Književna poročila. 81 Književna poročila. Dr. Leonid Pitamic. Država, 1927. Založila Družba Sv. Mahorfm. S", 480 strani. Cena vez. Din 140.—, za člane M. D. Din 70.—. Državno pravo je bilo v Stovencih do ujedinjenja prav slabo' cb« dela.no. V^ižnejšilh državnoslovnih razprav je bito prav malo', knjig nobenih, izmed pisateljev iia tem polju je cmeniti d r. J a n e z a Kreka, ki se bavi v svojem »Sc-cializmuoc (1901) nakratko tudi s pojmom in oblikami držaivei, diP. Al|eša Ug en ičleik a, ki razpravlja v svoji »Sociologiji« (1910) v 11. delu (str. 108—217) že obširneje o postanku in smotru države, o njenih oblastih in oblikah, o drža\i kot organizmu, o odinosu države dk> drugih držav. Njinua sledi dr. B o g u m i 1 V o š« njak v »Vedi«; s prvimi specifično dtžavnoslovnimi razpravami, izmed katerih je nj«gov »Uvod v oboa načela državnega nauka« (»Veda« I. 1911, str. 42. 137, 237, 336, 435/601) še danes prav upcirablijiv in poučen, čeprav še ne upošteva modernih državnoslovnih teorij, ki so nastopile I. 1911 s Kelsenom. Omenja ga pa že »Vedi«-11. zv. št. 1 in 2, kjer ocenjuje njegoive »Hauptprobleme dki Staatsrechts= lehre«. Po teh početkih utihne z »Vedo«' vred med evropsko vojno tudi dr. Bogumil Vcšnjak, ki se je bil s svojim cbšimim dteilcta »Ustava in uprava ilirskih dežel« (izdaja .Slov. Matica 1910) častno uve^ del v zgodlovino našega ustavnega in upravnega prava. Po ujedinjenju i^c stvari pri nas obrnejo na bolje. Pojavita se Žolger in Pitamic v »Slov. Pravniku«, »Času« in v »Zboimiku znanstvenih razprav juridične fakultete« s številnimi, široko zasnovanima in globoko črpajočimi razs pravami'. Enotnih sistcmačnih del pa do danes nismo imeli ne \' državnem niti v meddržavnem pravu. Dr. Pitamic je tu zastavil svoje sile ter nam' pred kratkim podal prvo veliko državnoslovno delo v slovenskem leziku. Njegova aDržava« je plod več ko desetletnega dela, ki sega v svojih zasnovah in početkih še v čase pred vojno. Pitamičev ostri, k minucijoznemu razglabljanju pravnih pojmcv nagibajoči se duh se je iiznTil v šoli slovitega Edbn-unda Bernatzika. Sledovi Bernatzikovih metodi se javljajo tudi v priču* joči knjigi, kadlar se loti podrobne jurid'ičlne analize. V materialnemi po« giedu se pozna upliv Žolger j e v i h nazorov, zlaisti kjer se dotika avtor meddrža\Tiega prava, sicer pa se nagiba v pravnofitozofskem po« gledu k normativni teoriji diunajskega profesorja H. K e 1 s e n a . ki raz« laga diržavne ustanove s stališča dtžave kot ustroja enotnih pravnih norem. To se vidi n. pr. pri razpravljanju o pojmu države, njeni suve« renosti in enoinosti, o lazmerju med zakonomi in uredbo', pri nauku o sodnih in upravnih aktih itd. Ti vpli-vd niso bili do^volj močni, da bi si avtor \- pričujoči knjigi ne zasnoval svojega posebnega sistema in da bi tu ne hodlil svoja pota. Knjiga je po poglavitni vsebini razdteljena v štiri dele, ki obravnavaj'Oi bistvo države (str. 1—64), državne oblike (str. 65^—174), državna pravila (str. 175—271) in državne organ; (str. 272^—443). Kratke dodatne raz« •82 Književna poročila. pra\e o državi in meddržavnem pravu (str. 446»455), ter o rai^merju države do meddrža\nJh organizacij (str. 456—464) prinašata peti in šesti del. V prvem delu (bistvo države) razpravlja avtor podtobneje o različnih dteavnih teorijiaih, o državnem- ozemilju, o suverenosti, o postanku in skdnjič o enotnosti države. Definicija države, ki jo podaja na koncu tega poglavja, je različna od doslej običaijnih ter označuje državo kot »pravno organizacijo ljudi na dt^ločnem ozemlju, katera je neposredno podirejena meddržavnemu pravu in kateri so podrejene vse pravne organizacije na tem prostoru, razen tistih, ki so' same neposredno odvisne od meddržavnega prava.« V drugem delu (držaivne oblike) razlaga bistvo despotije, absolutne monarhije, absolutne republike in referenduma, stanovsko monarhijo in republiko ter moderno državo, kjer sta posebno jasno — tudi raz historično razvojno stališče — obravnavani ideji reprezentance in točitve oblasti, nadalje konistitucijonelna in par« lamentarna monarhija, parlamentarna predsedbiška in direktorialna repu« blika, slednjič sodiržavje in zvezna država in kot posebni obliki sestavljene države zveza socialističinih sovjetskih republik in britanski imperij. V tretjem delu (državna pravila) je govor o treh .poglavitnih oblikah državnih pravili: Ustavi, zakonu in uredbi. V poglavju o ustavi je s posebno ljubeznijo predlelana tvarina o člbveških in državljianskih pra^ vicah (glej v tem oziru avtorjevo razpravo »lO pomenu človeških in dr« žavlljansikih pravic« v Zborniku znanstvenih razprav juridične fakultete V. letnik 1925/36, str. 3—17). V poglavju o zakonu se pisatelj približuje pozitivističnemu naziranju o bistvu zakona. (Prim. v tem poglediu avtor« jevo razpravo »Ustava in zakon« v »Slov. Pravniku« 1. 1922, str. 1—4). Vsako pravilo, ki ustreza pozitivnim pravnim pogojem njegovega po« Stanka, mu je zakon, naj si je splošno ali ne. S tem Pitamic odklanja tako francosko teorijo o nujni splošnosti ziakona, kakor tudi Labandovos Jellineko\o teorijo -o zakonu v materialnem! smisluv ki' je še danes precej razširjena: zato se mu javlja razlika med zakonom in njemoj podrejeno uredbo le v obliki ter kompetenci njo uistvarjajočih organov, ne pa v vsebini. Vendar mora pri uredbi priznati nje splošni značaj ter odklanjati izdajanje individualnih uredb po višjih instancah. Avtor odklanja so« glasno s Kelsenom tudi običajno razlikovanje med pravno in upravno (administrativno) uredbo. Po »važnosti za javnost« niaj se tu reši vpra« sanje obnarodovanja. ki ima doloične pravne posledtee. Tu bi bilo želeti natančnejšega obravnavanja tvarine, posebno ker se upra^Tii organi radi nagibljejo k temu, da uvajajo čestokrat dlalekosežne omejitve državljanskih pravic s splo-šnimi, nikjer razglašenimi in od nikogar kontroliranimi inter« nimii navodili. V četrtem (najobsežnejšem) delu se obravnavajo državni organi, načelnik države, parlament, državna uprava, samouprava in sod« stvo. Zelo podrobno so obdtelane TOlitve v parlament; tu so navedeni vsi sestavi (absoilutne in relativne večine, projjorcijalni sestavi Haresja, Ha« genbachasRischofa, d' Hondrta). Tudi samouprava je obdfelana sicer kratko, a dokaj izčrpno; pri tem se posebno upoštevajo angleške razmere. V poglavju o sodistvu poudarja avtor enotnost delovanja državnih organov Književna poročila. 83 in odklanja zato teorijo o treh oblastih in njih stroge ločitve. Upravni in sadni posli se po mnenju avt'Oirje\Tem ne razlikujejo ,po načinu delo« vanja — med njimii so samo stopinjske razlike — ampak nekam prefor« malno po tem, ali so upravnim alli sodinim oblastvom po pozitivnih normah po^^erjeni. Peto poglavje o razmerju dr žav e do m ed d r ž a vj nega prava je šir.še izvajanje definicije države, ki jo podaja avtar v I. delu ter se po navadi ne naijde v knjigah o državnem pravu, vendar je misel, vnesti vsaj temeljna načela o odnošajih države do medidiržavnega pravai v sestav državnega prava, umestna, ker so v najnovejšem času državno pravo evropskih držav vedno tesneje in silneje prepleta s pravili in vodili meddržavnega prava. V zadnjem, šestem' poglavju, ki govori o razmerju države do meddržavnih organizas C i j, obravnava pisatelj posebno odbošaje države db cerkvenih organi« zacij ter podaja pregledno različne sestave: državnega cerkvenstva, ločitve cerkve od države, konkordata itd. Med prai\'ne organizacije pa po aivtor« jevem mnenju ni šteti cenkvenih, ker jim nedostaje bistvenega znaka prisilne izvršbe njih pravil. Zato se približuje cerkveno pravo po njegovem mnenju ali dlrušitvenemu ali pa medbaTOdnemu pravu. Le v najširši'h obrisih je mogoče podati vsebino te z nenavadno natančnostjo in snovno poglobitvijo spisane knjige. V njej je v samo« stojnj sostav predelano pozitivno pravo nič mianj koit 17 ustav, od avstral« ske do sovjetske, med njimi seveda tudi naše, čeprav se baš ta bolj po« redko navaja. Kdor torej išče v knjigi pozitivno ustavno pravo naše dtžave, ga ne bo našel. A to tudi ni namen tej knjigi, ki hoče podati splošni sostav državnega prava ter upošteva pri tem kajpada v prvi vrsti one vodilne svetovne države, ki so ga ustvarjale. Zato je baš Anglija v zgodovini modernega parlamentarizma in modeme aiVtonomije, Francija v poglavju o delitvi 0'blaisti, o upravi iin upravnem' sod^stvu, Amerika (Zedinjene države) v poglavju o čl<>veškdh pravicah, Nem'čiij'a v poglavju o upravnih akti'h, o zvezni državi itd. izraziteje zastopana. Pisatelja odlikuje oster, vsaki spekulativni in aprioristiSni miselnosti protiven duh, — čeprav j'e baš njegOiva sila v pravno-filozofičnem raz*« glabljanju objektivnih pojavov države; a to razglabljanje jei induktivno, skoraj da eksperimentalno. Ni torej čuda, da se nagiba k znanstvenemu pozitivizmiu šo'le čistega prava, koje značilni in vodilni zastopnik v državnih vedah je danes Kelsen. Ta pozitivizem jc avtorja pri pojmova« nju države, suverenovedel db definicij, ki utegnejo izzvati marsikatero nasprotno mnenje. Bistvo državne obstoj« nosti in veljave sloni po tem na meddržar\'nemi pravu, v katerega silo in nadoblast avtor trdno veruje. Razvoj zadlnjjih 10 let, ki so nam prinesla Društvo narodov in njega razso-dišča, mu daje mord^ prav; vendar pa mednarodno pravo še ni premagalo suverenosti; zato bi presojal razvoj bodočnosti raje holj skeptično. Paralela z razvojem' privatnega prava (ki je od samopomoči do civilnega procesa potrebovalo stoletja!) bi opravičevala to kiritičnejše stališče. Razveseljivi nastavki meddržavnega prava \- najnovejši dnbi še davno niso tako ustaljenil dia bi kazalo že 6* 84 Književna poročila. sedla} na nje nasloniti v nasprotju z zelo po'ziti\'ninii pojavi suverenih držav teorijo o vscKifcči podrejenosti dtžave pod meddržavno pravo in v zvezi s tenu zanikati suverenost modtrnih držav. Posebna vrlina avtorja je njegovo globoko po'zna\'anje pozitivnega ustavnega in upravnega prava. Le natančni poznavalec snovi opazi •: splošnih i^z^''ajanjih, kiako globoko obvladk pisatelj te pravne panoge. Slog knjige je odBčen, kair jo treba posebno poudlarjati, ker je moral avtor mnogokrat ustanavljati točno imeivstvo za nove ali vsaj dtoslej pri' nas še nepoznane pojme. V tem pogledu se nam zdi prav srečen izraz vrhov nos t za suverenitcto (ki ga sicer zalotimo že tudi v »Vedi«), ah obstojnost za Existenzfahigkeit. Na-ziv sodržavje za Staaten«' bund bi raje zamenjali z zvezo držav, dia ni že preveč ukoreninjen; namesto državno cerkovstvo (StaatskiTchentum) bi bilo morda bolje: državno cerkvcnstvc; namesto prestclonasledstveni red bolje: red prcstolnega nastedstva; namesto delokrog; področje (če je teritorialen: obmicčje). Za «obstoječli za,koniw rabimo že dokaj let sem: veljavni zakoni. l>a se »prirejen« (koordSniert) ne zamenja s r>oj' mom pripravljenv bi bilo bolje rabiti »smrsten« (str. 13.1). Rabe sredinjega spola pridevnikov zia prislove naš lezik ne ljubi: namesto navadno, zakos nito, srečno, rabimo: po navadli, po zakonu (zakonih), poi sreči. Pisava pre« bivavstvo nasprotuje priznanemu Breznikovemu pravopisu. Čeprav je nje izraževanje jasno in domače, knjiga ni popularno-znanstveno delo. Mohorjeva d^ružiba, ki joi je opremila, nadikrilju« joča avtorjeve želje, z razkošnim papirjemi in skoraj preiizrazitim tiskom, jo označuje sama za prvo knjigo svoje znanstvene knjižnice. V resnici zahteva ta strogo znanstvena knjiga precej razsežnoi splošno i2«>bTazbo, a tudi miselne izurjenosti; zato pai naj bo zastopana v knjiž« niči vsakega izmed naših pravnikov, politikov in kulturnih dtelavcev. Knjiga pomeni tudi obogatenje hrvatskega in srbskega pra\riRkega slovstva, saj imajo Srbi samo eno tovirtno sistematsko delo .Slobodana Jovanoviča »O db-žavi«. Hr\''ati i>a nobenega. Dr. Rudolf .\ndrejka. Jura} Andrassy: Kritički pogledi na teoriju o narojati, da Andrassy pri razlagi Rousseaujevih idej ne citira samo *Contrat sociaL>, temveč tiKti druga dela tega misleca ) bavM zlasti s francosko teorijo, dokazujoč, da se je izjalovil tudi Carre de Malbergov (sedaj še edino možni) poskus spajanja narodne z državno suverenostjo hi projekcije le«te na pozitivno pravo. Predaleč pa gre po mojem mnenju avtor, ko pravi, da je kodificirano načelo narodne suverenosti — akoprami politično \ elc« važno —¦ brez nonrtativne vrednosti, kajti baš kadlar je kodifictran, je ta princip lahko tkIo važen za interpretacijo ustave in vsega prava, ki ,se naslanja nanjo. Dodano je brošuri posebno poglavje o zgodovinskem raz\oju ideje narodne suvedeno.sti do Rousseauja; z analizo tega avtorja se pa, kakor že rečeno, knjiga začenja. Knjiga, v kateri je zlasti dobro uspelo prikazo« 86 Književna poročila. vanj« razvoja politično«pravnih idej, je opremljeno z obilnim znanstvenim aparatom, ki dokumentiTa obsežno poznavanje literature, izredno marljl« vost in znanstveni interes avtorja. Dr. Leonid Pitamic. Sa brsnitetjske govornice: Zbirka govora devetorice zsgrebačkih odvjetnika u kaznenim raspravama Zagreb 1928. Tiskara »Merkantile«. Str. 131. Izdajatelj in za.snovatelj zbirke je dr. Ivo Poli t eo, ki ji je napi« sal tudi osem strani predigovora. Ime izdlajateljevoi postaja čedalje bolj žarišče intelektuafcega vodstva velikega dfela praktičnih juristov, odvet» nikov, v Zagrebu. Njegova osebnost jKJsega pa tudi organizatomo v svet hrvaških pravnikov obče, in to ne samo z veliko vnemo, ampak tudi s pravo razumnostjo. Izdaja označene zbirke, že sama po sebi vrlo simpas tična ideja, je tu udeltotvorjena na tak način, da služi vsekakor odvet« nikom v Zagrebu v veliko čast. Predgovor dr. IVa Poiliteo je po obliki umerjen, v stvari pa ustreza popolnoma zakonu, t. j. današnjemu hrvaSkoslavonskemu k. pr. r. — Za mladte zagovornike bo' najboljši kažipot. V zbirki je zbranih dtevetero plaidOverjev: šestero izpred' sodnih dvorov, eden izpred okfajnega, d^voje iizpred vojaškega sodišča. Porote na Hrvaškem ni, a zelo pravilno je dr. Politeo v predgovoru pripomnil: »Porota je faktor, ikoj'i neospomo povoljno dljeluje na braniteljstvo«. Zagovorniki ko vsi zagrebšiki odvetniki, ki se .še danes bavjjo aktivno z zagcvorništvom, razen enega: TZIetnega dr. H in k a Hinkoviča, ki le še tu pa tam' »pour 1' honncur d'u drapeau« po'prime za besedo kot zagovornik. Ali baš priobčeni njegov zagovotf iz polipretekle dobe je ne samo v j-uridičnemi poglediu', ampak tudi po političnih vidHkih tako zanimiv, da zasluži svoje mesto v zbirki v po'lni meril O vtisih, ki jih napravljajo prečitani govori' na čitalca, g'Oivoriti, ne da bi se spuščali v primerjavanje z načinom pltedBranja drugih zagovor« nikov svetovnega stovesa, je v okviru tega naznanila nemogoče. Zna« čilno pa je. db so zagovorniki objavili tudft taike zagovore, kjer niso dosegli uspeha oprostitve. Lahko pa rečemo baš o teh zagovorih brez dejanskega uspeha, kar se je rekloi že večkrat o krttičarih, da so takrat, kadar v stvari nimajo prav, — najd!u'hovJteJšii. Resničnoi pa so vsi zagovori zelo primerno iabranii, ker so zaniimivi zdiaj od te, zdlaj od druge strani. Žal, da jih ni še ve9! Dr. Ivan An dre s (vrsta zagovorov gre po alfa« betu) se bavii s primerom' umora zakonske žene iz t. Zv. boljših stanov in kaže globoko rajzumevanje problemov, kil stoji na meji med vračunlji« vost jo iii nevračunljivostjo. Dr. Hinko Hi n kovic je zagovarjal za časa paševanja Khuena v I. 1904 znana politika dr. Franka Potočnjaka in Vitomira Korača radii zto'činstva kaljenja javnega mira, z neustrašenostjo, ki jc bila in je še vredlna največjega priiznanja in občudbvanja. Neobičajna živahnost, da. dfrastičnost odseva iz zagovora dr. .S v e t o z a r a I v k o« v i č a, ki je branil klijentinjo radi zvoidništva. Naročeni umor je pred« met plaidoverja dr. G jure J a n e k o v i č a; gre za tragično zgodbo var.ane žene v dccela pokvarjenem seksuialnem ihiKeju krtietiSke rodbine. Književna poročila. 87 ki nam vzbuja globoko sočutje (če ni morda dokazno' ix>stopanje podalo še drugih piodatkov). Ta primer bi' pač spadal v Pitavala, če bi ga imeli... Dr. Hugo K on je zagovarjal z uspehom' zdravniiika=šefa bolnišnice, ki so se mu očitale nepravilnosti v opravljanju privatne otrdinacije in pa tatvine v vojnih razmerah. Kratki, pa jedrnati zagovor dir. Dušana P e 1 e š a iz starejše dobe (1906) bo zanimal Slovence radi pravne snovi (p-oneverjenje lastnih zarubljenih stvari), ker je ta zakonska snov pri nas drugače urejena kot pa na Hrvaškem'. Globok vpogled v banko\Tie priJike in neprilike daje obsežni zagovor (prav za prav — dvakratni zago» ver) dr. Iva Politea; nemara bodlo tu razmotrivana vprašanja o mejah kaznivosti iai nekaznivosti pri fingiranju konto^v, odpi.sovanju aK prena« šavanjn istih sodobne zagovornike ne samo zanimala, ampak jim dala tudi poduka, ki ga drugod skoro ne bi mogli dobiti. Z veliko p'»zor^ ncstjo bo vsakdo Sital zagovor dr. L a vos lav a Sika, ki ga je imel pred domoibranskim vojnim kot iprekim sodiSčem v Zagrebu radi revo« lueionarnega incidenta d^ne 5. dteccmh'ra 1918 v Zagrebu, ki so ga povzro« čiM zapeljani vojaki v Zagrebu in ki je imel za posledico nasilno^ smrt 13 oseb. Po pravici pravi zagovornik, dk treba to ^pojmovati kot mdbji čin »zelenega kadra«. Njegova razlaganja vplivov idfej na mase s posledico mnogotnih deliktov so zelo uspela. Dr. Hugo VVerk prinaša svoj zago» \cr v lokaincpolitični aferi nekega akadlemičniOtfgraduiranega moža, ki mu je državno pravdništvo naprtilo obtožbo radS raznih težkih deliktoiv. Le^ta pa je imela spričo velike spretnosti duho'\'itega, z obsežnim zna« njem pravnczgodovinskega razvoja kazenskega prava ohonoiženega zago« vomika le malenkosten uspeh. Želimio objavljeni zbirk'j, da si pribori, razen že doseženega moralnega uspeha, tudi še tolik materialni uspeh, da se bo moglo zapcčetO' delo nadaljevati s priobčitvijo še drugih tako imenitnih plaidoverjev. Dr. Metod Dolenc. Dr. Ernst W. Roth: Die meterietirechtUche imd prozessuale Bedeiu fun^i defi Indiskreticnscfeliktes (§ 285, Abs. V. des Strafgesefzeniwuris von 1925. Breslsu 1927. Schiettersche Buchhandlung:. Str. 61. Indiskrecijski zločini pomenijo javno affi nejavno prilobčitev nečast« nih. čeprav resničnih dejstev iz zasebnega ali rodbinskega življenja, torej to. kar imamo mi v § 489 k. z. in kiar po § 491), 11. k. z., ni pTcdtoet dokiaza resrviČTK/Sti. V Nemčiji pa imajo določilo § 168 kaz. z., kjer postane trdi« lev ali razšiirjenje nečastnih dejstev nekaznivo, samo'. če je to dbjstvo dokazno resnično (»er\veislich wahr«). Po novem kaz. zakcnikti za Nem* čijo pa so predlaga formulacija, ki ostaja v bistvu ista gltedfe ¦obdblžitve radi občih nečastnih dejstev: glede takih, kS se tičejo zasebnega ali rodW binskčga življenja, ki ne zadfevajo javnega interesa, pa ni dtkaza resnice, če je bil motiv obdb'lžit\-« koristoljubje ali samo namen sramiotenja'. Pisa» telj označene monografije dbkazuje. dta je ta rešitev problema docela zgre» F-ena. On zahteva ¦popolno, misellno Ibčitev krive obdblžitve od indiskre« cije; javno iizrečiena im disk reci ja bodi vselej kazniva, ne glede na to. ali je resnična, ali ne in iz kakšnega nagiba je izrečena: kaznivost bo-di od^ 88 Književna poročila. visna od predloga, ki zahteva le kaznovanje radi in diskrecijskega delikta; tak predlog stavljen, se moro umakniti, ne more pa biti podlaga za kaz« novanje radi navadne krive obdolžitve; dokaza resnice ni. V procesualnem oziru pa priporoča t. zv. informativni proces, v katerem je razpravljati edino le o ugotovitvi resničnosti ali neresničnosti neke žaleče trditve, brez ozira na kaznivost žalitelja, ki je lahko n. pr. radi smirti ugasnila ali ladi neizvestnosti, zblaznitvc postala neučinkoviti'. Pisatelj razpravlja jasno. Le glede njegovih izvajanj o informativinem procesu bi želeli poglobitve. Za nas ima razprava precej pomena, ker ureditev problema v tiskovnem zakoniku ni jasna, v osnutku novegii kazenskega zakonika pa v predlagani obliki ni sprejemljiva. Tu ni mesta, da bi tj dve objekciji podrobno razložili; podpreti jih bo s pasebno razprarvico o drugi priliki. Dr. Metod Dolenc. Hafiz Abdulah BiiščAlič: Šerif atsko=sudski postupnik s formula^ rimi'. Sarajevo. 1927. Izdanje piSčevo. Str. 239. Cene 60 Din. Kakor pred letom dni izdana knjiga istega pisca »Porodično i nasljedtao pravo muslimana«, ravno tako bo dobro dtašla naznanjena knjiga, ki v p'0ilijudnih besedlah razlaga postopek v rodbinskih in naslcd« stvenih stvareh muslimanov pred šeriatskimi sodišči. Bu;šatlič opisuje v prvem delu organizacijo šeriatskih sodišč (vsako okrajno sodišče v Bosni in Hercegovini iima poseben <;ddclek. namreč kotarski šeriatj-ki sud prve mo-Ibe, druga in zadbja stopnja jc vrhovni šeriatskl sud v Saraje^^u. ki je sestavni del sarajevskega vrhovnega sud«/), dalje razpravlja o sodnem osobju. o potrebni kvalifikaciji, pravicah in dbižnostih sodniškega osobja, sodnem nadzorstvu in pod. Drugi del 0'bra\Tiava pristojnost šeriatskih sodišč, tretji del sp;>rni postopek in četrti nesporno postopanje. Drugo, skoro obširnejšo polovico knjige pa izpolnjujejo obrazci za^ koncipiranje različnih razpravnih zapisnikov in cdll'OČb. Knjiga podajia tako več, kakor pa naznanja naslov, ker seznanja čitatolja sploh z vsem, kar je v zvezi s šeriatskimi sodišči in kar se razpravlja pri njih. Zato pa želim, da bi se knjiga hitro razširila, saj nudi res dobro informacijo in se sme prt pravici označiti za poljudbn priročnik šeriatskega postopka. Dr. R. Satovic. Ribarskl zakcn. LfMfma. 1928. Tiskovna zadrugi'. Str. 112. Ceni 23 Din. Knjižica obsega ribarski zakon z dbe 18. avgusta 1H88, št. 16/90 dež. zak. za Vojvodino Kranjsko in naredbi o ribarsko»policijskih izvršilnih določilih ter o napravi ribarskih okrajev. Zakon kakor obe naredbi sta bili s čl. 236 fin. zak. za leto 1927/1928 razširjeni na mariborsko obkrst. Zato bo izdaja debrodcšla vsem inteiesentom. Pridejane opombe dr. A. Munde razlagajo besediio zakonskih dbločb tako v pravnem kakor tuc^i v strokcvnem oziru in napravljajo zato knjigo tem bolj uporabno. Dr. Frm Spiller!Muys: Novi c.''nutki zakona o izkoriščanju vodnih sil. Ujvbljanu. 1928. Prmati.i iz S^ov. Seroda. I Razne vesti 89 v čl. 117 določa Vidiovdanska ustava, da so prirodnc sile državna svojina m da izid« o dajanju zadevnih koncesij poseben zakon. Nedavno je razposlato ministrstvo za kimctijstvo in vode gospodarskim korpora« cijam v irjiavo osnutek zakona o izikoriščanjiu vodhih sil. Dasi je ta osni-.tek že tretji., vendar ugotavlja pisec v podrobni kritiki zakonskega načrta, da še tudi najnovejši osnutek za uzakonitev ni zrel, da ga je treba marveč predeliati, ipopraviti 'm popolniitd. Kritika je izšla v pona? tisu in opozarjamo nanjo, ker oibravnava mamireč pravo o vodah, ki je med naJKanJmivejSimJ vprašanji javnega prava. Odvjetnik. BuUetin društva odvfetniku u Hrvetskoj i Slavoniji u Zagrebu. God. L, broj 1. Diuštvo odvetnikov v Zagrebu je pričelo izdajati svoje glasilo. Povod temu je dalo, kakor pravi uvodhik, vprašanje materjjafae O-^krbe potrebnih in onemoglih članov, difužin umrlliih ter v to svrho' iizdtelani pravilnik. Vendar prinaša list celo vrsto člankov, ki >jim je n«men, bra« niti pravice odvetnikov. Tem člankom se prid'ružujejo^ drugi, ki se bore za dobro sodstvo. Pričakovati smiemo zato upravičeno, da se bo iz nameravanega »tanovskega glasila razvil sčasomia istrokovni pra^VniSki &t. S tega vidika novo glasito ipozdravljamo in mu želimo najihoiljšega uspeha. Pomen univerze v Ljubljani za Slovence in Državo SHS. To je nasliov 15 strani obsegajioči spomenici, izdani koncem 1. 1927 v obramibo naše najvišje kulturne ustanove. V Japidarnih stavkih je po« dana v knijiižiioi zgodovina boja za ustanovitev visoke šo^lc v Ljubljani in so navedene činjenice. kii govorijo za neokrnjen obstoji Ijiubljanskc uni« verzie. Poleg vseh drugih razifogov prepriičujejo o tem: zgavom'.Ti navedbe O obšiimem znanstvenem delovanju univerzitetnih profesorjev. Že samo to delovanijc mora osigurati naši univerzi nadaljnji nemoteni obstoj. Hcfiz A. Buistiič: Pitanje muslimansko^ nppredki> u Bosni 1 Heri ce^iovini. SerBJevo. 1928. Izdan je piščevo. Str. 35. Zbirka zakonov. XXII, snopič,- Zakon o neposrednih devkih. Ljub' liana, 1928. Tiskovna Zsdrueia. Str. 96. _^4/»__