je življenje vseeno lepo. Ce je iskre v svojih očeh po- darila tudi otrokom, bo- do znali biti srečni. D. P. CENE PO .ZELENEM NAČRTU' Po napornem dogovarjanju je >«;eleni načrt« končno le sestavlejn in odobren od vseh republik m avtonomnih pokrajin. Ali bo izpolnil kmetovalcem njihove želje? Kakš- ne bodo cene kmetijskih pridelkov in živine? Čeprav je bilo že velikokrat na pomembnih mestih p>ovedano, da kmetijskih vprašanj ni moči urejati le s cenami, so mnogi kmetovalci največ pričakovali prav od višjih cen. V »zelenem načrtu« so zajete cene najpomembnejših kmetijskih pridelkov in živine. Ker pa je ta dogovor spre- jet za več let, ni bilo moči zapisati cen v številkah. Raz- mere se spreminjajo in zaradi manjše ali večje inflacije cene rastejo. Pri nas in v drugih državah. Zato so postav- ljena le pravila, kako določati cene in kako ali kdaj jih spreminjati. Cene kmetijskih pridelkov in živine bi se lahko obli- kovale na več načinov: na trgu po ponudbi in povpraše» vanju, po cenah na svetovnem trgu ali po dejanskih stroških z jamstvom družbe za najnižje priznane cene. Prvo obliko, prosto oblikovanje cen na trgu, predla- gajo nekateri kmetovalci le takrat, kadar je malo pridel- kov ali živine; kadar imajo veliko, pa so odločno proti, ker bi bile cene nizke. Podobno menijo o cenah na med- narodnem trgu; nanje se sklicujejo le, kadar so visoke. V različnih razmerah bi večina bila zadovoljna s cenami, v katerih bi jim bUi priznani in plačani vsi stroški skupno z njihovim delom in malim dodatkom za nove naložbe v gospodarjenje. V »zelenem načrtu« je bilo postavljeno oblikovanje cen po dejanskih stroških kot načelo. Vsi kmetovatoi pa ne pridelujejo pšenice, koruze in drugega ter ne pitajo ži- vine z enakimi stroški, a od njih ni moči odkupovati po različnih zajamčenih cenah. Zato bodo določene p>oprecne cene, ki jih bodo dobili z ugotavljanjem stroškov pri vna- prej določenih pridelovalcih. To bo veljalo za pomemb- nejše poljske pridelke. Ceno živine bodo določali v raz- merju s ceno koruze. Zajamčene cene poljskih pridelkov bodo spremenili in prilagodili novim stroškom vsako leto le enkrat, in sicer po žetvi za naseldnje leto, da bi kmeto- valci ob setvi vedeli, kakšna bo cena ob prihodnji žetvi. Cene živine pa naj bi prilagodili vsakikrat, ko bi se cene krmil spremenile — zvečale — za več kot 5 odstoktov. Tako naj bi bilo po »zelenem načrtu«. Up>oštevati pa bodo morali tudi medrepubliški dogovor o letošnjih cenah, po katerem se cene kmetijskih proizvodov lahko zvečajo le za 13 odstotkov. Samo za toliko bi se smele zvišati tudi cene tistih pridelkov, kf jih kmetovalci sami prodajajo na živilskih trgih. Nekateri pa še vedno razpravljajo o cenah tako, kot da »zelenega načrta« sploh ni. Skoraj vsak dan je slišati pre- dloge, da bi bilo treba precej zvišati npr. ceno pšenice, da je kmetovalci ne bi dajali živini za krmo, ali živine, da bi bilo več mesa, pa tudi druge. Ali take razprave lahko koristijo kmetovalcem? Verjetno jim več škodujejo, ker jih zavajajo in odtegujejo od resnih nalog. Sprejeta načela posledice medsebojnih popuščanj in prilagajanj. J02E PETEK VZGLEDI VLEČEJO Spet smo pri blokovni sose- ski in življenju, ki se dogaja T njej. Zelo očitna so priza- devanja nekaterilt hišnlli sve- tov na Otoku v Celju, da po- lepšajo in uredijo hišno okoU- co ali pa tudi razmere in či- stočo v hišah. Ponekod dajejo te pobude spodbudne rezulta- te. Urejenost pred nekaterimi bloki na Otoku Je vredna hva- le. Ljudje so se sami zganili in zasadili zelenice in to po neke^m urejenem načrtu. Le malokje naletiš na nenačrtno ureditev, ki se Je porajala v v glavah posameznih stanoval- cev. Kolektivni čut za lepoto je tu rodil uspeh. Vse drugače pa je v naselju na Dolgem polju. Tu si sta- novalci po svojih zamislih kar sami urejajo okolico ln to kakor vedo in znajo. Nekateri tudi sami za.sajaJo drevesa, ne da bi koga vprašali. Lastniške črte med bloki tudi ni, zato se bolj agresivni polaščajo zem- lje sosednjega bloka. Drugi si delajo ograje, spletene iz žic, da ne bi otroci hodili po tra- vi. Vse je odvisno od tega, kakšen sloj prevladuje v blo- ku. Ce v njem stanujejo mla- de družine z otroki, potem jim dajo zelenice na razpolago. Gorje pa, če so skupaj z upo- kojenci. Ti so »vrtičkarji« in si napravijo gredice in kaj hujšega, če skoči kateri ot- rok po pomoti na ta »posveče- ni« košček žemljice. Ta zapis je nastal z vpra- šanjem, kdo je odgovoren za urejanje okolice naselja, ki sd že deset let in več sam po svoje kroji zunanji videz, kro- jač pa je vsak posameznik, ki mu pade na misel, da bi nekaj uredil ali se izživljal. So za to odgovorni hišni sve- ti ali krajevna skupnost? Mor- da bi bilo prav enkrat razči- stiti tudi to vprašanje, da bi lahko pripeljali na obisk v naselje na Dolgem polju tudi kakšnega povabljenega obisko- valca in ne samo na Otok, kamor vodijo vsa dosedanja pota. piše: tone vrabl STANKO LORGER Ne morem si pomagati, da ^em takšen človek, ki ljubi spremembe. Po motnosti ve- Tako je tudi v tem pri- ^ru, ko pišem o Stanku ^rgerfu, atletu, ki je nav- <^^ieval ljubitelje »kraljice hortov« po vsem svetu; o ^hveku, ki že več let raz- '^fa svoje znanje mladim Ekonomski prednji šoU " Celju. ^orda ne bo umestTio za ^ sestavek če napišem: zad- "'»č sem bil v Cetim, kjer jfn srečal Mira Cerarja. ^''o.vnik je. »Nimam časa za ^^-govor, mudi se mi na "^'co razpravo na celjsko so- ^iiče.« ^aj hočem s tem poi>e(ki- ti? Stanko Lorger je zrastel ^ postal znan v težkih raz- merah. ^rav tako je bilo z Mi- ^^^ Cerarjem. Oba sta pa danes kljub ^'■^ki slavi in številnim os- ^^hnim medaljam človek^a 2 diplomami. Lorger ^'"o/esor, Čerar pravnVc. (Teh ^irnerov bi lahko našteli še ^^ ' Na'itopala sta po vsem Ni bVo tekmovanja — ^■^^skega in telovadnega — kjer ne bi bila vsak v svo- ji dobi zaželena. Vsak je hotel videti »magična« fan- ta Jugoslavije. To so bili miti, ki si jih danes prav- zaprav težko predstavljamo. Živeli so v času, ko je za vrhunski šport bilo potreb- no nekaj dru.gega, kot je da- nes. Poleg talenta (tega ima- jo tudi drugi danes) je bila potrebna tudi volja in lju- bezen. Predanost nekemu ci- Liu. Cillu, ki so ga dosegli in na katere smo danes tu- di mi ponosni. Upravičeno/ Ne bom pozabil stavka Stanka Lorgerja, da mu je bilo najprijetneje takrat, ko Se je vrnil z medaljo d>omov in ni dobil nekih posebnih daril, ampak mu je bilo naj- večje priznanje to, da so ga prijatelji na cesti ustavljali in stisnili roko. Vedeli so aa njegov uspeh in ga ce- mit. Ne bom pozabil stavka Ja- neza Brodnika, danes prve- ga jugoslovanskega telovad- ca, na zaključni prireditvi šolskih športnih društev v Braslovčah: »Miro Cerar je na tekmovanja nosil tudi po- tomlko, v kateri so bile ute- ži. »Težo«, ki jo je nosil, mu ]e tudi pomagala do kasnej- ših uspehov. Vedno je moral nekaj delati, da je ostal v formi.« Spominjam se tuii, da je v vseh razgovoriJi Stanko Lorger ne vem kolikokrat omenil, kakšno domotožje j,e imel, ko se je kot atlet po- tepal po svetu. Jsto mi je omenjal tuii Miro Cerar. Oba pa sta kljub vsem na- porom, številnim potovanjem, poškodbam, drugačnim po- gojem za trening^ kot so da- nes, uspela tuii doštudirati. Nista zanemarila osnove — dobiti čimveč znanja in si po končani športni karieri naprej pomagati z znanjem, ne Pa z naivnim »blefira- niem« in sklicevanjem na zgodovino ter uspehe. Zato ni čudno, če sta prav ta dva velika športnika vzgled mlajšim. Z mnogimi dijaki, ki jih Stanko pouču- je na Ekonomski šoli, sem se o njem pogovarjal. Vsi so priznali eno: strog je, od- ličen matematik, vendar do skrajnosti pošten. To je člo- vek, ki živi za matematiko, ki živi za znanje. »Bleferjev« ne mara. In kar še osebno občudujem pri njem: še ved- no je tako okreten, kot ta- krat, ko se je nehal aktivno ukvarjati z atletiko in never- jeten spomin ima. V njego- vi glavi je zbranih imen, šte- vilk in krajev aa cel Triglav. Govori temperamentno, kot da bi hotel tisti skromno odmerjeni čas čimbolj racio- nalno izkoristiti. Kot ga je hotel izkoristiti tudi takrat, ko je deset ovir na progi 110 m premagal v času 13,8, kar še danes predsavlja rezultat mednarodne vrednosti. Malo je bilo v njegovi dobi atle- tov na evropskem kontinen- tu, ki bi bili boljši od nje- ga. Skoraj vsi, razen famoz- nega Lauerja, so ga morali gledati v hrbet. Ciljna vrvi- ca se je skoraj vedno prva prtLepila na njegova prsa. Veliko je potoval rn prav zaradi tega je še raje doma. Mislim, da je pravilna nje- gova ugotovitev, da moraš veliko potovati, kajti šele potem znaš ceniti tisto, kar imaš doma. Potrebno je vi- deti vso ljubezen in naklo- njenost do slovenske zemlje in Jugoslavije naših zdom- cev v Avstraliji. Treba je vi- deti vso beio prostrane Azi- je. Treba je videti z aviona Lepote naše domovine. Tre- ba je doživeti stalna pote- panja iz hotela v hotel, s stadiona na stadion. Leto. Več let. Desetletje. Po vsem tem je potem toliko bolj razumljiva tista naravna, elementarna navezanost . na dom. Na domač kraj. Do- mačo pokrajino. Domače Ifu- di. Osebno cenim takšne lju- di, kljub temu da jim neka- teri to poskušajo uvreči in razširiti, da niso tako skrom- ni, kot pravijo. Tudi sam sem tako mislil, s časom pa ugotoviš, da je takšTia stvar in takšno mišljenje lahko ro- jeno samo v glavah ljudi, ki drugim, ki *o nekaj dosegli, tistega ne privoščijo in jim zavidajo. Vsak pa ima na takšen ali drugačen način vr- sto možnosti, da si pridobi ime in veljavo, morda bi bilo bolje povedano — ug- led. In zakaj potem ljudem, ki so -z lastnim delom, voljo, energijo in znanjem nekaj ttosegli, to prednost na tak- šen aH drugačen način zmanjševati? Zaradi vsega tega sem tVr di napisal ta sestavek. Oseb- no sem čutil, da je to po- trebno in tako tem tudi sto- ril. Stanko Lorger (desno) na stadionu Borisa Kidriča v Celju po končanem teku na 100 m. Ob njem takrat prav tako odličen sprinter Gluk iz Maribora. Bila sta velika konkurenta, vendar se je športna sreča le večkrat nasmehnila Celjanu. 12. stran — NOVI TEDNIK St. 25 — 5. julij 197, ZAKAJ VAS Nil Podpisani sem vas pi- smeno zaprosil že janu- arja tega leta, da bi po- slah novinarja, da bi obi- skad mojo ženo, ki je ro- dila deset otrok. Od de- setih rojenih živijo danes samo še trije sinovi. Ker pa v januarju ni bilo nič glasu od vas, sem v me- secu maju piosdal ponov- no pismo, pa še do danes ni glasu. Danes je novinar adrav in tudi ceste niso zalede- nele. Zato se mi čudno zdi, ker spadam v vrste najstarejših naročnikov, odikar izhaja NT. Pa ni- sem toliko vreden, da bi mi na vprašanje odgovori- li. Zato vas naprošam ssa nekako rešitev oziroma odgovor. Da bi se mi ne bilo treba obračati na re- publiško konferenco SZDL Slovenije za posredovanje. Jakob Leskošek, Lesično 63 Odgovor: Vsak pride enkrat na vrsto. Pri pi- smih in pri obiskih ma- ter za rubriko Njihovo življenje je materinstvo. ŠENTJURSKI HULIGANI V Novem tedniku je bil 21. junija objavljen čla- nek o šentjurskih huliga- nih. Pisec članka, Jože Dobnik iz Dolge gore pri Ponikvi, se je v svoji je- zi na šentjurčane očitno prenaglil in jih primerja kar s huligani. Razumlji- vo je, da se je vsak šent- jurčan počutil užaljenega, ko je prebral ta članek. Mislim, da bi moral tov. Dobnik dobro premishti, preden je napisal, da Šentjur postaja leglo mla- dih huliganov in napa- dalcev. Tov. Dobnik si s pojmom b^ede huligan očitno ni čisto na jasnem in smatra mladinca, ki ima dolge lase in brado, že za huligana. Res je, da se šentjurčani niso proslavili, ko so navalili trije na enega, je pa tu- di res, da je mlad človek Se posebno občutljiv na svojo čast in ponos in mu večkrat, kot pravijo nekateri temu, eavre kri. Te stvari pa se doga^jajo vsepovsod in zaradi tega te stvari tov. Dobniku ne bi bdlo treba obešati na zvon. Prav gotovo, da se je pisec članka o šent- jurskih huliganih zame- ril članom košarkarskega kluba. Mogoče ni niti mi- slil, da j« to kakšen ko- šarkarski klub; lahko da je mislil, da je to skupi- na fantov, ki so imeli pri sebi žogo za košarko. Toda, če je mislil tako, se je tov. Dobnik zmotil. Košarkarski klub je špor- tni aktiv, ki ima v Šent- jurju največ pristašev in zastopa barve Šentjurja v drugi republiški Ugi. Da meče pisec tako sla- bo luč na KK mu zame- rijo vsi šentjurčani, še posebej pa člani košar- karskega kluba. Tov. Dob- nik se očitno ni zavedal, da je KK športni aktiv, ki vzgaja mlade športni- ke in skrbi za športniko- vo razvedrilo v Šentjurju, da pa opravlja obenem tudi družbi koristno de- lo. Ker se je tdkal članek tov. Dobnika predvsem mladih prebivalcev Šent- jurja, so se td čutili, kar je povsem razumljivo, ze- lo prizadete in so bili mnenja, da se zaradi majhne skupine ignoran- tov ne splača stvari po- sploševati, ker to škodu- je ugledu mladih Sent- jurčanov, košarkarskega kluba in tudi Šentjurja kot kraju. B. OSET O ŠOLI Ker smo že večkrat razpravljali na zboiih vo- livcev o ukinitvi šole v Orli vasi, je moje mne- nje in vseh nas, obča- nov, da bi lahko šola ostala kot zgodovinska šola. Saj je znano, da so se med vojno sestajali v šoli mnogi revolucio- narji. Šolo bi lahko po- imenovali z imenom Ve- re šlandrove. Ce bo šola ukinjena, ne bo noben občan odšel na zbor vo- livcev, pa tudi mladina ne bo imela nobenega prostora za delo. Zivlije- nje mladih bi izumrlo. Ko bi bil živ nas Kronov- šek Ivan, bi se to zago- tovo ne zgodilo. Prosim, da to objavite. Leskovšek Ivan, Orla vas 2 Odgovor: Tovariš Ivan, samo zato sem okleval pri objavi pisma, ker ne vem, če sem vaše pismo dobro razumel. Mislim, da pri ureditvi razmer v šoli ne bi smeli biti ne- strpni. Soglašam pa a va- mi, da bi lahko šolo spremenili v muzej in jo namenili za družbene prostore mladih — v ko- likor nimate z njo drugih naCrtov. SPET NE BO NIČ? Spet sem prijela svinč- nik v roke, da vam napi- šem nekaj pikrih besed. Nič več glasu od vas. Pa tudi mojih pisem ne ob- javljate več. Ko pridem v Celje, vas v uredništvu nič ne dobim. Samo Jo- žeta Kakerja sem zadnjič srečala in sva se malo pomenila. Zelo zelo bi ra- da, če bi se mogli potru- diti in bi me kdaj obi- skali na Slomu. In bi še kdo prišel z vami, bi se slikali in se kaj pogovo- rili. Ali spet ne bo nič iz tega? Lahko bi obiskali še dve moji sosedi, ki sta stari 80 in 70 let. Ali bo moje pismo spet romalo v koš? Stefi iFajs, Uniše Odgovor: Draga Stefi, morda pa se letos res vidimo. Zadnjič sem ne- kaj hodil po Dramljah in morda nas enkrat pot za- nese tudi v Slom. Pra- vijo, kdor čaka ... Le- po se imejte! Vaše pismo pa vsako preberem. PESEM IN SPODBUDA Dolgo sem razmišljal, naj vam FK)šljem eno od mojih i>esmi, a danes sem se le odločil. Vem, da ni kaj posebnega, kaj- ti vedeti morate, da jo nI napisal nekdo z viso- ko izobrazbo, ampak sa- mo izučen dvajsetletnik. Ako mislite, da je vred- na objaviti, jo objavite v NT ter jo sami slov- nično oblikujte, če ne, pa jo vrzite v koš. 2elel bi tudi, da bi mi sporočili, kakšne pogoje bi moral imeti, da bi lahko za vas napisal kak članek, kajti odkrito vam povem, da Imam veselje do pisanja In tudi tem v našem kra- ju je zelo zanimivo. Mo- goče se boste toliko po- trudili in mi odpisali, kajti ne bi rad videl, da bi se mi ljudje ix>smeho- vali, ko bi v časopisu prebrali, kakšne želje Imam. Upam, da me ra- zumete. DOMOV Na pragu pred tabo stojim, v oči ti bleščeče strmim, solze mimo teko iz očesa, oh, prišel mi dan je slovesa. Dopolnil jaz danes že dvajset sem let in usoda je htela, da moram v svet, z muko v srcu ^zapuščam te zdaj, za vedno mogoče, ti rojstni moj kraj. Pod hribom zelenim mi hišca stoji, v njej sem prebival jaz lepe te dni, z mamo in sestro smo " skupaj bili, si v sili pomagali, te kratke pač dni. MRAK Sonce je zatonilo za goro, m prvi mrak je legel na dolino, na strehe hiš, na polja in gozdove. Na nebu prve zvezde se prižigajo in leni mesec se priziblje na obzorje ter obsije vso dolino. KAKO SE PIŠE? Prijetno sem bila pre- senečena, ko ste mi po- slali vabilo, da me spre- jemate med uredniški so- svet, sedaj pa bi se vam kmalu izneverila. Pa da me ne boste napačno ra- zumeli. Saj diham z va- mi, le sape mi zmanjku- je. Delo, delo. S sosedo Zalokar Tere- zijo večkrat predebatira- va o tem in onem, kar prebereva v NT. Tudi njej je NT všeč. Ve pa tudi za mater z 10 otro- ki in mnogo hudega pa zanimivega, da je doži- vela. In če vam tega na- slova ni še nihče poslal, sprejmite to sporočilo od naju. Piše se Planko Te- rezija, Skamice, Dobje pre Planini. Doma je pa tam nekje blizu tiste, ki Je Hnela zavezane oči. Hilda Lokovšek je pri- staš Bemija Strmčnika. Saj ima po svoje prav, meni pa še kar naprej brnijo po glavi besede Jureta Krašovca: »Bila je kot rodoviJten trs. ki je rodu obilen gfrozd, a mi ni bilo sojeno, da bi na soncu zorel . . .« Pa še v izložbi Tkanine sem gledala sliko njunega po- govora. Bele tulpike dobesedno požiram. Saj sem se v svoji domišljiji včasih spraševala, če so duhov- niki tako srečni, da so nedojemljivi za ljubezen. - Pa so mi zopet na dlani napisane misli S. F. Finž- garja: »Tudi mene je za- dela puščica iz pogleda bistrega.« Sedaj vas pa prosim za nasvet. Ko šem jaz hodi- la v šolo in smo se uči. H pisati pisma, smo oseb- ne zaimke, namenjene osebi pisma, pisali z ve- liko začetnico. Sedaj se je to res spremenilo, Prav gotovo bi tak nasvet koristil še komu. Urška Oroš Odgovor: Draga Urška, hvala za pismo in pred. loge. Jih bomo upošteva- li. Glede pisanja osebnih zaimkov pa velja, da jih pišemo z malo začetnico. Ce želite posebej pouda- riti, kako spoštujete ti. stega, ki mu pišete, pa ne bo nič narobe, če bo- ste VI zapisali z veliko začetnico. F. G. Mlade »mamice« na nedeljskem sprehodu ... PO AMERIK PIŠE: MANICA ŠKETA (6) Ptravi Grand Canyon v Ariaxxii je vefliko lepši kot tisti v Ddsneylandu. Iz goada stopiš nepcričakovano na rob prepada ki uzreš mogočno gorovje, preklano s pre- padi. Ooiorado g;iobo(ko spodaj se ves blaten peni in že stoletja Kleše svojo strtigo v uporno skalovje. Za uro aH dnre lahko najameš letalo. la ptičje perspektive vidiš med gorami stalite indijanske puoble in otovorjene nwile, ki se spuščajo v dolino ter slapove in brzice. Najbodj pa so me očarale barve zemeljskih plasti. Zjutraj ob sončnem vzhodu v zlatu zažare rumene pla- sti zemOje, se počasi umirijo v rožnati svetlobd opol- dansk^a sonca, popoldne pa se iz prvih senc že pre- bujata novi barvi, sanja in vijohčasita. Pravijo, da Grand Canyon neprestano spreminja svojo podobo in da lahko zaznaš v®o paleto barv le, če ga vidiš ob vsaki uri, v vseii letnih časdh. Iz Arizone smo se vrnili v Fort Wingate. Tu smo ostali teden dni. Koncerte smo imeli v Fort Wingate in v Many Famis. V Fort Wingate je bila dvorana polna Indijancev, saj je bil to menda prvi koncert v tem kraju. Ploskali so nam, se smejali in žvižgali. Pozneje so nas v trgovinah v Gallopu ogovorile nekatere Indi- janke in pohvalile naš koncert, v dvorani pa sem ves čas imela občutek, da se jim (posebno pevci v kon- certnih obleikah) adimo prav tako smešni in tuji kot oni nam. V Many Farms, kjer je še bolj turobna, modema High School, pa se ndsmo smejali. 2e ko smo stopili iz anrtobusa, so nam klicali: Go home! Za njih smo bili pač samo belci. Povsod so iras spremljali temni, sovražni pogledi. V jedilnici dijaki niso marali jesti za isto mizo z nami. Koncert je bü strogo uraden. Oder je bi prašen, nikjer ni bilo niti garderob, niti stolov, da bi sedli med odmorom. Redki poslušalci pa so nas gledali tako mračno, da smo kamaj čakali, da bo konec. Pevcd smo se vračali s šolskim avtobusom, poma- zanim z rdečim blatom. Se najbolj je bil podoben našim avtobusom za mestni promet. Po eno in pK)lumi vožnji v snežnem metežu je avtobus obstal, ker je šofer pozabil vzeti dovolj bencina. Tako smo v temi in mrazu čakald na avtobus, s katerim so se za nami peljali člani folklorne skupine. Ob treh p>onoči smo bili kon- čno spet doma — v Fort Wingate. V naselju, ki je v temi spominjalo na mrzlo taborišče in se je zdelo nekje na koncu sveta, ločen od vsega. Pot iz Fort Wingate je bila že pot proti domu. Z vsako miljo smo bili bliže domovini. Na avtobusu je vsak vzdih o domači hrand sprožil celo vrsto jedil- nikov. Nekateri smo že pisali domov, kaj bi radi jedli, ko se vrnemo. V lowi smo se ustavili v Dubuque. Koncert v Clark College je bil konično spet na višini. Med koncertno publiko, ki nas je toplo in navdušeno pozdravila, smo imeli tudi prijatelje. To so bili člani univerzitetnega zbora, ki so gostovali lani v ljubljanskih Križankah. Po koncertu sta oba zbora še naprej pela, folklorna skupina pa je s svojimi plesi še popestrila večer. Iz Huntingtona, West Virginia se najbolj spominjam dvorane, v kateri smo imeli koncert. Strop je bil posut z zvezdami in stene so ponazarjale pročelja hiš z bal- koni in rožami. Washington je bil ves v cvetju. Popoldne smo si v naglica ogledali White House in Capitol, nato pa se odpeljali na koncert v Kennedy Arts Center. Čudovita dvorana s i>et tisoč sedeži, je bila nabito polna. Običaj- nemu programu je zbor dodal še nekaj klasičnih in modemih del iz jugoslovanske zborovske literature. Izčrpanost vseh nastopajočih je bila po napornem kon- certu bogato pK^lačana. Publiki, vajeni umetnikov z vsega sveta, smo dali kar smo mogli in ona je bila z narrii zadovoljna. Po koncertu smo imeli sprejem na jugoslovanski ambasadi. Zadnja gostovanja smo imeli v Music for Mount Lebanon v Pittsburghu, Pennsylva^ nia, V New York State University, Stoney Brook ter V Torontu, Canada. Ogledali »mo si še Niagarske sla- pove in New York, nato pa smo se z letalom odpeljali proti Evropi. Domov! Žtj5 —5. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 13 ZOPET NEKAJ O SPREVODNIKIH Odločila sem se, da vam znova pišem. Tokrat o nepoštenem ali pa ne- umnem sprevodniku. Te- ga sama nisem mogla ugotoviti, kaj je z njim bilo narobe. Dne 21. juni- ja 1973 sem se peljala z avtobusom na relaciji Vi- tanje—Celje. Vstopila sem na postaji^ v Socki, od tam ima avtobus odhod iTialo čez šesto uro zju- traj, nato sem se peljala do pK>staje v Strmcu. Ni- sem prav vedela, za ko- liko se je podražila vo- zovnica do te postaje, zato sem si pripravila en dinar. Sprevodnik je pri- šel do mene, f>ovedala sem mu, do kam se pe- ljem in mu dala denar. On pa je rekel, da manj- ka deset para. Pobrskala sem p>o denarnici in po torbici, čeprav je bilo to zelo naporno, ker je bi- la »gužva«. Vendar deset para nisem našla, imela sem samo tisočak. Rekla sem mu, da naj mi me- nja tisočak, on pa je re- kel, naj si sposodim de- set para. Ker tudi v bliž- nji okolici ni nihče imel deset para, sem si spo- sodila en dinar in mu ga dala. Ko sem videla, da odhaja naprej po av- tobusu, sem mu rekla, da mi je dolžan še devetde- set para. On pa je mimo ža. Rekla sem mu, da si naj sedaj on sposodi ali pa mi vme tisti dinar. Vendar na mojo terjatev ni bilo odgovora, ampak je odšel, kakor da me ne sliši, naprej po avtobusu. Takoj sem podvomila, ali res ob tolikšni množici, ki je bila tedaj na avto- busu, ni imel devetdeset para. Zato sem ga takoj obsodila, da mu najbrž malo manjka, ali pa to dela pri mnogih ljudeh in ima zraven dmgo plačo. Res ni vredno, da vam zaradi teh nekaj par pi- šem, ker sta dražja pi- smo in znamka, ampak je p>omembno zato, ker to človeka raajezi. Mi- slim, da bi bilo bolje, da bi mu jaz ostala dolžna deset para, kot pa on de- vetkrat več meni. Torej pisala sem iz ne- kakšnega principa in ne zaradi pogrešanih nekaj par. Ce bi pisala na pod- jetje Izletnik, vem že vna- prej, kakšen bi bil uči- nek, ker so večinoma vsi enaki. Zato sem pisala vam. Ce objavite, vsaj kdo prebere in ima ob vsem tem svoje pomisle- ke. Sedaj, ko se mi je pripetilo to, verjamem v vse dogodivščine s spre- vodniki, ki so bile že ob- javlijene v vašem časniku. Majda Z., Socka Odgovor: Mislim, da bi bilo kar prav, če bi pi- sali tudi na Izletnik. Na Izletniku ne bi bili gluhi na vašo kritiko. MOŽEVA STRAHOVLADA Najraje preči tam v NT pi5ima bralcev. Mnogokrat najdem v njih kaj zelo zanimivega. Večkrat mi zavre v prsih rn hočem, da bi še jaz napisala ka- ko pripombo. Ker pa ta- koj nimam časa, pozne- je pa od velikih skrbi vse pozabim, se Se do da- nes nisem odločila za no- ben stavek. Danes bi pa rada izrek- la pripombo k ženi, ki tako grobo izrablja žen- sko enakopravnost. To je res ničvredna žena, sploh če ima otroke in jim da- je slab vzgled. Upam, da takih primerov ni veliko. 2enam lažejo, da imajo sestanke in opravke, v resnici pa v avtomobilih prevažajo svoje priležni- ce, zapravljajo z njimi denar, ko pridejo domov, jim je pa žena odveč in iščejo prepir. Tepejo ne- dolžno ženo in otroke. Najbolj završene so žene, ki zaradi svojih malčkov ne morejo v službo in nimajo svojega denarja. Mož pa »babjek« ali pi- janec. Denar zapravi dru- gje. 2ena brez denarja nima kaj skuhati. Mož pa jo zmerja, da noče ku- hati. To pa ne pove, da ji ni dal nič denarja. So- sedom laže vse 'mogoče, češ kakšno ženo ima, da še skuhati noče in pK)dob- no. Seveda — če ni de- narja, ni dobrega kosila. Svoji ženi ne privošči ob- leke, niti najnujnejše ne. Izstradana in slabo ob- lečena žena ni več lepa, zato pa jo še bolij mrzi in gleda po lepših. Pred kakim letom sem brala v NT od neke »za- sužnjene« žene, kot sem jaz, ko je tudi toliko let trpela zaradi svojega mo- ža. Natx> so ji verjetno živci popustili ter je že naprej povedala svoji so- sedi, da bo moža ubila. In ga tudi je. 2e takrat sem mislila napisati pis- mo, pa nisem. Koliko let je ta žena trpela ob mo- žu, pa ni bilo ne zako- nov, te tožnika in ne sod- nika, ki bi se zavzel za tako ženo. Ko pa se je zgodilo najhujše, potem se je našel tožnik in sod- nik za obupano ženo. Vidite, to sem vam na- pisala le drobec tega, kar preživljamo žene, ki ne moremo v službo zaradi varstva svojih otrok in smo brez svojega denar- ja. Dostikrat sem bolna pa tega ne smem poveda- ti možu, ker dobim hitri in kratki odgovor — crk- ni, če, ne moreš delati, saj »babo« si bom že še dobil. Ce se mu zazdi, me pa še prime in vrže v kot, da se kar zvijam — pa gre. Se mnogo več bi na- pisala in bolj točno, pa ne upam, ker bi mož pre- bral in bi vedel, da sem njegova žena. Potem mi pač gorje! Najhuje pa je to, da se večina takih mož sploh noče ločiti. Saj bi to bila zame in otroke edina rešitev. Zvesta bralka Srečali smo ga v samem centru Celja, v lepem popoldnevu, s harmoniko v rokah, razposajenega enainsedemdesetletnilia, ki nam je povedal, da ga kličejo za Beletovega Miho in da domuje v Rifen- gozdu pri Laškem. Bil je dobre volje, da le kaj in povedal je še to, da tu in tam vzame v roke svojo drago prijateljico in gre z njo na Sprehod pa kjer- koli že je. Na dan, ko smo ga srečali, si je za spre- hod omislil Celje ln nemalo ljudi se je oziralo za prijetnim možakarjem. Človeka, kakršen je Beletov Miha, le redkokdaj srečaš na ulicah. Izginili so že iz naše srede in le tu in tam, na dežeU, jih še lahko vidimo, desete brate. Milenko S. Važno je sodelovati Dramska skupina četrte osnovne šole v Celju je za svoje starše in vse, ki jih imajo radi, pripravila v Pionirskem domu v Celju prikaz celoletnega dela pod na- slovoma 1'ri nas doma in Partizanska šola. Veliko število nastopajočih otrok je bilo tokrat že utrujenih (za sabo imajo veliko število nastopov, tako v Naši besedi in drugod), a so kljub twnu zaigrali prisrčno in navdušili občinstvo. Dvoranica Pionir- skega doma je bila polna in aplavz je izražal resnično zadovoljstvo, ki je prihajal iz srca. Malčki so v obeh enodejankah, ki jih je napisala in režisersko pripravila Darinka Joštova, pomagala pa ji je gledališka igralka Marija Goršičeva, nastopali spontano in suvereno. Obe predstavi gotovo zaslužita večjo pozornost, kot sta je bili deležni čez leto. O tem govori tudi pohvala, ki so jo prejeli na Naši besedi v Velenju, še bolj pa pobuda, da ni važno zmagovati, ampak le sodelovati. Na četrti osnovni šoli ne iščejo talentov, ker so mnenja, da .ie vsak otrok sposoben igranja, zato se dramska skupina tudi vsako leto menja in dopolnjuje. Vedno pa je živa, iskrena in zato tudi toliko prisrčna. PIŠE: EDO JELOVŠEK (4 Ntso bili redki grofje, ki so bili tako objestni, da so od tlačanov terjali celo »krvni davek« (pravico do prve poročne noči — lus primae noctis), če se je tla čan ženil, je morala kmečka nevesta prvo noč h grofu, potem je šele tlačan imel pravico do svoje žene. Zara- di ljubega miru ie duhovščina na vse to rnolčala. če ie hotel kmet sploh kaaj priti do grofa, je moral pa- sti celo na kolena predenj: »Vaša milostljiva svetlost ift visokost, kakor oni ukazujejo!« Ali: »Vaše blago- rodje naj mi oprosti, da si dovoljujem stopiti pred Vas/« Tako je bil tedanji tlačan popoln suženj grajske gospode, ki je pnr^ii^M po gradovih in pristavah buč- ne gostije in v brezdelju tratila čas na kožuhovinastih klopeh. Naši kmetje pa so bili v vseh časih globoko Orodno zavedni, sicer bi slovenski narod že davno titonil v morju germanskih in romanskih valov. Kadar so se tlačani uprli, so župniki družno z grofi in ostalo Grajsko gospodo bežali za »varno« obzidje gradov. Vsta- lo. kmetov iz leta 1935 je trajala od 24. aprila do 8. maja. ^aški in okoliški tlačani so se pripravljali na upor in ^ obračun z gosposko po določenem načrtu. Tajne sestanke so imeli že več tednov prej, po večini na Vrhu ^d Laškim in v Jurkloštru, kjer so bili najbojevitejši ''Oporniki. Na sestanke so prihajali oblečeni v raševino, ® širokokrajnimi klobuki ali kučmami, kamor so si zatikali revolucionarna znamenja: zimzelen ali žingerl, kakor še danes pravijo na Vrhu, bršljan in petelinja peresa (Couragfeder). Nosili so škornje «na kveder«. Našli so kovače, ki so jim po tajnih dogovorih iz- delovali orožje: meče, bodala, kopja, sulice, okovane palice, kladiva, sekire, drogove, ščite in možnarje. Zbi- rali so za kmečko vojsko živež, kotle, smodnik, šotore, vozove in drugo. Pripravili so dovolj konj za nagel premik tovorov. Vojsko so razdelili na legije in vedute. Bojni program tlačanov je bil: stara pravda, odpra- va tlake, desetine in celo davkov, odprava carin, kmet- je naj sami pobirajo davke in čuvajo meje, odstavitev vseh uradnikov, k* pobirajo davke in mitnino, prosta pot trgovine do morja, odprava graščinske oblasti, uvedba nove cesarske oblasti, pokorščina samo cesar- ju. Toda ta program je visel v zraku, ker tedanji kme- tje še niso imeli globljih realnih organizacijskih in idej- nih zasnov. Pred pričetkom boja so prisegli svojim vodjem ne- omajno zvestobo. Upornikom so se pridružili tudi ne- kateri plemiči, ki se jim je priskutilo strastno in ne- mirno življenje po graaovih. Nato so si po vojaškem načrtu razdelili območja zavzemanja gradov. Trbovelj- čani bi osvajali od Litije do Celje, Gomiljčani po Sa- vinjski dolini itd. Laščani so pričeli z oboroženim uporom 3. maja. Na bojni signal upornikov Prebolda in Ojstrice so se pridružili z vso ost-rlno tudi laški podložniki, ki so stali v prvih vrstah. Upor so pričeli s tem, da.se nihče ni odzval na odrejeno tlako. To je bila neke vrste so- cialno agrarna stavka. Okrog Jurkloštra, Vrha, Tevč, Stope in drugod je prišlo do spopadov s skupinami grajskih hlapcev, ker so hoteli gnati kmete na tlako. Ko so kmetje pregnali v okolici Jurkloštra hlapce, jim je padel v roke pristav, ki so ga ubili v soteski, pa jim je še pred sm^jo zakričal iz globeli: »Prekleti kmetavzarji!« Tlačani niso poznali šale. Obračunavali so krvavo milo za drago. Gosposka je ujete kmete privezovala na drevesa, da bi izdajali druge. V prvi vrsti je iskala voditelje. Cez nekaj di so pridrle kmečke legije in vedute v bližino Laškega trga, kjer so se utaborili po kozolcih, skednjih in šupah. Nato so zasedle notranji trg in spo- dnjo graščinsko pristavo. Ze prej so v gornji grad po- begnili župnik, trški sodnik in starešinstvo. Kmetje so zastražili grad od vseh strani. V pozni noči se jim je iznenada posrečilo preplezati grajsko obzidje in se spoprijeti s stražo, ki pa so jo takoj obvladali. Na bazenu v Šentjurju je bilo pred dnem vse živo. Sonce je neusmiljeno pripe- kalo in hladna voda je kar vabila v svoj objem kopalce, ki so se dopoldne zbrali na razjarjenih cementnih tleh okrog bazena. Pozornost vseh je priteg- nila skupina šolarjev, ki je s smehom in glasnimi vzkli- ki »čofotala« v vodi. Na ro- bu bazena so bile zložene lesene deske. Razposajeni šo- larji so bili učenci šentjur- ske osnovne šole, ki so ime- li na bazenu svojo šoh v naravi. Učili so se plamti. V vodi se je ogrevala prva skupina od treh, četrtošolčke pa so učili umetnosti pla- vanja, ki je bolj potreba kot umetnost, učitelji telesne vzgoje na šoli. Nekateri so se že kar dobro obdržali na vodi, komur pa to ni šlo posebno od rok, se je opri- jel lesene deske, pa je šlo. Najbolj jim je delalo pregla- vice potapljanje. Kaj hoče- fn.0. voda je pač mokra, ne- kaj dni je bila celo malo »pregosta«, zalo je bilo ka- menčke na dnu težko najti, pa samo da je bila dovolj topla in da je pač bila vo- da. Kajti otroci so nad tem naravnim elementom bili vedno navdušeni, posebno, če so znali plavati. In šentjurski četrtošolčki so se naučili plamti. Ce jim obvladanje samostojnega gi- banja v vodi še ni čisto v krvi, pa bo priložnosti in vročih sončnih dni, primer- nih za kopanje, prav gotovo še dovolj med letošnjimi po- čitnicami, da bodo svoje »znanje« lahko izpopolnili. Plamlna šola učencev šent- jurske osnovne šole traja vsako leto približno 30 ur. Letos jim je za nekaj dni prekrižal račune dež, zato pa so kasneje s podvojenim trudom premagovali svoje začetniške težave v vedi. V Jeseni, bodo poučevanja pla- vanja deležni tudi otroci iz Blagovne in Kalobja, kjer sta samo nižji razrednici in se vozijo otroci v višje raz- rede v Šentjur. Ko pa bo pri osnovni šoli v Šentjurju zgrajen tudi po- krit plavalni bazen, se bodo plavanja naučili tudi učenci tz vseh osnovnih šol v obči- ni, ki jih bodo vozili na pla- valne tečaje v Šentjur, še marsikaj zabavnega, pred- vsem pa koristnega se obeta kozjanskih otrokom. P. D. Zbrali so ne nekdanji bor- ci, prekaljena garda Šlandro- ve brigade, prijatelji in tova- riši v borbi in zmagah, da se spominjajo dni, ko jih je bilo še več skupaj in so sku- paj tolkli nemškie obroče. Nekanji Šlandrovci so se v Grižah spomnili tudi svojih padlih tovarišev. Spomin na- nje bo med borci te legen- darne enote, ki je imela ve- lik vpliv na razvoj narodno- osvobodilne borbe na Štajer- skem, živel vedno. GASILCI GRADIJO šentjurski gasilci zopet ob- navljajo svoj gasilsiki dom. Ni še dolgo, ko so končali z adaptiran jem garaže in učil- nice gasilskega doma, ko že dom zopet obnavljajo. Tok- rat bodo obnovili in preure- dili stanovanje, v gasilskem domu napeljali centralno kur- javo in kar je najvažnejše ~ prizädali todo dvorano, ki bo služila za vzgajanje novih ga- silcev. Vsa zemeljska in os- tala dela, kjer ni potrebna prisotnost strokovnjakov, (ie- lajo gasilci sami, prostm'olj- no. Domenili so se za fond prostovoljno opravljenih ur, kar velja za vse člane. Za gradnjo imajo zagotovljfvna tudi sredstva, saj sta jim OS in občinska gasilska zv>sza namenili 7 starih milijonov. Gasilci bodo skušali denar zbrati tudi sami, zato bodo organizirali veselice in sre- čolove. Raiziimljivo je, da se vsi gasilci zelo trudijo in priza- devajo, saj je želja vseh, da bi bili z adaptacijo končali do drugega leta, ko slavi GD Šentjur 100 letnico obstoja. B. Oset OBLJUBA DELA DOLG 22. februar 1973 je datum, ki ga bodo mladinci 8. razre- dov na šentjurski osnovni šoli dolgo pomnili; tega dne je bil ustanovljen mladinski aktiv. Mladi sO si na prvi seji zadali številne naloge, ki jih bodo in so jih že izvršili do konca šolskega leta. Pri predsednici mladinske- ga aktiva Tamari Svetina sem Se pozanimila o delu tega mladinskega aktiva. Takole je povedala: »Prvo, kar smo organizira- li je bila proslava za 18. ma- rec pri spomeniku na Resev- nl, vendar je bila zaradi sla- bega vremena preložena na 27. april. Mladinci so nasto- pili z recitacijami, mladinski pevski zbor pa je pod vod- stvom Jurice Grakaliča zapel nekaj pesmi. Ob rojstnem dnevu tovariša Tita smo or- ganizirali sprejem štafet, v tiikajšnji dvorani kulturnega doma pa smo sodelovali z recitalom o Titovem življe- nju. Ko smo ustanovili ak- tiv, smo sklenili, da bomo priredili razna predavanja, zato smo i>ovabili Dušana Ferleža, ki nam je predaval o letalstvu. Pred 14 dnevi je izšlo naše glasilo UTRINKI. Moram povedati, da je zelo uspelo. Z risbami in spisi so sodelovali učenci od prvega do osmega razreda. Da pa je naš aktiv tako uspešno delo- val, se moramo zahvaliti to- varišlci Dragici Rauter, ki nam je bila dobra svetovalka in učiteljica«. šentjurski mladinski aktiv osnovne šole res zasluži vso pohvalo. Vestno so se držali starega pregovora: »Obljuba dela dolg«, PRVI IZLET TABORNIKOV Prvega zleta štajerskih in koroških tabornikov na Osankarici, ki je bil orga- niziran v počastitev 30-ob- letnice bitke Pohorskega ba- taljona, se je udeležilo oko- li 300 tabornikov in pripad- nikov JLA. Pobudnik in or- ganizator prvega zleta je bil Maistrov odred iz Limbuša. 60 tabornikov odreda II. gru- pe odredov iz Celja in 20 pripadniov JLA celjske gar- nizije je odšlo na pohod že v soboto 23. junija. Prvi dan so prehodili pot iz Zreč pre- ko Resnika — Rogle do Pe- ska na Pohorje. Naslednji dan pa so šli na bojišče Po- horskega bataljona, kjer so položili vence. Skupina iz Koroške je prenočila na Ro- gli, iz Marib'jra pa na Osan- karici. Zborno mesto in sve- čanost je bila pri domu na Osankarici. Prireditve se je udeležil- tudi Boris čižmek- Bor, partizan in komandant. Po svečanosti, so si taborni- ki ogledali muzej pohorske- ga bataljona. J02E CEH NA POČITNICE V BAŠKO IN GENOVO Tudi letos bodo celjski ot- roci preživljali počitnice v počitniškem domu v Baški. Seveda predvsem tisti, ki so morja potrebni iz zdrav- stvenih in tudi socialnih in- dikacij. Zvrstilo se bo E>et izmen. Predšolski otroci so se prejšnji teden že vrnili, zamenjalo pa jih je 130 ot- rok, med njimi tudi 50 iz Genove v Italiji. Posebnost letošnjih letovanj je prav ta izmenjava italijansküi in ce- ljskih otrok. Prejšnji četrtek je namreč odpotovalo v Ge- novo tudi 50 Celjanov, ki bodo tam ostali tri tedne. Za letovanje celjskih otrok je dobro poskrbljeno, saj so sredstva zanje prispevali sklad za socialno ogrožene, ki je dal za letovanja na razpolago 30.000 din, prav to- liko je primaknila TSOV, 40.000 din pa je prispeval Komunalni zavod za socialno zavarovanje pod pogojem, da otroci letujejo iz zdrav- stvenih razlogov in da plača socialni sklad polovico. Os- krbni dan za vsakega otroka znaša letos 39 din, skupno s prevoznimi stroški pa sta- nejo štirinajstdnevne počitni- ce v Ba-ski 611 din. Tisti, ki bodo preživeli tri tedne v Italiji, pa bodo morali od- šteti 1147 din. Tudi delovne organizacije skrbijo za letovanje otrok pri njih zaposlenih staršev. Nekatere piačajo celo vso oskrbnino. Med njimi so naj- bolj radodarne Cinkarna, Emo, Toper, Kovinotehna in še nekatere druge. To je prav gotovo posnemanja vredno, najbolj pa koristno za naš naraščaj, ki je nemo- lokrat potireben svežega moirskega zraka in dobre prehrane. SOLIDARNOST OBRTNIKOV Pred nedavnim so se v Šmarju pri Jelšah zbrali v^ šmarski obrtniki na poseb- nem stanovskem sestanku, katerega osnovni namen je bil, da se dogovore o ustano- vitvi sekcije za osebno delo z zasebninii sredstvi. Obrtni- ki so bili tudi informirani o zadnjih spremembah predlo- ga zakona o osebnem delu po opravljeni javni razpravi. Dotaknili so se tudi ekonom- skega položaja obrti v našem, slovenskem gospK>darstvu. Del posveta je bil pwDsvecen politiki cen obrtnih izdelkov in storitev. Na koncu posve- ta — zaželeno je bilo, da se na takšen način še večkrat dobe — so vsi navzoči obrt- niki izvolili delegate za člane sekretariata sekcije za vpra- č-ri^r, rsobnega dela z zaseb- nimi sredstvi. vol ostali občani^so se tudi šmarski obrtniki odloči- li, da FK) svoje prispevajo k gradnji spominskega doma mladine in borcev v Kumrov- cu. Domenili so se, da za dom prisi)evajo del svojega dohodka, določeno pa je bi- lo, da bo ta delež skladen z višino dohodka in ne za vse enak. Obrtniki so sklep soglasno sprejeli. Obrt v šmarski občini se lepo - razvija, zanjo l>a ima posluh tudi občinska skup- ščina, ki nekatere veje tudi izrečeno podpira, kar velja predvsem za gostinstvo v kra- jih, ki so turistično pomemb- ni. To je vsekakor važna po- stavka v gospodarstvu obči- ne, ki se z vsemi močmi tru- di, da bi se rešila pečata ne- razvitosti. Kljub dobremu od- nosu do obrti pa bi vendarle ne bilo slabo, če bi nekatere panoge še sprostili. MST JANKO KOŽELJ v sredo, 20. junija je pre- minil v Celju v 83. letu staro- sti upokojeni žele.tii.ški usluž- benec Janko Koželj. Bil je naš dober znanec, saj je dvajset let vodil pronietno-trasportni oddelek v Železarni v Štorah, od leta 1947 do 1»67. Bil je braslovški rojak, kjer je bil rojeti 1891. Pri železnici je služboval kot blagovni blagaj- nik (»robni« blagajnik). Po- znali smo ga kot vestnega uslužbenca, strogega šefa, a dobrega tovariša in prijatelja, ki je rad prisluhnil dobri ša- li, čeprav je imel na videz strog obraz. Zaradi velikega števila strokovnih znancev pri železniškem transportnem po- djetju je bil prav dobrodo- šel za našo prometno službo. Cenili so ga pri železnici, spo- stovuli so ga naši delavci vseh služb, posebno .še sodelavci v njegovem oddelku. S svojo strokovnostjo je znal vzgojno vplivati na sodelavce, bil je mož reda, podrejenim je vlival čut dolžnosti in odgovornosti na preprost, prepričljiv način. Ko je pred šestimi leti odha- jal iz na.iega podjetja, je pu- stil za sabo neizbrisne vtise vsestransko dobrega uslužben- ca, vestnega in prizadevnega. Zaželeli smo mu še veliko srečnih in zadovoljnih let v zasluženem pokoju. Kar težko se je znašel brez dela v službi. Leta so pritiskala, a Janko Koželj se je krepko upiral. Ko je zopet enkrat šel na zdravni- ško kontrolo, se je prehladil in to je bilo usodno za moža 5astitljive starosti. Pljučnica ga je Stria. Zaprepaščeni smo komaj verjeli, da ga ne bomo več srečevali na celjskih ulicah in na sprehodih ob Savinji. Iz- gubili smo dolgoletnega sode- lavca in spoštovanega prijate- lja, ki ga bomo še dolgo oh- ranili v najlepšem spominu. R-č PRIŠ ... da bi pomagaü., % brigadirjev, ki smo jt^ nostni otvoritvi mladijJ vali, zakaj so prišli nj log. da so se odločili j nimo, da je naša dolžL slovenske skupnosti, ^ krampe, lopate in jj^ Kaj pomeni najmanjša samo mi, ki živimo v poznamo.« Tako so go, preberite v naši mali aaj MICA SUŠNIK, medic sestra, Ljubljana: »Tukaj sem bila že la ker mi je bilo všeč, sq odločila, da pojdem tuj krat. Lani sem se velilm učila, v brigadi je živi kot v komimi, tovarištvo moč in prijateljstvo so dan j i pojmi. Delala bs specializirani brigadi it slila, da bom po svojim Čeh pomagala Kozjai kolikor se bo le dalo. 1 je bil tudi osnovni nanu me je silil, da se tudi | udeležim te akcije.« BORIS ZAVRŠNIK, sd občinske konference Šmarje pri Jelšah: »Glede na to, da je I ska konferenca ZMS i pri Jelšah zelo šibka v nem pogledu, nas vesel: smo naleteli na tolikä zumevanje IjubljanslM dine in njihovega * Dobro vemo, da sami takšnega ne bi bili prav zaradi tega se dolžni in hvaležni.« i LUKA LEVICNIK, « dant delovne akcije: »Pohvale vredno j® " smo se zaradi izkuS^ skoletne akcije odl<^ večjo akcijo, še pc«^ nas veseli, da so v vključena tudi podjetj« družbeno poUtičaie cije. Povzetek te misl^. bila nova, namreč da^ nost v tej sicer tako s® cializirani družbi še i» la. Človek je še v^^ pravljen pomagati so^ Brigadirji imajo ^ mene in človek nei^^ se obeta Kozjanske^ srčna revolucija, ka^ bili na ogenj, kri delež bo skrit v bo skoraj dvignila ^^ nemoči. Vsekakor gr®' dinska delovna akc^J da je mladina doW» 10 ^ domala vseh Ljem, na slav- Lje 73, spraše- LDil sploh raz- ^jancem. »Me- pa tudi vse L zagrabimo za ye nerazvitosti, lahko sodimo J problemov ne ^ posamezniki, DNJAL, gimnazi- ji ni Kozjansko n, ker sem bila j in moram reči, ^ prav zaradi i tudi zato, ker tii Kozjancem. Itn, da smo vsi ne zaradi česa ila bom v speci- 8di, ne smejte kar jih bom. Ne- iže znašla, tudi ^ent Višje up- toljana: ' na pohodu ' Udarne divizije ■fc odreda in ko ^ bodo tudi le- ' Kozjansko bri- ^ brez pomisle- ' sodelovanje. De- '^ti in upam, da ^ Kozjancem wristila. Slišal ^ometer ceste pomeni, in ^ na kratko, bi ^s^m tukaj « r ^to resne na- ^.^agnanosti, da ^^ in odkrito- L.'- Navajeni so katere velik lejfrf^'^ idealizmu, bede in ' hkrati pa mla- ^y^^v zavesti, STRAŠEK Srečanje 30 LET V ŠOLI Toliko lepega in plemeni- tega sem slišala o Pavli Go- dicel, preden sem jo osebno spoznala. Na naši šoli v Pet- rovčah, kjer letos praznuje- mo 100 letnico obstoja, je službovala trideset let. »Moje prvo službeno mesto je bilo v Šentjurju pri Ta- boru, nato sem bila leto dni v Žalcu in nato v Petrovčah do upokojitve.« Kako ste se vžiiveli v Pet- rovčah? »Kmalu mi je postalo všeč. Ljudje so se navadili name ln zelo dobri so bili. Najbolj se spominjam Marije Vodov- nik, kd je bila nam učiteljem zelo naklonjena.« V tridesetih letih ste ver- jetno veliko doživeli. Kaj je bilo za vas najhujše? »Takrat, ko sem bila izse- ljena. Nekega jutra je po vratih močno zaropotalo. Ko sem odprla, so zimaj stali nemški vojaki z bajoneti na puškah. Odvlekli so nas do tovornjaka, na katerem je bilo že nekaj drugih učite- ljev. Od nekod je pritekla Marija Vodoamikova in vsa- kemu prinesla vrečko z ma- lico. (Mpeljali so nas v melj- sko kasarno v Maribor, kjer smo ostali nekaj dni. Potem so nas odpeljali v Arandželo- vac.« Leta 1945 se je po hudih letih izgnanstva vrnila v Pet- rovče. »Po vojni so v našo šolo hodili tudi »Bosančki«. Ti ot- roci so bili včasih kar sov- ražno raspoloženi. Saj ni čud- no. Pred njihovimi očmi so jim poklali starše. Mene so imeli vsi radi, kar za mamo so me klicali. Nekega dne so dobili srbečico. Bilo je ravno pred veliko nočjo. Jo kali so, ker so morali v bol- nico. Bali so se namreč, da ne bodo jedli potice. Ko so se vrnili iz bolnice, sem jih peljala domov in najedli so se Je.« Kako ste uskladili delo v šoli in doma? »Preprosto. Ko sem sla v šolo, sem pozabila na druži- no. Rada sem imela otroke, oni pa mene. Lepo je v šoli, če čutiš, da te potrebujejo velike očd in ljubke glavice.« MNOGO PROBLEMOV Kraji Gorenje, Paška vas in Skorno so se osamo- svojili in ustanovUi svojo krajevno skupnost. Upajo, da bodo imeli več uspehov, kakor so jih imeli dosedaj, ko so spadali pod Šmartno ob Paki. že na svoji drugi redni seji so sestavili vrstni red del, ki jih mislijo v razdobju dveh let uresničiti. Najprej nameravajo urediti in asfaltirati cesto, ki pelje od Paške vasi, Gmajne do Dreva in šmartnega ob Paki. Trasa je že izgotovljena. Skupni stroški so bili preračunani lani na 11 milijonov dinarjev, sedaj pa bi se že dvignili na okoli 15 starih milijonov. Polovico potrebnega denarja bi prispevali uporabniki ceste, dru- go polovico pa bo prispevala občina Velenje. Vsaj take so dosedanje obljube. Za to gradnjo so se odločili za- radi otrok, ki obiskujejo šolo v šmartnem ob Paki. Saj so sedaj na glavni cesti v veliki življenjski nevar- nosti zaradi gostega pl-ometa, tu pa bi se tudi vili po- grebni sprevodi na pokopališče v šmartnem ob Paki. Jasno je, da se cesta v druge namene — osebni in to- vorni promet — ne bo smela uporabljati. Nadalje bodo v kratkem opravili popis o socialnem stanju vseh prebivalcev na tem območju in tako do- bili pravo sliko življenja ljudi v svoji krajevni skup- nosti. Od sedanjega lastnika barak v Gorenju, kjer se je rodilo Gorenje-Velenje, Dodo zahtevali, da odstranijo vse tiste barake, ki že razpadajo in niso več uporabne za prebivanje ljudi. Tako te barake ne bodo več pod- vržene kritiki prebivalcev. Tudi pokopališče v Gorenju hočejo dobiti v svojo upravo. Sami bodo tudi nastavili grobarja, kajti doslej z njim niso imeli preveč dobrih izkušenj. Borut Jenko odborhik: »Zanima me kako je z zazidavo v soseski Šalek — Bevče?« ODGOVOR: Z ureja- njem komunalnih naprav so v omenjeni soseski za- čeli že leta 1972. Z do- polnitvijo osnovnega pro- grama je tako v prvi eta- pi predvidena gradnja 310 družinskih zgradb in to individualnih, vrstnih, terasnih in atrijskih. Se- daj so urejene ceste, vo- dovod, kanalizacija in de- loma javna razsvetljava na približno dveh tretji- nah površin prve etape. Tako je možna gradnja 200 stanovanj. Komunal- ne naprave urejajo še na vzhodnem delu soseske ter bodo v glavnem ure- jene do začetka julija, ostale pa do konca juli- ja. Delajo E gi'amoaom. Vodovod in kanalizacija bosta gotova do srede avgusta letos. Doslej je bilo v omenjeni soseski oddanih 218 parcel. Tako- imenovani »paket doku- mentacije« je naročilo 133 interesentov oz. gradite- ljev. Gradbenih dovoljenj je bilo izdanih 70, po- godb z gradbenim nadzo- rom pa je bilo sklenje- nih 59. V zadnjih dneh in posebej v torek je bilo na celjskem območju več proslav ob dne- ATi borcev, 4. juliju. V torek ob 11. uri so položili venec na Šlandrovem trgu v Celju predstavniki občinskih druž- benopolitičnih organizacij in občinske skupščine. V Sta- rem piskru se je nedolžnih žrtev spomnil Muzej revolu- cije, na grobišču talcev v Stranicah in na grobnici pad- lih na Golovcu pa so položili vence predstavniki občinske zveze združenj borcev v Ce- lju. Več priložnostnih prire- ditev je bilo še v krajevnih skupnostih in drugcd na celj- skem območju. O praznova- nju v Grižah pa obširneje poročamo na 1. strani. PRIZNANJA SAMO- UPRAVLJALCEM Na zadnji seji plenuma Ob- činskega sindikalnega sveta v 2alcu so v osrednji točki dnevnega reda razpravljali o analizi letošnjih občnih zbo- rov osnovnih sindikalnih or- ganizacij ter o organiziranosti sindikatov v spremenjenih družbeno političnih pogojih glede na ustavne spremembe ter vlogo sindikatov v raz- voju samoupravnih družbenih odnosov Pol^ tega so na seji ple- muna razpravljali tudi o predlogih kandidatov za do- delitev posebnega priznanja za prizadevno delo na pod- ročju samoupravljanja. Sku- paj je bilo s strani raznih predlagateljev predloženo de- vetnajst predlogov posamez- nikov, izmed katerih je ple- num izbral deset najzasluž- nejših za omenjena priznanja. Po sklepu plenuma Občinske- ga sindikalnega sveta so pri- znanja za prizadevno delo na področju samoupravljanja pre- jeli: STANKO VASLE iz LIK Savinja TOZD Šempeter; AN- DREJ RAZGOŠEK iz Garant Polzela; SLAVKO ŠTRUCL iz GG, TOZD Žalec; FRANC ZAJC iz Gradnje Žalec; SREČ- KO KURET iz Opekarne Lož- nica; MARTIN NOVAK iz Ju- teksa . Žalec; ALOJZ VIRTIC iz Doma öskrt)ovancev Novo Celje; KAREL KAC iz Kme- tijskega kombinata Hmezad Žalec m SLAVKO TISELJ, prav tako iz Kmetijskega kombinata Hmezad v Žalcu. Letošnjim nagrajencem žal- ske občine so priznanja za prizadevno delo na področju samoupravljanja podelili vče- raj, ko so v prostorih Kme- tijskega kombinata v Žalcu na osrednji občinski proslavi proslavljali dan samouprav- Ijalcev. Vsem nagrajencem tudi naše iskrene čestitke! B. S. L. JASNIČ NA OBISKU Predsednik republiške kon- ference ZMS Ljubo Jasnič bo prihodnji teden obiskal Celje. Razgovore bo imel s predstavniki občinske konfe- rence ZM v Celju, pogovar- jal pa se bo tudi s predstav- niki celjskega političnega ak- tiva. TABORNIKI V RIBNEM Tako kot vsako leto, bodo tabomiiki odreda P^ustega gradu tudi letos pripravili več taborenj. Že leto za letoni organizirajo taborjenja v RLbnem pri Bledu. V tem idiličnem gorenjskem kraju je lepa gozdna jasa ob ne- posredni bližini osvežujoče Save. Prva izmena bo šla tabo- rit 16. julija, zadnja pa se bo vrnila 12. avgusta. Na teh taborjenjih pod šotori se mladi rod uvaja v življenje v naravi, hkrati pa se nauče tudi različnih taborniških veščin, ki jim lahko v živ- ljenju marsikdaj koristijo. V. K. Vprašuje: Majda Siarle- kar Odgovarja: Leon zlajpah Leon žlajpah je mlad matematik z druge osnov- ne šole v Celju. Letos se je udeležil zveznega tek- movanja mladih matema- tikov. Ko 'smo ga obiska- li, nam je povedal, da je matematiko vzljubil že v petem razredu. Posvečal ji je več pozornosti kot os- talim predmetom In to se mu je kasneje obresto- valo. Matematika mu ni delala nobenih preglavic. Z njo ni imel težav, kot jih imajo nekateri mladi, že naslednje leto se je udeležil občinskega tek- movanja mladih matema- tikov v Celju in bil prvi. Enako tudi leto kasneje. Lani v sedmem razredu se je spoznal tudi 'z fizi- ko. Posebno všeč mu y;e bila elektrika, ki pa ga ni tako pritegnila kot ma- tematika. »Leon, letos si bil na republiškem tekmovanju v Ljubljani in tudi na zveznem tekmovanju mla- dih matematikov v Beo- gradu. Kako je bilo?« »Na republiškem tekmo- vanju sem bil sicer sed- mi, vendar je bilo zvez- no tekmovanje v Beogra- du bolj zanimivo. Mogo- če zaradi večje konkuren- ce ali pa nalog, ki so bi- le nekoliko težje. Za pet nalog smo imeli na razpo- lago 120 minut časa. Tu sem se uvrstil šele na petnajsto mesto. Vseh tek- movalcev je bilo menda 58, v moji konkurenci (to so osmi razredi) pa 30. Pristal sem torej v sredi- ni.« »Letos si končal osmi razred. Kje misliš nada- ljevati šolanje in kasnejši študij?« »Zdaj grem na gimnazi- jo. Tam si bom pridobil splošno izobrazbo, kasne- je pa se bom verjetno posvetil matematiki in mogoče še računalništvu.« »Koliko časa porabiš za matematiko?« »Ja, pred tekmovanji sem ga več, delal sem tu- di po tri ure na dan. Zdaj pa mogoče dve do tri ure na teden.« »Kaj pa ostali čas in konjički?« »šah in namizni tenis za rekreacijo, tudi plani- narim rad. Od pisateljev pa rad prebiram dela Kar- la Maya.« Za konec zaželimo Leo- nu še veliko uspehov z matematiko, prijetne po- čitnice, v jeseni pa uspe- šen štart na gimnaziji- 16. stran NOVI TEDNIK St.25-S.juii. NAJDBE V ZABUKOVICI »Nekaj pa drži: z našo preteklostjo, tisto, ki leži tisoče in milijone let za nami, nekaj ni v redu. V njej gomazijo neznani bogovi, ki so v obljudenih vesoljskih ladjah obiskovali do- bro, prastaro Zemljo ... V najbolj sivi davnini bomo našli popolno zakladnico nepredstavlji- vosti. Odkod so prapraljudje jemali sposob- nost, da 80 ustvarjali to nepredstavljivost?« (Erich von Däniken: Spomini na prihodnost) Morda sem z zapisom teh Dänikenovih misli predaleč stopil po poti fantazije? Kdo bi ve- del? Morda je vse skupaj na koncu koncev le igra narave? Prav verjetno! Morda pa tudi ni, le kdo bi to vedel? Katastrofa Po donioviii Savinjske doline so že zdavnaj uga- snile luöi. Ljudje so le- gli k zasluženemu počitku, nesluteč, da se v zemelj- skih nedrih, v rudniku rjavega premoga v Zabu- kovici pripravlja katastro- fa. Biilo je leto 1984, 7. oktobra ponoči, ko se je v glavnem izvoznem rovu rudnika v Zabukovici udr- la voda ... Rudarji so že nekaj dni pred tem imeli težave z vodo, ki je venomer sili- la izpod stropa. Sploh je bila ta jama ena izmed tistih, kjer je vodna sti- hija stalno, kot damokle- jev meč visela nad glava- mi rudarjev. Vedeli so, da obstaja nevarnost, da rudnik zalije voda. Toda delali so naprej. Budno so spremljalis premembe v jami in kopali premog, to črno zlato. V dneh pred katastrofo so posta- jali znaki vedno bolj očit- ni. Podvzeti so bili šte- vilni varnostni ukrepi, da ne bi prišlo do najhuj- šega. Anton Kos, takrat rudar- ski nadzornik v zabukov- škem rudniku, se je še z dvema kvalificiranima delavcema nahajal v glav- nem rovu, ko je počilo. V trenutku so popixstüi vsi oporniki, ki jih je zmlelo v nič. S stropa je udarila voda, z blatom, z jalovino in v dobrih petih minutah je bilo vse kon- čano. Okoli 150 metrov pod zemljo je bil v tre- nutku zatrpan glavni izvo- zni rov. Kot zamašek se je blato zabasalo po glav- nem rovu v dolžini okoli 160 metrov. Anton Kos je s svojima sodelavcema os- stal na oni strani narav- ne pregrade in povratek do jaška, do katerega je bilo približno 350 metrov, je bil nemogoč. Dotok zra- ka je bil zapit in voda je naraščala. K sreči so rudarji prej mislili na naj- hujše, zato je imela jama v zgornjem delu še za- silni izhod. Skozi le-tega se je rešil Kos z rudarji. K sreči žrtev ni bilo, bilo pa je mnogo strahu. Vsi, ki so se v tem trenutku znašli v glavnem rovu, so jo urno ubrali proti iz- hodu. Le kdo je ne bi ubral, kajti kazalo je, da bo zalilo ves rudnik ... Skrivnostne najdbe Rudarji po nesreči se- veda niso držali križem rok. Takoj so se loti'li či- ščenja glavnega izvoznega rova, kar pa je bilo vse prej kot lahko delo. Ob- stajala pa je tudi nevar- nost, da se bo izpod stro- pa udiralo še naprej. Kljub temu so pogrumno, kot znajo to le knapi, za- sadili svoje krampe v ja- lovino in blato, natlačeno v rovu. Previdno so od- kopavali, nakladali na vo- zičke in vozili iz jame. Kopali so in kopali ter odvažali tone nanosa, ki jim je preprečil redno de- lo. In med tem kopanjem se je zgodilo, da so nale- teli na čudno oblikovane kamenine. Spočetka, ko so našU prve, temu nihče ni posvečal pozornosti. Toda prvi veliki in težki sivi krogli je sledila druga, tretja, deseta, dvajseta. Ljudje tam doli globoko pod zemljo so se čudili. Cesa takega doslej pri svojem rit ju po zemeljski skorji še niso našli. Ni- koli! Pričeli so nakladati krogle, težke tudi po več sto kilogramov in jih od- važaiti na piano. Nekdo se je spomnil, da bi jih ka- zalo razpostaviti ob rud- niških napravah, da bi jih videli tudi mimoidoči. In res, tako so tudi stori- U. Ob cesti so jih polaga- li, drugo ob drugo. Ljud- je so hodili mimo njih, jih ogledovali, komentira- li najdbo in šli svojo pot. Nekaj teh nenavadnih kro- gel so zvalili tudi na pro- stor, kjer so skozi deset- letja odlagali jalovino. Krogla, debela kot malo večja nogometna žoga, je našla svoj prostor ob zi- du delavnice in tu je le- žala nedotaknjena skoraj deset let... S skrajnimi napori so rudarji očistili glavni rov, zaščitili strop in kmalu je zopet normalno steklo delo. Vse krogle, bilo jih je okoli trideset, so spra- vili na piano. Le ena najd- ba je ostala še v rovu. »Poglej tole, kot doprs- ni kip človeka?« je rekel nekdo in pokazal na najd- bo, ki je bila med bla- tom. S težavo so spra- vili »kip« k steni rudni- ka in tu je pozabljen os- tal, dokler- se Anton Kos nekega dne ni odločil, da ga s pomočjo tovarišev spravi na piano in ga kot poseben okras postavi v vrt svojega doma v Kasa- zah. Poprosil je za dovolje- nje, ga dobil ter s po- močjo sodelavcev naložil nenavaden stvor na jamski voziček ter ga spravil na piano. Ce so pred tem na piano spravljene kro- gle zbudile določeno po- zornost, jo je »kip« vzbu- dil še več. S pomočjo traktorja je spravil Kos najdbo domov, ji pripravil podstavek in jo postavil v vrt svojega doma. 2e pred tem je ugoto- vil, da so krogle, ki so jih pred leti spravili iz jame (»kip« je ležal v ja- mi ŠT skoraj tri leta) pri- čele pod vplivom zime, dežja in sonca, počasi raz- pjadati. Postale so krhke, dobile razpoke. Zato se je odločil in ko je svoj »kip« postavil v vrt, ga je tudi prebarval z oljna- to barvo. To je doslej storil pred sleherno zimo, zato je najdba ostala ta- ka. kot so jo našli v jami. Razmišljanja Najdbe so vsekakor za- nimive. Seda, skoraj de- set let IX) tistem, ko so jih spravili iz jame, smo v Zabukovici še vedno našli štiri. Najzanimivej- ša, kip, ki vzbuja največ razmišljanj, stoji v vrtu Antona Kosa. Ob delav- nici smo našli še kroglo, ki pa je, ko smo jo dvig- nili s tal, razpadla, pri če- mer se je v sredini pri- kazalo jedro, ki je ležalo v razpadlem osvojnem de- Anton KOS je veliko raz- mišljal o najdbah v jami, »kip« pa je postavil v SVOJ vrt... ■lu. Jedro je trdno in ma- lo večje kot dlan moške roke (glej sliko!) Dvoje krogel je moč videti še med jalovino, ena leži na robu potoka, druga se je skotalala vanj, o.be pa sta v dokaj šn j i meri že za- suti. Za kakšen pojav gre? Je vse to le igra narave, ali pa je to delo razumnih bitij iz tisočletne davni- ne. Možnosti je več. Eni razmišljajo o tem tako, da predvidevajo, da se je med premiki v ze- meljski skorji s kotalje- njem jeder skozi mehkej- še kamenine v davni pre- teklosti oblikovala oblika, ki je pK>tem ob pogrezanju v mehkem terenu končno skupaj z vodo prodrla v rudnik. To je možno! Drugi zopet razmišljajo v to smer, da so krogle nastale prav tako v dav- nini, ko je tod ob kanski prelomnici delova. lo več ognjenikov, prisi^ do oblikovanja teh zanj. miivih najdb. Ob izbruhi^ naj bi žareča lava, kot topovski izstrelki brzela skozi ozračje, se pri tem vrtela, ohlajala in se t&. ko oblikovala v krogle. Tj razlaga je dokaj sprejem- ljiva. Se zlasti, ker je y večini primerov šlo za najdbe v obliiki krogel. Kako pa so nastale druge oblike, je seveda vpraša- nje? Med njimi so bile tudi tri krogle, zraščene dru- ga v drugo in so po svoji obliki spominjale na iz- delke sodobnih kiparjev, ki s tem izražajo najraz-' ličnejše strukturalne od- nose. Pa krogla obdana s pasom, ki je sp>ominjaIa na marsov obroč, in končno najdba doprsnega kipa (glej sliko ob na- slovu), ki vzbuja naj ve« razmišljanja. Je možno, čeprav se za- vedamo, da je narava ne- prekosljiv umetnik, da ob- stoje na primer v pod zemeljskih jamah najraz- ličnejše oblikCj da je ta- ko tudi v tem primeru? Vsi, ki so si ogledali gor- njo sliko, so zmajevali z glavo, da to ni mogoče! Kip je visok okoli 70, cm, težak preko 200 kilogra- mov in popolnoma podo- ben človeku. Nekoliko naprej nagnjena glava z upognjenimi hrbtom, moč- na prsa ter roki. Ena iz- tegn; na ob telesu, druga nekoliko skrčena. Kdor koli je najdbo videl, je moral takoj ugotoviti, da predstavlja človeka. No- benega dvoma ni o tem, kajti videz je več kot pre- pričljiv. In razmišljanje v drugo smer? Je možno, da je kip delo razimmih bitij, človeka? Ali je morda na- stal v davnini, ko ga je roka raziunnega bitja izo- blikovala pod določenim vtisom. Mar glava ne spo- minja na skafander vesolj- cev? Morda so bili davni predniM tod deležni oIm- ska od drugod? Tisoče vprašanj se po- stavlja in tisoče odgovo- rov je možno najti! Bodi že tako ali drugače. Najd- be so vsekakor po svoje zanimive in tonile bi t F>ozalK), da Anton Kos ni »l-.lpa« postavil na svoj vrt, ga ohranil in inspiri- ral s tem tudi pričujoči zapis. Do kod, kdaj in kako so nastale te čudne obli- ke, pa ostaja odprto vpra- šanje, o kateirem si naj sodbo ustvari vsak zase! BERNI STRMCNIK Za dlan veliko jedro se Je izluščilo iz sredine krogle, ki je bila malo večja kot žo^ Takole so ob cesti pri rudniških objektih razstavili nadene krogle. Slikal jih je Anton Kos. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 17 ŽANA PLAŽO ,,Qißaiamo na morje, je J ia pol^9 ostale garde- \pravimo v kovček tu- ^ločilo za na plažo. Se- ^ pa je na to treba po- ^ ie prej.' oblačilo naj bo 06no, preprosto in se- I, tudi moderno. Predla- u ixjrn dm modela, ki sliki. ^ je lahka obleka—hc- \ Id je zelo modernega ||j Sprednja dela, se pre- jotß, v pasu je zavezana ftf^jo. Kratki rokavi so I) Stroki, zoonasti. Oble- laftfeo poživijo še mate- (in vzorec, let ga boste tik zanjo. iitgi model pa predstav- ; proüzaprav samo krilo. nabrana in široka kri- H) letos modni poudarek htja. Krilo na skici je od I do bokov nabrano v It pas. Oblečemo ga lah- Uz kopalke, seveda pa mojo v kroju in barvi noti s krilom. Seveda ne Md narobe, če h krilu (femo tanko majico. ' STASA GORENSEK [^seZ sem vam nekaj blaga,« sem dejal bolj zato, ^^ povedala, kaj ji je. Ona ni dvignila glave. Sklo- ^Pet nad krnico, in ne da bi odgovorila, je prala •«em si je upal vprašati. Kadarkoli je kaj skrivala, L J« bal. mf sem šel v sobo. Zaprl sem za sabo vrata. Soba Ij fepo pospravljena in miza pogrnjena z debelim, , ^oečiTn prtom. k peči. Spustil sem zavitek poleg sebe na sem se z laktom na posteljo in si podprl gla- o^'" je bila mati taka, kakor je bila sedaj, sem v njgj druge, hladne, premišljene Ifudi. Sumil ^^ovskega plebanuša Cotlina, da je mater spet plebanuš prizadene vedno mojo mater, zakaj ■ Mati je preveč prestala na svetu. Sedim nepremično na klopi. Bog ve, koliko časa strmim predse in si ne morem priti na jasno. Nad pečjo na drogu visi mokro perilo. V klop na oglu je vrezan žleb. Vrezal sem ga z žago na motvoz, ko sem bil majhen. Zleb v klopi je še tak kakor nekoč. Tudi mati se ni za las spremenila. Njen obraz se ni spremenil od mojih mladih let pa do sedaj, ko sera zrel človek. Le jaz prihajam vedno pogosteje domov kakor neznanec in grešnik, ki ne najde svojega mesta v svetu. Naš dom stoji brezčuten, mati je zaprta vase, jaz pa ginevam od sreče in od trpljenja. Ura na steni je tiktakala. Vsa naša velika hiša je bila materinih misli: ne hodiš po pravih poteh. Stene so mol- čale, pohištvo je nepremično stalo v poltemi. Krav nismo več imeli, da bi mukale. Svinjski hlevi so bili na koncu hiše pri Horvutovem ogradu. Ljubi me, toda srce ji krvavi. Vem, da sem kriv njene bolečine, in zato mi je še dvakrat huje. Nisem slišal korakov, ko je prišla do vrat. Kljuka na vratih, se je premaknila, jaz sem se stresel. Za grlo me je zgrabilo, da sem nepremično obsedel. Mati ni zaloput- nila z vrati. Bila je blaga, trpeča duša. Sklonjena je stopila k postelji. S starimi, zakrpanimi čevlji je zadela v korita- sti pod. Prijela je blazine in jih dvignila. Na slamnjači pod blazinami je hranila čiste krpe. Zdaj jo moram vprašati. Odprem usta, da bi govoril. Toda glasu ne morem spraviti iz sebe. Mati^ je še sklonjena nad posteljo, jaz pa se pri- pravljam, da'bi začel. To traja minuto, dve, tri. Molk je neznosen. Mati se je počasi zravnala. Vem, da bi rada govorila, vendar se je bala bridke resnice, ki bi nastopila v tistem hipu. Razgrnila je krpo v zraku in jo gledala. Prijel sem se za klop, toda nisem mogel spraviti iz sebe niti besede. Mati je stala v svoji skromnosti pri postelji. Krpo je sti- snila pod pazduho, popravila je blazine, popravila je pre- grinjalo. Zdaj je zadnji trenutek! Mati se je počasi obrnila, odprla vrata in odšla. Nazaj v Turnišče! Nekaj me je nagnilo k temu, da sem vstal. Zapenjal sem si suknjo in pripenajl kapo na glavo. Zavitek je ležal na klopi. Neprijetno mi je bilo, da sem ga prinesel. Stal sem sredi sobe napravljen za pot. Ne da bi vedel, kaj se ho zgodilo, sem stopil v vežo. V kuhinji so bila vrata odprta. »Grem,« sem rekel. »Blago sem pustil na klopi.« Glas se mi je tresel. , Mati je bila obrnjena k ognjišču in si je obvezovala roko. Ni se premaknila, kakor da se ne hi nič zgodilo. »Kaj vam je mati?« sem jo vprašal. Zbal sem se svo- jega glasu. V tem trenutku sem se izdal, da sem kriv tega, kar sumi. Ne da bi se obrnila od ognjišča, je rekla mirno: »čemu še hodiš domov?« Vprašala me je hladno in nič negotovosti ni bilo v njenem glasu, čeprav sem vedel, da tega, kar je rekla, ne bi hotela. »Kaj je mati, povejte?« Prihajal sem k sebi.^topil sem čez prag v kuhinjo. »V krčmo hodiš.« »Vi tudi vse verjamete, kar vam ljudje prinesejo na ušesa,« sem se skušal braniti v svoji nemoči. »Niso mi tega ljudje povedali!« je trdo rekla .Da, ve- del sem, da ji niso ljudje povedali. »Zakaj hodiš še v Lendavo?« Zdaj se je mati obrnila k meni. Ob misli, da je jokala, mi je bilo težko. Ena sama misel je bila v meni: ali že ve, kaj se je zgodilo z Rahelo? »K Jančiju bom lahko šel, ne?« sem dejal. Oddahnil sem si. Vse dni, odkar je bil tu Cotlin, se je premagovala in trla svojo bolečino, a dalje ni mogla strpeti. Odleglo vii je, ko sem videl, da ne sluti moje sreče. »Ne! Ti si eno, a Janči drugo. Janči je posveten člo- vek!« Gledala me je z utrujenimi očmi. Skrit hoj je bil med mojo materjo in mojo Rahelo, jo.z pa sem stal ob strani brez moči. Naletaval je prvi sneg. Ko sem se prebudil, je bila še tema. Zrak je bil nasičen z vlago. Ležal sem pod odejo ter čakal, kdaj ho udarila ura v zvoniku. Ce hi bilo pre- zgodaj. Še ne bi vstal Mašo sem imel šele ob sedmih. Poslušam. Snežinke oh odprtem oknu mi govorijo o zimskih dneh, ki bodo napočili. Ravnino bo zamedel sneg. Vasi bodo kukale izza zasneženega drevja, vrane bodo preletavale ravnino, jerebice se bodo skrivale v snegu, zima bo kmalu prišutala. Pod blazino mi je bilo toplo in prijetno. Sneg pada, kosmi polnijo zrak. Ura v zvoniku udari pet. Veverice ni, da bi gnezdila nad menoj v ležišču. Ved- no, ko je padel prvi sneg, je bila nemirna. Ni si mogla najti mesta. Skočila je na divan ali na posteljo k meni. Z gobčkom se je dotaknila mojega nosu, oči, čela, nato je odskakljala nazaj v gnezdo. 18. stran — NOVI TEDNIK §t. 25 — 5. Telesna kultura Dosedanje razprave o tem, kaj pomeni ustanovitev te- lesno-kulturne skupnosti za telesno kulturo, so zelo raz- lične. Nekateri menijo, da gre le za drugo firmo, vse ostalo pa bo ostalo nespre- menjeno. Na drugi strani ne- kateri pričakujejo, da bo z ustanovitvijo skupnosti na mah rešena vsa problemati- ka na telesno kulturnem področju. Kaj je torej res? Republiška skupščina je sprejela zakon o telesnokul- turnih skupnostih. Predlaga- telj zakona — republiški se- kretariat za kulturo in pro- sveto — je ob sprejemanju zakona poudaril, da gre za enega izmed prvih zakonov, ki ie upoštevajo ustavna do- polnila. To pa pomeni, da zakon odpira nove relacije tam, kjer je bila telesna kultura najšibkejša. Povezu- je jo na samoupravni osno- vi z vsemi ostalimi področ- ji združene dejavnosti. Predvsem pa z gospodarst- vom. Napačno bi bilo, če bi pri tem pomislili le na de- nar. četudi bo ta imel v dialogu z delavci prav goto- vo pomembno mesto. Tak- šen stik, ki bo temeljil na delegatskem principu, bo ne- dvomno vnesel tudi svežino v vsebino in oblike dela ter utrdil samoupravne odnose Od spodaj," iz baze, navzgor. Tako bo republiška skup- nost izoblikovala in finansi- rala svoj program na osno- m dogovora s temeljnimi skupnostmi. Napredek, ki je bil dosežen v primerjavi s prvotnim besedilom, spreje- tim v prosvetno kulturnem zboru, je določilo o finansi- ranju skupnosti. Osnova je dogovarjanje ob programu. Ce dogovorjeni minimum ne bo dosežen, bo sicer možno oblikovati sredstva z odlo- kom, Prav gotovo pa bi to morala biti izjemna praksa, če bodo programi dobro za- stavljeni. Kako so zastavljene teze o skupnosti v Celju? Skup- nost naj bi imela skupščino, ki bi jo sestavljali delegati iz OZD (20), krajevnih skupno- sti (10) iz osnovnih organi- zacij za telesno kulturo (21). Način delegiranja bi izobli- kovali v okviru strokovnih sindikatov, SZDL in osnov- nih nosilcev telesnokultume dejavnosti. Skupščina bi imela svoj izvršni odbor, se- stavljen iz delegatov, ki bi deloval po načelu soglasja. V pomoč bi imel strokovno službo in koordinacijski svet, sestavljen iz predsed- nikov samoupravnih organov osnovnih nosilcev telesne kulture. Delegacije skupščine bi Lahko o nekaterih specifič- nih vprašanjih razpravljale tudi ločeno. Poseben pomen bo imelo soglasje delegacije OZD o programu in finanč- nem načrtu. Če se s predlo- gom ne bo strinjala, bo ime- la pravico suspenzivnega ve- ta. To pa pomeni, da ga bo potrebno uskladiti z intere- si in možnostjo gospodarst- va. Javna razprava o teh tezah je zaključena, čeprav je bil odziv izredno skromen, pred- stavlja gradivo solidno pod- lago za izdelavo statuta skupnosti in bo mogoče skli- cati skupščino že septembra. MITJA PIPAN PIONIRJI ŠMARTNA DRUGI Pionirji šmartna ob Pa- ki so se tudi letos uvrsti- li v finale republiškega tekmovanja. Tudi tokrat so osvoijili drugo mesto potem, ko so izgubili v Ljubljani proti Iliriji s 3:0. Kljub temu pa je tu- di ta uvrstitev lepa in ponovno kaže, kakšno ve- liko zanimanje je za no- gomet v šmArtnem in ko- liko mladih talentov ima- jo. CELJANI PRVAKI Mladinci Celja so osvoji- li prvo imesto in s tem naslov republiškega prva- ka v rokometu za letoš- nje leto. V finahi so pre- magali ljubljanskega Slo- vana s 15:10 in tako {X)- pravili slab vtis, ki so ga proti istemu nasprotniku napravili pionirji (izgubili v finalu pionirskega pr- venstva) in člani (izgu- bili zadnjo tekmo s čla- ni Slovana v II. zvezni ligi). Kdor si je ogledal tekmovanje, ki je bilo v Ljubljani, pove, da so bi- li mladinci Celja za raz- red boljši od vseh osta- lih nasprotnikov. Naslov so osvojili: Zalokar, Mro- vlje, Luskam, Bojevič, Sa- mardžič, ivezič, Baša, Ku- nej, Sovodnik, Buček in Anderluič. V republiško reprezentanco sta bila iz- brana Luskar in Bojevič. V LISBONI IN NA REKI v obeh krajih je bilo kvalifikacijsko tekmova- nje za evropski atletski pokal Evrope »Bruno Za- Uli« — polfinale. Na obeh prireditvah so v naši dr- žavni reprezentanci na- stopili tudi atleti celjske- zmagal v teku na 10 tisoč ga Kladivarja. Svet je metrov, Urbančičeva pa v metu kopja. v Sportniki Elektro Celja šesti Kljub temu, da so športniiki Elektro Celja osvo- jili šele šesto mesto na letošnjih 18. letnih športnih igrah elektrogospodarstva, so si priborili zasluženo najvišje priznanje za odlično organizacijo tekmo-' vanja. Na tekmovanju je namreč tekmovalo kar 769 športnikov iz vseh slovenskih elektrogospodar- skih podjetij. Kolajne, pokali in pri2jnanja so podeljena. Nekaj jiih je ostalo tudi v Celju. V vseekipnem zbirku točk so celjski športniki šesti. Zmagali so športniki Elektro Gorice. Predstavniki Termoelektrarne Šoš- tanj so deseti. Celjani so dosegli naslednje boljše ekipne uvr- stitve: mošiki ekipno so zmagaM v atletiki, zbrali so lO.Ml točk, ženska vrsta pa je bila četrta, ženska vrsta k^ljavk je bila tudi letos najboljša, kakor tudi tekmovalke v namiznem tenisu. Kegljači so osvojili tretje mesto. Med posamezniki pa je največ uspeha dosegel Marjan Krajnc v kegljanju. Osvojil je drugo mesto z rezultatom 489 kegljev na 100 lučajev. Zmagal je državni reprezentant Turk iz Kranja. Odlični igralki namiznega tenisa Peliconova in Novakova sta bili najboljši. Jeromelova pa je bila v kegljanju tretja. Zlato kolajno pa je osvojila tudi tekmovalka v pla- vanju Istiničeva, ki je zmagala v svoji disciplmi 50 metrov prosto z rezultatom 48,2. Omeniti pa moramo, da so celjski tekmovalci osvojili tudi še drugo mesto pri ženski štafeti v krosu in četrto mesto v šahu. Predstavniki Šoštanja so imeli najboljše moči v atletu Boletu, ki je zmagal v razredu športnikov do 40. leta v metu krogle z 12,07 metra in v skoku v daljino 627 cm. Moška štafeta Celja pa je bila tretja z rezultatom 49 2. Ribolovci Šoštanja pa šesti. Uspeh je dosežen, če ne popolnoma na športnem polju potem v samem namenu tekmovanja. To smo lahko slišali ob otvoritvi, ko sta telanovalce na ze- lenem polju štadiona AD Kladivarja pozdravila pred- sednik organizacijskega odbora Boris Božič, direk- tor Elektro Celje in predsednik občinske skupščine Celje ing. Dušan Bumik. Büa sta si edina, da letne športne igre pridobivajo na pomenu in ugledu v sp>ortnem in tovariškem pomenu. Tridnevne borbe pa so to samo še portdäle. J. KUZMA Atletika v trenutku, ko je bil v Lis- boni na Portugalskem kvalifi- kacijski nastop za atletski pokal Evrope — polfinale, ki bo 4. in 5. avgusta v Celju (na njem je nastopila tudi jugoslovanska reprezentan- ca), so organizatorji izdali bilten z vsemi podatki o pri- reditvi, ki bo največja te vr- ste v našem mestu. V bilte- nu so podatki o mestu, orga- nizacijskem odboru (vodi ga predsednik društva Mitja Pi- pan), umik, veliko strokovne- ga materiala, navodila za no- vinarje in turiste ter ime pokrovitelja prireditve: to je predsednik IS SRS ing. An- drej Marine. Bilten je tiskan v dveh jezikih (slovenski in angleški), grafično pa ga je izredno lepo, estetsko in pri- vlačno uredil Jože Domjan, (na shki), zaposlen kot obli- kovalec v AERO Celje. Bilten bodo razposlali vsem atletskim federacijam, kate- rih atleti bodo nastopili na prireditvi v Celju — Zvezni republiki Nemčiji Finski, Poljski, Švici, Španiji in Ju- goslaviji. Kako je drugače pri Kladi- varju glede te velike priredit- ve? Peter Drofenik, sekretar prireditve, je stalno na svo- jem ix>nlju. Prevaža se od človeka do človeka, da bi vse pripravil. Isto počenja Fran- ce Mimik, samo da na kole- su in preko telefona. Tako delajo tudi Mitja Pipan, pred- sednik dmštva, Ivan Petaver, ki skrbi za posebne nalete v zvezi s prireditvijo in ostali. Veliko jih je, saj tudi sama prireditev zahteva mnogo ljudi. Nešteto pogovorov je bilo opravljenih, da bo 4. in 5. av- gusta na celjskem stadionu resničiK) slovesno in na ev- ropski ravni največjih ŠF>ort- nih prireditev. Največ proble- mov pa organizatorjem po- vOTOčajo prenočišča, ki jih je premalo oz. ne ustrezajo. Ta- ko bo potrebno, da si bodo pomagali še s kapacitetami v Velenju in še kje. To je nov dokaz, kako bi v Celju bil po- treben nov hotel, ki bi bil prilagojen mednarodnim za- htevam (več enoposteljnih sob s tuši, telefoni, televizor- ji itd. Sicer pa je to stvar za nadaljne razmišljanje celjskih gostincev. Pri nas je vsako le- to več kulturnih, športnih in ostalih prireditev, katöre obi- šče veliko ljudi iz različnih držav in zato tudi pri nas prenočujejo. Žalostno je, da predvsem v sezoni, ko je vse zasedeno, nimajo kam. Navkljub vsem težavam pa pri Kladivarju upajo, da bodo prireditev dobro izpeljali. To so že velikokrat dokazali in nobene osnove nimamo, da bi v to tokrat posumilL tv i Jože Domjan HOKEJISTI V I. B-LIGI Te dni so rešili vprašanje tek- movanja v hokejski lipi na ledu. Gre za novo varianto tekmova- nja v .štirih ligah. Osemčlanska zvezna prva liga se bo razdelila v prvo in drugo kakovostno ligo. V prvi bodo tekmovali Jesenice, Olimpija, Medveščak in Partizan. V I. b. ligi pa Slavija, Celje. Crvena zvezda in Spartak. Celjani bodo tako igrali po tri tekme z vsakim nasprotnikom do- ma in na tujem. Tekmovanje bo vsekakor zelo zanimivo in izena- čeno. Kakovo.st vseh štirih ekip je približno izenačena in bo zato tekmovanje zelo zanimivo. Tekmovanje v drugih zveznih ligah nI spremenjeno. Te lige bo- do podel.lene na vzhodno in za- padno. V zapadni ligi bo igralo tudi moštvo Velenja, ki je po- stalo lansko leto prvak Sloveni.ie. Nogometna mrzlica je na- stopila te dni po celotni dr- žavi. Ob prestopnem roku imajo številni nogometaši ve- Uke »apetite«. Vse kaže, da So tudi med mladimi igralci Kladivarja. Ti namreč grozi- jo, da bodo odšli. Zaradi te- ga ima celjska uprava Kladi- varja težko delo in zaradi nediscipline bo potrebno ne- kaj igralcev predati v disci- plinski postopek. -o- Mladi nogometaši Kla- divarja so v finalu mla- dinsk^a republiškega po- kala izgubili doma zaslu- ženo proti Olimplji z re- zultatom 0:3 (0:1). Fizič- no močnejši gostje niso dovolili presenečenja. Do- mačini so bili enakovred- ni v igri le v prvem pol- času. Sicer pa je uvrsti- tev v finale tudi uspeh za domačine. Kegljavke Kovinarja iz Stor so igrale v finalnem delu prvenstva Jugoslavije. Eva Ludvig, ki je skupaj s tekmovalko Urhovo sodelova- la v državni reprezentanci proti Nemčiji, je z četrtim mestom v Jugoslaviji zado- voljna. Sama pravi, da ekipa Kovinarja iz Štor ni trenutno v najboljši formi. Celjska strelca Tone Jä- ger in Jože Jeram sta so- delovala na republiškem prvenstvu in dosegla pri- čakovane rezultate. Jager ,ie v malokalibrski puški osvojil tretje mesto, Je- ram pa .je bil v vojaški puški peti. Medobčin.ska koj^ ga-člani ^^ Vitanje:Celje 6l:5j Celjani so v Vitanj. li zaslužen poraz. čuje jih niti to, da s^ tekmo ulila pravj' Predvsem na koncu so zaigrali posame^ resno in celih zad^ minut niso dosegi ^ so domačini spretni stili in poraz prgj. zmago. Največ ko^ Ije so dali: Jug 16, Ponikvar 10. Celje:Zreče 125:68(jt Po i>ora2iu v Vit^ Celjani spet zaigrali, močjo in s trošl^^ zultatom premagali lidno ekii)o Zreč. St; Celje: Peterka 36, Jug nikvar 28, Mastna^ ; lab 9, Hudomal 4, a pa Golatnik 18, Hren glez 12, Jazbec 10, in Grosman 4. Pionirska republišk vzhod Pionirji Kovinotehnt le v 2. polčasu zlcmiiij solidnih Laščanov, K v prvem polčasu prec ši od domačinov. Pr; nih se je po2!nala oj poškodovanega Zdc^ uspešnejši strelci za če pa so bili: Oblak bovšek 8 in Goručanl ŠentjurrKovinotehm (18:13) S tem porazom so nirji Kovinotehne j poslovili od borbe i mesto. Za Šentjur so( še: Gomzej 21, Hvale pin 7, Cater 4, Pra Mackovšek 2, za Cel; Oblak 12, Trobiž 11,2 11, Erjavec 2 in Vri» ŠtoreiCelje 41:42 (lÜ Pionirji Celja so zi nad doslej še neporaže po domačinov prevai stvo na lestvici. Stn Celje: Mastnak 12, Pi; Udrih 6, štibakovsld nečan 4, Kavčič 2, Ed za štore za sta bila na nejša Planko 19 in Jai 8 košev. Področna štajerska I kadete Kovinotehna:ŽKK < 43:105 ( 20:57) Proti nmogo višjiff žično močnejšim gos" bili domačini brez itf leg tega pa še najl*^ ralca Celjanov Požlei) tanovski nista zaigral® čajni formi, tako, d»' katastrofa neizogito»; več košev za doma^' dala Požleb 18 in Ki» 14. Mladinska republish vzhod Dravograd : KoviJ^ 67:76 (33:37) Celjani so 3 krat ^ z 12 koši razlike, a J ni se niso predali. ^^. nišu jim je pošla saP®,. Ijani so po zaslugi o^ Kuljada zasluženo Tako so še naprej odlično 2. mesto na^ stveni lestvici. K®^®,« vinotehno so dali: ^^ 22, Kuljad 15, O^L Kralj 10, Kavčič 8, J" Stefanec 2 in Videc JANE^ ^973 NOVI TEDNIK — stran 19 v Obisk v SIP Šempeter Tudi Kitajski kmetijci se zanimajo za sodobne kmetijske stroje iz SIP Šempeter. V središču Savinjske doline, po rimskih izkopaninah znanem Šempetru, so slovenski kmetje našli svojega velikega prijatelja v delovnem kolektivu SIP. Delavci tega podjetja 30 že pred leti uvideli težak položaj kmetovalcev ter edini izhod v mehanizaciji kmetij stva. Zato so se z vso vnemo lotili proizvodnje kmetijskih strojev. Maločlanski kolektiv, kakor so tedaj še bili, tudi še ne dovolj izkušeni za to vrsto proizvodnje, so se, da b.i čimprej dosegli svoj cilj, povezali z uglednim avstrijskim proizvajalcem kmetijske meha- nizacije, firmo Pöttinger, s katero sedaj že peto leto uspešno proizvodno kooperirajo. Naše kmetijstvo tako oskrbujejo s celo linijo strojev za spravilo krme ter nekaterimi drugimi uspešnimi pripomočki za mehaniziranje težkih kmetijskih del. Danes ni več kmečkega področja, kjer ne bi bili v uporabi njihovi izdelki, kot so obračalniki MARATON, SOKOL, FAVORIT itd. ali samonakladalne prikolice PIRAT, PIONIR in SENATOR. Prav letos pa so pričeli tudi z masovno proizvodnjo motornih kosilnic ter trosilnikov in nakladalcev hlevskega gnoja. Tako so Sipovi delavci postali veliki prijatelji kmetov. Žal jim je le, da ne morejo zadovoljiti vseh njihovih potreb. Prav zato se pripravljajo na izgradnjo nove tovarne in bodo čez leto in pol za trikratno povečali svoje proizvodne zmogljivosti. Novi, najsodobnejši obdelovalni stroji jim bodo zagotavljali ceneno proizvodnjo in visoko kvaliteto izdelkov. Količinsko pa bodo proizvodnjo povečali na 25 tisoč strojev 'etno. Svoje prijatelje — kmete, na katere so zelo ponosni, bodo tako kmalu popomoma zadovoljni. Njihova najso- dobnejša krvmska tehnologija bo s tem omogočala najsodobnoišo kmetijsko tehnologijo, ki eJina lahko pogoji napredek kmetijstva in s tem lepše življenje tudi kmetijskemu pro- izvajalcu, Ikar iskreno žele delavci SIP. 20. stran — NOVI TEDNIK §t.25-5.iulii 5. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 21 POTUJOČI ASFALT Oeia n cesti Podčetrtek —Prelasko dobro napre- dujejo. Asfaltna prevle- ka se je raztegnila že do Golobinjeka, stroji in ljudje pa vztrajno na- predujejo proti Prela- skam, odkoder je tudi naš posnetek. Pravkar potekajo velika zemelj- ska dela, ko delavci se- kajo ovinek v strmino. Foto: D. Medved 22. stran — NOVI TEDNIK St. 25 — 5. Pod tem naslovom in z isbo sliko smo v lanskem le- tu zapisali celostransko re- portažo o dosežkih in načr- tih kolektiva žalske MINER- VE, ki deluje v Zabukovici. Namenoma smo iz arhiva po- tegnili tb sliko, da bi lahko že na zimaj primerjali, kaj se je v tem letu v MINER- VI spremenilo. Pa si za uvod oglejte še rašo spodnjo sliko. Poskuša- li smo napraviti iposnetek prav z istega mesta, kot pred letom dni, vendar nam to ni lispelo. Zakaj ne boste vpra- šali? Preprosto zaradi tega, ker hribčka, s katerega smo slikali lani, letos ni več. Pod- jetje MINERVA je bistveno spremenilo svojo zunanjo podobo. O nekdanjih rudni- ških napravah praktično ni več sledi. Tam, kjer je še lani mogočno stala zgradba starega izvoznega jaška, se sedaj razprostira prostoren plato, razširjen tudi še na drugo stran in pripravljen za nove proizvodne prostore, za manipulacijski prostor. Vse je tod drugače kot je bilo pred letom dni. ODLIČNI GOSPODARSKI REZULTATI Kolektiv MINERVE sodi s svojiimi poslovnimi rezultati med najuspešnejše delovne organizacije žalske občine. Dohodek dosežen na zaposle- nega, akumulativno st in ren tabilnost proizvodnje so tod med najvišjimi. Kako je ko dektivu to pravzaprav uspe lo? Uspelo mu je s tem,, da si je postavil takšen tehno- loški proces pri uresničenju svojega proizvodnega progra- ma, ki daje kar največje do- sežike tn rezultate. Delež ko- lektiva pri tem ni majhen. Čeprav številčno ne sodijo niti med srednja podjetja, pa sodijo po svojih rezulta tih v sam vrh najuspešnej- ših delovnih organizacij, ki jih sicer v žalski občini rav- no ne manjka. Ko smo rekli, da je veliko prispeval tudi kolektiv (in še vedno pri- speva!) smo imeli med dru- gim v mislih tudi to, da na primer proizvodnja teče pri njih nemoteno tudi ob ne- deljah in praznikih. Le za prvi maj in včasih za 29. november obstanejo stroji, sicer pa brnijo nepretrgoma iz dneva v dan. Tem stro- jem pa je seveda treba tudi streči... OZEK IN ŠIROK PROGRAM Malce čuden naslov mor- da? 2e, toda samo na prvi pogled. Ozek proizvodni pro- gram smo zapisali zaradi te- ga, ker se je MINERVA spe- cializirala izključno na pro- izvodnjo plastičnih oevi raz- ličnih profilov. Ce pa se te- mu reče ozek program v tehnološkem smislu, potem je po svoji namembnosti prav gotovo izredno širok. MINERVA proizvaja viso- kokvalitetne cevi, ki so po svoji namembnosti široko uporabne, saj jih uporablja- jo za gradnjo vodovodov, plinovodov, za kislinske vo- de, za toplovode, naftovode, za kanalizacijo (cestno kana- lizacijo, za industrijske od- plake, za kanalizacije v kme- tijstvu). Velika pa je upo- rabnost MINERVINIH CEVI tudi pri podzemnem in nad- zemnem navodnjavanju kme- tijskih površin. Seveda pa so njihove cevi široko upo- rabne tudi za raanorazne drenaže, bodisi da se gre za drenaže v poljedeljstvu, pri dreniranju stavbnih zemljišč in za dreniranje nizkih gra- denj vseh vrst. Torej smo imeli prav, ko smo zapisali ozek in širok program, kajti namembnost MINERVINIH cevi je dejan- sko vsestranska in ravno za; radi tega je povpraševanje po njihovih proizvodih tolik- šno. SKRBNO TUDI V BODOČE Kolektiv MINERVE bo tu- di v bodoče posvetil v svo- jem razvojneim programu poleg proizvodnje kvalitetnih cevi vso pozornost tudi vse- mu potrebnemu pripadajoče- mu plastičnemu spojnemu materialu. V ta namen že išče strokovno in tehnično povezavo z inozemskimi pro- izvajalci in partnerji. Za bo- dočo razširitev proizvodnje imajo že na razpolago po- trebne proizvodne prostore, v katerih bo z lastnimi sred- stvi in s potrebnim kadrom kmalu stekla nova proizvod- nja. Z letošnjim letom bo MINERVA stopila v novo ob- dobje razširitve proizvodnih kapacitet in stem se bodo z dokončno inštaliranimi stroji njene proizvodne ka- pacitete POCETVERILE. Vse to pa nalaga kolektivu seve- da nove naloge tudi na pod- ročju nadaljnjih tržnih razi- skav in obdelavo tržišča tako doma kakor tudi v tujini. Da, tudi na izvoz se priprav- ljajo, to pa je za njih še zlasti pomembno, kajti pri svoji proizvodnji so vezani za uvoz surovin iz inozem- stva, pa si razumljivo žele zagotoviti tudi potrebne de- vize za to. NA KRAJU SAMEM Vsem, ki se ukvarjajo s polaganjem in vzdrževanjem kakršnihkoli cevovodov, pa je dobro poznan problem spajanja cevi. Čeprav MI- NERVA doslej pri tem spri- čo kvalitetnega spojnega ma- teriala ni imela nikakršnih težav, pa bodo v podjetju ta problem v bodoče rešili na edinstven in pri nas doslej nepoznan način. V posebne kontejnerje bo- do montirali stroj za proiz- vodnjo cevi, v drugega bo- do namestili dizelelektroag- regat za lastno oskrbo z elek- trično energijo, v tretjem bo- do imeli skladišče ln potreb- ne prostore. Kjerkoli bo to potrebno, bodo stroje dosta- vili na delovišče in pričeli proizvajati neskončne cevi raznih profilov kar na me- stu samem. Predstavljajte si na pri- mer, da je potrebno z obale napeljati vodovod na enega izmed naših otokov, ki je recimo oddaljen 15 kilomet- rov. Na obali bo skupina de- lavcev MINERVE postavila svoj stroj z vsem potrebnim in pričela se bo proizvodnja cevovoda. Začetek cevi bodo privezali za ladjo in le-ta jo bo sproti vlekla proti otoku. Na tak način bodo dosegli, da bodo proizvedli kar 15 kilometrov (kolikor bo pač v konkretnem primeru po- trebno) dolgo cev, ne da bi bila le-ta enkrat samkrat spa j kana m sestavljena. Ce- loten cevovod bo tako iz enega samega kosa. Torej gre resnično za proizvodnjo neskončnih cevil Ni karte pa si ob tem mi- slite naslednje: že, že, toda takih naročil ne bo dovolj. da bi stroj lahko skozi vse ileto obratoval s pobio zmog- ljivostjo. Morda imate prav. Toda tudi v MINERVI so miaiili na to. V času. ko prevozne strojne naprave ne bodo imele dela na terenu, bodo stroj postavili v do- mačih proizvodnih prostorih in tu bo nemoteno tekla pro- izvodnja naprej, vse do tre- nutka, ko bo potrebno stroj s kompletnimi napravami in strokovno usposoboljeno eki- po prepeljati na novo grad- bišče, kjerkoli v naši domo- vini. Naj povem še to, da so stroji že naročeni, da jih v MINERVI pričakujejo že v kratkem in potem bo stekla nova proizvodnja. ŠE NADALJNJA SPECIALIZACIJA Področje predelave plasti- ke nedvomno odpira široke možnosti razširitve proizvod- nega programa. O tem veli- ko razmišljajo tudi v MI- NERVI in prepričani so, da bodo lahko podjetju zagoto- vili ustrezno prosperiteto v bodoče le, če se bodo kar najožje specializirali in pro- izvajali dejansko tisto, česar na tržišču najbolj primanj- kuje in kar bo zaradi tega kar najhitreje našlo svoje- ga kupca. Postavljati takšen proiz- vodni program pa ni delo kratkega časa. Potrebne so imnoge študije in analize, po- trebno je sodelovanje s pro- izvajalci, ki imajo izkušnje, potrebno je dolgoročno na- črtovanje, ki edino lahko pri- pelje do želenih' rezultatov. In prav na tak način v MI- NERVI pristopajo v izdelavi podrobnega razvojnega pro- grama, ki naj bi med dru- gim zagotovil tudi še več delovnih mest, večji zaslužek članom kolektiva, ki so do- segli to, kar imajo, z veliki- m,i napori, z odrekanjem ter z veliko pripravljenostjo po- prijeti za delo povsod, kjer je to bilo potrebno. Prelomno leto je to v raz- voju MINERVE, leto, ki bo ostalo na veliko zapisano v kratki in zato nič manj bo- gati zgodovini tega najmlaj- šega kolektiva žalske občine in vendar enega najuspešnej- ših. To, kar se je mnogim še pred nedavnim zdelo nemo- goče, je postalo stvarnost. Delo pridnih rok je obrodilo sadove in prav je, da jih te roke tudi uživajo. Prav namenoma smo se odločili, da povabimo terico delavcev MINERVE, da povedo, kako so on življali rast in razvoj podjetja, kako ocenjujejo to je podjetje v teh letih doseglo, kako se počuti okviru delovne skupnosti in kaj bi bilo po njihi mišljenju potrebno še storiti v bodoče, da bd sei to vil tudi v bodoče vsaj takšen razvoj kot v min obdobju. Radi so se odzvali našemu vabilu ter povedali je misli ter stališča. Takole so odgovorili na po Ijena vprašanja: MILAN KOTNIK, pol ficlran avtoklepar, in vodja: »V podjetju se« štiri leta in reči mora® takega razvoja nisem j koval. Zelo sem zador in v podjetju se odlično čutim. Zadovoljen sera z osebnim dohodkom, smo v tem kratkem čase liko dosegli, to pa nasi zuje, da mislimo tudi ri tri, na nove investicije: razširitev proizvodnega grama.« ROZALIJA GORŠEK, eko- nomski tehnik, zaposlena kot finančni knjigovodja: »Vse v našem podjetju se je zelo razvilo. Tri leta sem že tu in v tem času smo res veli- ko dosegli. Mislim, da si je za to zelo prizadeval celotni kolektiv, še zlasti pa vodilni delavci. Osebno se počutim zelo dobro in si tega želim tudi v bodoče. Mislim, da bo- mo morali v bodoče misli- ti tudi še na več kadra. To bo nujno.« MARJAN ZAGOŽEN, organizacije dela, td vodja: »Minerva jev2a(l času dosegla ugodne re te, ki so odraz naporov služb in kolektiva. ^ stopnja izkoriščenosti tet daje dobre rezultat stroji tečejo nepretrgoB di ob nedeljah. V podje zelo dobro počutim, saj mo dobre odnose. V b bo treba ix>svetiti veia zomosti nadaljnji, aoal ga in proizvodnemu ^ mu.« JOŽE REDNJAK, delavec, izmenovodja: »V podjetju sem od vsega začetka, ki je bil peri nas več kot skromen. Se- daj imamo obdelano tržišče, veliko proizvodnjo in dobro prodajo. Res je, da gremo stalno naprej, toda tudi v bodoče bomo morali še in- vestirati ter v okviru našega programa plastike poiskati proizvode, ki bodo na trži- šču najhitreje našli kupca. Sem zadovoljen, tudi s pla- čo.« ZDRAVKO TURNŠE^ čavnlčar: »V podjetju ' četrto leto in skupaj lavci sem vesel dosežei» zultatov, ki pa nas ne • uspavati. Mislim, da morali naš F>roizvodnl , gram še nadalje ra^ temu ustrezno razširit'' vodni asortiment, kaj^ go je še po mojem bi lahko uspešno pr^J 2e danes moramo ro^ drugo fazo rasvoja P^ CELJE ^5. julij 1973 NOVI TEDNIK — stran 23 ^ern časniku smo že Q proizvodni preusme- ^olektiva GRADNJA iz V procesu sanacije L so se v GRADNJI t da poleg gradbene ^e pristx>pijo tudi k ^ski proizvodnji. Raz- fjli so, kaj naj bi bilo ^ar naše tržišče grad- L materiala najbolj po- in našli so rešitev. ^i so se s proizva- jj iz sosednje Avstrije , izredno kratkem roku piü nove prcdzvodne (jie, v katerih je že la- ijjkla moderno organizi- ' proizvodnja SCHIDEL jb cevi. Odločitev ko- ^ je bila pravilna in t najbolje potrdilo tudd 158 ki je nov proissvod , sprejelo. SCHIDEL dim- iz žalske GRADNJE so najhitreje našli pot do oSnikov in iz dneva v je več domov, v katere ^jeni njihovi dimniki. 10 izredno funkcionalna, aiostavno montirajo in (nijo poix>lno požarno IDSt. proizvodnjo SCHIDEL lih cevi se pričenja prav- 17 novo obdobje v raz- 1 tega prizadevnega ko- D ki je pravočasno ugo- :a si mora persi>ektivo bodoče zagotoviti tudi jDdustrijski proizvodnji. Stva, ki so bila vložena I proizvodnjo, se bodo U povrnila, kajti proiz- a daje dobro akumula- nodema tehnologija pa omogoča sorazmerno nizke proizvodne stroške ob visoki kvaliteti. Nič čudnega torej, če se je podjetje s bo svojo proizvodnjo vklijučilo tudd že v • izvoz in ga v letošnjem letu še povečuje. Danes si modernega doma brez vgrajenih SCHIDEL dimnikov praktično ne mo- remo predstavljati in to ve- do graditelji najbolje, saj si s tem prihranijo tudi prene- kateri, pri gradnji še kako pxotreben tisočak. Prednosti SCHIDEL dimnikov so spo- znah že mnogi in na vrsti ste vi, da se z njimi sezna- nite. Zahtevajte prospekte, oglejte si proizvode in spo- znali boste, da potrebuje tu- di vaš novi dom sodobne dünne naprave — te pa vam nudi edini proizjvajalec pri nas — kolektiv GRADNJE iz Žalca. 24. stran — NOVI TEDNIK §t. 25 — 5. Kolektiv obrtnega podjetja »ZARJA« sodi med tiste delovne iot in dosežke podjetja. Takole so odgovorili na pK>stavljena vprašanja: ANTON KLANČNIK, mizar: »Spominov na teh petindvaj- set let je veliko. V začetku nas je bilo okoU petnajst. Bili smo brez orodja in za- čeli smo praktično iz nič. Spominjam se, da smo na mesec izdelali 2 do 3 spalni- ce, delali pa smo tudi stavb- no pohištvo. Takrat je bilo čisto drugače. Osem ur ših- ta, potem pa še udarniško delo, da snio si vsaj malo uredili pogoje. Kar osemkrat sem bil udarnik, toliko sem delal prostovoljno. Danes smo velika in moderna to- varna 'in vse je seveda či- sto drugačno.« JANKO ŠTORMAN, mizar: »Vse je drugače, sto proti ena, kot je bilo nekoč. Pro- stori so bili nemogoči, stro- ji leseni in slabše smo bili opremljeni, kot so danes pri- vatni mizarji. Pozimi nas je zeblo, da o prahu ne govo- rimo. Skratka nemogoči po- goji. V zadnjih dveh letih smo storili večji napredek, kot prej vsa leta in vse pri nas se je čisto zasukalo. Da- našnji pogoji so s starimi ne- primerljivi; res smo veliko dosegli. Seveda pa moramo misliti tudi še za naprej. Predvsem moramo usposobiti še obrat za površinsko obde- lavo « JOŽE ZAGORIČNIK, mi- zar: »Včasih je bilo naše de- lo boli naporno kot danes, saj je bilo veliko ročnega de- la, o pogojih dela takrat pa je šikoda govoriti, takšni so bili. Tudi osebni dohodki so bili slabši, včasih pa jih tu- di po več mesecev nismo do- bili. Danes je vse seveda dru- gače. Človek kar težfko ver- jame, da smo v tako krat- kem času toliko dosegli. Ima- mo sodobno tovarno, dobre plače in prepričan sem, tudi zagotovljeno perspektivo za bodoče. Tudi jaz mislim, da moramo že danes misliti na jutri, da nam bo še bolje šlo!« MAKS TURNŠEK, mizar: »Ce vam povem, da smo mo- rali pozimi zjutraj najprej ogreti prostore, da Smo sploh delati lahko pričeli, potem je vsem več kot jasno, kak- šne pogoje smo imeli. In ko- liko časa smo porabili z no- tranjim transportom, ko smo vse prevažali od stroja do stroja. Pomislite, kar 600 ur smo porabili za eno spalnico, danes pa jih komaj sproti odvažajo, toliko jih proizrva- jamo in to boljše, da o po- rabljenem času ne govorimo. Sem zelo zadovoljen in i>o- kazalo se je, da se je splača- lo šparati, da smo postavili novo tovarno.« Vsak je doživljal v teh letih svoje, vsi skupaj pa so po- doživljali najximo, toda uspešno pot razvoja. S ponosom zro na to, kar so pomagali ustvarjati, s ponosom in vese- ljem, kajti strah, ki je bil nekoč prisoten pri njih je izginil, tako kot je izginila preteklost. Sedanjost daje drugačne jpo- goje in bodjši jutrišnji dan. »6. stran — NOVI TEDNIK Prav gotovo vas je mnogo, ki ste si že velikokrat postavili vprašanje, kako pravzaprav izgleda takale sodobna tovarna, kdt je TOVARNA NOGAVIC POLZELA od znotraj. Kako v njej teče proizvodni piroces in kako pod nadzorom pridnüi delovnih rok nastajajo deset in desettisoči pari nogavic? Pa smo se odločili, da se s fotografskim aparatom napotimo v obrate ter v sliki pokažemo najpomembnejše faze celotnega proizvodnega procesa. Najbolj presenetljivo v TOVARNI NOGAVIC POLZELA je prav gotovo dejstvo, da je celotni proizvodni ciklus organiziran v zaključenem krogu. V skladišču preje se postopek prične in potem teče skozi posamezne obrate, dokler gotovi izdelki zopet ne končajo svojo pot v drugem skladišču (skladišču gotovih izdelkov), od koder vsakodnevno odhajajo med milijone potrošnikov. Celotni proizvodni krog je organiziran povezano, po fazah, ki se navezujejo druga na drugo. Prostorne, svetle in s klimatskimi napravami urejene proizvodne hale (v neka- terih starejših obratih prav v teh dneh hitijo z zaključnimi montažnimi deli pri klimatskih napravah), v katerih stoje modemi stroji, krijejo v sebi skrivnost proizvodnje nogavic. Kdor tega ne vidi, bd na primer kar težko verjel, da v modemi pletilnici en sam delavec streže kar 64 strojem. Majhna rdeča lučka nad vsakim strojem z utripanjem opozarja de- lavca, da se je nit iztekla, oziroma da nekaj ni v redu. Nič manj zanimivo pa ni v drugih prostorih. Povsod moderni stroji in pridne roke delavk, ki jim strežejo dan za dnem. Nič manj kot 70.0(K) parov nogavic dnevno zapusti tekoči trak in se znajde v skladišču priprav- ljenih za pot do odjemalcev ... če boste kdaj hodili mimo in bi radi videli več, kot nam lahko pokažejo naše slike, vam bodo prav gotovo radi pokazali svojo tovarno in prepričali se boste, da je to moderno podjetje, s sodobno tehnologijo in visoko produktivnostjo dela. Sicer pa, naj spregovorijo slike ... V pletilnici so v dolgih ravnih vrstah razvrščeni pletilnl stroji. Zadnji modeli s« tehnike. En delavec streže kar 64 strojem. Male rdeče lučke z utripanjem opozarjajo, je iztekla nit, da je nekaj narobe. Preko 70'.000 parov nogavic napletejo t enem i »Surovo« nogavico, če jo smemo tako imenovati, je treba ob prstih še obšiti, odrezali je preveč in že je pripravljena, da gre v stroj za fiksiranje forme in barvanje. Delai gre delo nadvse hitro od rok in tu nogavice praktično že dobijo svojo dokončno d in seveda tudi barvo. V obratu barvanja pravkar montirajo moderne klimatske naprai Začetek vsega proizvodnega procesa je v skladišču. Pod velikim platnenim balonom na robu tovarniškega skladišča se zbira reprodukcijsld material. Tu se sortira, razvršča in vsakodnevno pošilja v proizvodne obrate, kjer se neumorno vrtijo kolesa modemih strojev ... Parovanje nogavic je posebno opravilo, Id sicer ni najbolj zahtevno je pa zaradi tega odgovorno. Le kako bi se ženske jezile, ko bi bila ena nogavica daljša od druge ... Dan, ko smo bili na obisku na Polzeli je tekla proizvodnja ženskih hlačnUi nogavic.' pa smo tudi lahko videli naslednjo fazo, ko je treba obe polovici še sešiti, s čimer' vice dokončno dobijo svojo pravo obliko. Od tod gredo naprej proti strogi kontrof seveda embaliranjii. Ia ž« smo v zaključni fazi: najprej stroga kontrola, nato embaliranje v plastične vrečke... Vse je treba zložiti v lične kartonske škatle in končno se nove nogavice znajdejo v namenjene kupcu. ^^S.lutij 1973 NOVI TEDNIK — stran 27 še ena spokornica Ann Smyrner, 36 letna zvezdnica, ki je doslej ig rala vsaj v petdesetih filmih, je nedavno opravila spoved pred televizijskimi kamerami rodne danske televizije. Nekako takole je povedala: »Leta sem bila satanova svečenica. Zaradi pu- stolovščine in radovednosti sem se na Ceylonu včla- nila v nek hudičev kult. Leta in leta sem se kot čarovnica posvečala slikarjem, pesnikom, igralcem in princem.« Vsa skesana je še priznala, da je zbolela za neko skrivnostno boleznijo, takrat pa so se ji odprle oči. Kar naenkrat se je spomnila, da še ni bila pri bir- mi in z dvajsetletno zamudo opravila tudi to. Kako ganljivo. Pri 36 letih, ko si je nabrala že kupček zlatih guldnov, ko zlagoma ze veni, je že čas za po- koro. Pride direktor Pepi Tapata k frizerju, da bi se ostrigel. Mojster ga spoštljivo posadi na stol in začne svoj pripra- vljalni obred: »Ste pri vas v tovarni že ustanovili tozde? Ja, ja. To je zelo dobra stvar, tj tozdi. Veste če imajo delavci več pravic, imajo tudi več dolž- nosti. Potemtakem imate vi manj dolžnosti in odgovorno- sti, ali ne? ...» Direktor Tapata je samo zagodel, pa ni bilo čisto ja- sno ali je to brundanje po- menilo odobravanje ali neje- voljo. Pa vam mojster brivskih škarij odpre kot bi ustrelil nov problem: »Kaj pa samoupravno de- lavsko ikontrolo že imate. Veste, jaz mislim, da je to odlično. Človek pri tolikih skrbeh marsikaj lahko spre- gleda. Tako pa bodo sproti opozarjali, da je preveč dne- vnic, pa spet preveč kilome- trin, da bi v reprezentanci bilo na mesec nekaj stekle- nic škotskega viskija manj. Človek se znebi hudih skrbi, ko tudi drugi gledajo, da bi ga od preobremenjenosti kaj ne polomil...« Pa vam direktor Pepi Tapa- ta vzroji: »Lomite ga vi, mojst, se mi že lasje Jezijo J vašega politiziranja. Mojster pa, kot spoi »Saj zato vam pa p, dujem, da vas lažje osi če bodo lasje čvrsti sem že mislil reči. Sa' Ste že dobili vprašali^ od komisije za ugotavi izvora premoženja?^ Vej je zelo dobro, saj Tale prijazni nn kar je v lanske nem sprevodu prazniku piva in tja v Ladern ki samokoinico na cvetni aranžman! je zagledal obje fotoaparata, seji stavil v kar naj irnenitno držo i nadel nadvse svi izraz na obraz. Posnetek je p( spet zelo aktu; s^j bo čez štirif dni v Laškertt\ praznik. Zgodilo ise Je na reiekciji Celje—Žalec—Trojane (in ob- ratno). Mladoletnik I. R., 17, iz Celja, si je zahotel vožn^Je z avtomobilom. Seveda ukra- denim. Najprej je vlomil v sedem avtomobilov, šele os- mega, last Hidija Džumhurja, mu Je uspelo spraviti v po- gon. Odpeljal se Je proti Tro- janam. V Levcu Je pri nepra- vilnem prehitevanju oplazil osebni avto Branka Verka, ki si je zapisal številko in sto- rilca prijavil na Postaji milice v Žalcu. Storilec I. R. pa r>i imel sreče, kajti pri Trojarvah je za- radi nepraviir>e In prehitre vo- žnje zletel s ceste. Pri tem Je ukradeni avto povsem uničil, sam pa se je poškodoval. Tak- šnega Je našel mimo vozeči miličnik v oivilu G. K., ki je poškodovanca pobral in odpe- ljal v Zdravstveni dom v Ža- lec, nesrečo pa prijavil. Ko Je miličnik odšel, je mla- doletni I. R. FK)tegnil Iz žepa pištolo, z njo ustraševal zdra- vnico in pri tem pobegnil. Po pvonovnl prijavi ga Je izsledil miličnik Postaje milice Žalec ln to ob železniški progi proti Celju. Tudi tokrat se Je mla- dostni objestnež obrnil in pi- štolo naperil proti miličniku. Pištola se Je na veliko srečo v tem primeru zaskočila, mla- doletnik pa Je pobegnil. Izsle- dili so ga čez dve uri ponov- no v Žalcu. Ponovno Je vlomil v osebni avto, kjer so ga tudi prijeli in izročili preiskovalne- mu sodniku v nadaljno obrav- navo. Objestni mladoletnik, pod vplivom alkohola, si Je tako privoščil akcijo, ki je vredna filmskega scenarija. V nekaj urah je vlomil v devet avto- mobilov, povzročil dve nesre- či (v eni je bil sam udele- žen), dvakrat FK)skušal ubiti človeka (zdravnico in milični- ka) in pobegnil. Kljub temu, da so se dogodki razvijali kot na tekočem traku, so ga konč- no le uspeli prijeti in ukrotiti. Za »tako lepe« grehe pa bo še odgovarjal. Ne da bi bili zlobni — prav Je tako. Oh, ti odrasli T] odrasli so pa res čudni. Sprašujejo, kje mica. Saj sem zdaj jaz mamica, ko sem v njenih' dalih. Nič mi prav ne verjamejo, da sem jaz ker imam mamičine sandale. Kaj bi pa bilo še t^ ga, da bi mi verjeli? ___J NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske KO Šentjur, Šmarje pri Jelšah ln Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predaJ 161; Naročnina in oglasijo V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Edi Goršič, Jure Krašovec. Dominika Poš. Zdenka Stopar, Milenko Strašek. Berni Strmčnik, Tone Vrabl — Izhaja četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m klišeji: OGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezO®! Vilke 1 din - Celoletna naročnina 4fl din, polletna 24 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - , uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00 J