1551
^ ’ 4
A ^
PRIMORSKI DNEVNIK
%	v sotovim	__ o - <•
i Eruppo - Lena o5 lir
Leto XVIII. • Št. 88 (5172)
Poslanci odobrili zakon o cenzuri za, 177 proti in 48 vzdržanih
cJ^ri^1 80 tudi resolucijo, ki poziva vlado, naj ustvari pogoje za dokončno odpravo j fUre ~ Komisija za higieno in zdravstvo odobrila zakon o potvarjanju živil - S fcnuarjem 1964 bodo rudarji delali 40 ur na teden - CGIL o sestanku z La Malfo
TRST, petek 13. aprila 1962
o™ i,	(Od našega dopisnika)
3ri 2,-T Poslanska zbornica je odobrila zakon o glasovi proti 177; 48 poslancev se je vzdr-
NajvjA,
sti^av fot0^1,0, ki J° Je na včerajšnjem zasedanju n. ker j. ,Clen 6 zakonskega osnutka o cenzuri (zla-S Ustili f,raz *buon costume* pravno nejasen), so pvelt r,n„, ko> da so po daljši razpravi odobrili po-llanca Realeja (PRI), ki je predlagal, da se i,2l. <i,*°UOn costume* (javna morala) doda «v srni-A J‘®na ustave*.
Nanubritv* 6. člena so
« 1 o- etena so oji, Prekinili za četrt »j., r Pa so izkoristili ) to (KD), Orlandi H ^ se Perri (psi), da

Se bili sporazume-
ivL4,4»ljeeva8n1?de prejšnjih
I na« Vanju razprave so },S v P;ot°vanja odobrili
vfs!dil'a’ ki «a
ča, da je treba priziv na komisijo druge stopnje vložiti v roku 20 dni. Po daljši diskusiji so odobrili tudi 8- člen, ki govori o prizivu na državni svet, ko so sprejeli popravek Realeja: «priziv na državni svet v jurisdikcijski stopnji je dopusten po zakonu». Nato so odobrili tudi 9. člen, ki določa, da se dovoljenje za predvajanje filma izdaja z veljavnostjo na vsem državnem ozemlju.
Nove težkoče so nastale, ko so prešli na 10. člen, v katerem je določeno, da radio in televizija ne moreta predvajati filmov, katerim je ministrstvo odklonilo nihil obstat za predvajanje ali ki so bili prepovedani za mladino izpod 18 let. Socialisti in komunisti so temu nasprotovali, vlada ni KD pa so pripomnile, da je v praksi težko doseči odstranitev mladoletnih, ko napovedovalec opozori, da je film neprimeren za mladino. Tako so spet prekinili zasedanje, da bi našli kompromisno rešitev. Te rešitve pa niso našli, s tajnim glasovanjem pa so zavrnili popravek, ki je ukinjal omejitev za radijske in televizijske oddaje, nato pa so odobrili 10. člen v prvotni obliki. 11. člen so odobrili brez diskusije, medtem ko so glede 12. člena sprejeli popravek Gullo-Guidi (KPI),
""......................
Nadaljevanje razprave o prekinitvi jedrskih poskusov
h ~~~-------------------------------------
°rez pozitivnih rezultatov jjft včerajšnja seja v Ženevi
^dija
d LSo^ari I2- ~~ Na današnji seji ženevske konferen-*4iT tja a jev&li razpravo o prekinitvi jedrskih poiz-
poziva jedrske velesile, naj prekinejo eksplozije za ves bajanja konference - SZ predlog sprejema, ZDA in Anglija pa ne - Demonstracije žensk pred Belo hišo
> Ej Podlagi poročila o dosedanjih pogajanjih v W ki iPfeisto, n.stranskem pododboru. V debato so pose-C°ljskrViniki osmih nevezanih držav, Italije, CSSR .' firij’katerim so odgovorili predstavniki ZDA, Ve-. J ha«.. n*Je in Sovjetske zveze.
t Itv!1 Predi*1 z naP°ved°-
V C1 teh držav * 5 Pa ?.felovni seli. oc
		
'»illllllllllllllUIHIIIIUlfllllllUllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllUill
I
fi
U
i
9
^ i#h* oaPseturna ofenziva
W?>aia °asovcev v Oranu

se-
St
V^:av hodnih držav.
J v ”3* nevezanih dr-■e*C !'	, vnem Poudarili,
a«!	‘ri jedrske drža-
V	fr°učiti vprašanje
. S P°trUdhi kH» P01,zkus.0V
d %„ n°Vo ’ da Prihranijo ■ 0 °*ij, 0 vrsto jedrskin
<>lu
!fe,0,kl Etin®-.I*0 vrsti pred-?• indije, Šved. |Oe b 'D Mehike, ZAR,
g. Vsi so L' fS ntsn s,e jedrske sile
jhltjj*« naiPozval tri jedrske
VjVk„ne obnovijo je-
tS^C.vcs čas tra-
hjavn delesat Cavallet-1 .... * da se tudi Itali-
ja strinja z zaskrbljenostjo delegatov glede nevarnosti o-boroževalne tekme. Pri tem pa je ponovil zahodno stališče o nadzorstvu. Pripomnil je, da je Italija pripravljena priznati tudi, da je varnost neke države in sveta lahko o-grožena tudi z morebitno nevarnostjo vohunstva. Zato meni, da mednarodno nadzorstvo ne sme škodovati nobeni državi. V ostalem delu svojega govora je kritiziral Sovjetsko zvezo, ki noče sprejeti zahodnega načrta o nadzorstvu, ter je predlagal, ko je pozneje spet govoril, naj se sestane ožja in tajna konferenca, ne da bi pisali zapisnike, na kateri naj bi Sovjetska zveza • obrazložila, čemu ni mogoče vskladiti mednarodnega nadzorstva z jamstvi da inšpekcije ne boao služile vohunstvu«. Zorin je predlog zavrnil in odgovoril, da bi morala konferenca rajši imeti javno sejo, da se sliši, ali zahodne države mislijo prekiniti svoje jedrske poizkuse za
danes
„aii \ > d9 ._*a drugega, ki je / !. SaruOAS P° referenci V,r«be \ umiku. Da je
le
i & s?
4	mtl Xi
■$, ,%Sv ^vtoHt,nika republi-
'ifl	t^a<Je in njihovih
n i.'1 cletacha„°d[eja tudi nji-
££ SV«
y	- ,®orda prav za-
5	ro5,T.
■-t j, ^'Iuplka.b-Pjf.rog bodočega
i" n "»to n'emakrrla se vrtiJ°
let tN» !<• kawrk svetovnega
%	»e tudi po-
4	1i“ s
’}U ?k!S°-,t:Vro^?ak, 2a dobočo
% ^ Ss?»»toei
mimo žrtev v Oranu in
j,) ^ drtatsvŽi^ nastopili vče., osmm neve-
$ «	zmnorva
k	oTinpLekin!tve
/	t*r4nji' ln se potru-
/	svetu novo
vrsto Jedrskih eksplozij; obi»-lovali so, da se te sile še vedno niso sporazumele, medtem ko Je indijski delegat posebej zahteval, naj se Jedrski poskusi ne obnovijo, vsaj dokler traja ženevska konferenca. Stališče nevezanih držav Je bilo tako prepričljivo, da Je celo italijanski delegat izrazil svojo zaskrbljenost glede nevarnosti oboroževalne tekme in priznal, da je varnost posameznih držav in sveta lahko ogrožena zaradi morebitnega vohunstva, in je zaradi tega zahteval Itako mednarodno nadzorstvo, ki ne bi škodovalo nobeni državi.« Tako sovjetski kot ameriški delegat sta izrazila pripravljenost za proučitev dosedanjih predlogov in priporočil raznih delegacij: prvi s pogojem, da med trajanjem konference ne bo eksplozij, drugi pa s pogojem, da bi moratorij spremljal iiminlmum jamstev«. Toda Istočasno Je ameriški državni departma sinoči izročil tisku Izjavo, v kateri se odločno zavrača predlog za nov jedrski moratorij med trajanjem konference, iz česar zopet sledi ugotovitev ki smo Jo že včeraj zapisali, da so »e v Wa-shingtonu jn Londonu prav zatrdno odločili še ta mesec začeti novo vrsto eksplozij.
Nekoliko ugodnejše so včerajšnje vesti o Berlinu, za ka-
terega Je general Lucius Clay, Kennedyjev predstavnik, izjavil, ida Je napetost v mestu do-
volj popustila, tako da se Je lahko vrnil v VVashington.i In da ise je položaj na splošno izboljšal, čeprav še ni normalen«; takoj pa je dodal, da se bodo razgovori med ZDA In SZ o Berlinu nadaljevali v ponedeljek, toda da idokončna rešitev ni mogoča, dokler ne bodo komunikacije med obema sektorjema mesta vnovič vzpostavljenem
ves čas zasedanja konference.
V	odgovoru na izjave neve-zanih predstavnikov nevezanih držav in italijanskega predstavnika je Zorin zanikal trditve, da se jjripravlja na obnovitev jedrskih poizkusov.
Ponovil je, da zahodni načrti o nadzorstvu in ugotavljanjih služijo samo raztegnitvi vohun, ske mreže na sovjetsko ozemlje. Pripomnil je, da je Sovjetska zveza pripravljena obvezati se, da ne bo delala jedrskih eksplozij do konca sedanje konference. Samo v tem primeru bi bila sovjetska vlada pripravljena proučiti predloge in priporočila, ki so jih delegacije sporočile na dosedanjih sejah. Glede pisma Ken-nedyja in Mac Millana Hrušče. vu pa je Zorin izjavil, da gre očitno za poskus zahodnih držav, da pred svetovno javnostjo opravičijo svoj sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov.
Ameriški delegat je izjavil, da bo poročal svoji vladi o predlogih, ki so jih delegacije sporočile na današnji seji, vendar pa je ponovil, da ameriška vlada ne more sprejeti moratorija, k) ne bi temeljil na mednarodnem nadzorstvu. Tudi britanski delegat je izjavil, da je pripravljen upoštevati priporočila konference, ter da so ZDA in Velika Britanija pripravljene nadaljevati pogajanja.
Tako ameriški kakor britanski delegat sta izjavila, da sta pripravljena sprejeti jedrski moratorij brez časovne omejitve, če ga spremlja »minimum jamstev«. Razprava se bo nadaljevala jutri.
Ameriški državni departma je zvečer izročil tisku izjavo, s katero odločno zavrača predlog za nov jedrski moratorij ves čas trajanja ženevske konference. V izjavi ponavlja državni departma, da je potrebno doseči sporazum »o določbah, opremljenih s primernim sistemom ugotavljanja«.
V	Washingtonu je skupščina žensk, včlanjenih v ameriškem ženskem gibanju «Borba za mir« prišla pred Belo hišo in zahtevala, naj predsednik Ken-nedy sprejme njihovo delegacijo. Ker so dobile negativen odgovor, so sklenile, da bodo demonstrirale pred Belo hišo, dokler ne bo predsednik sprejel njihove delegacije. Omenjeno žensko fibanje zahteva, naj ZDA prekličejo sklep o obnovitvi jedrskih poizkusov v zraku.
Pred obiskom parlamentarcev Avstrije v Jugoslaviji
DUNAJ, 12. — Predsednik avstrijskega parlamenta dr. Maleta je ocenil obisk parlamentarne delegacije Avstrije Jugoslaviji konec prihodnjega meseca kot važen prispevek k medsebojnemu razumevanju in okrepitvi dobrih sosedskih odnosov med obema državama. Dr. Maleta je izrazil upanje, da bo vzpostavitev osebnih stikov prav tako prispevala k medsebojnemu razumevanju. Avstrijska parlamentarna delegacija, v kateri bodo zastopniki vseh treh političnih strank, zastopanih v parlamentu, bo prva delegacija avstrijskega parlamenta, ki bo obiskala Jugoslavijo.
ki je v bistvu enak popravkom, ki so jih predložili mi-sovci in Orlandi (PSDI), in ki zavrača izključno pristojnost sodišča ali porotnega sodišča v Rimu in določa, da je za preganjanje kaznivih dejanj pristojno sodišče ali porotno sodišče kraja, v katerem je bil film ali gledališko delo prvič predvajano. 13. člen so odobrili s popravkom vlade, medtem ko so glede 14. člena sprejeli dogovorjeno resolucijo večine, ki jo je predložil Paolicchi (PSI), in v kateri se vlada poziva, naj s svoje strani prispeva k temu, da se ustvarijo ustrezni pogoji za «demokratičnejšo organizacijo predstav, razen kar zadeva vprašanje mladoletnikov«. K tej resoluciji je Lajolo (KPI) predložil popravek, na podlagi katerega, naj bi določbe tega zakona veljale do 31. decembra 1963. Poslanska zbornica je odobrila resolucijo Paolicchi, zavrnila pa je popravek Lajolo. Končno so odobrili še prehodno določbo, na podlagi katere bodo sedanje komisije poslovale še en mesec od dneva, ko bo novi zakon stopil v veljavo.
V	senatu so bile na dnevnem redu interpelacije in vprašanja, hkrati pa so odobrili zakonski osnutek Bitossi (KPI) v korist rudarjev, ki so v belgijskih premogovnikih dobili silikozo ali ikakor koli drugače zboleli.
Komisija poslanske zbornice za higieno in javno zdravstvo je soglasno odobrila osnutek o potvarjanju živil, ki vsebuje nove določbe o sanitarni inšpekciji in določa znatno večje globe za take prekrške.
Komisija poslanske zbornice za delo je odobrila zakonski predlog na podlagi katerega bodo s 1. januarjem 1964 uveljavili za vse rudarje 40-urni delovni teden. Predlog bodo sedaj predložili senatu.
V	komisiji posiansKe zbornice za zunanje zadeve je poslanec Ambrosini priporočil Segniju, naj pozorno sledi napovedani obnovi jedrskih poskusov v ZDA in da naj ne opusti nobenega koraka, ki bi mogel prispevati k dosegi dejanske pomiritve. Segni mu je zagotovil, da vlada stalno zasleduje vse, kar je povezano z ohranitvijo miru.
Danes se je vršil drugi sestanek med ministrom za delo Bertinellijem in predstavniki sindikalnih organizacij in delodajalcev. Na sestanku so razpravljali o podaljšanju zakona o veljavnosti «erga omnes« kolektivnih delovnih pogodb. Mnenja glede tega so bila deljena, vendar pa je prevladovalo stališče, da je treba zakon podaljšati, hkrati pa odpraviti pomanjkljivosti, ki so jih sindikalni predstavniki podčrtali. Do konca meseca morajo sindikalni predstavniki pismeno sporočiti ministru svoje stališče, kako naj se odpravijo omenjene pomanjkljivosti.
V	intervjuju, kj ga je minister Bertinelli dal za ilustrirani tednik «Gente», je obrazložil vsebino zakonskega osnutka, ki ga bodo odobrili na prihodnji sejj vlade, in ki določa, da je protizakonit vsak odpust žene-delavke samo zaradi tega, ker se poroči. Ta protizakonitost bo veljala še eno leto po poroki. V primeru, da delodajalec odpusti poročeno delavko pred potekom enega leta,
pa je dolžan dokazati, da je ni odpustil zaradi tega, ker se je poročila, ampak iz drugih tehničnih vzrokov. Po poteku enega leta postane torej odpustitev poročene delavke zadeva, ki spada v okvir odnosov med delodajalcem in sindikalno organizacijo, kakor v vsakem drugem primeru odpustov.
CGIL ocenjuje pozitivno sestanek, ki so ga predstavniki CGIL, CISL in UIL imeli včeraj z ministrom za državni proračun La Malfo v zvezi z uveljavljenjem politike gospodarskega načrtovanja in dodaja, da so vse tri organizacije poudarile, da nameravajo sodelovati pri uresničevanju te politike. CGIL hkrati podčrtava svoje zadovoljstvo nad o-koliščino, da so vse tri organizacije ponovno potrdile avtonomijo sindikata tudi nasproti konkretnim ukrepom gospodarskega načrtovanja.
A. P.
V ponedeljek razgovori o Berlinu med Deanom Ruskom in Dobrininom
Thompson je prispel v Moskvo - Clay je včeraj poročal Kennedyju Adenauer j e vo posvetovanje z voditelji strank
WASHINGTON, 12. — Predstavnik ameriškega državnega departmaja je danes sporočil, da bosta div žavni tajnik Dean Rusk in novi sovjetski poslanik Dobrinin v ponedeljek ob 20.30 po srednjeevropskem času obnovila razgovore o Berlinu.
Razgovori bodo nadaljevanje Thompsonovih razgovorov z Gromikom v Moskvi in razgovorov Gromika z Ruskom v Ženevi. Predstavnik je tudi izjavil, da so se ZDA posvetovale s svojimi zavezniki in verjetno se bodo posvetovanja nadaljevala še ta teden.
Na vprašanje, ali je mogoče, da sta o Berlinu govorila tudi Thompson in Gromiko, je predstavnik odgovoril, da ne ve. Thompson se je namreč včeraj vrnil v Moskvo.
Danes je prišel v Washing-ton Kennedyjev predstavnik v Berlinu general Lucius Clay.
Ob prihodu je izjavil, da ni mogoča dokončna rešitev glede Berlina, dokler ne bodo komunikacije med obema sektorjema mesta vzpostavljene.
Dodal je, da je napetost v mestu dovolj popustila, zato da se lahko vrne v Washing-
ton, kjer bo še dalje ostal Kennedyjev svetovalec glede Berlina.
Med drugim je Clay izjavil, da se je položaj na splošno izboljšal, in da sedaj ni velike napetosti. Vendar pa položaj še ni normalen. Na vprašanje, ali se lahko domneva, da bo zid porušen in ali so razgovori med Ruskom in Gromikom v Ženevi vplivali na izboljšanje položaja, je Clay odgovoril: «Ni vzrokov, da bi domnevali, da bo zid porušen. Nedvomno pa je zmanjšanje napetosti rezultat ženevskih razgovorov, kajti napetost je popustila takoj po teh razgovorih, Vendar pa nočem na noben način namigovati, da je že prišlo do rešitve berlinskega vprašanja. Nobena dokončna rešitev ni mogoča, dokler ne bodo komunikacije med obema deloma mesta vzpostavljene.« Da-
nes je Clay poročal Kenne-dyju.
V Bonnu pa je kancler Adenauer sklical nocoj posvetovanje z voditelji parlamentarnih skupin treh strank v Bundestagu. Navzoči so bili von Brentano, Ollenhauer in Mende. Razen tega sta bila navzoča zunanji minister Schroeder in zahodnoberlinski župan Brandt.
Politični opazovalci menijo, da je kancler poročal o nekakšnih novih ameriških načrtih v zvezi z obnovitvijo razgovorov z Moskvo. Baje je Kennedy poslal Adenauerju brzojavko z obrazložitvijo ameriškega stališča. Toda predstavnik bonnske vlade je izjavil, da kancler ni dobil od Kennedyja nobenega pisma ali posebnega sporočila. Tudi Bela hiša je odločno zanikala, da je Kennedy pisal Adenauerju in mu predložil nov načrt v zvezi z zajamče-njem povezave z zahodnim Berlinom. Predstavnik je dodal, da so zadevne informacije povsem netočne.
Moskovske «Izvestija» objav-jajo danes članek, v katerem
iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiinui
Nov spopad med vojsko in fašisti v Oranu Bidault se je pridružil organizaciji PAS?
V Alžiru so fašisti ubili majorja, ki je pripadal obveščevalni službi, ter so razstrelili kontrolni stolp na letališču - Danes verjetno razsodba na razpravi proti Jouhaudu
ALŽIR, 12. — Fašisti so danes napravili atentat na nadzorstveni stolp letališča Maison Blanche v Alžiru. Eksplozija je porušila dve nadstropji stolpa, tri osebe so bile laže ranjene. Ker so bile vse naprave poškodovane, je vojska dala na razpolago svoje naprave, tako da promet na letališču ni bil prekinjen.
Razen tega so fašisti sino-
či ubili v Alžiru majorja Marcela Bourgogno, ki je
George* Pompidou, ki bo verjetno Debrejev naslednik
pripadal informacijski službi.
V Oranu pa je večja skupina oasovcev danes začela pravo bitko proti francoski vojski. Spopadi so se začeli ob 16.30 in so trajali do 21.30. Skupina OAS je ob 16.30 napadla kamion stražnikov, pri čemer je bil en agent ranjen. Ob 17. uri so fašisti zavzeli položaje v središču mesta, varnostne sile pa so s pomočjo oklepnih vozil začele napad nanje. Streljanje je postajalo vedno močnejše in okoli 18. ure so iz oklepnih vozil začeli streljati na fašiste z vsem orožjem, fašisti pa so odgovarjali s teras poslopij. Postavili so tudi barikado v središču mesta. Okoli 20.30 so se fašisti umaknili proti poslopju prefekture, toda spopadi so se nadaljevali in so prenehali šele okoli 21.30.
Ob 22. uri so bile varnostne sile z oklepnimi vozili še vedno razmeščene na področjih spopadov. Streljanje je popolnoma prenehalo. Z reflektorji so osvetljevali pročelja in terase poslopij na področju prefekture. V poznih večernih urah so se začele varnostne sile vračati v vojašnice. Fašisti so med spopadi streljali tudi za hrbtom varnostnih sil. Trdijo, da je bilo ubitih pet pripadnikov varnostnih sil, osemnajst pa ranjenih. O tem pa ni bilo mogoče dobiti potrdila.
iiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiiiHmiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiHntniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiimiiiiiiiiiffiiiiiiii
Vlada ZDA proučuje ukrepe proti jeklarskim družbam
Nenadno zvišanje ten jekla bo močno škodovalo Kennedyjevim prizadevanjem za zajezitev inflacije - Pričakuje se močna reakcija sindikatov, ki so začasno opustili zahteve za zvišanje mezd
WASHINGTON, 12. — Predsednik Kennedy in njegovi svetovalci so se danes posvetovali v Beli hiši v zvezi s poležajem, ki je nastal zaradi zvišanja cene jekla. Govorili so o možnosti vladne akcije za pobijanje učinkov tega zvišanja.
Po sestanku je demokratični senator Mike Mansfield izjavil, da predvideva, da bodo senat in podkomisije proti tru-stom v predstavniški zbornici začeli preiskavo o zvišanju cene jekla. Pravni izvedenci pravosodnega departmaja pa so baje že začeli proučevati morebitno akcijo proti družbi • U.S. Steel« v okviru zakona proti trustom. Pravosodni minister Robert Kennedy je izjavil, da je departma že »začel sprejemati ukrepe«, ni pa hotel dati ločnejših pojasnil.
Tajnik za pravosodje je nocoj sporočil, da se bo v New Yorku sestalo razsodišče («Grand Jury»), ki bo izvedlo preiskavo zaradi zvišanja cene jekla.
Predstavnik zvezne komisije za trgovino je izjavil, da bi utegnili naložiti jeklarskim družbam v ZDA globo do pet tisuč dolarjev na dan za vsa-
ko točko obtožnice, glede katerih bi bile priznane za krive v okviru morebitne obtožbe zaradi »sporazuma z namenom določevanja cen«.
Drugi dve družbi in sicer »National Steel« in »Pittsburgh Steel Co.» sta danes napovedali zvišanje cen za večino jeklarskih proizvodov. To sta že sedma in osma družba skupine »enajst velikih« jeklarskih družb, ki sia zvišali cene, potem ko jih je zvišala »U.S. Steel«.
Predsednik upravnega sveta družbe »U.S. Steel« Roger Blough je danes zagovarjal sklep njegove družbe. Trdil je, da se družba, ki jo on vodi, prav tako kakor Kennedy »zanima za blaginjo, moč in vitalnost države«, ter je zavrnil predsednikovo kritiko. Izjavil je, da je ena glavnih odgovornosti jeklarske industrije, skrbeti za učinkovitost naprav, strojev in opreme. Da to lahko stori, pa mora «U. S. Steel«, prav tako kakor vsaka druga družba, imeti dobiček, »drugače ne bi bilo mogoče nuditi milijonov delovnih mest, ki sedaj obstajajo na raznih sektorjih, plačevati davkov ter vzdrževati
tekmovanje ZDA na mednarodnem področju«.
Povišanje cene za šest dolarjev za tono jekla sta najprej sklenili družbi «U. S. Steel« in »Bethlehem Steel«; sledile so jima druge, To bo nedvomno povzročilo v vsej industriji zvišanje cen. Razen tega bo močno škodovalo dosedanjim prizadevanjem Ken-nedyja, da zajezi inflacijo. Prav prejšnji teden je bil dosežen sporazum, s katerim so se jeklarski delavci odpovedali zahtevam za zvišanje mezd.
Glavni vzrok razjarjenosti v Washingtonu je, dejstvo, da po mnenju vladnih krogov ni utemeljena trditev predsednika družbe »U.S. Steel«, da je bilo zvišanje cene jekla potrebno zaradi zvišanja proizvodnih stroškov v zadnjih štirih letih. Posredovanje via-de, da bi prepričala sindikate, naj se odpovedo zahtevam za’ zvišanje mezd, je imelo prav namen preprečiti zvišanje ce-ne jekla. Jeklarske družbe so s svojim sklepom praktično prekršile sporazum in verjetno bo kmalu prišla ostra re akcija sindikatov.
Razen tega so fašisti tudi danes izvršili več atentatov v Alžiru, Oranu in drugod. Včeraj pa so ves dan izvršili 23 atentatov v vsej Alžiriji, pri čemer so ubiH 18 ljudi (od katerih 17 Alžircev), ranili pa 37 (36 Alžircev).
Med atentati so fašisti danes ves dan ubili v vsej Al-žiriji—^trinajst ljudi, 26 pa ranili. Pri atentatu na kontrolni stolp na letališču v Alžiru so bile ranjene tri osebe. V zvezi z bitko v Oranu pa niso objavili nobenih uradnih podatkov.
PARIZ, 12. — Več pariških osebnosti in nekateri časojlisi so dobili danes pismo, ki nosi podpis bivšega predsednika vlade Bidaulta in ki mu je priložen «ukaz» Salana, s katerim se v Franciji ustanavlja «Narodni svet odpora«. V zvezi s tem se nenadoma postavlja vprašanje, ali je Bidault član OAS.
Današnji «France Soir» piše, da je Bidault izginil. Član-kar pravi, da so se noteli prepričati o izvirnosti dokumenta in podpisa. Toda na domu Bidaulta jim je čuvaj odgovoril, da je Bidault odpotoval že pred enim mesecem in se ni več vrnil. Pozneje je odpotovala tudi njegova žena. Od tedaj ni dobil nobene vesti o njem.
»France Soir« objavlja tudi vsebino Salanovega »ukaza«. Med drugim je v tem »ukazu« rečeno, da »Salan, bivši general, voditelj OAS, vam javlja, da je ustanovil v Alžiriji začasno osrednjo oblast, ki je prevzela ime vladne komisije in narodne obrambe«. Dalje javlja, da je ustanovil v Franciji »Narodni svet odpora« ter napoveduje »eliminacijo nekaterih izdajalcev«. Odreja celo odstavitev predsednika republike, članov vlade in njihovih sodelavcev ter »odre. juje njihovo aretacijo«.
Danes se je v Parizu nadaljeval proces proti bivšemu generalu Jouhaudu. Po dolgem zaslišanju obtoženca so začeli zasliševati priče. Poveljnik orožništva v Oranu general Arthus je med drugim izjavil, da se je po njegovem prihodu v Oran položaj naglo poslabšal zaradi teroristične dejavnosti. Pripomnil je, da je OAS spretno izkoristila dejstvo, da so vsi Francozi v Oranu za »francosko Alžirijo«. Devetdeset odstotkov varnostnih sil je bilo sestavljenih iz Francozov, ki so rojeni v Alžiriji, in so zaradi tega sodelovali z OAS. General je dejal, da se lahko z gotovostjo reče, da je OAS v zadnjih treh mesecih povzročila smrt 137 ljudi, med katerimi je 12 pripadnikov varnostnih sil, medtem ko je bilo ranjenih 125 ljudi. Razen tega so izropali štiri milijarde frankov ter veliko količino orožja in drugega vojaškega materiala. »Za nas, je zaključil general, je za vse to odgovoren bivši general Jouhaud«.
Priče, ki so govorile v o-brambo, pa so v glavnem poveličevale dejavnost OAS in žalile francosko vojsko, ki nastopa proti tej organizaciji. Razen tega so hvalile generala Jouhauda, češ da je zmeren.
Proti koncu današnje razprave je obramba ponudila predsedniku sodišča ključ neka blagajne v Parizu, o kateri je obramba trdila, da so v njej važni dokumenti, ki pričajo o stikih proti koncu .e-ta 1960 s predsednikom De-brejem in z notranjim ministrom Freyjem. Med temi sti-
ki so baje govorili o ustanovitvi »francosko-muslimanske republike«, ki bi ji predsedoval Jouhaud in kjer bi sodelovali udeleženci upora od 13. maja. Predsednik je odklonil ponudbo in je pozval obrambo, naj predloži omenjene dokumente, in da se bo šele potem odločil, ali so sprejemljivi. Razprava se bo nadaljevala jutri, in verjetno bo sodišče izreklo tudi razsodbo.
Gronchi na otvoritvi 40. velesejma v Milanu
MILAN. 12. — Predsednik republike Gronchi je danes prisostvoval otvoritvi 40. mednarodnega vzorčnega velesejma v Milanu. Po pozdravnem govoru predsednika velesejma prof. Coggija, je minister za industrijo in trgovino Colom-bo v uradnem otvoritvenem govoru poudaril med drugim vedno večji razmah te tradicionalne gospodarske manifestacije in dodal, da je na letošnjem sejmu uradno zastopanih 43 držav. Od 14 tisoč razstavljavcev, jih je okrog 6 tisoč iz 80 držav. Zaradi pomanjkanja prostora pa so morali odkloniti še druge «važne
pišejo, da je nemogoče misliti na ohranitev »statusa quo» v Berlinu, in da to ni niti v interesu ZDA.
Adula Titu
LEOPOLDVILLE,
12. —
Predsednik centralne kongoške vlade Ciril Adula je poslal o-sebno pismo predsedniku repu. blike Josipu Brozu Titu. Adula je sinoči sprejel odpravnika poslov jugoslovanskega veleposlaništva v Leopoldvillu Ljubomiva Srnjaka, kateremu je ob tej priložnosti izročil omenjeno pismo. Vsebina pisma ni znana.
Sporazum v Havani o izpustitvi ujetnikov
HAVANA, 12. — Delegacij« kubanskih družin, ki se ji pogajala za izpustitev obsojenih ujetnikov na Kubi, je sporočila, da bodo izpustili 54 u-jetnikov, ki so bolni ali ranjeni, ter dva zdravnika.
To je sinoči uradno potrdil havanski radio, ki je pripom-nil, da je odbor kubanskih družin sprejel plačilo odškodnine, ki se bo položila v Kanadski kraljevi banki v Montrealu in bo nato nakazana Kubanski narodni banki. Znesek odškodnine ni bil določen.
Zvedelo se je. da spada izpustitev omenjenih ujetnikov v okvir sporazuma, na podla-gi katerega bodo ujetniki izpuščeni postopoma. Gospa Berta Barreto, ki se je pogajala skupno z ostalimi delegati, je izjavila, da so zadovoljni s sporazumom in da upajo, da bo to koristilo vsem ujetnikom. Kakor poročajo, bodo ujetnike, ki jih bodo prve izpustili, poslali v soboto z letalom v Miami na Floridi.
Kakor je znano, zahteva kubanska vlada odškodnino 62 milijonov dolarjev za povzročeno škido ob napadu na Kubo. Zvedelo se je, da bodo odhodu prve skupine 54 ujet-nikov sledili drugi, sproti kakor bo plačilo odškodnine prihajalo iz ZDA. Ujetnike bodo izpuščali postopoma in najprej tiste, ki so obsojeni na plačilo nižje odškodnine, med. tem ko bodo zadnji izpuščeni tisti, ki morajo plačati največjo odškodnino.
Sodišče je razdelilo ujetnike na štiri skupine. V prvi so trije voditelji napada, ki so bili obsojeni na plačilo 500 tisoč dolarjev odškodnine. Druge tri skupine morajo plačati po sto tisoč, 50.000 in 25 tisoč dolarjev, in to v skladu z njihovo politično in socialno odgovornostjo, ki so jo i-meli pri napadu.
NEW YORK, 12. - Posebni odbor OZN za ozemlja pod portugalsko upravo je včeraj
in značilne prošnje za ude- I sklenil, da bo pred prihod-ležbo«.	njim zasedanjem skupščine
Po govoru ministra Colomba OZN. ki se bo začelo junija, si je Gronchi podrobno ogledal izvedel preiskavo v Afriki razstavne prostore.	1 glede teh ozemelj.
V Argentini nevarnost izbruha nove krize
Nesoglasja v vladi - Odstop treh ministrov?
BUENOS AIRES, 12. — Medtem ko se pričakuje večerna seja kongresa, se vztrajno go-vorf, da so notranji minister Martinez, minister za gospodarstvo Pinedo in minister za delo Puiggros odstopili.
Predsednik Guido, minister za obrambo in trije vojaški ministri so imeli včeraj triurni razgovor. Uradno poročilo o razgovoru pravi, da so proučili politično in ustavno stanje v zvezi z delovanjem kongresa.
Zvedelo se je, da je prišlo v vladi do nesoglasij glede umestnosti sklicanja kongresa in zahteve za spremembo člena ustave, ki obvezuje začasnega predsednika, da v tridesetih dneh razpiše nove predsedniške volitve.
Baje so se vojaški ministri uprli temu sklicanju iz bojazni, da parlamentarci ne bi sprejeli zahteve, s čimer bi še bolj prišla do izraza popolna izolacija vlade ki so jo ustanovili po vojaškem državnem udaru.
Politični voditelji dvomijo, da bi na zasedanju kongresa dosegli potrebno večino za odobritev načrta vlade, da Guido ostane na predsedniškem mestu. Baje so trije vojaški ministri zahtevali pojasnila na včerajšnjem sestanku glede dekretov o novih davkih, ki jih je izdala vlada.
Proti novemu programu «varčevanja» so nastopili vsi sektorji sindikalnega gibanja. Preteklo noč so sindikalni voditelji sklenili «alarmno pripravljenost vseh delavcev v Argentini zaradi «groženj proti delavskemu gibanju«. Taj-
nik sindikata tekstilne industrije Jose Alonso je izjavil: «Zdi se, da se vračamo h kolonialistični politiki debelih krav ih suhih kavbojev.« Prevladuje mnenje, da je blizu nevarnost splošne stavke.
Zvedelo se je tudi, da je bil Bermudez Amparanza, ki ga je Frondizijeva vlada postavila za guvernerja v pokrajini Buenos Aires, kjer je bil izvoljen peronistični guverner, pozvan, naj odstopi. Poziv mu je sporočil predsednik Guido na zahtevo vojaških voditeljev.
Liberalni dnevnik »La Na-cion« piše, da bi utegnila izbruhniti v Argentini nova kriza, in pravi, da sta prišli v vladi do izraza dve nasprotujoči si struji; prvi so nepopustljivi, kar se tiče gospodarskega in političnega sektorja, drugi pa so zmernejši.
Huda nesreča v rudniku
.LONDON, 12. — Davi je nastala v rudniku premoga v Hirvvaunu v VValesu eksplozija, pri kateri je izgubilo življenje devet rudarjev, devet pa jih je bilo ranjenih. Med mrtvimi sta tudi predsednik in tajnik krajevne sindikalne organizacije rudarjev. Oba sindikalna voditelja sta ravno bila na inšpekciji v rovih rudnika. ko je nastala eksplozija. V času eksplozije je bilo v rovih 5Q0 rudarjev.

Vreme včeraj: najvišja temperatura 12.4, naj nižja 7.5, ob 19. liri 12.4; zračni tlak 1015.4 narašča, veter 9 km severovzhodnik, vlage 59 odst., nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 8.8 stopinje.
Tržaški dnevnik
Pravi val stavkovnega gibanja
Danes stavka v obratih CRDA in v ladjedelnici Felszegy
Včeraj so zopet ves dan stavkali v podjetju Tau-rus, jutri pa bo stavka uslužbencev bivše ZVU
Danes ob 13.45 bodo delavci vseh ladjedelnic zapustili delo ter stavkali do jutri zjutraj. Ob 15. uri pa se bodo zbrali na skupščini v Ljudskem domu v Ul. Madonnina št. 19. Stavka je danes po vseh ladjedelnicah v državi, le da so posamezna pokrajinska vodstva FIOM določila potek in podrobnosti stavke ločeno.
Danes pa bo tudi enotna stavka v ladjedelnici Felszegy. Tako so sklenili včeraj na skupščini delavci, ko so jim sindikalni voditelji sporočili, da ravnateljstvo odklanja njihovo zahtevo po zvišanju nagrade ter vztraja na uvedbi akordnih dodatkov. Nadalje so sklenili, da bodo stavkali za nedoločen čas, kar se tiče izrednega dela, tako da ne bo v soboto popoldne in v nedeljo nihče delal. Delavci se bodo danes zbrali tudi na enotni
skupščini.
V podjetju Taurus se borba nadaljuje, ker so delavcem odrekli zvišanje prejemkov. Včeraj so zopet ves dan stavkali; danes pa se bodo ponovno zbrali na skupščini v Ljudskem domu pri Sv. Ani.
Jutri bo 24-urna stavka u-službencev bivše ZVU, to je sedanjih državnih uslužbencev posebnega staleža. Uslužbenci protestirajo, ker še niso oblasti po tolikem času v celoti uveljavile vseh določb zakona št. 160Q, na katerega podlagi so bili sprejeti v državno službo.
.---«»-----
Deželna delegacija RPI v Litostroju in Žalcu
Člani delegacije deželnega komiteja KPI za Furlanijo in Julijsko krajino, ki so pred-včeraj prispeli na obisk v Slovenijo, so včeraj obiskali tovarno «Litostroj», kjer so se razgovarjali z organi delavskega upravljanja, s tovarniškim komitejem in z zastopniki sindikata o delavskem samoupravljanju in si ogledali tovarno.
Zatem so člani italijanske delegacije obiskali hmeljarski center Žalec pri Celju. Poleg tega so se v Žalcu in v okraju Celje podrobno seznanili s socialistično preobrazbo vasi in s proizvodnjo znanega savinjskega hmelja, z delom zadrug in kooperacijo v kmetijski proizvodnji.
Pismeni poziv ZDŽ ZDA in Sovjetski zvezi
Zveza demokratičnih žena je sprejela povabilo notranjih komisij železničarjev Verone na zborovanju Treh Benečij za razorožitev in mir. Na tem zborovanju jo bosta zastopali tov. Marica Škabar in 'Pina Tomaselli.
Vodstvo Zveze demokratičnih žena je poslalo veleposlaništvoma ZDA in SZ pismo, v katerem poziva vladi obeh dežel naj ne obnovita atomskih poskusov
V torek v Ljudskem domu
Razpravljanje o deželi
Avtonomna tržaška federacija KPI prireja v torek 17. aprila ob 20. uri v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 predavanje z diskusijo o Deželi s posebnim statutom Fur-lanija-Julijska krajina. Uvodno poročilo bo podal vodja komunistične skupine v pokrajinskem svetu Mario Coli*, predsedoval pa bo vodja komunistične skupine v občinskem svetu odv. Giuseppe Po-gassi.
Danes zadnji dan stavke
Tudi včeraj Je bila stavka učiteljev in profesorjev na vseh italijanskih in slovenskih osnovnih in srednjih šolah praktično popolna. Stavka se nadaljuje še danes, jutri pa se bo na vseh šolah začel reden pouk. Ta s stališča učnih moči vsekakor upravičen in. razumljiv, za učence in dijake pa povsem nepričakovan apočitniški predujem«, se bo Jutrj zaključil In povezani snopi šolskih knjig, kot jiih vidite na sliki, se bodo spet razvezali, pa čeprav ne za dolgo, saj so že pred pragom velikonočne počitnice, ki bodo trajale skoraj en teden
SINOČI V VERDIJU Prvi koncert
simfonične sezone 1962
Sinoči je bil v gledališču Verdi prvi koncert v okviru spomladanske simfonične sezone 1962. Tržaški filharmonični orkester je pod taktirko izkušenega dirigenta Ferdinanda Previtalija izvajal sklad-ge Boccherinija, Mendelssohna, Busonija, Francka in Stra-winskega.
Tržaški orkester je potrdil svoj ugled odličnega glasbenega korpusa, ki mu nobena partitura ne dela težav. Vse skladbe na programu je podal brezhibno, za kar gre znaten delež tudi sugestivni dirigentovi interpretaciji, ki je prišla najbolj do veljave v komplicirani baletni suiti Stravinskega «Ognjeni ptiču. Bocche-rinijeva simfonija in Busoni-jeva simfonična suita uTuran-dot» sta bili tokrat v Trstu prvič izvajani.
Orkester in dirigent sta bila deležna toplega priznanja številnega občinstva.
VERDI
V torek ob 2.1. uri drugi simfonični koncert tržaškega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Laszla Somogy-ja. Program obsega skladbe: Mo. zant — Simfonija št. 35; Fuga — Zadnja pisma iz Stalingrada (novo za Trst); Dvorak — Simfoni. ja št. 5 wlz novega sveta«.
Pri blagajni gledališča se začne prodaja vstopnic.
•■iiiiiitaitiliiiiiiiiiiiiiiaaiiaiiiii,iiiillll,iiliiliiliiiiiiiliiii,lliiiiliiiilli«lllilllil,ii,lltlilliiiiiaiKiiiiaiiiuiR«iiiiiiiiiKiiiRiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii,iiiiiiiiiaiiiiiaisiiM,i,i,tMiiiiiiifiiiiiilailll,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iitfiiiaiiiiiiMiiiiiiiiiiitviiviiMii,,,ii,Mi,iii,iiiiitMiitiit**iiiiiiiiiiiiiiia,,iiiiiii,iiiii,iiii,iBiiiiiiii,iiiiiii
Morda že danes znani prvi zaključki preiskave proti atentatorjem
Policija priprla še tri osumljence iz vrst fašistične Giovane Italia«
Tudi fašistični razgrajač Fabbri se vedno priprt - Turcov samomor dal preiskovalnim organom nove elemente? ■ Policija na sledi atentatorjem na krožka v Ul. San Zenone in v Ul. Madonnina
Danes je že dvanajsti dan po fašističnem atentatu na prof. Schiffrerja, toda krivcev niso še odkrili, vendar je upati, da se bo nekaj izvedelo te dni, morda že danes. Izvedeli smo, da so funkcionarji političnega oddelka kvesture priprli še tri osumljence iz vrst pripadnikov neofašistične organizacije «Giovane Italia*, ki jih zaslišujejo. Prav tako še zaslišujejo znanega fašističnega razgrajača Fabbrija, ki je še vedno priprt, niso ga pa še aretirali, oziroma prijavili sodišču.
Zdi se, da preiskovalni or-
gani niso še odkrili krivcev zadnjega fašističnega bombnega atentata, pač pa, da so prišli na sled krivcem atentatov na komunistični krožek v Ul. S. Zenone
in v Ul. Madonnina .Verjetno'bo to služilo preiskovalnim organom, da bodo odkrili tudi krivce atentata na prof. Schiffrerja, saj je jasno, da vsi ti atentati iz-
„„„„„......................................................................
Na osnovi resolucije komunističnega svetovalca
Občinski svet bo razpravljal o reformi Krajevnih financ
Že sedaj naj se začne z reformo na osnovi razdelit, ve dohodkov med državo in krajevnimi ustanovami
Tržaški cbčinski svet bo morda že na prihodnji seji nadaljeval z razpravo o vprašanju krajevnih financ na podlagi resolucije, ki jo je predložil komunistični svetovalec odv. Pogassi. V resoluciji se komunistični svetovalec sklicuje predvsem na nedavne spremembe zakona o krajevnih financah, ki jih je
Ivan Mahne nas je zapustil
Zelo je pretresla šentjakobske Slovence m vse, ki so ga poznali, vest, da je po kratki bolezni umrl tov. Ivan Mahne, poznani antifašist, zaveden Slovenec ter oče treh padlih sinov v narodnoosvobodilni borbi. Čeprav ni bil rojen v Trstu — rodil se je namreč 19.6.1889 v Tatrah pr* Materiji — je preživel toliko let v Trstu, da se je čutil že Tržačan, saj se je preselil v naše mesto, ko je bil star 11 let. Po poklicu je bil kovač, toda dolga leta je bil zaposlen v tovarni strojev. Kot zaveden in napreden mož se je pridružil borbi proti fašizmu. Bil je tudi po vojni vedno med tistimi, ki so se borili za pravice Slovencev in delan-skega razreda.
Njegova smrt pomeni zato za vse napredne Slovence *n sploh za vse, ki so ga ljubili in spoštovali, veliko izgubo, ki jo bo lahko samo čas u-blazil.
Pogreb je bil včeraj popoldne Truplo pokojnika je iz tržaške bolnišnice spremilo poleg sorodnikov in predstavnikov Zveze bojnih invalidov, Zveze partizanov ter Neodvisne socialistične zveze, tudi veliko število prijateljev in
znancev.
Prizadeti družini izreka nar še uredništvo iskreno sožalje, našemu zvestemu čitatelju pa naj bo lahka domača zemlja.
sprejel parlament in ki omogočajo občinskim in pokrajinskim upravam nekoliko večje dohodke kot doslej. Nato ugotavlja, da je treba kljub temu upoštevati dejstvo, da ostane še vedno v veljavi zahteva o celotni reformi krajevnih financ kot jo predvideva republiška ustava, da se omogoči krajevnim ustanovam dejanska finančna avtonomija. Na zaključku se v resoluciji svetovalca Pogassija ugotavlja, v pričakovanju uresničitve izrednega, večletnega načrta za sanacijo krajevnih financ in upoštevajoč novo u-pravno ureditev v okviru avtonomne dežele, ki je osnova za zdravo finančno politiko krajevnih ustanov in porok za popolno zakonodajno in avtonomijo, predlaga, naj se zčane z reformo krajevnih financ na osnovi razdelitve dohodkov med državo in krajevnimi ustanovami za dosego smotrov, ki so označeni v e-notni resoluciji, ki je bila sprejeta na zadnjem kongresu Vsedržavnega združenja italijanskih občin.
Za odvetnikom Pogassijem je predložil svojo resolucijo tudi demokristjanski odbornik dr. Verza, ki se je v obrazložitvi strinjal z nekaterimi točkami resolucije komunističnega svetovalca in dejal, da je treba čimprej izvesti zakonske določbe o reformi krajevnih ustanov. V resoluciji, ki jo je predložil, izraža željo, da bi vlada začela z novo, boljšo in bolj učinkovito politiko ureditve proračunov in pokrajin. Nato predlaga, naj občinski svet v celoti sprejme resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta na omenjenem vsedržavnem kongresu italijanskih občin.
Italijanske občine, zbrane na kongresu v Benetkah ok tobra lani, so soglasno izgla: sovale resolucijo, v kateri najprej poudarjajo potrebo po organični in celotni spremembi krajevnih financ, ker so dosedanji ukrepi, ki jih je sprejel parlament, nezadostni. Poleg tega poudarja, da se mora davčni sistem izvajati na osnovi bolj pravičnega obdavčevanja, ki mora sloneti predvsem na neposrednih davkih. To mora nuditi ob činam ustrezen instrument za razdelitev davčne obremenitve in jim mora zagotoviti širšo in dejansko avtonomijo. Zato občine zahtevajo, da morata vlada in parlament žago. toviti občinskim upravam možnost kritja najnujneših potreb in sicer:
Prepustiti občinam del davka na mineralna olja in takse na avtomobile, da bodo lahko krile vedno večje stroške, ki jih imajo pri obnovi in vzdrževanju cest v zvezi naglim razvojem avtomo-
bilskega prometa, reformo trošarine na osnovi bolj sodobnih in gibčnih obremenitev,
da se zmanjšajo stroški zlasti trgovskih obratoy. Hkrati pa je treba zagotoviti občinam, v okviru davčne reforme, ustrezne dohodke za njihov razvoj.
Poleg tega zahtevajo v resoluciji davčne olajšave za neposredne obdelovalce zemlje, s črtanjem davka in dodatnega davka na obdelovalna zemljišča. Nato občine zavračajo poskus, da bi na občinske davke nabili še dodatni državni davek. Ob zaključku resolucije pozivajo parlament, naj ne obremenjuje občin z novimi izdatki, ne da bi jim prej zagotovili ustrezna sredstva.
V ponedeljek bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Dnevnemu redu sedanjega rednega zasedanja so bile dodane že nekatere točke, med katerimi sta najvažnejša sklepa, ki ju bo odbor predložil v odobritev svetovalcev, in sicer: sklep o gradnji montažnih paviljonov, v katere bodo vselili otroški vrtec in osnovno šolo v novem naselju INA-Casa pri Sv, Alojziju, ki bodo stali 51 milijonov 200.000 lir, in zamenjava občinskega predstavnika v pokrajinski komisiji za nadzorstvo nad tržnicami. Poleg tega bo odbor predložil v potrditev občinskemu svetu nekaj sklepov navadnega upravnega značaja, ki jih je sprejel na osnovi
hajajo z ene in iste strani, v katero je pač tudi usmerjena preiskava.
Prav tako nadaljujejo s svojo preiskavo tudi karabinjerji pod vodstvom kap. Pazza-glie. Na pristojnem mestu zagotavljajo, da bodo nadaljevali preiskavo tudi glede tragične smrti Armanda Turca, ki se je obesil v Boljuncu in pri katerem so ob koncu prejšnjega tedna karabinjerji napravili hišno preiskavo ter našli ukradeno svetilko s tako imenovane «fojbe» pri Bazovici, medtem ko so pri njegovem prijatelju P. N. iz Ul. Fabio Severo našli nekaj črk z omenjene «fojbe». Oba so zaradi tega prijavili sodišču, zagovarjati pa se bo moral samo mladoletni P. N., ker je pač nesrečni Armando s samomorom zaključil svojo »zadevo«, kakor je omenil v nekem svojem poslovilnem pismu.
Popolnoma naravno je, da preiskovalni organi nadaljujejo s preiskavo in pri tem u-pošte vaj o elemente, ki so jih dobili v roke s Turcovim samomorom. Vedno več je namreč dokazov, da je pokojni Turco pripadal neofašistični skupini, čeprav po svojem značaju ni bil razgrajač. Ni-
£iiauaju m	* ..j — ~ • - - *
smo mogli še izvedeti, komu
jal, da se strinja s pozdravnimi besedami predsednika ter dejal, da se s širjenjem kulturnih in drugih informacij odstranjujejo številni predsodki, saj je dandanes potrebno predvsem medsebojno razumevanje.
V Sovjetski zvezi ni prišlo le do politične, marveč tudi do kulturne revolucije, ki je premostila globoki prepad med - ljudstvom in kulturo ter odstranila razlikovanje med fizičnim in umskim delom. Vzgojili so namreč nov tip razumnika, povezanega z ljudstvom.
Zatem je predavatelj na kratko orisal glavne značilnosti ruske realistične in sovjetske književnosti ter prešel na šolstvo, to je na vzgojo in izobraževanje sploh. Pri tem je navedel razne že znane podatke ter rekel, da se sedaj ukvarja okrog 20 milijonov' prebivalcev z intelektualnim delom, to je skoraj 10 odstotkov vseh državljanov, medtem ko študira od osnovnih šol do univerze 56 milijonov ljudi. Pri tem vodi■ oblast geslo: «Vse v imenu človeka, vse za človeka». Orisal je šolski sistem, zadnje reforme, nekatere pomanjkljivosti ter poudaril, da je v državnem proračunu določenih za šolstvo 2411
je pred svojo smrtjo pisal, verjetno pa bomo to lahko izvedeli v prihodnjih dneh. Prepričani smo, da bodo ta pisma še marsikaj razkrila.
Včeraj popoldne so nesrečneža pokopali na pokopališču pri Sv. Ani. Na mrtvaškem vozu so bili trije beli venci, in sicer dva od njegovih svojcev, eden pa od »prijateljev jamarjev« brez navedbe in i-mena društva. V žalnem sprevodu so bili pokojnikovi starši in sorodniki, sosedje in znanci iz Ul. Commerciale, ob koncu sprevoda pa je bilo nekaj pobalinov iz skupine »Giovane italia«, ki so šli nekaj časa tiho za krsto in so bili zelo previdni.
----«»----
V Kulturno-umetniškem krožku
Predavanje o kulturi in šolstvu v Sovj. zvezi
na
pooblastila občinskega sveta.
Kulturni ataše sovjetskega poslaništva v Rimu dr. Aleksander Mahov je snoči_ v kulturno-umetniškem krožku predaval o kulturi in šolstvu v Sovjetski zvezi. Številnemu občinstvu ga je predstavil predsednik krožka Fonda Samo, ki je poudaril, da so kulturni stiki med narodi zelo koristni in služijo krepitvi miru.
Dr. Mahov je v začetku de-
milijard lir v naši valuti.
----«»----
* Poskusni geofizikalni observatorij v Trstu je ob 2.5’15” po srednjeevropskem času zabeležil potresne sunke v oddaljenosti 9400 km od Trsta v smeri sever, severovzhod. lzyedenci observa. torija menijo, da je bil epicenter potresa na Japonskem,
Včeraj sprejem v starem pristanišču
Proga Jadran-Rdeče morje otvorjena z ladjo «Jelsa»
«Jelsa» je nova in moderna 3000-tonska motorna ladja «Jadranske slobodne plovidbe» iz Splita
Včeraj je v starem pristanišču priredil poveljnik nove motorne ladje «Jelsa» kapetan Ivo Krstorič sprejem ob priliki otvoritvene vožnje na redni progi Jadransko morje-Rde-če morje. Številne goste sta sprejela trgovski ravnatelj Jadranske slobodne plovidbe iz Splita kap. Aleksa Mekjavič in ravnatelj tržaške družbe Mediterranea kap. Tavčar.
Nova motorna ladja «Jelsa» je odplula na otvoritveno vožnjo že lani, medtem ko je odplula ietos prvič na redni progi Reka - Trst - Benetke - Rdeče morje. To progo vzdržuje Jadranska slobodna plovidba in na njej odplujejo vsakih deset dni moderne tovorne ladje. Omenjena družba uporablja na tej progi dve 3.000-tonski ladji (Omiš in Jelša) in tri L500-tonske ladje (Pirot, Zemun, Varaždin). V Zimskih mesecih pa vozita na isti progi tudi 3.700-tonskj ladji. Zenica in Va-res, ki vozita poleti na progi med Jadranskim morjem in velikirni ameriškimi jezeri. Družba Jadranska slobodna plovidba vzdržuje redno progo z Rdečim morjem. Na tej progi odpluje izmenično ena ladja iz Jadranskega morja proti Neaplju ;n Rdečemu morju, drugič pa iz Jadranskega morja proti Cipru, Bejrutu in Rdečemu morju. V Rdečem morju se ustavljajo ladje v pristaniščih Gedda. Port Sudan, Mas-saua, Gibuti in Aden.
Nova ladja «Jelsa» je izredno moderno urejena, ima štiri Skladišča ter je opremljena z rvigali z mogljivostjo treh, petih in desetih ton. Vse pomožne naprave so izdelali v To-
varni strojev CRDA v Trstu. Ladja lahko razvija brzino 15 milj na uro in je opremljena s šestimi kabinami turističnega razreda, v katerih lahko sprejme po 12 potnikov. V vseh kabinah so popolne sanitarne naprave, udobne postelje in druge ugodnosti.
——«»——
Obisk predsednika Fiiicantieri Tupinija
Predsednik družbe Fincan-tieri poslanec Giorgio Tupini je bil včeraj v Trstu na kratkem obisku, Zjutraj se je udeležil seje upravnega sveta CR DA. Na seji so sklenili, da bo 3. maja občni zbor delničarjev, ki bodo odobrili obračun in izvolili novo vodstvo. S funkcionarji ladjedelnic je proučil glavna vprašanja ladjedelnic v tržaški in goriški pokrajini.
----«»----
GLASBENA MATICA
---- TRST ----
Jutri dne 14. aprila ob 20.30 v Avditoriju
akademija glasbene šole
Spored:
Sivic; štiri otroške skladbe za
klavir in orkester
J.S. Bach: Violinski koncert v
E-duru
Mozart; H. stavek klavirskega koncerta v d-molu Vivaldi: Koncert za dve violini In orkester Ota: Devin
Gotovac: Pjesma žltonoša
Jeraj: Ples
Plrnik; Sadno drevo
Sfcek; Sest mladinskih pesmi
KJuder; Kontovel
Sodelujejo:
solisti
Pevski zbor PD Prosek-Konto. vel — dirigent Ignac Ota Združeni mladinski pevski zbori — dirigent Svetko Grgič Orkester Glasbene Miatice — dirigent Oskar Kjuder Prodaja vstopnic v Tržaški knjigarni, Ulica sv Frančiška 20, ter eno uro pred pričetkom v baru Moscolin nasproti Avditorija.
Ponovitev akademije glasbene šole bo v nedeljo 15. aprila ob
17 url v dvorani zadružnega do-
ma na KONTOVELU
fTmTmmrrmTimmmrrmTmTi
Slovensko gledališče v Trstu
priredi v nedeljo 15. aprila ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah komedijo
Darij Fo
ARHANGELI IN AVTOMATI
Komedija v treh dejanjih
Prevedla: Lelja Rehar-Sancln Scenograf: Jože Cesar Kostumograf: R/užlca Fanelli Glasba; Fiorenzo Carpi
Režiser: Anton Marti, k. gost
IZ MILJSKE OBČINE
Za dela Selad 50 milijonov lir
Na zadnji seji miljskega občinskega odbora je bil odobren načrt za dela ustanove Selad, ki naj b| jih izvedli v finančnem letu 1962-63 in ki bi veljala nad 50 milijonov lir. Načrt predvideva v glavnem razna popravila cest.
Odbor je tudi sklenil razpisati natečaj za upravljanje jav. ne tehtnice ter je povečal število taksijev od 4 do 8.
llliimliiiiilliMiiiitiliiiiiliHioiiiiiiiiiuiiiiiiiiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiililiiiiiinminniiMiiiuiniiiiiiiiiiiinitiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiitiiiiiii
S sinočnje seje dolinskega občinskega sveta
36 milijonov lir primanjkljaja v dolinskem občinskem proračunu
JUTRI, 14. aprila bo v kino dvorani v SV. KRIŽU ob 20.30 gostoval priznani moški
PEVSKI ZBOR «LIRA»
iz KAMNIKA. Pester spored bo zajemal skladbe zna. nih skladateljev Gallusa Mozarta, Dvoraka. Voldriča Prelovca, Venturinija, Ada miča, Simonitija, Marolta Vrabca ter črnske duhovne ruske, dalmatinske in slo venske narodne pesmi.
Slovenska prosvetna zveza vabi k polni udeležbi.
Odobreni sklepi občinskega upravnega odbora - lavna dela, ki so bila izvršena ali ki jih bodo v kratkem začeli izvajati
Ljubosumnost je še v modi.
Napadalec v zapor napadeni v bolnico
Napad na svojega tekmeca je pripravil skupaj z njegovo ženo, ki pa je pošteno zdelanemu možu vendarle priskočila na pomoč
Nevarna ljubosumnost je spravila mladega moža v zapor, njegovega nasprotnika pa v bolnišnico. Čeprav pravijo, da pri nas ljubosumnost ni več v modi, je predsinočnjim 29-letni Livio Giugovaz iz Ul. Veruda strašno trpel zaradi tega in je hotel zasačiti svojega nasprotnika, 42-letnega Carla Scofironuta iz Ul. Sinico. Zaradi tega je povabil njegovo ženo, da bi skupaj čakala na ugodni trenutek. Bilo je okrog 23. ure, ko je Giugovaz zares zagledal Scofironuta v Ul. Alviano, toda Scofironuto je zapazil tam svojo ženo in jo vprašal, kaj vendar išče tam ob taki uri. Giugovaz mu je osorno odgovoril. Beseda je dala besedo, Giugovaz se je razgrel in razjezil ter se zalete! v Sc-fi-ronuta. Podrl ga je in s pe-
tami udaril dvakrat po glavi, tako da si je revež verjetno zlomil tilnik in je hudo krvavel iz ušes.
Giugovaz je bil ves iz sebe in je naglo zbežal, Scofiro-nutova pa je priskočila na pomoč svojemu možu in poklicala taksi, da ga je odpeljal v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na 2. kirurški oddelek.
O zadevi so obvestili seveda takoj policijo, ki je po nekaj urah iskanja našla Giugovaza pri Sv. Jakobu. Zaslišali so ga in prijavili sodišču zaradi povzročitve hudih telesnih poškodb. Na letečem oddelku kvesture so zaslišali tudi nje-
Na sinočnji seji dolinskega občinskega sveta so svetovalci soglasno odobrili letošnji občinski proračun, ki predvideva 37.832.535 lir dohodkov in 73.752.571 lir izdatkov, tako da bi morala država kriti 35 milijonov 920.036 lir primanjkljaja.
Proračun je več ali manj podoben lanskemu, razlika je le v tem, da so se letos povečali določeni obvezni stroški, o čemer bomo spregovorili posebej, ko bomo podrobneje obravnavali proračun. Zato naj za danes le poudarimo, da je za proračun glasovala tudi opozicija, kar priča, da je proračun dobro sestavljen in odraža dejanske potre, be dolinske občine.
V poročilu, ki ga je imel župan pred razpravo o občinskem proračunu, je tudi omenil javna dela, ki so bila izvršena v letu 1961 ter dela, ki jih bodo začeli kmalu izvajati. Tako so v preteklem letu popravili in razširili vodovod, za kar je občinska u-prava porabila 4 in pol milijona lir, 6 milijonov lir so porabili za razširitev in tlakovanje ceste Domjo-Log, dva milijona lir je veljala gradnja podpornega zidu v Mač-kovljah, 4 milijone lir so porabiti za ureditev in asfaltiranje ceste med županstvom in Krogljami, 2 milijona lir je stala , razširitev električne napeljave pri Domju in v Dolini, medtem ko so za izredno vzdrževanje občinskih cest porabili 1 in pol milijona lir.
Ustanova za ljudske hiše je zgradila 6-stanovanjsko hišo pri Domju in tri 12-stanovanj-ske hiše v Dolini, za kar so
f,°r.r
‘4,
rabili skupaj 42 milijonov
Poleg tega so bila izveie-
govo ženo, ki je odločno za < na nekatera cestna dela poj vrnila moževe sumnje tri po o kri! -nri ustanove S"lad pred. udarila, da . io s Scoftrum;tnm j vsem ureditev in tista1*., anje veže le nedolžno pri.ateijstvo. 1 ceste z glavnega 1*8«
v B >
ljuncu.pr.6ti gornjemu koncu (6.2 milijona lir), ureditev in asfaltiranje ceste iz Bard v Ricmanje (10.55 milijona iir) ter ureditev in asfaltiranje glavne poti v Mačkovljah (5 milijonov lir).
Trenutno so v teku naslednja javna dela:	gradnja 8-
stanovanjske hiše pri Domju ter 4-stanovanjske hiše v Dolini (32 mil. lir). Ustanova industrijskega- pristanišča gradi novo cesto pri Domju, ki bo veljala 40 mil. lir, medtem-ko občina nadomešča vodovodno črpalko v Mačkovljah (600.000 lir). Gradnja dveh avtobusnih čakalnic v Krog-ljah in Ricmanjih, bo veljala 1.5 mil. lir. Urejuje se tudi pot iz Boršta v Botač, za kar bodo kmalu porabili prvi obrok 4 milijone lir, urejuje se kanalizacija v Boršty in Ricmanjih. ki se bo potem nadaljevala tupli v drugih vaseh (4.5 mil. lir), popravljajo se občinske ceste (800.000 lir) ter dokončno urejujejo pločniki na boljunškem trgu (1.7 mil. lir).
Odobrena pa so bila tudi druga javna dela, za katera pripravlja občinska uprava oziroma tehnični urad potrebne načrte. Tako računajo, da bodo še v tem mesecu začeli urejevati in potem asfaltirati poti v Prebenegu, kar bo veljalo 6.5 mil. lir. V pripravi pa so načrti za popravilo občinskega vodovoda (3 mil, lir), za ureditev in asfaltiranje ceste iz Zabrežca v Boršt (4 mjl. lir), za ureditev poti v Krogljah (1.5 mil. lir) ter ureditev poti v Frankov-cu (3 mil. lir). Predvidena je tudi gradnja nove ceste v žavljah proti novemu naselju (8 mil. lir), ureditev dvorišča pred šolo in cerkvijo na Pesku (2 mtl lir), popravilo cerkve v Ricmanjih (6 mil. lir) ureditev kanalizacije pri I Križcu, pod Dolino (1.5 mil.
lir) ter gradnia podpornega zidu v Mačkovljah (2 milijona lir).
----«».--
Padel je v luknjo cestne kanalizacije
Včeraj okrog 18. ure je 50-letnl Silvam) Schiani iz Ul. Ca-talani 2 šel peš po Trgu Garibaldi. pa ni zapazil pred seboj luknje, ker so v teku dela za ureditev kanalizacije. Padel je in se pobil ter ranil po čelu, zaradi česar so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden.
----«»----
Ko je včeraj okrog poldne 64-lčtna Margareta Rudež por. Sullj iz U). S. Davis 16 stopi-la iz filobusa na Rojanskem trgu, se ji je spodrsnilo ’n je nerodno padla. Pri tem se je pobila po levi nogi, zaradi česar so jo /. rešilnim avtom odpeljali v bolninšico, kjer so ji nudili prvo zdravniško pomoč. Okrevala bo v 6 dneh.
V kuhinji svojega stanovanja je včeraj popoldne nerodno padla 81-letna Dominika Kraljič vd. Margon s Trga Pe-stalozzi št. 3. Prj padcu si je zlomila levo nogo, zarad,- česar so jo s pridržano prognozo sprejeli na ortopedski oddelek.
GOJENCI SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA V TRSTU
priredijo v nedeljo, 15. aprila ob 16,30 v dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta št. 7
dramo v treh dejanjih
JEZUSOVI
APOSTOLI
Po motivu iz Tomana Leonharda Franka napisal J. J.
Režiser: Stane Starešinič Scenograf: Ivo Kufersin
Godi se v nemškem mestu Wtirzburg tik po drugi svetovni vojni.
Nazionale 16.00 »Sesti J^l sesto eroe). Tony cur mes Franclscus.	(M*
Fenice 15.30 «Pasjj sve» j do cane). Technicolof' m lijev velefilm. Prtp0V mladini.	rfH	15
Excelsior 15.30 »Sedet*1 grehov« (I 7 peccatl p Marina Vlady, Laur«* zieff.	. nJ r
Grattacielo 16.00 eheV cu» (Leoni al sole)- , ^ lor. Franca Valeri,
Roy, Serena Vergano.^i Arcobaleno 16.00 «Wu6 S,I mantenuto). Ugo Tez
-isa Merilni prepoved«1’11
dlnil	„	»pari®1’.
Supercinema 16.00 ise (Le parigine). Fra"i,J»lj
noul. Prepovedano J” <eji »
j k
Alabarda 16.00 «Vel'*V«( <11 grarde paese). J. )#
Gregory Pečk, Charlt y
Gregory Peca,	. rv
Aurora 16.00 «ItalljanS" j,, niki« (I briganti »**.-•
niki« u origanu k. r Cristallo 16.00 »RazP«10^ talijansko« tUivdr^ia«^ na). Marcello MaStr°
na;, ividiucjiu *	*
Prepovedano mia
l-iepuveuamj i*«***- .
Garibaldi 16.30 «8esni (I giovanl arrabbla«'^
Burton, prepovedano ^
Capitol 16.30 «Nežna j' Je# (Tenera č la notte).
V lcucid c it»
Jones, Joan
Jelico, Juan . .... nr» ii
Impero 16 30 »Zajtrk SjKli* ny}u» (Colazione d» Prepovedano mladi” . ^r|j* Italia 16.00 »Prestol *a ,. P (Un trono per	uffid«11
nicolor. Cristlna
Angel Aranda. Žad«
Massimo 16.00 «P«W„fnSle) (La squadra	E
stern v techmcolorJ J
ko ko it! Sle hs i-. a
ii te 2
dej l«k
Pa,
us
I« ii H
stern v leramn"', M'urphy. prepovedan , r Moderno 16.00 «B«ka A| f
rrm» (La battagii3 d ype, Teehnicolor Jotl”
P
chard VVidrhark. na(jF
Astoria 16.00 »Neurje sko« (Tempesta Techniicolor. James ^ Astra 16.30 «ExoduS».
lor.	-ziffi
Vittorio Veneto /Vi0* i
cl in premaganci« *	(
vinti). Burt Lancs*5 gomery Clift iKa# <Jj Ideale 16.00 »Sovražn* J« nemici). David ”*i	,
to Sordi	S*1"]
Marconi 16.00 »Madam^j ne«. Teehnicolor. ren, Robert H055'*: V1', Abbazia 15.30 .«VrO« icd
r u rtic<”“i.
(Vento caldo).
Donahue, Claudette^ (V*j
Odeon 16 00 «Omodca»n;
■o„ \	rrQ„u*-, irnlor. w .
ne). Teehnicolor -j tj Skedenj 16.00	|,„ (L
iKenenj io.uu	. m
hlačkah« (II diavom cini rosa). Sophia nicolor.
Kino
HOSANORAjf?
I	-	i|,	M	j( ”
predvaja dane* ^»5^
10 an Ci®-1 barvni ti"”'
«
KAKOR
pm1
(Come prima) ^
Igrajo:	Joha^1”2;aS^ll,
Koszian, Kurt
»tj
ti
lot
i»f
»it
Ut
Iti
los
it
loti
Soj:
1(1
la
•ti
°t,
Iti,
Vai
itK
ko(
h
»Oj
lo,
v*tl
l(
'Mi ■ »jr
K
TEATHO NUOVO
Danes ob 21. uri za red G tretja predstave Giacosove trode-janke nKlavrne ljubezni«. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
, \
Tržaški filatelisti*®]'
Košir« — Trst. bo
ni sestanek v od 10. do 12 ure
kluba, Ul. Mo n teče”1 so zadnje novitete.
.V
It*
Wnjl04i
Izlet v Cankarjev ^ j, ^
aradli
&
Ker odpade i*l«Lr* i| «1^
j*M
Kov^l ,
jezera,	%
izlet v ponedeljek K, r I u"! v Cankarlev slove m j , i
v Cankarjev od Logatca Pod “povr«1
in Škofjo Loko. Ljubljano	.
Vpisovanje v u v dnevnih urah
0eP>” K;
* * pr K
Prosvetno
Škamperle«
druStv° jtfOl*



ne izlet na !Ju*v , VI (j bo 2. in 3. junija^^10”%
na sedežu
maj«, Vrdelska r*?li* do ■'«
'Jo 15. t.m. od >ed0 U nato v torek in J* ufe. Im, t.m. od 20. do 22-
HOJ ŠIV A, SMRTI IN POROKE
Dne 12. aprila 1962 se Je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 13 oseb.
UMRLI SO: 44.!etnl Guido Par. rini, 8 mesecev stari Fulvio Sos-si, 4-letni Paolo Masi, 60-letna Giusepipina Počkaj por. Pouk, 79-letni Eliseo Mlohelazzi, 86-let. na Margherlta Furlan vd. Blasi, na. 80-letna Francesca Bak por. Sturm, 62-letnl Romano Samadol, 41-letni . Pletro Sulic, 13.25 ure stara Maria Pacor 63-letnt Fran-cesco Spechar. 85-letna Maria Furlan vd. Mlohelazzi, 72-letna Margherlta Milharčič por. Hlače I -------------«»----
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alta Redenzione Trg Garlbal. dl 5; Benussl, Ul. Cavaria 11; Al-la Minerva, Trg sv. Frančiška t; Ravaslnl, Trg Llberta 6; Al Galeno. Ul. S. Cllino 36 (Sv. 1-van).
lo„
s
M
ti

PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
Za vedno uai,nmai ^ naša predraga m* teta	ft/iK Jljjj
vd. Št.r* Jg
Frančiška
Pogreb
■«p°.*;btj5-?v M
bo danes, dne jav”e ji k’ t iz mrtvašnice * litfF ^ niče.	zal*v^e”(’f Nj
Najtopleje »• z0	Jt(Vi
dr. Sonji Mašeri tvl)v«1(«|! v, utrudljivo in P°fjjis P W moč, ki to jej1	J L»l
m-oc, ki *o ,	.e. v
v dolgi -betežni- -jf, ^ q h
msusjfJSaf i
Aaiujuv*-- hče»’\i$r
HSBMINO. \otoi
Z motorjem v avto
Po Miramarskem drevoredu se je sinoči peljal z motdrjem proti Trgu Libertži 37-letm Oskar Glavina iz Ul. Sara Davis 44, pa je zadel ob zadnjo stran avtomobila, ki je parkiral na nedovoljenem prostoru. Zletel je z vozila in se pobil ter ranil po čelu in desni nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, k er so ga sprejeli na I. kirurški očdeuk Zdraviti se bo moral 8 dni.
Za vedno nas je zapustila naša neI> mama
MIHAELA COLJA
v starosti 76 let	gru”'*
Pogreb bo danes 13. t. m. ob 16. uri	.,
(Rihemberku).	™.
o* iS*
Žalostno vest javljajo hčerke HILDA	$
NILO DANEU, VALERIJA in mož ALOJA sin (V*
lLiVV LiUVLU, V GLIlJIVIu A lil U1VJA
ANTONIJA in mož STANISLAV BENKO.
NEST in žena HELA. vnuki in vse ostalo
ti
Opčine - Branik, 13. aprila 1962.
Jmorski
DNEVNIK
— 3 —
13. aprila 1962
KjHKTIVIZACIJA ZEMLJE V ROMUNIJI
Glavno vprašanje vprašanje kadrov
^predsednik romunske vlade poziva strokov-nloker nai doprinesejo vse za dosego rekordne ietve - Še 2,4 milijona ha zorane zemlje več
je bila letos za o-;	j80 na'°So postavljena zahte-
0PraV° posebno glede na komaj fose' 6n° kolektivizacijo, da se Nniv rekordna žetev. Podpred-tjj vlade Alexandru Mogyo-jo Je Mrazil prepričanje, da bo-r‘Par°-JCt^e^ski strokovnjaki, vete-
fetJl traktoristi v največji Vlade 0pravifiili zaupanje partije,
I (e 'n delovnega ljudstva prav »atioi-’ da bodo za dosego tega p* vse sile.
V t°’kcielstvo je zdaj že stopilo k0 ***’ ki se uradno že lahko ,ftla*ra za kadrovsko. Te dni Pjt.j-Cer CK Romunske delavske Sledj Proučil organizacijo oblasti »jjj na novonastali položaj na tj,- '“da, upoštevajoč važnost d) s VeJše politične akcije se zdi, ken 6 ternu prisoja manjši po-
iei*lr^lik° °d nekaterih drugih W**0dne Evrope, se je ko-Hjjji^acija poljedelstva v Roti. j' 'svršila brez večjega hru-l9$g ''"'P0 procesa se je po letu ^“kajkrat menjal in je bil ieljh y ' kot v omenjenih de-rjjj "zhodne Evrope. Prav za-ii i)0ega Pa je morda prišlo tu-W.®MU resnih družbeno-eko-"apak-h .poa*edic. Toda, tudi o "kiti *.	k'10 govora na zad-
t!ii,it^asedanju CK. o napačnem '^dicanju* kar da je bilo vse pologi, ‘dvoženega kulta oseb-.« 1» , ’ takrat — je bilo rečeno
en 1 ha '-iu ~ se >e nad mili‘ .(tl ‘°iile tra®.mIi«, kjer so se prej Ji Hil0 radicionalne kulture, spre-V* s0 ^ bombažne plantaže, ki jtPjl !)■ n9 ~~ zaradi neprizanesljivo-ci'S| ^dg0vo Ve — bile vse uničene. »W»0»t za to pa se danes
Uti- Je Dn
hteva, da se takšno stanje radikalno reši, pri čemer se, sicer nekoliko sramežljivo, tudi namiguje na vprašanje stimuliranja.
Prvi ukrepi so se že sprejeli. Nekaj sto strokovnjakov, zaposlenih v ministrstvu za poljedelstvo, ostalih ministrstvih in ostalih osrednjih ustanovah, kakor tudi na visokih šolah v Bukarešti, je bilo poslanih na aktivnejše in koristnejše delo od onega papirnatega v pisarnah. Nedavno je član politbiroja CK N. Causescu izjavil, da uresničitev kolektivizacije ustvarja idealne pogoje za dosego ciljev, postavljenih na III. kongresu partije. Zaradi tega jih je pozval, naj v čim večji meri doprinesejo h krepitvi zadrug in za čimboljšo kvaliteto pomladanskih poljskih del. Zraven pa jim je bilo sporočeno, da bo partija vsakega strokovnjaka, ki bo odšel v zadrugo, smatrala, tudi če ni komunist, za »partijskega borca ter ga ocenila po njegovem delu in doseženih rezultatih«. Romunska časnikarska agencija »A-ger-press» je sporočila, da se je sestanek končal v »atmosferi velikega navdušenja«.
Dela za dozidavo hotela »Slon« v Ljubljani gredo proti koncu. Zaradi pomanjkanja hotelskih kapa citet v Ljubljani, so dokončani deli hotela že na razpolago gostom, prav tako so pred kratkim odprli tudi veliko in moderno resta vracijo istega hotela, katere del vidimo na sliki
PREDAVANJE DR. J. DEKLEVE MLADINI ASK JADRAN
Nastanek NSZ in njena vloga pri obrambi narodnih pravic
NSZ je demokratično gibanje, ki temelji na marksističnih načelih
Predvčerajšnjim zvečer je v okviru ciklusa političnih predavanj, ki jih prireja SAK Jadran predaval v Ul. Machiavelli 22 dr. Jože Dekleva o temi »Neodvisna socialistična zveza in problematika Slovencev na Tržaškem«, o čemer smo že včeraj poročali, danes pa bomo, kot smo v včerajšnjem poročilu najavili, dali izvleček tega predavanja.
Ze v samem začetku je dr. Jože Dekleva poudaril, da namerava govoriti o načelnem stališču Neodvisne socialistične zveze do problematike slovenske manjšine. Nato je nadaljeval:
»Gibanje, v imenu katerega govorim, je socialistično. Zato ima vse značilnosti in ideološke osnove, ki so svojstvene vsakemu socialističnemu gibanju. Gibanje izhaja iz razrednih osnov, in je, seveda, demokratično. Svoje delo opira na načela marksizma in leninizma treh velikih ideologov svetovnega delavskega gibanja in sicer Marxa, Engelsa in Lenina. Poleg tega mu daje oboležje, kot sicer ostalim delavskim gibanjem v preteklosti in sedanjosti, dejstvo, da raste, se razvija in deluje na etnično mešanem ozemlju,
kar nujno vpliva na sestavo njegovega članstva in na program, ki ga dnevno izvaja«.
«N'SZ, ki je sestavni del tržaškega demokratičnega gibanja, je nastala po kominformovski resoluciji, ko se je tedaj enotno delavsko gibanje razklalo na dvoje in povzročilo delavskemu gibanju in Slovencem škodo, katere obseg do danes še ni mogoče točno o-ceniti. Organizacija sama je sicer, po svojem nastanku, mlada, toda njeni člani so se v velikem odstotku že prej udejstvovali v antifašistični borbi in še posebej v narodnoosvobodilni vojni, ki je z redkimi izjemami aktivno zajela vse Primorce in Tržačane.«
Dr. Jože Dekleva je nato nadaljeval :
«Ne zamerite, če tu poudarim, da bi morala vprav mladina v tej junaški in lepi strani naše zgodovine črpati zgled, pobudo in navdih za svoje javno udejstvovanje. Mnogi člani NSZ so prosvetni delavci in borci za naše narodnostne pravice. To navajam namenoma. Ce boste šli v misli med vrste naših ljudi, boste nehote opazili, da tudi to daje barvo, toplino in značilnost našemu gibanju. Da pa bi bil prerez
H3
»“diskr^ predvsem napačni eko-
Politiki
Ko Luce'
Ane Pauker in
DEZORIENTACIJA SREDNJIH SLOJEV V NOVIH POGOJIH RAZVOJA	
Najb med,	oljši zavezniki teroristov OAS francoskim malomeščanstvom
1* Wha 8°Vora o kolektivizaciji, . Vfideti, da se je v te-S°' dae3u*etnem Planu predvi-p bo ta končana v letu JS ““darek je bil na postop-°cesa, na povezovanju >t„:>*ga kmeta
|S'oPri
, *\

z dokaj sla-za obdelavo čemer se je hkrati t Ihoi« “a Prednost
v°dnje. Izraz kolektivi-nerad uporabljal, obi-’^iiv*jo ]e. nadomeščal z «raz-<^j^,Soclalističnega sektorja«.
m^»1 . 0 0 procesu, ki se je j8* *eta pred določenim
.•'Hibi •>» smeta 'druženji
na prednostih družbe-
nekam čudno odjekni-tk **°itiu v..*nozemstvu kot v sa-; Cif^bien?1^.' Očitno se je po lan-1 K k, jesenskem
I.
jesenskem zasedanju .1 «J* žačo»Stl* zirnski premor, da ' t1s« ■ de'° končalo. In šele 1*" k.?aČ:	)e zadeva objavila. In
C>*‘“van°VS0d se vrae ve'*ka
Ul ?Kv*> Ja’ sPrejemajo sveča-i/iajo !’ Pripravljajo in spre-Ves tisk je do k« ia ,gažiran po tem vpraša-‘ Iti "Pkarešte ter ostalih *’	80 administrativno-poli-
pa tudi iz vseh
V?
A
>1
* L5 ^aja v poljedelske pre-llT*»?i»k0v °tme aktivistov, stro-rjev administratorjev, re-
li-
Se
umetnikov.
1 iJ^Vslo’ anskega leta se je J oLi58 ie že okr°E 83 °d-X, Uv},blis“delovalne zemlje »po-,0v!' V Podati*’ pa se ie na osnovi
^ fC-ialii“V menUo’ da ie 1Z‘
$!
f'
St,fS''a*1' „P°sestev, katerih go-
P)o n*°^ne6a sektorja osta-l,astaij?*aj sto tisoč majhnih
Kaiaa.nost je povsem ne-
S ^Pejšfi1^6 pa se 3e na 09n°'
a i Sto, segajh Proučitev izkazalo, »pP’	državna posestva in
' NNo v s""1186 “ k0t jih
m \ L‘> Odstlt °muniji - znatno : ‘ek obdelovalne zem-;V°l.iIhv?a l««.e konec decembra lan-in zadružni
'A	i"8, državni »n z«.
'JV	39_ v asti Arges imel
iti"f *
A
i
u
akeiit"11* kolektivizaciji, bi i' h 1 bj]0 v oblasteh Arges in V^Ostaii^k^učenih v zadruge «. oziroma 54 od-
i. °v
.n«
Hjt ”	imei samu
k^kov v °blasti Ploešti pa 46 ■ * «- Se obdelovalne zemlje. . zadnjih poročil, ki
^1kati,)P°Polni kvantitativni llf3tsl- Vni»	Ki
C Of’ in t0 v zadnjih
Sr 601
g
S
i,-
J« Sv l Posejati najmanj 7 l/ da . obdelovalne zemlje. J IX’1.000	Potrebnih naj-
!Sil- Poi„?8r°nomov samo za Ni ' 1» !	To ni majhno
,J*?k način pa je po-
Med svobodnimi poklici, dijaki in zemljiškimi posestniki največ kandidatov za manjša teroristična dejanja - Večja so monopol bivših častnikov, veteranov iz Indokine itd.
Nekega dne v marcu sta bila v Lavalu aretirana dva dijaka, sinova kmečkih posestnikov, ker sta po mestu, trosila oasovske letake. Eden teh je imel 15, drugi 17 let, v načrtu sta tudi imelg pognati v zrak radijsko anteno prefekture. Prav tako je bil v Castelneauju aretiran 35-letni zemljiški posestnik, pri katerem so našli velike količine orožja. V kraju Baselaire de Boucheporn pa je bil priprt lastnik gradu in posestnik nad 300 hektarov zemlje, katerega ime pa ni bilo objavljeno. Priznal je, da ima skrite v ribniku velike količine orožja. In ko so gasilci ribnik osušili, so na njegovem dnu res našli lepo namazane in v posebnih zabojih hermetično spravljene naravnost ogromne količine vsakovrstnega orožja.
V Toulousu je bilo aretiranih šest dijakov, ki so se pripravljali za vstop v vojaško akade-
mijo Saint-Cyr, pod obtožbo, da so v noči med 20. in 21. ter v noči med 28. in 29. januarjem izvršili vse plastične napade v mestu. Vsi ti dijaki pripadajo najboljšim meščanskim družinam. V Chateaurouxu je razpečaval oasovske letake sin nekega inženirja.
Tako nekako bi kazala kronika, tega — lahko ga imenujemo — malega terorja, katerega nosilci so pretežno iz vrst francoskega malomeščanstva. Večja in bolj »junaška« teroristična dejanja pa so rezervirana bivšim častnikom, veteranom iz Indokine, poujadistom, desperadosom,
Torej, kot omenjeno, manjša dejanja sabotaže, širjenja oasovske literature in letakov, naj-raznovrstnejše izražanje simpatij do nasilne politike desnice, posebno Salanovih morilcev, pa sodi v kompetence raznih svobodnih profesiomstov, dijakov in študentov iz boljših meščan-
skih družin, velikih zemljiških posestnikov in njihovih žena. In zelo značilno je, kar je nedolgo tega za, <al neki francoski desničarski časopis: «Zapori so polni najboljših meščanov Francije.« Pomeni, da so prav najboljši meščani Francije tisti, ki najbolj vneto podpirajo politiko francoskega desničarskega in profašističnega kriminala.
Res je značilno, da v zaporih, pod obtožbo sodelovanja s teroristi, ne najdeš niti enega delavca. Dejstvo je, da ne mali ne veliki teroristi malone v nobenem primeru ne izhajajo iz vrst preprostega delovnega sloja. Pač pa ima desničarski politični terorizem nenavadno plodno področje v provinci, posebno v tistih majhnih podeželskih mestecih, katerih «smetana» meščanov se je ustvarila iz nekdanjih kmečkih ljudi. Ti predstavljajo danes tudi hrbtenico desničarske in profašistično u-
Jtril8vbiakovVaa^u poljedelskih
gg.....................
, M? vršiinv’ k* se . je letos 1. 1*	\,V Bukarešti, je pod-
a	Air	ACUCMI, JC
liK latošn-8y°rOS Sp°r0Čil' da
Sfcfe hektarov,
njo pom]ad zorati še -	^------ da bi se
t /V” skl-JT nac'P pa je po-Nfo8*. ki d.U s Postavljenimi A. p! V3 t<L ki tudi	™ .n,nr.
S iz
,b»'

,V ^Sa1* tut*i n‘so majhne. !%i. "aloj, Se Postavlja še neka ■Si^ako ’ k’ ie treba tudi kakUstvariti nove kadre, ° razPorediti že ob-
;yu»ija
\ **'0oo r.azP°iaga danes z s- v,sokokvalificiranimi eterinarji ter 25.000
Jutri zvečer v Avditoriju nastop šole Glasbene Matice
Na akademiji šole Glasbene Mati ce, ki
_____________ bo jutri zvečer v Avditori ju, bo moški pevski zbor PD Pro-
sek-Kontovei izvajal tudi izvirno skladbo svojege pevovodje Ignaci ja Ote. Na sliki pevski zbor s Proseka in Kontovela
4
&
Niijhbi in v's°kokvalificiranimi !' Ve]tvSlif'Veter'narji ter 25.000 , .'anj!,Clranimi strokovnja-,a8iihi U. Rb je. med enimi
n .	k	meu	emuu
JV6 8ai: *akih 40.000. Poleg
iSk 'a?ajnV k' 1961 šl° skozi / VSeiie okrog 500.000 oseb.
1? Ort8 Porr,d se uradno izjavil sšl°Vatja,,^litev teh kadrov Pol ^oudarja se, da jih h1 tSi lVica v neposredni
X:Sihaiih je na držav'
kil rU- ’ kau d°kaj več kot v ^»Waio »i °r tudi, da mnogi ti ! boj-^hosti sistema in se katai^J0 ločiti od »mest-*• Postavlja se za-
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Okrepili boste vašo poslovno dejavnost Prijetno srečanje in pn jem'darila, ki ga pričakujete.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne spv ščajte se v tvegane poslovne akcije. Ukvarjali se boste s prijetnimi načrti za bodočnost.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Manjše finančne težave, kj pa jih boste lepo rešili. Prijeten večer v družini.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Uresničili boste načrt, ki se vam je zdel nemogoč. Pomagali boste prijatelju, ki je v težavah.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugodna prilika za vse, ki se ukvarjajo z risanjem in reklamo. Zabaven
fiHUP
večer z dobrimi prijatelji.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite objektivni v ocenjevanju vseh vprašanj, ki jih morate rešiti. Ne ozirajte se preveč na kritike zavistnežev.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Napredek vam je zagotovljen samo v sodelovanju s prijatelji. S treznim nastopom boste pomirili vaše najbolj goreče nasprotnike. '
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22. 11.) Zaupajte samo lastnim mo-
čem. Konec tedna prijetno potovanje. Zdravje odlično.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Opreznost v pogovorih z nadrejenimi. Zagotovili si boste ljubezen mlajših. Zdravje dobro.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Sreča je na vaši strani, vendar bodite oprezni. Samo z diskretnostjo boste ohranili staro prijateljstvo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Odlične poslovne ponudbe, toda za njimi ni vse v redu. Družinske izkušnje, naj vam bodo v pouk.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izgubljajte časa, nemudoma uresničite vaše zamisli.
smerjene tako imenovane neodvisne stranke.
Zanimivo, da večina teh ljudi iz vrst tako imenovanih svobodnih poklicev, iz vrst dijakov in zemljiških posestnikov, aretiranih zaradi podpiranja ali sodelovanja z O AS, niti ne vedo, čemu so to delali, ne najdejo najmanjšega argumenta, da bi branili svoja dejanja, ali jih skušali opravičiti. Pogosto pa se dogaja, da se je eden ali drug v to sključil iz povsem osebnih razlogov, da bi se tako, postavimo, maščeval komunističnemu županu ali kakemu golističnemu priskledniku, ali pa, ker je hotel biti soudeležen v važnem podvigu, se otresti monotonosti vsakodnevnega puščobnega življenja, ki se v njem. kot sami pravijo, duše itd. V resnici pa so to samo posledice strahu, ki prežema francosko ja-ro gospodo iz malomeščanskih vrst ,ker se jim nekaj ruši pod nogami, nekaj, v kar so trdno verjeli in čemur se bo treba zdaj odpovedati, zakaj razvoj se pač ne bo ustavil na mejah Francije, kot si to oni želijo. Posledice tega se hkrati, in posebno pri mladini, izražajo v neki domala grozljivi pasivnosti do življenja, skrajni asocialnosti ter indolenci,
Ko je nekega študenta, sina inženirja, ki je hotel pognati v zrak stanovanje pisatelja Andreja Malreauxa, pri čemer je izgubila vid neka majhna deklica, sodnik vprašal: «Ali se ne sramujete za to, kar ste storili temu nesrečnemu otroku?« — je ta odgovoril: «2al mi je, toda kaj morem jaz za to.»
Sledečega dne je pri Issy le Moulineauxa zaradi terorističnega napada zletel v zrak kamion, bilo je pri tem več mrtvih in ranjenih. Ob tej priliki je reporter Expressa ugotovil, da so revnejši ljudje reagirali na to z ogorčenjem, imenitnejši pa s pasivnostjo in neprizadetostjo. Zupan, ki ga je nameraval prositi za intervju, se mu je skušal izmakniti, ko se mu to ni posrečilo pa je reporterja zaustavil: «Ne dajem nobenih izjav, moje mnenje in čustva se tičejo samo mene, vsak naj gleda zase, tu ne bomo uganjali politiko.«
Potem je tu še primer San-chez, ki s skrajno brezobzirnostjo osvetljuje duhovno, človeško in socialno podobo današnjega povprečnega francoskega me-ŠČ3HB
Sanchez je bil učitelj v neki šoli na jugu Francije. Zatem je bil odpuščen, ker se je izvedelo, da je bil, kot rezervni častnik, v Alžiriji do smrti mučil neko alžirsko ženo in njene otroke. To dejanje je tudi sam priznal, vendar ga je sodišče, kot je bilo ta čas v Franciji navada, oprostilo. Šolske oblasti pa so navzlic temu stale na stališču, da človek, ki je storil tako dejanje, ne more biti dober vzgojitelj otrok, zaradi česar ga niso hotele več sprejeti v službo. In kaj se je zgodilo? Tako starši otrok kot župan so se temu uprli, češ, da je Sanchez dober učitelj, za politiko pa da se oni ne brigajo, in zahtevali, da se ponovno namesti.
Tako kaže danes podoba francoskega predstavnika tistega tretjega stanu, ki je še pred ne-
kaj generacijami predstavljal vzor vsem, ki so se borili za: svobodo, enakost in bratstvo.
Januarja so teroristi OAS »plasti-ciralin stanovanje filozofa Sartra
popolnejši, bom dodal, da je značilnost NSZ tudi v tem, da razvija svojo dejavnost na vseh področjih javnega naprednega udejstvovanja, da se udejstvuje med ženami in mladino, v sindikatih in mnogih drugin množičnih organizacijah, da aktivno sodeluje v pokrajinski in deželni zvezi demokratičnih občin v pokrajinski in vsedržavni #Kmečki zvezi«, kjer ima možnost braniti interese svojih članov in Slovencev, da soupravlja štiri slovenske podeželske občine in po svojih izvoljenih zastopnikih sodeluje v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu.«
»Posebej moram poudariti — je nadaljeval dr. Dekleva — da se NSZ v vseh teh številnih organizacijah in upravnih organih, dosledno bori za pravice slovenske manjšine in zlasti da budno pazi in ko je potrebno primerno podpre vse napore manjšine na prosvetnem, kulturnem in na drugih toriščih javnega življenja.«
Po tem svojem uvodu, ki je bil bolj prikaz izvora in bistva Neodvisne socialistične zveze ter njene dejavnosti, je dr. Jože Dekleva prešel na osnovno vprašanje referata, in sicer na stališče Neodvisne socialistične zveze do slovenske problematike. Vendar je v svojem nadaljevanju najprej prikazal, kako so na nacionalno vprašanje gledali razni ideologi in teoretiki, začenši z avstro-marksistom dr. Rennerjem, nadalje je omenil še dr. Bauera, da bi nato prešel na slovenske ideologe socialne demokracije Etbina Kristana in dr. Henrika Tumo, nato dalje še dr. Prijatelja ter še dr. Kreka in Mahniča in da bi se nekoliko bolj na dolgo ustavil pri tolmačenju narodnostnega pojma, kot ga je podal, Edvard Kardelj, ki govori o narodu kot zgodovinskem, socialno-ekonom-skem m kulturno-političnem pojavu m pri tem razvija naslednje misli:
«2e danes nastajajo najrazličnejše mednarodne organizacije e-konomskega sodelovanja, ki dokazujejo, da zavest o skupnosti ekonomskih interesov prerašča nacionalne meje in sega na mnogo širša področja. Ni dvoma, da bo z napredkom proizvajalnih sil in z nadaljnjim razvojem socialističnih odnosov na svetu ta zavest vse bolj prevladovala, z njo vred pa tudi spoznanje o potrebi še širšega koordiniranja in sodelovanja v svetovnem merilu in na velikih teritorialnih področjih. Ozko nacionalistično se bo nujno umikalo obče človeškemu, nacionalno-kul-turne meje pa se bodo zabrisovale pod močnimi tokovi intenzivne kulturne izmenjave mež raznimi deli sveta. To je proces spajanja narodov, ki ga neizbežno nosita s seboj družbena delitev dela e-pohe, v katero človeštvo stopa, in socializem... Ni dvoma, da so danes mnogi narodi po svoji kulturni strukturi že mnogo bliže drug drugemu, kakor so si bile na primer še pred dobrimi sto leti različne pokrajine enega in istega naroda. Narodi, ki bodo po svojih najbolj progresivnih družbenih silah spoznali neizbežnost takega razvoja in se zavestno v duhu socialističnega internacionalizma vključili vanj, bodo lahko največ prispevali k napredku človeštva in k svojemu lastnemu napredku, nasprotno pa mora ozkosrčno nacionalistično zapiranje vase neizbežno prive-
sti do zaostajanja in do materialnih ter političnih neuspehov. Spajanje narodov v tem smislu, seveda, ne pomeni isto, kar pomeni spajanje jezikov, nacionalnih posebnosti v kulturi itd., ali nasilna, oziroma forsirana asimilacija malih narodov. Nasprotno, kakor je ustvarjalna samostojnost individuuma pogoj zdravega razvoja socialističnega kolektivizma v gospodarskem in družbenem upravljanju, tako je tudi neodvisnost in samostojnost družbenega in kulturnega razvoja naroda pogoj za vse ožje sodelovanje in zbliževanje narodov.«
Ta del svojega referata je dr. Jože Dekleva zaključil spet s citatom Edvarda Kardelja, ki pravi:
«Pot zbliževanja in spajanja narodov potemtakem ne vodi preko asimilacije, ali celo spajanja jezikov. Nasilna sredstva, ki naj bi delovala v tej smeri, ne morejo biti nič drugega, kakor izraz kapitalističnega imperializma, ali birokratsko despotičnega hegemonizma. Take tendence bodo vedno naletele na odpor narodov, na okrepljena čustva nacionalizma in zapiranje vase«.
(Nadaljevanje sledi)
Iz umetnostnih galerij
E. Zenari
v«Občinski»
V	razstavnem katalogu nam posrečeno predstavlja Ernesta Zenarija, ki razstavlja v Občinski galeriji, konservator mestne Moderne galerije Giulto Monte-nero, slikar sam pa je v katalogu ponatisnil več navedkov o-beh očetov abstraktnega slikanja, Kleeja in Kandinskega. Ti natJedki so pač tu v opravičilo dejstva, da je Zenari zadnja leta zaplaval v abstraktni tok, v katerega se je potemtakem potopil iz nuj-nostne notranje potrebe po osvežitvi svojega ustvarjanja, in nikakor ne zaradi želje po vzbujanju pozornosti, saj so njegove tovrstne slike na poslednjih skupnih razstavah ostale bolj v ozadju splošnega zanimanja,
Zenarijevi « Prostorninski ideogramih so se pojavili lani novembra na sindikalni razstavi, a sedaj jih razstavlja množično v 24 akvarelih in 8 temperah. Vsa ta dela pa niso na enaki kakovostni višini. Nekateri akvareli so premalo dodelani in sličijo barvnim osnutkom za popolnejšo sliko, kot sta na pr oni dobri sliki na osrednji steni, v katerih prihaja do veljave vse to, kar nam more v tej izraznosti Zenari pokazati.
Nje vrhunce pa najdemo še v nekaterih manjših akvarelih, do-čim v ostalih večinoma pogrešamo doslednejše izoblikovanje vodilne zamisli, ki je prvenstveno v stranskem razčlenjevanju navpičnic,
V	tako zasnovanih podobah t*» spe krepkeje podati valovanje nečesa netočno opredeljenega, kot pa v nekaterih temnih temperak, ki jih preprezajo lokoobrazne r• ti jarkih barvnih utrinkov.
MILKO BAMBIČ

|Si
rai
Radio Trst A
7.00: Koieaar; 7.60. Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45:	Vrtiljak; 12.30:
Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba no željah; 17.00: Ansambel Carla Pacchiorija; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15:	Umetnost, knji-
ževnost in prireditve; 18.30: Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtorjev; 19.15:	Glasbeni
kaleidoskop; 20.00: Šport; 20.30: Gospodarstvo in delo; 20.45: Orkester Riccardo Santos; 21.0Q: Koncert operne glasbe; 22.00: Giovanni Procacci:	»Grofič«;
22.20: Glasba za klavičembalo; 22.45:	Terry	Sibbs in njegov
orkester.
Trst
12.25: Tretja stran; 14.20: Slavne sodne razprave v Trstu; 15.35: Orkester p.v. Guida Cergolija.
Petek. 1». npriln ltt«2
8.30: Omnibus; 10.30: Sola, nato nadaljevanje Omnibusa:	12.00:
Najnovejše; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Petrolini in Sordi; 15.30: Tečaj angleškega jezika; 15.55:	Vreme na ital. morjih,
16.00:	Program za najmlajše;
16.30: Rotondo in njegov orkester; 16.45: Mednarodna univerza Marconi; 17.50: Svet v jazzu; 18.30: Enotni razred' 19.00: Oddaja za delavce; 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00; Simfonični koncert; 22.45:	Plesna
glasba.
II. program
9.00:	Jutianje vesti;
Glasbena oddaja; 11.00: za vas, ki delate; 14.00: gat in T. Osborne; 15.00: pesmi; 15.45: Glasbeni
10.00: Glasba X. Cu-Album karnet;
Koper
6.15:	Jutranja glasba; 7.00:
Prenos RL; 7.15. Glasba za dobro jutro; 7.45: Tečaj italijanskega jezika; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po željah; 12.40: Turistična oddaja; 12.45: Glasba po željah, drugi del; 13.40: Akademski zbor «Tone Tomšič«; 14.00: Vedro in popularno; 14.30: Iz dunajskih operet; 15.30: Domače aktualnosti; 15.40: Glasbena medigra; 16.00: Glasovi in orkestri; 16.30: Današnje teme; 16.40: Skladatelj Antonio Smare-glia; 17.40:	Prijetne melodije;
18.00: Prenos RL; 19.00: Kvintet Art Van Damme; 19.30: Prenos RL; 22.15: Kai Winding; 22.35: Komorni koncert; 23.00: Prenos Radia Ljubljana.
Nacionalni program
6.30: Vreme na ital. morjih;
16.00: Program ob štirih; 17.00: Raziskujmo Ameriko; 17.30: Plesni karnet; 20.30:	Gran gala;
21.45:	Pogovorimo se o tem;
22.15: Večerna glasba.
III. program
17.00:	Vivaldijevi koncerti;
18.00:	»Večni divjak«; 19.00:
Italijanska zgodovina 1915-1945; 20.00:	Vsakovečerni koncert;
21.30: James Hanley: »Sprehod po svetu«; 22 25: Gledališki pregled; 22.55: Janačkove skladbe; 23.20; Novoafriški pripovedniki.
Slovenija
5.00: Dobro jutro!; 8.05: Odlomki iz oper; 8.35: Dvajset zabavnih minut j 8.55:	Pionirski
tednik; 9.25: Za mlade ljubitelje glasbe; 10.15; Od tod in od ondod; 11.00: Dukas: Villanella; 11.08: Torelli: Koncert za trobento in klavir; 11.15: Naš podlistek; 11.35:	Melodije; 12.05:
Ansambel Borisa Kovačiča; 12.15:
Kmetijski nasveti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvestila; 13.30: Baritonist Dietrich Fischer. 14.00: Radijska šola; 14.35:	Zabavna
glasba; 15.20: Škerjanc: Štiri di-tirambične skladbe; 15.40: Oboist Ugo Portograndi; 16 00:	Vsak
dan; 17.05: Od Mozarta do Bartoka; 18.00: Aktualnosti doma in po svetu; 18.10: To si želim!; 18.45- Iz naših kolektivov; 19.05: Prokofjev: Iz opere Zaljubljen v tri oranže: 20.CO: Corelli: Con-certo grosso; 20 15: Zunanje-po-litični pregled; 20.30: Glasbena medigra; 20.35: Hammond orgle; 20.50: Odmevi iz Varšave; 21.35. Veliki orkestri- 22 15: Oddaja o morju; 23.05: Pri naših skladateljih.
Ital. televizija
8.30, 14.00 in 16.20 Sola; 17 30: Program za najmlajše; 18 30 Dnevnik; 19.10: Magija atoma; 19-25:	Glasbeni karnet; 20.20:
Šport; 20.30: Dnevnik; 2105: Anton Cehov:	»Striček Vanja«;
23.25: Dnevnik.
DRUGI KANAL
10.30 Radio in televizija za šport; 21.10: Detektivka. »Svinčeni vojački«, 22.00 Dnevnik; 22.20: Gazzolo nam predstavlja Charles- Aznavourja; 22.40: Pes. nik Leonardo Sinisealli,
Jug. televizija
RTV ueogrno 18.30:	Tajni
dnevnik dr. Hudsona, film; 19.00: Magazin vsakdanjih skrbi; RTV Ljubljana 19.30: Doma in na tujem; RTV Beogiad 19.30 Slike in skulpture JRT:	20.00: TV
dnevnik; RTV Ljubljana 20.20: S TV po svetu: Gana; 20.35: Spoznavajmo svet in domovino, javna oddaja; RTV Zagreb 20.20: TV dnevnik.
Goriška sindikalna kronika
Odobrena pogodbena nagrada delavcem oddelka «FIOCCO>
Danes dopoldne se katov
bodo nadaljevala pogajanja zastopnikov sindi-
in ravnateljstva o ostalih vprašanjih
Delavska zbornica nam je poslala tiskovno obvestilo o včerajšnjih pogajanjih na sedežu Zveze industrijcev v Go. rici med zastopniki sindikalnih organizacij in ravnateljstvom podgorske tekstilne tovarne. Med dolgo in težavno razpravo so proučili zahtevi sindikalnih organizacij po določitvi višine tovarniške proizvodne nagrade- delavcem predilnice in oddelka «FIOC-CO» kakor tudi pogodbene proizvodne nagrade delavcem • FIOCCO. za leto 1962.
Predstavniki, obeh strank so sprejeli sklep o izplačilu pogodbene nagrade delavcem oddelka «F!OCCO» za leto 1962. Specializirani delavec bo prejel mesečno 3.731 lir (lansko leto 2.665 lir), kvalificirani delavec 3.325 (lansko leto 2.775 lir), navadni delavec 3.150 lir, (2.250 lir), težak in ženske 2.450 lir (1.750 lir).
Kar se tiče tovarniške proizvodne nagrade za delavce predilnice in oddelka «FIOC-CO» so sindikalne organizacije sporočile še svoj zadnji predlog, po katerem naj bi specializirani delavci prejeli
19.000	lir, kvalificirani delavci
18.000	lir, navadni pa 17.000 lir letno. Ti zneski veljajo tudi za žensko delovno silo, ki spada v zgoraj omenjene kategorije.
Ravnateljstvo bo na te pred. loge odgovorilo na današnji seji z zastopniki sindikalnih organizacij, ki bo ob 10. uri na Zvezi industrijcev.
Za ostale manjše zahteve ie ravnateljstvo odgovorilo, da se strinja z izenačenjem plač delavcev v hidrocentrali in termični centrali kakor tudi z uvedbo akordnega dela za delavce, ki v nočni izmeni polnijo baterije. Na današnjem sestanku pa bodo govorili o zahtevi delavcev oddelka «FIOCCO» po znižanju delovnega časa, uvedbi doklad za zdravju škodljiva dela ter reviziji kvalifikacij.
Drugi dan stavke šolnikov
Po vseh italijanskih osnovnih in srednjih šolah so šolniki tudi včeraj, drugi dan
IlllimilllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIŠIIIIIIIIIIIIIIII

stavke, enotno stavkali. Nekaj primerov stavkokaštva so zabeležili samo v Tržiču in njegovi okolici.
Na slovenskih šolah pa je bila udeležba v stavki zelo lazlična. Dasiravno je sindikat slovenskih šolnikov pozval svoje člane naj včeraj prenehajo a stavko, je večina učiteljev, ki poučujejo na slovenskih šolah, tudi včeraj o-stala doma, ker so se ravnali po navodilih vsedržavnih, sindikalnih vodstev. Stavkali so-tudi nekateri profesorji na nižjih srednjih šolah.
Kakor smo lahko ugotovili, je vladala med slovenskimi šolniki velika dezorientiraios*., ker člani niso imeli prilike, da bi se predhodno posvetovali s sindikatom o načinu vodenja borbe. Predvsem velja to za učitelje, ki so bili, kakor so nam povedali, popolnoma odsotni pri določanju sindikalne borbe.
ter z zastopniki ekonomskih in kreditnih ustanov. Med temi naj omenimo predsednika pokrajinske uprave, župana iz Gorice in Tržiča, generalnega ravnatelja hranilnice, predsednika avtomobilskega kluba, predsednika Zveze industrijcev iz Tržiča, Zveze obrtnikov iz Gorice in načelnika kmetijskega nadzorništva, Razgovar-jaii so se o skupni akciji v korist nekaterih ekonomskih področij, predvsem pa Tržiča.
Na sestanku v Tržiču so ustanovili pripravljalni odbor za ustanovitev industrijske cone. Razpravljali so še o okre-pitvi tržiškega pristanišča, o gradnji avtomobilske ceste Palmanova - Gorica - Ljubljana ter o delovanju krožnega sklada in goriške proste cone.
Chientaroli odgovarja Bergomasu
Večji prispevek države
n namakanje polja pri Krminu
Izkoristili bodo tudi ugodnosti ^zelenega načrta*
Pokrajinski svetovalci Ber-gomas, Marizza in Papais so zahtevali z resolucijo, poslano pokrajinskemu predsedniku, naj svet odloži terjatev prvega obroka prispevka za melioracijo krminsko-gradiške-ga namakalnega sistema in doseže gradnjo tega objekta v celoti na državne stroške.
Predsednik je odgovoril, da je komisar s sklepom od 5. oktobra 1961 sporočil članom posvetovalne komisije, da bodo morali člani z letom 1962 plačati 1.600 lir prispevka za vsak hektar namakanega zemljišča.
Nadalje je predsednik odgovoril, da je ministrski svet odobril zakonski osnutek za uvrstitev konzorcija v prvo kategorijo, kar bo imelo za

Seja pokrajinskega odbora ANPI
«M. i.» o stavki šolnikov
Prejeli smo in objavljamo:
V zvezi s tridnevno vsedržavno stavko profesorjev in učiteljev, ki so jo proglasile sindikalne organizacije šolnikov ter v zvezi s čudnim stališčem sindikata slovenskih šolnikov v Gorici izjavljamo:
1.	Pozdravljamo odločitev ogromne večine slovenskih šolnikov v Italiji, da se je pridružila vsedržavni stavki.
2.	Ugotavljamo, da je del šolnikov po uradnem sklepu sindikata slovenskih šolnikov v Gorici že po prvem dnevu prekinil stavko, medtem ko slovenski šolniki na Tržaškem in deloma tudi na Goriškem svojo sindikalno borbo še nadaljujejo.
3.	Obsojamo sklep sindikata slovenskih šolnikov v Gorici, ker ruši stanovsko solidarnost ter podpira umetno in škodljivo delitev slovenskih šolnikov in s tem vse slovenske manjšine na dve kategoriji: tržaško in goriško.
4.	Taka delitev, ki je v skladu s težnjami uradnih italijanskih oblasti do nas, samo škoduje naporom, ki jih vlagajo vse slovenske politične in kulturne organizacije, da se po enotnem merilu priznavajo pravice naši manjšini na Tržaškem. Goriškem in Videm, skem.
Za tajništvo Mladinske iniciative:	Peter	Sancin, Igor
liozmina, Vito Primožič, Bogo Samsa in Vito Svetina.
----«» - —
:
C
KINO

I
CORSO. 16.30: «Madam iz Sans Genea«, S. Loren in R. Hos-sein. Italijanski barvni film v cinemascopu.
VERDI. 16.00: «Eden, dva, tri», J. Cagney, H. Puchhols, P. Tssin. Ameriški črno-beli f;lm.
V ORIA. 17.15:	((Oficirski
. i.abniki« (Gl) attendenti), h, iiascei in D. Gray. Italijanski fiim.
CENTRALE. 17.00: »Potni list za Canton« (II passaporto per Canton), R. Basehart in A. Seyler. Ameriški barvni film.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI ALBANESE, Korzo Italia št. 89. tel. 24-4b.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 15,8 stopinje ob 14. uri, najnižjo 5,8 stopinje ob 2. urj ponoči. Povprečne dnevne vlage je 74 odst.
bilo
Ustanovili so odbor za industrijsko cono
Priprave za proslave 17-letnice osvoboditve
posledico, ko bodo zakon izpopolnili, da se bo državni prispevek zvišal od sedanjih 87,50 odst. na 92 odst. S tem pa se bo tudi znižal prispevek, ki ga bodo plačali zasebniki.
Komisar konzorcija je vložil prošnjo, da bi na podlagi čl. 24 »zelenega načrta« država izplačala predujem na bodoča dela, kar bo zelo koristilo vsem kmetom, ki imajo njive na tem področju.
----a«----
Odločitev, ki jo pozdravljamo
Odbor priporoča enotne proslave vseh protifašističnih sil
V ponedeljek je bila v Gradiški seja pokrajinskega odbora ANPI, kateri so prisostvovali tudi predstavniki posameznih vasi. Razpravljali so o proslavi 25. aprila, 17-letnice osvoboditve.
Pokrajinski odbor ANPI je zadovoljen s pobudami, ki so v teku po raznih krajih naše pokrajine, da bi se na enotni podlagi z ostalimi partizanskimi organizacijami, demokratičnimi ustanovami in občinskimi upravami dostojno proslavila ta pomembna protifašistična obletnica. Odborniki nadalje pozdravljajo in priporočajo sodelovanje vseh političnih, socialnih in kulturnih sil naše pokrajine, ki se na protifašistični osnovi borijo za uresničitev ustive
Proslave bodo v Gradiški, Foglianu, Romansu, Ronkah, Škocjanu, Pierisu, Doberdobu in drugih manjših krajih. V Tržiču pa so se zastopniki šestih protifašističnih političnih strank sestali, da bi naslovili proglas na prebivalstvo Tržiča, mesta odlikovanega s srebrno medaljo, ki je za odporniško gibanje žrtvovalo 256
;oseb.
v Tržiču
V zadnjem času se je izredni komisar trgovinske zbornice dr. Vincenzo Palisi večkrat sestal s pokrajinskimi in občinskimi predstavniki oblasti
Občni zbor goriške zadruge
Goriška zadruga, s
nabavno
sedežem
prodajna v Gorici
V nedeljo, 15. aprila bo oh 16.30 gostoval v prosvetni
dvorani v Gorici. Verdijev korzo št. 13
PEVSKI ZBOR <LIRA»
iz KAMNIKA (Slovenija)
Na sporedu so skladbe Gallusa, Mozarta, Dvoraka, Volariča, Prelovca, Venturinija, Adamiča, Simonitija, Kuharja, Marolta, Vrabca ter črnske duhovne, ruske, dalmatinske in slovenske narodne pesmi.
Vstopnice se prodajajo od torka dalje na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoli 1 ter pri blagajni eno uro pred pričetkom predstave.
Cene: sedeži 400, 300. stojišča 200, dijak) 100 lir.
Ul. Bosco, bo imela v nedeljo 15. aprila svoj redni letni občni zbor, ki bo v dvorani prosvetnega društva v $tan-drežu.
Dnevni red zborovanja je običajen in bodo na njem odborniki podali poročilo o poslovanju zadruge v preteklem letu. Obenem se bodo člani ob tej priliki pogovorili o bodočem delu zadruge in o razdelitvi čistega dobička.
Odbor vabi vse člane k polnoštevilni udeležbi.
Prometna nesreča v Sovodnjah
Ob 20.15 so z rešilnim avtom ZK pripeljali v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Ve-neto 65-letno Caterino Cuzmin iz Ul. Giš Impero 24 v Sovodnjah. Dežurni zdravnik ji je pri pregledu ugotovil poškodbe na hrbtenici in na kazalcu leve roke. Pridržali so jo na zdravljenju za 20 dni. Cuzminovo je nekaj prej po-
Sindikalna stroka eFedertes-sili — CISLs je te dni poslala slovenskim delavkam in delavcem pod gorske predilnice ciklostilirano obvestilo, ki se takole začenja:
«Prijateljem Slovencem v podgorski predilnici. — Prvikrat smo tu, da se pogovorimo naravnost z vami o demokratičnem sindikatu, o uspe-j hih, ki smo jih dosegli, in o | načrtih, ki jih imamo za bližnjo prihodnost v tovarni. To seveda zahteva tudi kratek obračun, ki ga mi tu podajamo v trenutku, ko se pripravljamo na nove volitve za obnovitev notranjih komisij.»
V nadaljevanju navajajo uspehe, ki jih je organizacija dosegla v preteklosti, ter zaključuje s pozivom, naj volijo za sindikalno listo sFedertes-sili — CISLs, ki je na drugem mestu na glasovnici.
Vsi slovenski delavci in delavke, ki delajo v podgorski tekstilni tovarni, so prav gotovo z zadovoljstvom sprejeli odločitev sindikalne organizacije CISL, da se s slovenskimi delavci pogovarja v slovenskem jeziku. Želeti bi bilo, da bi to načelo, ki je povsem v skladu s priznanjem naših na-rodnih pravic, obveljalo v slehernem odnosu sindikata do našega človeka, da bi skratka postalo načelo, ki bi se ne izvajalo samo pred volitvami, kadar gre za slovenske glasove, ampak tudi v vseh drugih oblikah sodelovanja. Samo na takšen način se bodo odpravile posledice fašizma ih se bo vzpostavila narodna enakopravnost, ki si jo želimo na vseh področjih delovanja in ustvarjanja slovenskega človeka.
Košarkarsko prvenstvo moške A lige
Kljub porazu favorit
se
za
Treviso L ligo
Slaba igra Philca v Ravenni
Se dvoje kol in tudi A liga košarkarskega prvenstva bo zaključila svoja letošnja tekmovanja.
Iz tedna v teden se bolj in bolj stopnjuje zanimanje in ob.
enem borba za prva mesta v vsaki skupini, mesta, ki bodo omogočila boljšim ekipam direktni vstop v najvišjo ligo.
Doslej je znano le ime dveh klubov, ki bosta z gotovostjo deležna tako velike čeprav zaslužene sreče. Partenope in Ex Massimo, ki imata dve oziroma tri točke naskoka in sta skorajda nedosegljiva. Bolj zanimiva, izenačena in napeta je
borba v ostalih dveh skupinah. V C skupini imamo praktično
vozil v vasi motociklist, ki ji je povzroči! zgoraj omenjene rane.
----«»----
Na glavo mu je padel angleški ključ
16-letni delavec Franco Cam. pana iz Trsta Ul. Apiani 5, dela v nebotičniku v Ul. Vittorio Veneto. Včeraj popoldne je z angleškim ključem odpiral jeklenko s kisikom, ki jih uporabljajo za varjenje. Nesreča pa je hotela, da mu je ključ zdrsnil iz rok in mu padel na glavo. Povzročil mu je več ran na temenu. Po prejeti zdravniški pomoči v bolnišnici je odšel domov, kjer se bo zdravil 3 dni.
----«»----
Padel z zidarskega odra
Ob 15.20 so sprejeli v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 58-letnega Luigia Micheluzzija iz Gorice, Ulice Rosario 12, ker se je pri padcu z zidarskega odra pri ka pucinski cerkvi ranil v čelo. Okreval bo v petih dneh.
Otroci
Fulvio
stanujoč
si ne prizanesejo
Padovan, star 6 >t, v Ul. eoni 39, se je včeraj popoldne igral s sovrstniki. Med njimi je prišlo do prepira in nekdo ga je z lopatico udaril po glavi. Presekal mu je kožo na temenu. Okrvavljenega in jokajočega dečka so odpeljali v bolnišnico, kjer so mu rano obvezali. Poslali so ga domov, kjer se bo zdravil 3 dni.
Padec motociklista
Ob 21. uri so sprejeli v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto 20-letnega Luigi-ja Portellija iz Ul. Bassano št. 5 v Gorici. Portelli si je pri padcu s svojim motociklom povzročil rano na čelu, ozdravljivo v 8 dneh.
38-letnega šoferja Maria Ber-nardinija iz Ul. Mattioli 10 v Gorici so ob 16.30 sprejeli v civilno bolnišnico, kjer bo ostal na zdravljenju 20 dni. Bernardini si je med delom zlomil desno piščal. Vzroki nesreče niso znani.
tri ekipe z istim številom točk: AirOnesta, Prealpi in Gira. Z vso verjetnostjo bo ime bodočega prvoligaša prišlo na dan po medsebojnih spoDadih.
Tudi v D skupini Je borba za prvenstvo nekoliko poživela. Ker je to pot Don Bosco počival, je za presenečenje poskrbela goriška Safog, ki je na lastnih tleh prisilila na predajo vodeči Treviso. Goričani i-majo ekipo, ki predstavlja pravo zagonetko. Nikoli ni mogoče vedeti kaj nam bo pripravila: zadnje čase je zaigrala bolj mlačno, zdaj pa si je privoščila kar Treviso in s tem povečala Reyerju in Udinese možnost pozitivnega zaključka zasledovanja.
Kljub porazu pa ostane Treviso še vedno glavni favorit za prvo ligo. Res, da ima pred seboj še kočljivo tekmo, s tržaškim Don Boscom. Tekmo bodo odigrali doma in zato o-stanejo še vedno favoriti.
Reyer je s težkočo in z eno samo točko razlike odnesel iz Roseta obe točki in prav ta zmaga nad Fidesom mu daje še nekaj upanja za končni uspeh. Beneška ekipa bo v nedeljo imela lahek posel z ekipo Camplija, vendar bo v zaključnem kolu morala v Gorico.
Udinese se je vrnila iz Ra-venne s polnim košem in za zmago ji ni bilo treba veliko truda. V medsebojnem srečanju pepelk je Campli pokazal le za spoznanje boljšo igro od D’Alessandra in je ob podpori domačih navijačev, poslalo v nasprotnikov koš le eno žogo več kot nasprotniki, kar je bilo dovolj za poln izkupiček.
Tržaški Philco pa je v Ravenni zaigral brez vsakega elana. Nepričakovano je prešel v vodstvo v začetnem delu igre, a je odpovedal kakor hitro so domačini pospešili tempo igre in zaigrali bolj moško. Tržačani so nastopili brez vsake volje in kratkomalo odpovedali kakor, da bi jih izid tekme in tekmovanja sploh ne zanimal. Rezultati nedeljskega kola: Stamura - Philco 55:48 Udinese- Soja	61:55
Reyer - Fides	61:60
Campli - D’Alessandro 57:55 Safog - Treviso	47:46
P.zio
ZA EVROPSKI POKAL
Košarkarji Olimpije premagali Antvverpse 90:56 (40:27)
LJUBLJANA, 12. — Domača Olimpija se je uvrstila v pol-
finale košarkarskega turnirja za evropski pokal. Ljubljanča-
ni so v sredo zvečer premagali pred 3000 navijači belgijske go. ste Antvverpse s precejšnjo razliko v koših, s čimer so jih, pa čeprav se je prva tekma na belgijskih tleh končala z zmago (za samo štiri točke razlike), izločili iz nadaljnjega de. la tekmovanja.
Olimpija se bo v polfinalu spoprijela z zmagovalcem srečanja Real Madrid - Legija
					
Prijateljsko srečanje v odbojki
Moški in dekleta Bora zmagoviti nad Sežano
Bolj napeta tekma deklet - Tržačani premočni za Sežance
Sinočnji dvoboj v odbojki med Bor in TVD Partizanom iz Sežane igralce in igralke učinkovit trening. Posebno moška vrsta Bora, ki tekmuje v prvenstvu C lige, je imela priložnost, da pazi predvsem na vigranost. Tekmeci so bili sicer prešibki Borove igralce, ki so z
športnim združenjem je predstavljal za vse
njimi razpolagali po mili volji. Nič čudnega torej, če so Tržačani odpravili sežanske igralce s 3:0. Da je bila premoč absolutna povejo seti, ki so se končali 15:7, 15:3, 15:1. O tej tekmi zaradi razlike med nasprotnikoma ni tre bo dosti povedati razen dejstva, da so bili domačini zelo živahni in predvsem uspešni.
Bolj zanimivo in napeto je bilo -srečanje ženskih ekip obeh društev. Tržačanke so se morale boriti do skrajnosti, da so spravile nasprotnice na kolena s 3:1. V prvem setu so kmalu povedle in ohranile razdaljo, katero so celo povečale. V drugi igri pa so Tržačanke nekoliko popustile in se zmedle, kar je bilo dovolj, da so Sežanke z ostrimi napadi u-spešno zaključile set. V tretjem nizu je bila borba najostrejša, ker sta se obe ekipi zavedli važnosti te igre. Po začetni več ali manj enakovredni igri, so domačinke prešle v napad, ki jim je prine-
le do konca in zmagale. V zadnji igri večera pa sp bile gostje zaradi ustrujenosti plen Tržačank, ki so brez tež koč in z mirno igro prišle do zmage. Končni izid ženskega srečanja Bor-Sežana je 3:1 (15:6, 11:15, 15:9, 15:4).
Za Sežano so v moški vrsti nastopili Fait, Ukmar, Sirca, Vrabec, Tomc, Trebeč, Velkavrh, Tavčar tn Marolt, v ženski pa Kinezelj, Renčelj, Li-panje, Ceh, Prhavc, Orel in Ravber.
Bor pa je poslal na igrišče izmenoma vse svoje najboljše sile. V moški ekipi so nastopili Jurkič, Cej, S. in W. Veljak, Mijot, Škrinjar, Drašič, Orel in Klabjan, v ženski pa Pavlet ičeva. Orlova, Zavadla-lova, Hmeljakova, Rauberjeva, Batistova, Mijotova in Regentova.
NOGOMET
--	-	--j--->	j'' f"	- *»uioiciuauiu 1J1CI
sel prednost. Tega so ohrani- I dom in Benfico.
LIEGE, 12. - Real Madrid se je uvrstil v finale turnirja za pokal prvakov. Po zmagi s 4:0 na domačem igrišču, so Spanci premagali belgijski Standard tudi v povratni tekmi z 2:0 (0:0).
Finale turnirja bo 2. maja v Amsterdamu med Real Madri-
(Poljska). V prvi tekmi so zmagali Poljaki, ki bodo morali 14. t. m. braniti to prednost na španskih tleh.
Ljubljančani so že v prvem delu igre pometli s tekmeci, tako da njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu. Z rezultatom 40:27 v korist Ljubljančanov so šli igralci počivat in med drugim delom igre se je razli-da povečala še na 90:56 v korist jugoslovanskih prvakov. Olimpija je nastopila v sledeči postavi: Kandus (2), Daneu (29), Lokar (4), Dermastja (18), Logar (8). Jelnikar (10), Mul-ler (10), Bašin (3). Kapelj (6). Sodila sta Uberal (CSSR) in Sussi (Italija).
PLANINSKO —
ORIENTACIJSKI
POHOD
SPD priredi tradicionalni
planinsko-orientacijski pohod
V NEDELJO, IS- T,,j| Odhod v ekipah ob ’ , OD SPOMENIKA BAZOVICI
že"
ne &
Ekipe so lahko moške ali mešane, de na starost
■3?
Namen pohoda Je C in orientacijski - ., udeležencev, ki bod« grajeni s kolajna®!*
Prijave društev ■*> v Ul. Geppa 9/1,1*
Aiiiiiiiiiiimmiiimiiiiimimiiiiiiiii!iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiti|iii|11
,iin«'"f
Nogometno prvenstvo koprskega oi
kraj"
Neodločen izid Pivko in Delamaris
Presenetljiva zmaga Sežaneev v Postof1
nih možnosti, boj za prvo rnest0J„„P{el1i1;
ne bo posebnih P*eSe}l-najbrž odločal o naSl°Doi ka njun medsebojni sr zadnjem kolu.
Lestvica: Delamaris Tomos Sidro Tabor Jadran Postojna II. Bistrica Pivka
----"	. i
Na seznamu za F*
40 italijanskih nogometašev ti 'v
RIM, 12. — Italijan?g*jl* metna zveza je ff r, znam 40 igralcev, k1 “ reP‘ šli v poštev za sest«*Vj zentance za svetoVJ^C I
' rr- h0 li
prijel; v prvenstvenih srečanjih, presenečenje Pivčani, k) so visoko favoriziranemu su odtrgali točko.
Rezultat tekme je bil 1:1.
Drugi Izidi: Tomos-Jadran 4:0,
Postojna-Tabor 0:1 in Ilirska Bistrica-Sidro 4:4.
Srečanje v Pivki je bilo borbeno od prve do zadnje minute. Domačini so se predstavili v povsem drugi luči kot jeseni in zasluženo osvojili točko, na katero najbrž niti sami niso računali. V opravičilo Izolčanom pa moramo povedati, da jih je precej motilo nepri-kladno igrišče in da so nastopili v oslabljeni postavi.
Tomos je imel težje delo z Jadranom, kot kaže izid. De-kanci so se temeljito, pripravili in pripeljali s seboj tudi precej navijačev. V prvem polčasu je slabo kazalo za Tomos.
Gostje so izvedli s pomočjo vetra vrsto nevarnih napadov in le nespretnosti in smoli napadalcev se imajo Koprčani zahvaliti, da niso prejeli najmanj dva zadetka. Kljub vsemu je domačinom uspelo doseči vodilni gol zaradi napake vratarja, ki je predčasno zapustil vrata. V drugem polčasu se je slika na igrišču povsem spremenila. Gostje, ki so se v prvem polčasu izčrpali, so se v drugem omejili zgolj na obrambo. Tako so postali lahek plen domačinov.
Tudi zmaga Tabora v Postoj. ni predstavlja presenečenje, saj se je Postojna dobro pripravljala na spomladansko sezono in je v prijateljski tekmi s Tomosom dosegla v Kopru neodločen Izid. Ko je bil v prvem delu igre poškodovan i-gralec Tabora Metljak in je ostalo na igrišču le 10 gostujočih igralcev, so vsi pričakovali zmago Postojne. Toda domačini niso znali razbiti trdne o-brambe Tabora. V enem izmed redkih napadov so gostje izkoristili zmedo v domačih vrstah in dosegli edini gol tekme.
Srečanje v Ilirski Bistrici je bilo borbeno. Treba je pohvaliti domačine, ki so se tokrat predstavili v lepši luči kot jeseni. Morda je Ilirska Bistrica le prebrodila krizo, v katero je zašla ob koncu lanske sezone.
Na lestvici sta se zdaj dokončno izločila kot edina kandidata za prvo mesto Delama-ris _ in Tomos. Nobeno drugo moštvo namreč nima praktič-
V nedeljo šo se nogometaši koprskega okraja
Za začetek so
if
da bi
8 6 2 0 22j«ji
8 7 0 j Z j)
8 Ul M
8 3 2 \ 2;1 8 3 1 * 9;1 82
8 1 J 6-
8 1 1 6
'i
stvo. Ta seznam	r
slala mednarodni zvezi (FIFA). Vsi « bodo morali do P??„0oe^( piti proti kozam. V P ^ bo zveza objavila s Jgio1) stih igralcev, ki J1"-jug’ vabili na skupni “-.Ufa*1* Pellegrino Terme. J* gometaši so sledeči:
JlllCLaai 80 ain-—
Atalanta: Maschio Bologna: BulgareUjaJCljtty
Janich Francesco,
zio, Pavinato Mir*?*-jde-.j Marino, Tumburus “a cnR
tosiJ2
Fiorentina: Albert«8 .j^rL Castelletti Šergio* v j(£« Lucio, Malatrasi Sad*’,, f si Rino. Milani AurgnjO,
Gianfranco, Robotti ti Giuliano.
Inter: Bolchi Brun0’^ Lorenzo, Corso Mario* ri Aristide.	. %
Juventus: Mora Brof W 16 Bruno. Sivori EnrlCfrr Mantova:	Neg«
Sormani Angelo ®eI1giuStfjf

Milan:	Altafini
David Mario, Ma Radiče Luigi, Rivera ^gp*i Salvadore Sandro, Giovanni.	rt\o.
Palermo: Mattrel
Roma: Cudicinl^F»^®jfr*J}
nacci Egidio, Lojaco^nii

IVO ANDRIČ r™"™!
Travniška kronika
mvu*. Z/ J, jvwbvuwwww^s KONZULSKI ČASI
Vse, kar je doslej slišal o novem vezirju, ga je vznemirjalo in plašilo. Ibrahim Halim paša je res bil pristaš Selima III., nekaj časa tudi njegov veliki vezir, vendar se osebno ni bogve kaj navduševal za reforme, še manj pa je bil kak poseben prijatelj Francozov. Slovel je po svoji brezpogojni in popolni vdanosti Selimu, to je bilo pa tudi vse, po čemer je bil znan. Ko so Selima vrgli s prestola, je bil tudi on, kot pravijo, bolj mrtev kakor živ; nova vlada sultana Mustafe ga je najprej poslala za guvernerja v Solun, zatem pa takoj v Bosno, kakor mrliča, ki ga je treba spraviti spred oči. Bil je, tako vsaj so govorili, gosposkega rodu in povprečnih sposobnosti, še sedaj docela zmeden od nedavnega padca in ogorčen, ker so ga poslali na tako nezavidljiv položaj. Kaj si je Daville mogel obetati za francosko stvar in kaj je mogel upati zase od takega vezirja, ko ni mogel ničesar storiti niti živahni in prizadevn' Mehmed paša! Zato je čakal novega vezirja s strahom, kot novo nezgodo v dolgi vrsti nezgod, ki mu jih je prinašalo konzulovanje v Bosni.
Ibrahim paša Je prišel prve dni marca s pravcato množico osebja in s karavano stvari. Harem je pustil v Carigradu. Brž ko se je nastanil in odpočil, je sprejel oba konzula v svečano avdienco.
Daville je bil sprejet prvi.
Tudi tokrat slovesni pohod skozi mesto ni minil brez sramotenja in pretenj (Daville je na to opozoril svojega mladega tajnika). Vendar je bilo vse skupaj dosti pohlevnejše in mi-
lejše kakor prvič. Nekaj glasnih psovk in nekaj pretečih ali porogljivih zamahov je bilo edini izraz splošne mržnje do tujih konzulatov, s škodoželjnim veseljem je videl Daville naslednji dan, da se njegovemu avstrijskemu nasprotniku tudi ni godilo bolje med preprostimi turškimi prebivalci.
Ceremonial, s katerim so Davilla sprejeli v Konaku, je bil isti kakor pri prejšnjem vezirju. Darovi pa so bili bogatejši in postrežba obilnejša. Novi tajnik konzulata Je dobil s hermelinom obšit plašč, Davilla so pa tudi tokrat ogrnili s ku-njim kožuhom. Nekaj pa se Je Davillu zdelo posebno važno: vezir je govoril z njim dobre pol ure dlje kakor naslednji dan s von Mittererjem.
Na splošno je novi vezir Davilla resnično presenetil, tako z vedenjem kot z vsem svojim nastopom. Kakor da bi se usoda hotela pošaliti s konzulom in mu je poslala popolno nasprotje Mehmed paše, s katerim je bilo delati vsaj lahko in prijetno, čeprav ne vedno uspešno. (Osamljeni konzuli si radi začno umišljati ne samo to, da so zapuščeni od svojih vlad in preganjani od nasprotnikov, temveč tudi, da so ljudje, ki jih je usoda s posebno zlobo tako rekoč osebno napadla.) Na-mesto pred mladim, živahnim in prijaznim Djurdijancem se je Daville znašel pred težkim, negibnim in hladnim Osman-lijcem, ki je človeka plašil in odbijal. Razgovori z Mehmed pašo res niso vedno dali, kar so obetali, so pa vzbujali v konzulu vsaj neko veselost, voljo za delo in nova pogajanja. Vsak razgovor s tem Ibrahim pašo, tako se je Davillu zdelo, pa mora človeka okužiti z zlovoljo, žalostjo in tihim brezupom.
Vezir je bil gibajoča se podrtija. Ruševina brez lepote in veličastja oziroma samo z veličastjem strahote. Ko bi se mrliči mogli gibati, bi živim vzbujali nemara več strahu in presenečenja, manj pa tiste hladne groze, od katere otrpne pogled, zamre beseda in se celo roka potegne nazaj. Vezir je imel široko, brezkrvno obličje, zmečkano v maloštevilne, toda globoke gube, z redko brado, ki je spet po svoje bila brez barve kot davno uvenela trava, poležana in obledela v razpokah strme pečine. To obličje se je čudno ločilo od velikanskega turbana, ki ga je imel potlačenega do obrvi in čez ušesa. Tur-
ban je bil umetniško zvit iz najizbranejše tkanine, bel in z rožnatimi prelivi; čelenka* na njem je bila samo naznačena, uvezena z zlato nitjo in srebrno svilo. In ta turban je na njegovi glavi štrlel tako čudno, kakor da ga je namestila tuja roka v mraku in le približno na mrliču, ki ga ne bo nikoli več ne pomerjal ne odkrival, kajti turban je določen, da bo z mrličem pokopan in bo strohnel. Vse ostalo na vezirju, od vr£tu do tal, je bila ena sama gmota, v kateri je bilo težko ločiti roke, noge in život. Ni bilo mogoče presoditi, kakšno je telo, ki živi pod kupom suknenih oblek, usnja, svile, srebra in okrasnih vrvic. Morda je biio drobno in slabotno, prav tako pa lahko tudi krepko in veliko. In kar je bilo najbolj čudno; ta gmota oblačil in nakita je imela v redkih ko se je premikala, nepričakovano hitre in dega, nervoznega človeka, med tem ko in omrtvelo obličje ostalo negibno in da ta mrliški lik in
jjO A
V tisti gneči v Konaku je Daville opazil še in neobičajnih obrazov. Davna sedaj ni več imel (L vstopa v Konak kakor za Mehmed paše, ker je n šel v službo francoskega konzulata, vendar je sčasO nil zveze in pota, da je bil o vsem obveščen: o r glavnih osebnostih, o odnosu med njimi in o nači*1 se izvršujejo važne zadeve.	*j
Iz priroiene vneme, iz radovednost.) in dnieega
kaj pa tudi iz podzavestne želje, da bi* s tem p°sn®jj
trenutkih, močne gibe mlaje veliko, prestarano brezizrazno. Zdelo se je, ,	togo kopico oblek poganjajo znotraj ne-
vidne vzmeti in koleščki.
svojem prvem
Vse to skupaj je dajalo vezirju pošastno podobo, sogovorniku pa vzbujalo mešane občutke strahu in zoprnosti, sočutja in neugodja.	,
Tak je bil vtis, ki ga je konzul dobil ob srečanju z novim vezirjem.
Sčasoma, ko bo živel in delal z Ibrahim pašo, se ga bo Daville navadil, mu postal resničen prijatelj in sprevidel, da se pod to nenavadno podobo skriva človek, ki ni ne brez srca ne brez pameti, ki Je zatrajno in docela onesrečen, vendar ni nedostopen za vsa boljša čustva, ki jih njegova rasa in njegova kasta poznata in dovoljujeta. Toda sedaj, sodeč po tem prvem vtisu, je Daville obupano zrl na svoje prihodnje sodelovanje z novim vezirjem, ki je podoben ptičjemu strašilu, toda razkošnemu strašilu, ki ni primemo za revne njive te dežele, temveč je namenjeno, da v fantastičnih pokrajinah plaši rajske ptice neobičajnih barv in oblik.
* Celenka junaštvo
zlat ali srebrn okras na pokrivalu, nagTada za
kraljeve ambasadorje, katerih poročila je rad prel ville skušal prodreti v vezirjevo osebno življenje, e » sti njegovega gospodinjstva; hotel je po receptu st.8 vfer macije odkriti «značaj, navade, strasti in nagnjen*, vr ja, pri katerem je akreditiran«, da bi tako laže taoB ti in uresničiti svoje želje in namene.	$1 L
Davna, ki je obžaloval, da mora živeti v tej ^oS%, \j) ščobi namesto na ambasadi ali v službi kakega yeZl\n P* rigradu, kakor bi ustrezalo njegovim sposobnostimj Jr d ki jo o teh sposobnostih ima sam, je bil kot ustvari®* 't poizve in o vsem poroča. S predrznostjo Levantinc0' 9l »; nostjo zdravnika in bistroumnostjo Piemonteza Je 0t deti in povedati vse, suho, stvarno in nadrobno, 8 mi, ki so bile za konzula včasih zanimive, vedno ko sto pa tudi mučne m zoprne.	p0^°f
Kakor med obema vezirjema ni bilo nikakršne sti, tako so bili tudi njuni sodelavci docela razli#** g$pj boj. Ljudje, ki jih je bil Mehmed paša pripeljal , \tv j’ s seboj, so bili povečini mlajših let, vsi več ali m, V«1 škega stanu, vsekakor pa vsi dobri jezdeci in l°vc,„iii mi ni bilo nenavadnih osebnosti, ki bi se po duševi* sj lesnih lastnostih, dobrih ali slabih, ločile od drugLre#li^J, jale posebno pozornost. Vsi so bili pametni in P°vPj9 f,/ je, brezpogojno vdani in pokorni Mehmed paši,	r
ni drug drugemu skoraj kakor tistih dvaintrideset mamelukov, ki so bili brezizraznih obrazov kakor iste postave in starosti.	5
(Nadaljevani*
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 - Poštni predal 55» - PODRUŽNICA GORICA: Ulic, S. Pelltco Wl Tel. 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 - NAROČNINA: mesečna 650 Ur. - Vn*P, juo-letna 1800 Ur, polletn, 8500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega ttsk„ Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928 tekoči račun pri Narodni banici v Ljubljani 800-14/5-878 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, ftnančno-upravni 120, osmrtnice 100 Ur. — Mali oglasi 30 Ur beseda. — Vsi oglasi se naročajo Prt
Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst