novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD/CIV1DALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% * Tednik / settimanale • Cena 800 lir št. 12(419) • Čedad, četrtek 24. marca 1988 NEL CORSO DI UNA CONFERENZA STAMPA Presentato a Udine il disegno di legge del PSI per la tutela degli Sloveni Quello della tutela della comunità slovena nel Friuli-Venezia Giulia è un tema di rilievo sul quale il PSI intende impegnarsi fino in fondo. Lo ha detto il segretario regionale Ferruccio Saro, lunedi a Udine, introducendo una conferenza stampa indetta per presentare le proposte dei socialisti su questa questione. È un impegno - ha sottolineato dopo di lui Fon. Gabriele Renzulli che ha illustrato il disegno di legge - che viene ribadito anche dalle firme che esso porta: oltre a Renzulli, primo firmatario, lo hanno sottoscritto anche gli onorevoli Breda e De Carli, il capogruppo alla Camera De Michelis, il responsabile per i diritti civili della direzione nazionale Andò e Fon. Artio-li dell’ Ufficio di presidenza socialista sempre alla Camera. Ciò sta a sotto-lineare l’impegno del partito a livello nazionale. Le fonti giuridiche della proposta socialista, ha affermato Renzulli, so- no sostanzialmente treda Costituzione, il Trattato di Osimo, il recente pronunciamento del Parlamento europeo sui diritti delle minoranze. Si inserisce in una lunga tradizione di impegno per lo sviluppo e la salva-guardia dei diritti civili alla quale è legato anche il nome dell’ on. Fortuna. La proposta tracda i principi fondamentali, uno di questi è quello che non ci debbono essere trattamenti diversi all’interno della comunità slovena. Punta - ha proseguito Renzulli - alla risoluzione del problema scolastico e dedica particolare attenzione al ruolo delle Università.Contiene altre norme come quelle riguardanti la toponomastica; prevede l’emanazione, entro un anno dall’approvazione della legge, da parte della Regione e del Governo, di appositi provvedimenti atti a concretizzare le norme. Il clima oggi in Parlamento, ha proseguito il parlamentare socialista, Poslanec Renzulli in deželni tajnik PSI Saro è mutato, c’è una maggiore attenzione nei confronti delle minoranze. Il pacchetto per il Trentino-Alto Adige ha fatto dei passi avanti, la Commissione affari costituzionali ha approvato il testo della legge per i gruppi minori, c’è inoltre una crescente attenzione verso l’Europa, soprattutto con l’avvicinarsi della mitica scadenza del 1992. E in questa cornice ha un significato politico importante la risoluzione del Parlamento europeo. Per molti versi, ha dichiarato Renzulli, questo deve essere un anno decisivo, si dovranno fare le grandi scelte. In primo piano c’è la legge per le aree di confine, sulla quale si è già perso del tempo e su cui va trovato un accordo. Quando però si va a definire la parte economica, il bene «materiale», per il riscatto di una zona, questo deve essere accompagnato anche da un riassetto generale di civiltà, vanno assicurati anche i beni «immateriali», quali quelli culturali e linguistici. Allargando il discorso a tutto il Friuli-Venezia Giulia il parlamentare socialista ha quindi fatto riferimento all’accordo Italia-Jugoslavia, ai rapporti Cee-Jugoslavia, all’appuntamento del 1992 e quindi alla fase decisiva che stiamo vivendo, al ruolo che la nostra regione deve assumere in questo contesto. Ritornando alla legge di tutela della comunità slovena, Fon. Renzulli ed il segretario regionale Saro hanno annunciato una serie di iniziative concrete e degli incontri bilaterali con le maggiori forze politiche al fine di trovare una rapida soluzione all’annosa questione. V SOBOTO V CENTRU LEMGO Primorska poje prvič v V lepem in prijetnem kulturnem središču Lemgo v Teru, v občini Bardo, je bil v soboto zvečer koncert Primorske poje, ki se je prvič v svojih devetnajstih letih življenja pomaknila do skrajnega zahoda Beneške Slovenije. Na tem področju, kjer je asimilacija globoko zarezala v naše narodno tkivo, kjer je vsako prosvetno delo izredno težavno in zahteva velike napore, je sobotna prireditev, ki jo je številno občinstvo toplo sprejelo, imela poleg kulturne še druge razsežnosti. Poudarila je, kot je lepo povedala v svojih uvodnih besedah predsednica domačega Centra za kulturne raziskave Mara Černo, voljo te skupnosti živeti in se razvijati v sklopu vse slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Bila je torej izraz povezanosti med Slovenci želje po sodelovanju ob meji, znak pozornosti in solidarnosti. In prav prijateljstvu in solidarno- sti med narodi je bila simbolično posvečena Primorska poje v Teru. Udeležila se jo je namreč tudi skupina ljudi iz vasi Sant’Antonio Morignone v Valtellini, ki je bila žrtev naravne katastrofe in se sedaj prizadeva za obnovo svojih vasi in krajev, prav tako kot Slovenci v Terski dolini po potresu. Koncert Primorske poje se je odvijal v središču Lemgo,ki so ga Nemci podarili občini Bardo po potresu. Prvi seje predstavil pozorni publiki moški zbor Triglav iz Trente, sledil je nastop ženskega zbora Vojko iz Spodnje Idrije. Nato sta prišla na vrsto dva, tako rekoč, domača okteta, saj je bil eden iz Kobarida, drugi iz Tolmina. Zaradi nekaterih težav pa se niso mogli prireditve udeležiti Ne-diški puobje, za katere je med domačini bilo precejšnje pričakovanje. Poberi na str. 3 Pogled na publiko v centru l.emgo v Teru Novi Matajur se parpravja za še adno štupienjo napri Od petnajstdnevnika do tednika, od svinca do videoterminalov an vse tuole v relativno kratkem cajtu: 14 Het. Pruzapru je še manj, za tuo k’ štiernajst liet odtuod je paršu na dan Novi Matajur, naslednik Matajurja. Do konca lieta ‘84 smo bli parsil-jeni hodit po stari poti. Tuole pride rec, de tel velik korak napri na poti modernizacije smo ga nardil an ga šefe dielamo v telih zadnjih tri lietah an Se nieki. More bit, de kajšan krat, v parvih Ifetih izhajanja Novega Matajurja nista bli zadovoljni, so se vam zdiele novice stare. Malo kajšan pa je vie-deu, kako dielo je stalo za vsako številko. Cele dneve smo bili v tiskarni, smo prekladal svinac od adne mize do te druge, postrajal napake kajšan krat celuo z žago. Ja, z žago, so tiskari muorli arzpartit tel majhan kos svinca, ki je bila na varstica na časopisu, an namest zgrešene puošto-Ve diet te pravo. Potlè, kar jebla vsa stran parpravjena smo jo s špajam zvezal an na koncu je šla v makino ''Pografik. Donas, ko se človek zmišljava na tiste cajte, na tiste kar je bluo šele učera, težkuo vierje, de je bluo ries. Potlè tu an žlaht, ženarja 85. lieta smo zameni/ način tiskanja an priprave časopisa an ratal tiednik. Dieta je bluo vič po adni strani, po drugi je bluo pa buj hitro an čedno. Nič vič svinca, pač pa videoterminali, an čedna pelikola, kot tista od fotografiji, za se zastopit. Mislimo, de rezultati so se vidli. An tuole nam dokazujejo tudi naši bralci, ki so nam stali ob strani in ki so nam danes šele, an še buj številni, zvesti. Po naših močeh smo se trudi! vam dajat nimar vič novic. Še posebno smo se potrudil lietos, takuo ki sta sigurno sami videl. Tela je dvanajsta lietošnja številka an, če pustmo uon adno, so ble vse na osem strani. Že tel tiedan pa smo začet se učit sami nucat videoterminale. Jih imamo v naši redakciji v Čedadu an kar fini tečaj (cors) nam na bo trieba vič hodit v Videm impaginavat, mederai časopisa. Praktično ga nard’mo v naših uradih an potle po telefonski žici pride do Tarsia, kjer ga bojo, ko do sada, tiskali. Če vse puode po pot, an mi se troštamo, de bo takuo, tolo novo, veliko štupienjo nardimo v začetku maja. Sevieda, v telem cajtu, ko se boben na str. 2 INCONTRO SKGZ - AMMINISTRATORI DI LUSEVERA, TAIPANA E TARCENTO Si apre un nuovo dialogo I dati statistici, e qualche numero il prof. Cerno l’ha anche citato, non fanno che confermare quella che è un’amara realtà e che del resto abbiamo tutti i giorni sotto gli occhi: la comunità slovena delle Valli del Torre sta morendo. E la sua morte non significherà soltanto un vuoto sulla carta geografica. Con la gente scomparirà una comunità portatrice di una lingua e di una cultura plurisecolare, quella slovena, con un impoverimen- to per tutti. Da qui la necessità di un progetto di intervento globale che deve coinvolgere tutti, dagli operatori culturali alle istituzioni. Da qui la necessità, pur tenendo conto delle diverse posizioni, di aprire un dialogo costruttivo e soprattutto di incominciare a lavorare assieme. Questa la ragione che sta alla base di un incontro, tenutosi giovedì scorso a Tarcento, tra gli amministratori di Lusevera, Taipana e Tarcento e Giorgio Pinosa, Armando Noacco, Luigi Di l.enardo, Sergio Sinicco e Paolo Tomasino una rappresentanza dell’Unione economica culturale slovena. Questo è in un certo senso anche la conclusione dell’incontro ed il segno di un impegno. Nella bellissima sala consiliare di Tarcento, restaurata con estrema accuratezza dopo il terremoto, è iniziato, ci auguriamo, un dialogo nuovo. Vi hanno preso parte il sindaco di Tarcento Luigi Di Lenardo, l’assessore Negrialli, il sindaco di Luseve-ra Giorgio Pinosa, il sindaco di Taipana Armando Noacco assieme all’assessore Paolo Tomasino ed al consigliere di minoranza Sandro Pascolo, nonché l’assessore provinciale Sergio Sinicco. Gli interlocutori per la SKGZ erano Guglielmo Cerno, Fabio Bonini, Riccardo Ruttar e Jole Namor. Questi ultimi hanno illustrato Fattività, la strada sulla quale si muovono le organizzazioni slovene, i loro obiettivi. Obiettivi che si possono così sintetizzare: garantire la sopravvivenza e soprattutto la crescita di una comunità sul suo territorio; valorizzare e potenziare tutte le risorse interne; salvaguardare la ricchezza culturale e linguistica, potenzian- segue a pag. 2 w GRIMACCO Incontro della giunta con il PCI regionale s prve strani v Se adna štupienja napri Novega Matajurja mo učil, Novi Matajur bo normalno, redno izhaju, kar prid reč, de se v tele m cajtu naše dielo poveča. Zatuo vas že od sada prosimo za razumevanje, če bo kakšna pomanjkljivost an če vam na bomo mogli zagotovit vsak tiedan osam strani. Po drugi strani mi smo prepričani, de je tel velik napredek, velika štupienja napri ne samuo za naš časopis. Današnji sviet gre hitro napri, se z veliko hitrostjo spreminja še posebno na tehnološkem polju. Če cje-mo iti napri, če cjemo bit v koraku s časom na smiemo zamudit nobed-ne parložnosti. Še posebno ne tistih, ki nam jih nudijo nove tehnologije. dalla la pag. Si apre un nuovo dialogo dola, attraverso un progetto che deve essere quindi globale ed evitare operazioni di tipo museale. Un’impostazione questa che all’incontro di Tarcento tutti hanno dichiarato di condividere. È stato in questo senso un passo avanti, ma è necessario proseguire, hanno poi convenuto tutti lasciandosi a conclusione dell’incontro, con l’impegno di ritrovarsi ed approfondire le singole questioni. Bisogna però fare presto, hanno sostenuto gli sloveni, e soprattutto bisogna anche concretizzare questa impostazione attraverso delle iniziative specifiche. Si è così parlato, tra l’altro, della necessità di una terapia d’urto sul piano economico, ma anche su quello della maggiore scolarizzazione dei ragazzi che purtroppo sempre più frequentemente abbandonano troppo presto lo studio. Le nostre zone — ha sottolineato Bonini — potranno contare su un futuro migliore soltanto se punteranno su quadri qualificati che possano guidare la crescita. Ma devono essere quadri locali. Per quanto attiene invece la difesa della parlata slovena locale si è parlato soprattutto degli interventi che potrebbe attuare la scuola e non è un caso visto che il sindaco di Tarcento Di Lenardo è anche preside della locale scuola media. Che cosa può fare la scuola? Intanto stimolare l’interesse dei ragazzi mettendo loro a disposizione materiale scientifico, ma alla loro portata,sulle caratteristiche storiche, etniche e linguistiche della comunità slovena locale. Sono possibili inoltre delle iniziative rivolte agli insegnanti che possono approfondire queste tematiche attraveso i corsi di autoaggiornamento che si tengono all’inizio di ogni anno scolastico. Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotostavek: Fotocomposizione Moderna - Videm Izdaja in tiska k JTžnTlT Trst / Trieste T TU' Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 20.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «ADIT» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 letna naročnina 6.000 din posamezni izvod 200 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% S. PIETRO AL NATISONE Il bilancio supera i quattro miliardi La settimana scorsa si è tenuto a S. Pietro al Natisone il consiglio comunale, convocato per la discussione e l’approvazione di una nutrita serie di argomenti posti all’ordine del giorno. In primo piano è stato senz’altro il bilancio di previsione per il 1988. Il documento contabile è stato presentato con una relazione tecnica dal segretario Lorenzo Terlicher ed una politico-amministrativa dal sindaco Giuseppe Marinig. Il bilancio pareggia su quattro miliardi e 184 milioni. Nella discussione sono intervenuti i vari consiglieri che hanno sostanzialmente condiviso l’impostazione data dalla giunta. Perplessità sulla relazione del sindaco sono state invece espresse dai consiglieri democristiani dell'opposizione e riguardavano riferimenti alle passate gestioni DC ed alle loro responsabilità. Alla fine il bilancio è stato approvato con 12 voti favorevoli (Lista Civica) e 3 astenuti (DC). Nell’appro-vare il bilancio sono state aumentate del 20% le tariffe dell’acquedotto comunale e della raccolta dei rifiuti secondo le disposizioni di legge. Slovenska manjšina vltaliji in italijanska manjšina v Jugoslaviji doživljata v tem času posebne zgodovinske trenutke, ki imajo v marsičem skupne značilnosti, čeprav živita v različnih družbenih in političnih okoljih ter imata seveda za sabo čisto različni zgodovinski specifiki. Vežejo ju skupna prizadevanja za obstoj in razvoj proti skupnemu sovražniku, narodnostni asimilaciji. Ta osnovna ugotovitev je prišla do izraza na srečanju med delegacijama Slovenske kulturno gospodarske zveze in Unije Italijanov za Istro in Reko, ki je bilo prejšnji teden v Trstu. Srečanje je potrdilo ne samo tradicionalno prijateljstvo med organizacijama, ampak tudi globoke vezi in v določeni meri tudi zavest o skupni usodi obeh manjšin v večjezičnem prostoru na tej in na oni strani meje. SKGZ in Unija Italijanov odločno odklanjata načelo o recipročnem reševanju odprtih problemov obeh manjšin, saj mora Poletni čas Predvsem neko splošno novico, ki ne velja le za gospodarstvenike. V noči med soboto 26. in nedeljo 27. marca bomo morali spremeniti uro - potisnili jo bomo za uro naprej in tako se bo za nas uradno začel poletni čas. Sprememb smo že vajeni in ne nameravamo obuditi starih polemik: legalna ura je gotovo koristna za vse odvisne delavce, ki bodo tako zvečer uživali uro več svetlobe, kar bo omogočilo boljše izkoriščanje prostega časa. L’ora legale Iniziamo con una notizia di interesse generale. Nella notte fra sabato 26 e domenica 27 marzo scatterà l’ora legale cioè dovremo spostare gli orologi di un’ora avanti. Non riprendiamo le polemiche, che anni fa erano sorte per l’applicazione di questo sistema orario, possiamo solamente rilevare che si è dimostrato utile specialmente per ì lavoratori dipendenti che avranno così a disposizione la sera di un’ora di sole in più il che permetterà di sfruttare meglio il tempo libero. Sejem Alpe-Adria V polnem teku je v Ljubljani sejem Alpe Adria. To je že 27. izvedba sejma, ki zadobiva iz leta v leto Su invito della giunta comunale, nei giorni scorsi è stata ospite del comune di Grimacco una delegazione del gruppo consiliare regionale del PCI, guidata da Silvano Tarondo. Oltre al capogruppo comunista erano presenti i consiglieri Gastone An-drian, Ivan Bratina e Dario Vosca. A rappresentare l’amministrazione comunale, un’amministrazione di sinistra retta da una lista civica, c’erano il sindaco Fabio Bonini, il vicesin-daco Paolo Lucio Canalaz e gli assessori Renzo Rudi e Maurizio Trusgnach. Numerosi sono stati i temi affrontati nel corso dell’incontro, da quelli politici generali a quelli più specifici. Gli amministratori di Grimacco hanno illustrato la situazione del comune anche in ordine alle tensioni che vi si concentrano soprattutto negli ultimi tempi, all’ostruzionismo della minoranza in consiglio comunale ed ai problemi di carattere sindacale legati al personale. La parte centrale della discussione ha riguardato in particolare le questioni legate alla ricostruzione ed alla realizzazione degli ambiti, fermi da anni; la costruzione di alloggi popolari — il vsaka država v okviru svoje notranje ureditve poskrbeti za zaščito svojih narodnih skupnosti. Kvečjemu se lahko govori o določeni primerjalnosti obeh položajev, tudi zato, ker pomeni recipročnost ponavadi neke vrste tekmovanje, če ga lahko tako imenujemo, kdo bo pravzaprav manj naredil za zaščito manjšin. Sestanek na sedežu SKGZ, ki je trajal skoraj štiri ure, je bil izrazito delovnega značaja in je temeljil na uvodnih poročilih predsednikov Klavdija Palčiča in Silvana Saua, ki sta podrobno ocenila položaj in probleme obeh manjšin. Predsednik SKGZ je izhajal iz prizadevanj za uzakonitev pravic slovenske skupnosti, začenši z bojem za globalno zaščito, ki je glede parlamentarnega postopka obstal na slepem tiru. Priča smo sicer nekaterim spodbudnim premikom, ki so na različnih ravneh vezani na pospešeno sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo, a tudi vedno večjo veljavo. Sejemska prireditev je razdeljena na razne oddelke a za krajevne gospodarstvenike je razstava mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Važno je predvsem dejstvo,da je sejemski prirediti-vi dodeljen posebni kontingent, ki omogoča opravljanaje važnih izvozno uvoznih poslov izven rednih jugoslovanskih predpisov. V okviru skupne razstave, ki jo prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje, je vključenih preko 50 podjeti in letos bo prvič nastopilo tudi slovensko podjetje iz Trbiža. Na žalost je realizacija poslov dokaj zamudna, saj mora priti do dogovora med pristojnimi ministerstvi iz Rima in Beograda, kar vsekakor zavlačuje potek dela. Upamo, da bodo pogoji spremenjeni, kar bo v bodoče še popestrilo delovanje in zanimanje za prisotnost na sejmu. To je tudi priložnost, da se poslovneži srečajo s svojimi partnerji in prijatelji in da postavijo določene načrte za comune ha presentato una domanda allTACP per 6 alloggi —; le opere pubbliche generali; la realizzazione del PIP di Dolina che dovrebbe garantire posti di lavoro in loco attraverso l’apertura di nuove iniziative economiche. Naturalmente è emersa anche la questione della tutela della comunità slovena anche in relazione alla legge regionale 68 i cui fondi sono stati giudicati irrisori rispetto alle esigenze. Da parte loro i rappresentanti comunisti hanno illustrato la nuova legge regionale sul decentramento, soffermandosi quindi sul tema delle autonomie locali e sulla necessità di una garanzia di fondi per gli enti locali. Hanno assicurato il loro interessamento per quanto riguarda alcune questioni specifiche, dando invece per delle altre indicazioni anche procedurali precise. Dopo la riunione nella sede municipale di Grimacco, di cui entrambe le parti hanno dato un giudizio positivo, i consiglieri regionali del PCI si sono incontrati con la locale sezione comunista dove la discussione, molto vivace e partecipata, è proseguita e si è allargata anche ad altre problematiche. mnogim negativnim signalom, ki se nazorno odražajo v javnem zapostavljanju slovenščine. Palčič je tako med drugim omenil kočljiva finančna položaja SSG in Glasbene matice, afero Sama Pahorja in druge primere, ki pričajo o nespodbudnem razpoloženju do Slovencev. Predsednik Unije Italijanov Sau pa je v svojem posegu izhajal iz osnovnih potreb italijanske manjšine, ki zahteva priznanje svoje zemljepisne celovitosti in vloge subjekta na narodnostno mešanem ozemlju Slovenije in Hrvatske. Unija kot krovna manjšinska organizacija si prizadeva za rešitev svojih perečih finančnih težav, za prodor skupnih republiških in zveznih kriterijev na področju manjšinskega varstva ter novih norm za izvajanje ljudskega štetja. Sau je nato govoril o novem zanimanju matične države do italijanske manjšine, kar je seveda dobrodošlo, čeprav se pri tem pojavljajo tudi nevarni poskusi političnega izkoriščanja teh proble- bodoče delovanje. Na dnevu dežele Furlanije-Julijske Benečije so bili prisotni vidni predstavniki trgovinskih zbornic, ki so pripravili sprejem za udeležence. La fiera Alpe-Adria A Ljubljana è in corso la 27a edizione della fiera internazionale Alpe Adria, che diventa di anno in anno commercialmente più importante. La manifestazione è suddivisa in vari settori, ma per gli operatori economici della zona è importante la sezione degli scambi internazionali. Infatti alla manifestazione vengono concessi dei contingenti speciali destinati agli espositori, contingenti che permettono di superare vari divieti e restrizioni all’importazione di prodotti in Jugoslavia. L’Unione regionale economica slovena ha organizzato anche quest’anno una mostra collettiva alla quale hanno aderito 50 aziende delle tre provincie; per la prima volta parte- Malomanj 4 miliarde za novo agencijo od Dežele Je že pasalo niekaj miescu, odkar je naša Dežela sparjela leč, zakon, za razvoj krajev v brezieh, v gorah. V njim so stancjal 40 miliardu. Instrument telega leča pa je agencija, ki bo muorla ušafat, načrtovat nove ekonomske iniciative kupe z im-prežami, ki že dielajo al pa se bojo šele rodile. Bo muorla pomagat tehnično pa tudi skarbiet za parpravt profesionalno ljudi an še posebno podietnike, imprenditorje. Sada je tala agencija na niek način začela hodit, saj je deželni odbor sprejel malo dni odtuod ‘no delibero na tolo temo. V teli deliberi je napisano, da bo imiela nje sedež v Tol-meču, de bo na SpA an de bo na začetku imiela 3,9 miliardu kapitala. Od telega denarja 2,5 miliardu da Dežela. Le v začetku delničarji, azionisti, bojo: Dežela, Friulia - lis an Esa. V drugi fazi pa se lahko pridružijo še drugi privatni imprenditori.an javne ustanove, kar naj bi parneslo povečanje, povišanje kapitala. mov, kar škodi ne samo italijanski, ampak tudi slovenski manjšini. Končno pa je Sau govoril še o nedavni akciji skupine pripadnikov manjšine, ki je sicer postavila v ospredje nekatera konkretna vprašanja italijanske skupnosti, zna pa po njegovem močno ošibiti enotnost Unije in njeno vlogo. V razpravi je nato tekla beseda o stvarnih problemih vzajemnega zanimanja in koristi. Gostje in gostitelji so tako postavili v ospredje usodo proračunske postavke 30 milijard lir za potrebe obeh manjšin, ki jo je italijanski parlament vključil v finančni zakon za triletja 1988-1990. Pri tem so soglašali, da morata manjšini glede tega izdelati skupna stališča in izhodišča.Govor je bil nato o vprašanjih informiranja, pri čemer imata manjšini dokaj slične interese ter o nujnosti,da se odnosi med skupno-stima razširijo tudi na gospodarstvo. cipa alla mostra collettiva anche un azienda di Tarvisio il che dimostra un sempre maggior interesse per allargare i rapporti economici con la vicina Slovenia. Dobbiamo però specificare che persistono le lungaggini per la realizzazione degli affari conclusi in fiera. La definizione dei contingenti è infatti di pertinenza dei competenti ministeri di Roma e Beograd il che comporta un ritardo nella conclusione degli affari. Sono state fatte delle proposte per accellerare i tempi di realizzazione e gli operatori economici interessati sperano che le loro proposte saranno almeno in parte accolte. In sedaj še nekaj zapadlosti: Ed ecco ancora alcune scadenze: 25.3. - Poravnati moramo odtegljaje IRPEF in INPS za odvisne delavce. Scade il termine di pagamento delle ritenute IRPEF e INPS per i dipendenti. 31.3,- Zadnji rok za overovljanje registrov inventarja. Scade il termine per la vidimazione dei registri inventari. 5.4. - Zapade rok za mesečno prijavo IVA (za mesec februar). Scade il termine della denuncia mensile IVA (per il mese di febbraio) (zk) __________ SREČANJE PREDSTAVNIKOV DVEH MANJŠIN V TRSTU Skupni sovražnik Slovencev in Italijanov: asimilacija Sandor Tence Za gospodarstven Per gli operatori economici IL PROF. JOŽE POGAČNIK OSPITE DELL’UNIVERSITÀ DI UDINE Le letterature iugoslave comparate L’Università di Udine, fin dalla sua fondazione, ha dimostrato un interesse non meramente platonico per la vita culturale ed i contatti con le Università degli stati confinanti, in primo luogo con le Università jugoslave. Frutto di tale orientamento culturale è la presenza costante di docenti delle Università di Lubiana e Maribor e lo scambio a tutti i livelli con tali Università. In tale contesto va collocata pure la conferenza tenuta alcuni giorni fa dal prof. Jože Pogačnik, dell’Università di Osjek, antica e bella città sulla Drava in Croazia, sulle letterature jugoslave contemporanee. Non poteva esserci docente più qualificato per tale argomento, dal momento che il prof. Pogačnik è senz’altro un pioniere nello studio comparato delle letterature jugoslave e delle culture del vicino paese, studio che va sotto il nome di jugoslavistica. È bene precisare infatti che non è corretto parlare di letteratura jugoslava bensì di letterature jugoslave dal momento che le lingue delle letterature jugoslave sono tre — la slovena, la serbocroata e la macedone — mentre le letterature sono più numerose e cioè la slovena in lingua slovena, la croata, la serba, la bosniaca, la montenegrina in lingua serbocroata e la macedone in lingua macedone. Davanti a un pubblico molto numeroso per conferenze così specialistiche, il prof. Pogačnik ha dipinto un vasto affresco dell’evoluzione dello stato attuale delle letterature jugoslave dalla liberazione ad oggi. Le letterature jugoslave d’oggi hanno caratteristiche comuni ed un’unità di fondo dovuta a motivi di ordine sto- rico e politico e alla presenza di grandi autori quale il premio nobel Ivo Andrič o il pensatore scrittore e saggista Miroslav Krleža che hanno improntato di se molta parte delle letterature jugoslave anche se permangono delle particolarità tra una letteratura e l’altra. Inoltre, le letterature jugoslave sono in sintonia con le altre letterature europee, tranne per certi aspetti, ad esempio l’esistenzialismo che trovò in Jugoslavia connotazioni anche positive o il realismo sociale che perdurò molto dopo la fine della guerra. Molto interessante la parte della conferenza dedicata al realismo socialista nella letteratura al sogno utopico cioè, di fare della letteratura un’attività socio morale nella convinzione che la vita possa essere organizzata secondo principi ideali. Tale periodo fortunatamente durò soltanto dal 1945 agli inizi degli anni 50, quando le letterature jugoslave rientravano nel grande filone della letteratura di quell’Europa che non aveva mai conosciuto l’imposizione del realismo socialista. Marino Vertovec Špeter sobota 26. marca ob 17.30 otvoritev razstave Carla Aletti olja in grqfike Beneška galerija S. Pietro al Natisone sabato 26 marzo ore 17.30 inaugurazione mostra personale di prisotni bodo: Giuseppe Chiabudini predsednik Gorske skupnosti Nadiških dolin Giuseppe Paussa, predsednik turistične ustanove Firmino Marinig župan občine Špeter Društvo beneških likovnih umetnikov Carlo Aletti pittura ad olio e grafica parteciperanno: Giuseppe Chiabudini presidente Comunità montana Valli del Natisone Giuseppe Paussa presidente Azienda di soggiorno Firmino Marinig sindaco di S. Pietro al Natisone Associazione artisti della Benecia Carlo Aletti se je rodil v Milanu, njegova mati pa je doma iz Filaste, v občini Svet Lenart. Carlo še danes živi v Milanu in tam je sodeloval pri mnogih umetnostnih prireditvah. Zdaj se s to prvo razstavo vrača. Ob otvoritvi razstave bo umetnik izvajal na klavirju nekaj svoijh glasbenih skladb. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA UKEV Tudi v Kanalski dolini je močan pritisk asimilacije Pred nekaj dnevi, nepričakovano, je izšla nova številka župnijskega vestnika Ukve iz Kanalske doline. Nepričakovano, zato ker že nekaj let, kot ugotavlja v uvodniku Salvatore Venosi, je Ukve prihajalo na dan le enkrat na leto. «Takšna ugotovitev ni prav nič razveseljiva, še manj pa spodbudna», piše Venosi. «Naš vestink je edino glasilo v Kanalski dolini, v katerem so članki pisani v slovenščini in v italijanščini. Pred leti je prispevke v slo- venščini priobčeval tudi župnijski list La Lampada, v Rablju. Do tako omejenega izhajanja pa je prišlo predvsem zaradi preobremenjenosti urednika in njegovih glavnih sodelavcev. Vzrok temu so bile tudi težave, ki so se pojavile v naših vrstah. Triletje 1984-85-86 je bilo obdobje hudih prejzkušenj in se je včasih zdelo, da se bo vse dotedanje plodno delo kar čez noč podrlo. Nakopičenemu delu enostavno nismo bili več Slavistično iz Trsta v V ponedeljek, 14. marca, se je v Spetru mudila skupina članov Slavističnega društva Trst. Prišli so na obisk v slovensko šolsko središče, da se seznanijo z delovanjem šole in vrtca in da navežejo tesnejše stike s tistimi,ki se v Benečiji ukvarjajo s slavistično stroko. Poleg predsednika Janeza Povše-ta in tajnice Vere Tuta Ban so prišli še drugi člani društva, povečini pedagogi. Zlasti dobro je bilo zastopano goriško didaktično ravnateljstvo. Poleg pedagogov slovenskega šolskega središča pa so bili prisotni še nekateri drugi slavistični delavci iz naših dolin, tako pisec toponomastič-nih študij Božo Zuanella, urednica Novega Matajurja Jole Namor ter nekaj študentov slavistike z videmske univerze. Šlo je za nekakšen prvi stik, zato srečanje ni imelo posebej začrtanega Programa in se je v veliki meri odvijalo predvsem skozi spontane posamične pogovore, neformalno izmenjavo mnenj in izkušenj. Zlasti so se gostje zanimali za potek šolskega dela, za programe in metode pouka, za organizacijo vseh dejavnosti, s katerimi se dopolnjuje in ustvarjalno razvija šolsko delo. Skratka, šlo je za prisrčne in razgibane pogovore med ljudmi, ki imajo podobna zanimanja in podobne probleme in jim je zato tako soočanje izredno dragoceno. Drugi del srečanja, ko so se gosti in gostitelji skupaj usedli za mizo,je bil po tematiki nekoliko širši, saj se je dotaknil splošnejših jezikovnih in družbenih problemov Beneške Slovenije, načeli pa so tudi vprašanje oblik sodelovanja, ki bi bile za vse najbolj ustrezne in koristne. Jasno je, da bo o vseh teh zadevah treba še naprej govoriti in jih seveda uresničevati. Ne moremo mimo tega, da omenimo, da so bili gostje s Trsta in Gorice naravnost navdušeni nad vsem, kar so jim v centru pokazali in povedali, kar seveda potrjuje, da je delo Špetrskih pedagogov dobro zastavljeno in jim vliva tudi zaupanje vase in nove moči. kos.Na vseh področjih ni mogoče za-dovoliti vse, ker nas je premalo. Povsod drugod v našem pisanem zamejstvu imajo določene osebe tudi določene funkcije in so v glavnem odgovorne samo za tisto, za kar so postavljene. Pri nas v Kanalski dolini pa je glavna teža skoraj vsega dela na manjšinskem kulturnem, verskem, političnem, publicističnem in raziskovalnem področju, naložena ožjemu krogu ljudi. V takih razmerah pač ti ljudje delajo na našem manjšinskem polju kot morejo in kar morejo. Nihče pa ne bi smel spregledati dejstva, da je tudi v Kanalski dolini asimilacijski pritisk z vseh strani zelo močan in da tiha asimilacija daje svoje sadove. Temu nevidnemu pritisku so izpostavljeni vsi manjšinci: Slovenci, Nemci in Furlani. Zato je delo na manjšinskem področju danes mnogo težje, kot je bilo pred par leti in bi bilo kakršnokoli omejevanje in krčenje dejavnosti, nepopravljivo obubožanje naše skupnosti». Zadnja številka Ukev, odgovorni urednik katere je župnik Mario Ga-riup, je izšla na dvanajstih straneh. Predstavlja po eni strani delovanje slovenskih organizaciji in društev v Kanalski dolini, po drugi pa vprašanja, ki nekako zadevajo vse naše področje, kot recimo razmišljanje o načrtu za razvoj goratih predelov ali pa značilnosti turizma. Kot zanimivost naj povemo, da so ponatisnjeni nekateri članki,ki so izšli v celovškem tedniku Mir. Izhajal je od leta 1882 do leta 1920 in v njem so bili obljavljeni tudi prispevki iz Ukev in tedanjih slovenskih vasi v Kanalski dolini. «Tedanja situacija je bila približno enaka današnji - ugotavlja urednik. Menjali so gospodarji in ljudje, metode in problemi so isti». 10 - NAŠ JEZIK Kako pisati narečje Živa Gruden Včasih slišimo, kako ta ali oni sprašuje, kako pisati narečje, ali pa kako se kdo huduje, češ da ta ali oni zapis ni dovolj precizen, da se v resnici govori drugače. Vse to je verjetno res. Podroben fonetični zapis, kot ga najdemo v strokovnih, dialektoloških in lingvističnih delih, zahteva veliko zapisovalče-vo spretnost in tako množico različnih znakov, da jih le redke tiskarne premorejo. A ta zapis niti ni potreben, če seveda odmislimo strogo znanstvene namene. Saj tudi zapis knjižnega jezika nikoli ni enak njegovi govorjeni obliki. Vsak kulturni jezik ima svoje norme, svoja pravopisna pravila in teh se mora držati vsakdo,ki v tem jeziku piše. Morebitne nedoslednosti so prav tako normirane kot izjeme. To pač poznamo vsi in v vseh jezikih. Da ista črka zaznamuje v resnici različne glasove, nas niti ne moti, saj smo se tega navadili in se nam — vsaj v znanih besedah — ne more zgoditi, da bi kaj zgrešeno prebrali. Vsi jeziki, ki imajo za seboj daljšo tradicijo, ki se pišejo več časa, pač nosijo v svojih pravopisnih normah sledove svoje zgodovine; ti sledovi so seveda pri nekaterih jezikih bolj vidni kot pri drugih, to lahko ugotovi vsakdo, ki primerja, recimo, angleško pisavo z italijansko. Težko bi si predstavljali, da so si Angleži zanalašč izmislili pisavo, ki je tako daleč od govora, laže pa verjamemo, da je nekoč, ko je bila ta pisava normirana, bolj ali manj ustrezala dejanskemu izgovoru, nato je šel govor naprej svojo pot, pisava pa je ostala kot prej. Nasprotno je italijanska pisava mnogo bližja govoru (a zaznamuje s črko z dva različna glasova, prav tako s črko s, ne zaznamuje dvojnih konzonantov na začetku besede, ima vrsto primerov, ko za en glas uporabi dve črki, itd.) in se nam, če smo italijanskega pravopisa vajeni, lahko celo zgodi, da mislimo, da se italijanščina piše, kot se govori. Seveda, to bi bilo idealno stanje; za vsak glas naj bi imeli v pisavi eno črko. Dejansko pa v nobenem jeziku ni tako:poleg zgodovinske dediščine gre še za to, da je črk, s katerimi razpolagamo, premalo. Tako si različni jeziki pomagajo različno, vendar v bistvu na dva načina: ali dodajajo črkam posebna znamenja, ki so največkrat nad črko (tako na pr. nemški o ali u, češki r, španski n, č, š in ž v slovenščini in drugih slovanskih jezikih), včasih pa tudi na njej (tako poljski J) ali pod njo (kot francoski) q), ali pa zaznamujejo en glas z zvezo dveh ali več črk: po eni strani so tu primeri, ki jih lahko navežemo na prej omenjeno zgodovinsko stanje (tako chiaro izhaja iz latinskega clarus, chiave iz clavis), po drugi strani pa so tu zlasti zliti glasovi, kjer bi pravzaprav ne bilo nobene razlike, če bi izgovarjali vsako komponento posebej (slov. resnica = resnitsa ali ital.marzo = martso), spirantizirani glasovi (th v angleščini) ter šumniki (sch v nemščini), da o kombinacijah posameznih tipov ne govorimo (tsch za č v nemščini). Pa še nekaj se dogaja: nekateri glasovi se v soseščini drugih spremenijo. Tako postanejo recimo v slovenščini zveneči soglastiki (consonanti sonore) na koncu besede, pred pavzo, nezveneči (sorde). Da je zadnji glas v besedi zid prav d ne more biti dvoma: trava raste pod zidom, hruška pri zidu, otrok skoči z zida; zato v besedi zid pišemo d, čeprav rečemo, da skočimo čez zit. To je seveda le en tak primer, podobnih bi v različnih jezikih lahko našteli še in še. Nič ni torej bolj problematično kot trditev, da se piše tako, kot se govori. Primorska poj slušali smo avtorske in ljudske pesmi, ki so žele tudi med gosti iz Valtelline tople aplavze. Koncert so sklenili Tolminci s prelepo italijansko pesmijo «Signore delle cime». Naj povemo,da je vsa prireditev potekala dvojezično, predstavljali sta e prvič v Teru Mara Černo in Luisa Cher, da kot re čeno so se je udeležili številni Slovene iz Barda, Tipane in drugih sosednji vasi. Med publiko je bil prisoten tu di odbornik za kulturne in športn dejavnosti občine Bardo Maurizi M izza. Oktet iz Kobarida. s prve strani in tisti iz Tolmina CONFERENZA A GRIMACCO Quale legna si può tagliare? Un’iniziativa di Comune e biblioteca GRIMACCO I consiglieri regionali del PCI ospiti della locale sezione Quale legna si può tagliare? Su questo argomento si è discusso a Clo-dig venerdì 18 marzo. La conferenza è stata organizzata dal comune di Grimacco e dalla Biblioteca comunale per chiarire, con un tecnico forestale, il problema che sta coinvolgendo gran parte dei coltivatori e imprenditori del legno locali. Il problema riguarda le normative che regolano il taglio dei boschi e la loro rigida applicazione da parte dei funzionari forestali. Purtroppo l’incontro non è stato del tutto esauriente, in quanto il tecnico forestale dott. E. Oman, per motivi personali, non è potuto intervenire. La riunione ha avuto luogo ugualmente; il sindaco di Grimacco Bonini e quello di Drenchia Namor, tra l’altro dottore in agraria, hanno illustrato al folto pubblico intervenuto gli articoli di legge che regolano la forestazione e le normative che vanno applicate al taglio della legna. Al termine dell’esposizione degli articoli di legge si è aperto un dibattito tra i presenti, dal quale è scatu- Host podigerja naše vasi rito un malcontento generale. Visto l’interesse suscitato dal problema, sì è poi deciso di riorganizzare l’incontro, sempre con il dott. Oman, per meglio chiarire con un esperto in materia, le diverse possibilità di soluzione del problema. (m.v.) Silvano Tarando, capogruppo del PCI alla regione, accompagnato dai consiglieri Dàrio Vosca, Gastone An-drian e Ivan Bratina si è incontrato lunedì 14 con alcuni iscritti e simpatizzanti della sezione PCI di Grimacco. Durante il breve incontro (la delegazione regionale del PCI era stata in precedenza ospite della giunta comunale di Grimacco), improntato alla massima cordialità, si è avuto modo di discutere su quello che i comunisti di Grimacco ritengono uno dei problemi da risolvere abbastanza urgentemente, quello del miglioramento dei collegamenti fra le varie sezioni delle Valli e fra questi e la federazione di Udine, per risolvere assieme sia le questioni che si presentano quotidianamente, sia problemi di carattere più generale. «Solo con una maggiore informazione sulle scelte politiche e amministrative si possono proporre iniziative e cercare delle soluzioni», ha detto il segretario della sezione Pio Canalaz. Non è mancato un accenno alla difficile situazione economica delle Valli dalla quale si sta cercando di uscire. Senz’altro di1 grande aiuto sarebbe un miglioramento dei collegamenti stradali, è stato detto, anche verso le zone vicine del tolminese. Si è quindi steso un programma di iniziative di carattere informativo, sia per la sezione stessa che per un pubblico più vasto. Imminente l’incontro con gli esperti comunisti della forestazione, vista anche l’attualità del problema in seguito ai vari divieti del taglio del bosco che stanno creando non pochi problemi anche nelle Valli del Natisone. Seguiranno altre iniziative specifiche. La sezione di Grimacco del PCI si ritiene senz’altro soddisfatta di questo primo incontro con i consiglieri regionali anche per la massima disponibilità espressa dagli stessi. Nisi še plačal naročnine za leto 1988? Pohiti! UNA NORMATIVA CHE SUSCITA DISCUSSIONE Taglio del bosco: Questo in sintesi il regolamento pubblicato sulla Gazzetta ufficiale della Regione Friuli-Venezia Giulia del 12 marzo 1987 e riguardante le norme per il taglio dei boschi. Una materia sulla quale, in questi ultimi tempi, c’è una discussione estrema-mente vivace anche nelle Valli. NORME PARTICOLARI PER I BOSCHI CEDUI Art. 1 - Nei boschi cedui di robinia, castagno, ontano, salice, pioppo non è obbligatoria la riserva di matricine (albero che durante il taglio dei boschi cedui si lascia in piedi per sostituire le ceppaie che per vecchiezza vengono eliminate - ndr) art.2 - Turni minimi per i boschi cedui Per i cedui semplici e per i cedui composti il turno dei tagli non può essere inferiore: per il faggio e le querce ad anni 25; per il castagno ad anni 10; per la robinia ed ontano ad anni 6; per le altre specie ad anni 15. art.3 - Cedui semplici con riserve di matricine Per i boschi trattati a ceduo matricinato si dovranno rilasciare all’atto della ceduazione 80 piante per Ha provenienti da seme o, in loro mancanza, 120 polloni. Le matricine devono essere scelte fra le piante migliori, distribuite possibilmente in modo uniforme su tutta la superficie o a gruppi in modo comunque da assicurare la rinnovazione. Le matricine saranno scelte tra le seguenti specie in ordine prioritario e decrescente: querce (tutte); acero di monte e riccio; frassino maggiore; tiglio; specie sporadiche nobili (ciliegio, olmo montano); carpino bianco. Le matricine non possono essere utilizzate prima che abbiano raggiunto l’età doppia del turno del ceduo. L’autorità forestale può imporre il rinvio del taglio totale o parziale delle matricine ad un turno successivo... art. 4 - Avviamento ad alto fusto dei cedui di faggio I boschi a prevalenza di faggio che hanno superato l’età media di anni 30 dovranno essere avviati all’alto fusto. 11 proprietario che intende utilizzare detti boschi deve farne istanza al 1RF competente, il quale eseguirà il relativo assegno. L’autorità forestale, per particolari condizioni climatiche o di fertilità della stazione, potrà autorizzare l’aumento del limite di età fissato per l’obbligo dell’avviamento ad alto fusto fino ad un massimo di 35 anni. art.5 - Epoca del taglio dei cedui da avviare ad alto fusto Nei boschi cedui i tagli di awiav mento all’alto fusto mediante invecchiamento e/o matricinatura intensiva possono essere effettuati in qualsiasi periodo dell’anno. art.6 - Epoca di taglio dei cedui misti invecchiati da rinnovare per via gamica La conversione ad alto fusto di cedui misti invecchiati che hanno superato l’età del turno di utilizzazione può avvenire anche mediante taglio raso a striscie, previa autorizzazione dell’autorità forestale che accerterà le condizioni favorevoli alla rinnovazione spontanea delle specie più pregiate, tra le quali frassino maggiore, tiglio, acero montano e riccio, faggio e rovere. Tali operazioni possono avere luogo in qualsiasi periodo dell’anno secondo le modalità indicate nell’articolo successivo. art. 7 - Modalità particolari di esecuzione di tagli a raso nei cedui invecchiati Nei cedui invecchiati possono essere autorizzati dalle autorità forestali i tagli a raso che si rendono necessari per la rinnovazione del bosco. Per il taglio a raso effettuato al fine di favorire la rinnovazione naturale, la larghezza massima della tagliata è pari ad 1,5 volte l’altezza media del bosco, a condizione che questo in breve il regolamento quelli da avviare all’alto fusto è ammessa l’apertura di varchi nel soprassuolo della larghezza massima di 4 mi., al fine di consentire l’installazione e l’esercizio di gru a cavo e di altre macchine operatrici forestali. La spaziatura delle linee di teleferica non deve essere inferiore a 70 mi. art. 9 - Residui delle utilizzazioni boschive Nei boschi cedui o nelle fustaie, laddove il trattamento tende a favorire l’insediamento e l’affermarsi della rinnovazione, la ramaglia,i cimali e ogni altro avanzo delle utilizzazioni devono essere ammucchiati in prossimità delle piante rimaste in piedi o nelle aree dove non risultino di ostacolo all’affermarsi della rinnovazione. Tale ammucchiamento deve seguire il taglio e l’allestimento per tutte le aree già coperte da novellarne, mentre deve essere effettuato prima della ripresa vegetativa per le superfici in corso di rinnovazione. Nei boschi a prevalenza di pino nero e di pino silvestre ubicato in zone a maggior rischio di incendio non è comunque consentito l’ammucchiamento delle ramaglie all’interno delle superfici utilizzate, art. 10 - Potature La potatura verde dei boschi di conifere è proibita in tutto il territorio regionale, con esclusione delle pinete ad elevato rischio piroclimatico: in tali zone la potatura potrà farsi dal mese di agosto alla fine di marzo dell’anno successivo con ferri ben taglienti e rasente al fusto art. 11 - Sfollamenti e diradamenti nei boschi di nuovo impianto Nei boschi di nuovo impianto ed in quelli rinnovati o ricostituiti gli sfollamenti ed i diradamenti sono resi obbligatori secondo criteri tecnici che verranno impartiti dall’autorità forestale. lungo le fascie laterali della stessa siano conservate le matricine nel numero e nelle specie adatti per garantire la disseminazione. NORME GENERALI RELATIVE ALL’UTILIZZAZIONE DEI BOSCHI art.8 - Norme generali per l’esecuzione di piste secondarie e per l’esercizio di macchine operatrici Il transito dei trattori gommati nel bosco, lungo tracciati o varchi naturali, che non comportino danni al soprassuolo o movimenti di terre se non di modestissima portata, può essere praticato senza alcuna autorizzazione. Le piste secondarie di concentramento ed esbosco, a fondo naturale della larghezza massima non superiore a mi. 2,50 e realizzate su terreni con tendenza trasversale media non eccedente il 40%, le quali non esigano trasformazione urbanistica e che richiedono solo modesti movimenti di terra, possono essere autorizzate previa dichiarazione dell’interessato all’autorità forestale. Qualora nel termine di 30gg detta autorità non neghi o prescriva specifiche norme per la realizzazione di tali interventi, questi si ritengono autorizzati. È vietato il percorso fuori pista dei mezzi cingolati il cui uso sulle piste secondarie di cui sopra deve essere preventivamente denunciato all’autorità forestale. In casi particolari possono essere autorizzate deroghe al suddetto divieto. Nei boschi di alto fusto nonché in Včasih so ble vse snoieta an njive ohdielane Una mozione su questo tema è stata approvata nei giorni scorsi dal consiglio comunale di Drenchia. Lo stesso si appresta a fare anche il consiglio comunale di Grimacco. Gli indipendenti all’assemblea della Comunità montana Valli del Natisone intendono presentare sulla stessa questione una mozione al presidente ed al consiglio direttivo dell’Ente sovra-comunale, chiedendone — vista la gravità della situazione creatasi — l’inserimento all’ordine del giorno della prossima assemblea. DISPOSIZIONI FINALI E TRANSITORIE art. 13 - Autorizzazioni in deroga La direzione regionale delle foreste può autorizzare di volta in volta subordinandole a specifiche prescrizioni e condizioni, eventuali deroghe a divieti e vincoli contenuti nelle prescrizioni di massima e di polizia forestale delle diverse provincie, nonché nei provvedimenti generali in materia di forestazione, sua tutela ed incremento, limitatamente a lavori od opere pubbliche. Adna rieč so besiede, druga pa resnica V saboto zvičer 19. marca v trat-torij Mohorin pri Hlocju so napra-vli no vičerjo za tiste, ki so dielal kot emigrant v Žvicer. Puna sala jih je bila, paršli so tudi iz druzih vasi an bližnjih kamunu. Sevieda, četudi kot san že jau, jih je bila puna sala, le malo jih je blua pruat številu judi, ki iz naših vasi in dolin so dielal v Žvicer. Na žalost glih tisto vičer mene ni blua mogoče se združit z njimi, za se kiek pomenat an poguorit o tisti Žvi-ceri o kateri dost krat se guori, kot da gor bi ble nebesa. Ist pa, ki san tudi gor dielu dugo cajta bi lahko napisu debele bukva o dramah in težavah, ki so gor živial an šele živjo naši judje an vsi emigranti. Od leta ‘60 do ‘70 v Žvicer je blua samua italijanskih emigrantu parbliž-no 500.000, od katerih parbližno 250.000 so dielal sezone (stagionali) an tistin je bluo ostro prepoviedano imiet s sabo družino. Lieta an lieta deleč od duoma, deleč od žene an otruok so dielal 9 miescu na lieto, kot žvina an sevieda malo drgač kot žvi-na so tudi živiel po barakah. Jih je blua kot mruij. Sami pral, sami kuhal in krvavo zaslužene sude v Italijo pošjal, kjer 10 liet potle, zauojo inflacjona, so se ušafal še okrajeni. Če kajšan 10 liet priet je paršparu za an motorin, s tistin denarjan 10 liet potle ni ukupu vič še bičiklete. Adni so učasih parpejal gor po skriuš ženo an otroke. Na stuatke jih je blua an telih, ki so muarli živiet v strahu, zaparti v hiš 9 miescu na lieto. Otroc brez iti na ciesto, po mie-ste al po vasi. Brez hodit v šualo, kjer če so jih bli dobil so bli pošjal čez mejo nje an očeta, v Italiji pa niso imeli možnost živiet. Takrat, an pruat telin rečmi, nisan pa nikdar ču, da se je kajšan zavzdi-gnu ne od političnih, ne od sindikalnih, ne od cerkvenih poglavarju, ki takua pogostu nam pridgajo za pravico an spoštovanje judi. Se vide, de takrat ni blua «di moda» guorit takua lahko «di diritti e rispetto della persona». Al pa morebit, de nismo bli štieti kot judje, saj z besiedami, vemo, se obracjajo reči takua, ki se cje. Če adan jagar ustreli vuka, jagar je športivo; če pa vuk za se branit ubije jagra, vuk je «feroce». Takrat tle v Italiji se je guorilo kaj-šno frajnost imajo judje, de gredo ži-har, kamar cjejo an tuale je pru. Obedan pa ni nikdar jau, de tle v Italiji je blua milione judi, ki so bli radi živiel v Italiji an so muarli iti proč; zatua ist na vidin razlike (differenze) od tistih, ki na smiejo do tistih, ki muarajo. Lepua se zmislin, de lieta 1968, ko so ble tiste pomote v Čeko-slovakiji je blua paršlo iz tiste države v Žvicero parbližno 2.500 judi an de priet ko je pasalo no lieto, so šli skor vsi nazaj damu. Pravli so, da niso naumni, da niso štrafani za dielat kot žvina, kar pomeni, da v tisti državi na dielajo dost an države narvic krat so bogate ali uboge, če judje dielajo al ne. Žvicera je bogata in če je bogata zaradi stvari, ki vsi vemo, je bogata tudi zaradi dela v Žviceri. Poznan človieka, ki so mu presadli srce an diela v fabriki popunoma. Poznu san judi, ki so umrli buni, pa niso bli spoznani za invalidi. Zatua dost krat bi blua pru, da bi se šli učit v Žvicero dielat posebno tisti, ki dost krat guorjo od dielo, kot tista muha, ki je stala na ruagu uolà. An drugi muhi, ki jo je vprašala: «Ki die-laš?» ji je odguorila: «Orjemo!». Bradač Radio Trst A NEDIŠKI ZVON vsako nedeljo ob 14.10 uri (ponovitev v torek ob 8.10) UES Radio Onde Furlane Tam gori za našo vasjo Mf 90 ali 100,800 vsako nedeljo ob 12.30 uri oddaja za Slovence, ki živijo po Furlanjij, od Čedada do morja... ureja kulturno društvo STUDENCI Patrizia Dugaro presidente del circolo di Bruxelles Patrizia Dugaro, giovane laureata in lingue, è stata eletta, nell’ultima assemblea dei soci, presidente del circolo di Bruxelles della Zveza Slovenskih Izseljencev iz F.J.K. In conformità con quanto stabilito all'ultimo Congresso, si sta allargando il processo di rinnovamento della dirigenza della Zveza. Dopo tanti anni di generoso impegno del Presidente uscente, il noto artista Marco Predan, il timone del dinamico e strategicamente molto importante circolo di Bruxelles è passato nelle mani di una giovane che da molti anni segue con attenzione le vicende dell’Associazione ed è anche fortemente coinvolta nella problematica complessiva della nostra Comunità. Importante è rilevare che l’elezione di Patrizia Dugaro si inquadra nel più ampio disegno di maggiore qualificazione dell’attività dell’Unione. In questa prospettiva si stanno anche delineando i tratti caratteristici della nuova struttura promossa dalla Zveza per aggregare attorno ad un progetto di reale promozione culturale, economica e politica della Slavia, quale dovrebbe esere l’International Slovenian Club. Questa nuova organizzazione avrà un’effettivo compito di mettere in contatto tra di loro tutti quegli sloveni sparsi nel mondo e che hanno raggiunto, nei rispettivi paesi di residenza, una posizione sociale preminente. Queste persone dovranno essere il corpo portante di una diaspora cosciente della propria identità e determinata a contribuire allo sviluppo della terra di origine. Così la Comunità slovena della provincia di Udine acquista una dimensione ed una organicità di presenza al di là degli angusti confini del territorio di storico insediamento. Il giorno successivo all’assemblea di Bruxelles si è svolta, sempre in quella città, la riunione della Consulta dei Presidenti dei circoli europei dell’Unione Emigranti Sloveni. Su questo argomento riferiremo più ampiamente la prossima settimana. GLASBENA ŠOLA - ŠPETER Za na p Kar pamet me peje... jest muoren iti! S pametjo srečan... mene an moje parjateljice! Pamet mi kaže... jest vidin stare reči šele nove, ona mi prav... jest poslušan stare pravce, ma nimar lepe! Pamet mi pomaga stare uraže zmisnit, živiet buj veselo an puno judi maj pozabit! Preberita tle... Ankrat... So ble tri čičice: Ana, Nerina, Michelina so se klicale; če s pametjo gren... jih srečan vse tri, kar kupe, zguoda v šuola grejo, J>h vidin... so parložne tu šuol, jih poslušan... znajo an lecion! So nimar kupe one tri, an popudan, nomalo študjajo... puno norčinajo, an še le vič se reže, an guore! Jih srečan če po spežo grejo, jih vidin, vsak antarkaj, do na Diele kar učice pasejo, jih poslušan, ki guore kar zejcan berejo travico an jo basajo tu pletenico! Jih srečan... par maš an par žegne, jih vidin... kupe tu parvi banč, J'h poslušan... znajo piet an molit! So nimar kupe one tri, bugajo njih mame: Marijo, Felico an Nineto. So pru pridne vse tri! ponas je guad; so sveti Trie kraji, J^st srečan naše čičice, vsaka nese tu nje roki an lončič žegnane uodice! a uraža če, de tel dan se muorajo požegnit: sanožeta, varte an njive! Prosit Boga de da juden puno sierka an ušenice puno kompierju an graha... puno sadja an puno grazduja za vince! Ana, Nerina an Michelina grejo, lohni jin je mraz, ciuke tu rokah čujejo ardeč nosič imajo, vsak antarkaj praskajo nožiče, jih «pikajo» tiste hlačice spledene uos ouče vune! Jih vidin, do na «Čarnonic», ta za «Stalo», du «Rauni» ta na «Kamunj», ta v «Ronke» do po varte... Z no plumeo metajo žegnano uodo požegnavajo zemjo! Jih poslušam... brez se utrudit molijo: «Vien pan, vien vin, vien la grazia del Signor!» Nie ustave... se na zmotijo... le napri prosijo: «Vien pan., vien vin... vien la grazia del Signor»! Počas glasi se zgube, je skor nuoč kar pridejo damu. So trudne, ma vesele, se troštajo, de puno «ceringe», puno bogatije za tisto lieto Šenka Buog juden... zaki onezvestuo so molile an prosile! Liepa navada je bla, škoda jo je za nimar pozabit! Pravta, pisajta... lohni kako znata an vi! Je glih an pošteno za naše te stare, na zgubit kar so nan zapustil. Jest pinsan, de an tale je na «maniera» za naše te rance zmisnit an za nje molit! So ble tri čičice... ankrat... Anna je imiela koluor od muorja oči, čarne lase, nimar tu glavi je nosila lepe flokiče. Nerina je imiela zelene oči, čarne lase, an nimar lepe žekiče. Michelina se je nimar vprašala: Zaki tuole, zaki tiste, ona je imiela dvie lepe an duge kitce! Michclina Lukcova Telekrat zaigrali Ker za pust «škerc» ni ratu, so ga «resno» ponovil s telim nenavadnim/ koncertom učiteljev glasbene šole iz Špietra. Direktor šole, prof. Nino Specogna. se je vsiem zahvalu za prisotnost (nismo imiel zadost kandreji!), je potar-diu importanco, de tek se uči glasbo jo muora an poslušat za se narest uhuo an za jo še buj aprecat. Je poskusu, diretor Specogna, parklicat kakega učenca za de bo igru na klavir , pa je bluo prepozno an takuo so muorli učitelji zaigrat. Napravt an tajšan koncert je an način za luošt učence na dobro pot, za narest tarkaj, če ne vič...! Je kar pruzapru se troštamo, de manjku kajšan od tistih učencev, ki so bili prisotni rata jutri učitelj. Škoda, de zaradi niekih težav zadnjega trenutka nieso vsi tisti, ki so bili v programut igral. Pru za tuo ne zapustimo ideje. Upanje je, de rata an apuntament, takuo de hlietu bomo čul še te druge štrumente. Na kor reč, de učitelji so bli dobro sprejeti, aplavzi so paršli zak so bli vsi zlo barki an za tuole, če dovoljujeta, ankrat se pohvalmo sami sebe: dokaže resnost naših učiteljev. Bruno Vidoni je začeu s kitaro, je slediu Beppino Delle Vedove, ki se je lietos priključu v «staff» Glasbene šole. Nino Specogna, ravnatelj naše šole, je igru an kos Chopina an za zaključt duo Paola Chiabudini-Renato Duria-vig, ki lahko diemo so malomanj «svetovno znana» kot duo!! Hvala vsem učiteljem, ki so sprejel zvestuo vabilo an hvala staršem, ki so nardil njih dužnuost an so parpejal otrokè. M. NADUŽNI BRATJE AN MATERNI JEZIK - 2 Pustovanje, štrukji an gubanca Sam poslušu starega par miz v gostilni, ki je guoriu, pravu je nie-ki nemu drugemu. Seviade on je biu beneški Slovenec, te drug pa Talijan, Lah za lepua jo ree. Sigurno sta bila dva prijatelja, saj sta kupe pila ‘no taco vina an smejala se. «Saši stari — je jau — so snubil ku vaši, samua ki midruz smo Slo-vianji, vi pa sta Talijani, usedno seviade le uriadni možje. Ampak mi smo na naši zemlji, vi pa tle par nas — kua man ree — sta ku bratje, naši dobri prijatelji. Vaša materna zemja, nimar uriadna, nimar posvečena ni tle, ni slovianska, je laška». Takua sta se smejala,pila an pomenala zvestua. «Smo Slovianji — je dokladu mož — brez se bat, na muac. Slovianji an na naši zemlji, kaj lieušega». Smo možje, smo Slovenci an naši starši se niaso bali an niaso imjal obedno potriebo guorit po talijan-sko za se čut buj vesoki al pa, kua se prav, buj moderni. Tudi talijan-ske šuale an še posebno modruast učijo, de je šleutarija an prešernost človieka, gledati biti buj vesoki an veliki ku an drug. Sta pravi Talijani, guorta (talijanišimi s sloviansko karvio v žilah, sa vemo!) an četa pruzapru biti pruot vaši šuoli, pruat vaši učiteljci? Velikost an prešernost so parve nasreeje an pokuore od tajšne civilizacije, od naše lažnive modernosti, od telega sliepe-ga progreša (napredka) — parve an narvenčne problematike v telim sviatu, nie težkua tuole zastopit. An takua naša gubanca rat ava «la ‘bbuona gubbana de! castel di Udine», naši strukji so rotali že «gli strucchi» na viem če z dvieman al trem talijanskih «c» — saj mi meniamo v našim iziku tiste «doppie», ki kar smo bli majhani v suoli, so nani nimar storie tarpijet. Naš tradicionalni pust — Buag se usmili gapustovajo sada naobarni ljudje v Skrutovem, v postnen cajtu. An preča Blumarji iz Črnega Vrha ra-tajo (če niaso še rotali) «gli uomini piumati del monte de! fosco», dobri za fotografije (slike) jim runat an samua za gor po karto linah (razglednice) jih bielo far bat, bielokri-stijansko seviade, saj tiste koluari-je odprejo vsakesort nebeških urat. Deb ’ mi na zamjerli! Bodimo nomalo buj pametni, na stuojmo biti špotljivi zaki smo Slovianji, na stuajmo — te mladi — spota doživijeti za kupe guorit al pa se navast (nazaj!!!) po sloviansko — bodimo buj pametni, bodimo še, kuražno, Slovianji. An če pru neejemo takua uredni biti, alman-kul pustimo počivat v miaru naše staro tradicionalno sloviansko pustovanje — pustimo ga delega, veljavnega brez ga veder bat tudi v spominu. Naši šindaki (župani po sloviansko) bi imieli se učit par te parvih literarnega slovianskega izi-ka, par te parvih pisat pravo an guorit takua k ' se da, dno an druge — sloviansko an talijansko. Naši župani bi imieli resnično bit parve dvojezične cvetke našega donašnje-ga naroda, parve možke an pametne glave, ki brez obedne težave za-stopjo kua na našem pustovanju se muora almankul po našin guorit, ne samua po talijansko, an po našin glauno, sarčno se objeti. Takua se varje tradicijo, ne gor na razglednici. Niaso samua ciesta an ato/nične an kimične farmaceu-tične tovarne rešitve naših težavi. Alje pru ries, de s sud mi zrase an pamet? Ist mislim je trieba ljubit se, čeglih je težkua; ljubit znanje an poznanje, učit znanje an poznanje, ne lagat, ne utec, ne tiho umie-rat al puščat druge tiho umieruvat, ugasnjavat se — na muara se bat! Nie telua sam gaspodar našega duha, čepru vsak dan ga muara s kru-ham redit an z nomalo vode. Takua tle bi teu končat, hodimo nazaj v ošterijo... Sam rad te poslušu v tisti gostilni, veseu liap an močan mož. Rad sam slišu toje simpatične kuražne an odparte be-siade, a v njih vidim zdravlje, smeh, rauno resnico -močne kora-nine od našega slovianskega tar-plienja, ki niaso še usahnile. Zasmejalo se m 'je sarce, zauri-skalaje od veselja moja duša — saj si guoriu zvestua na glas, saj na morem takuo sam ostat, saj niasam še sam! Adriano Radio Opčine - Benečiji OKNO NA BENEČIJC vsaki torek ob 17. uri (ponovitev v soboto ob 14. uri) na 96.9 Mhz FM Vsaki ponedeljek ob 18.30 uri tedenski športni komentar, an kotičel tudi za Benečijo Mmimatajur BENEČANSKA PRIPOVEDKA «S kotci v kot, skozi okno, nad drevjem» Nekoč, v starih časih, so tudi po naših dolinah živele coprnice in krivopete. Velikokrat so hodile po hišah in so coprale druge žene. V naši vasi je bila neka družina. In v tej družini so živeli mož, žena in dva otroka.Mož je hodil delat in žena je bila ves dan doma. Zvečer so večerjali že zgodaj in po večerji je žena hitro spravila otroke spat, pomila posodo in šla spat. Ko se je mož vrnil iz gostilne, žene večkrat ni bilo v postelji. Iskal jo je po hiši, jo klical, a je ni bilo... Truden je šel spat in ko se je drugega dne zjutraj zbudil, je žena spala zraven njega. Nekega večera je šel mož po večerji spat. A ni spal, je samo mižal. Ko je bila polnoč, je žena narahlo vstala iz postelje, dvignila desko v podu in vzela v roke neko škatlo. Odprla je škatlo in se vsa namazala z nekakšnim mazilom. Potem je odprla okno in je dejala: — S kota v kot, skozi okno, nad drevjem. Ni bila še vsega izgovorila in že je šla kot strela skozi okno. Ko je mož to videl, je vstal iz postelje, se namazal z mazilom in dejal: — S kota v kot, skozi okno, med drevjem. Namesto nad drevjem je mož rekel med drevjem in tako je poletel med robido in drevjem in vse ga je trgalo. Ko je prišel na lepo ravnico, je bil ves razpraskan in krvav. Sredi ravnice je bila velika miza, vsa polna dobrih reči. Bile so gubance, štruklji, pomaranče, grozdje, lešniki, laške fige in vse najboljše stvari na svetu. Tu in tam so goreli kresovi in okrog njih so plesali in peli možje in žene. Mož, ki je bil lačen, je začel pokušati tiste dobre reči, nekaj pa jih je tudi stlačil v žepe, da bi jih nesel domov otrokom. Ko je potem videl, da so začeli drugi odhajati, se je spet namazal in odšel domov. Žena je bila že v postelji. Ko je videla, da je mož priletel skozi okno, mu je dejala: — Kje si bil? — Kjer si bila ti! je dejal mož. In prinesel sem štruklje in mandolat še za otroke. Medtem ko je govoril, je dal roke v žep. A ni bilo več štrukljev in mandolata. Samo žabe, močeradi, goži in miši so skakali iz žepa. Ko je mož to videl, je začel ves prestrašen vpiti proti ženi: — Tole hodiš jest in cele noči plešeš s coprnicami! Ne veš, da boš postala tudi ti coprnica! Vzel je škatlo z mazilom, jo lepo pomendral in potlej vrgel v ogenj. Tako žena ni bila več zacoprana in je vsako noč spala pri možu in je postala pametna žena. Iz knjige Pravce iz Benečije » Učimo se pisati slovensko J) čebula čokolada časopis <©%>) i čuk črne bukve v* Čedad 20 N 5. postna nedieja 21 P Nikola de Fliie 22 T Lea - Katarina S Turibij 24* Č Katarina • Romolo 2> 25 P Gospuodovo Oznanjenje 26 S Eugenija - Emanuel 27 N CVETNA NEDIEJA četrtek Mlada brieza 88 •W pod Caninowo sierico Al vesta, kam puodemo lietos? V tisto dolino pod Čaninom, kjer namest gost rimoniko godejo citi-ro an bunkulo, kjer namest plesat polko plešejo rezijanko. Ja, sejo bomo učil! Bomo hodil na sprehode pod Čaninom an kla-dli noge tu marzie vode rieke Rezija. Ima takuo čisto an bielo uodo, de po rezijansko se kliče Bila. Dolina je duga an zaparta, gore kajšan krat so takuo blizu, de ma- lo manjka de se butnejo. An vesta, de v Reziji, ki je na dolina takua osamljena (v Rezijo se gre samuo od Resiutte gor), se je ohranu-potlè ku ostale tradicije a n ples-tudi izik, ki je an slovienski dialekt, an je os tu «ku po starim»... Vam je ušeč vse tuole? Alora vprašajte mamo in tat naj vas pu-stjo prid se sigurno divertmo! 17.-30. julija - Hotel Val Resia -Prato (Njiva, po rezijansko). Kavboj John je igral na kitaro in mi otroci smo pa peli V šolskem centru v Špetru je vedno nekaj novega in «norega». V petek 11. marca je bil povabljen Nori Orkester (Igor Somrak in Jož Andrejaš), ki je igral za vse otroke središča. Uspeh je bil velik. Iz publike so sodelovali tudi nekateri naši otroci, t so s preprostimi inštrumenti spremljali kavboja Johna (glavni junak igre] ki je igral na kitaro. Vsi so se pod vodstvom norega dirigenta naučili lep< kavbojsko pesem o medvedku. Res, so se vsi kot nori zabavali. V našim vrtcu rata puno reči, te zadnja je 'no srečanje med starši, otroci in učite vrtca za kupe pogledat filmine, slike an za se, ankrat, neformalno pomenat I RISULTATI la Categoria Valnatisone-Torreanese 3-0 2a Categoria Audace-Pagnacco 3-1 3a Categoria Lumignacco-Savognese 1-1 Fulgor-Pulfero 1-1 Atletica Buiese-Alta Valtorre 1-2 Punti d'oro per la Valnatisone benìssimo per Audace, Savognese e Pulfero TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU Un atto incivile che si qualifica da se girone. Anche domenica la formazione del presidente Bruno Chiuch ha dovuto rimontare lo svantaggio iniziale. Prima dello scadere del primo tempo ci ha pensato Alberto Paravan a portare il risultato in parità. Non ha voluto essere da meno Adriano Stulin che ha siglato così la sua sedicesima rete; Stefano Dugaro ha chiuso le ostilità trasformando un calcio di rigore. Ora per l’Audace c’è la pausa pasquale che servirà all’allenatore Pio Tomasetig a recuperare gli infortunati e preparare la squadra alle ultime cinque determinanti gare che l’aspettano. La Savognese ha ottenuto un buon pareggio a Lumignacco (un dirigente si è lamentato per l’arbitraggio che secondo il suo punto di vista, avrebbe penalizzato la squadra). Risultato più che positivo. La Savognese mantiene a distanza di guardia l’Azzurra; ora c’è la doppia sospensione che consentirà di riprendere fiato per ritornare in campo con maggior vigore nelle restanti gare con Paviese, Fulgor e Bearzi. Il Pulfero ottiene a Godia un pareggio che consente di agganciare la Comunale Faedis e la Savorgnanese e vede così avvicinarsi ulteriormente quella sesta posizione che è Pobbiet-tivo della squadra allenata da Gianfranco Mulloni. Polisportiva Grimacco Ogni martedì dalle ore 20 alle ore 21,30 presso la palestra di Liessa GINNASTICA DI SNELLIMENTO RASSODAMENTO, MANTENIMENTO E... DIVERTIMENTO con il prof. Franco Rudi Ti aspettiamo! LE CLASSIFICHE la Categoria Centromobile 39; Maniago 35; Co-droipo 34; Tavagnafelet 33; Serenissima 30; Flumignano 26; Tamai 24; Torre, Pro Fagagna, Azzanese, Julia 22; Valnatisone 21; Cividalese 20; Maianese 19; Tarcentina 17; Torrea-nese 14. 2a Categoria Bressa 36; Audace 35; Lauzacco 34; Corno 32; Gaglianese, Sangiorgina 28; Aurora 27; Pagnacco 25; Natiso-ne 24; Forti & Liberi 23; Reanese, Donatello, Olimpa 21 ; Union Noga-redo 17; Stella Azzurra 15; Asso 13. 3a Categoria - Girone D Caporiacco 38; Tricesimo 36; Atletica Buiese 34; Cicconicco 33; Trep-po Grande 31; Riviera 28; Rizzi 25; Alta Valtorre 24; Martignacco 19; Ciseriis 14; Colugna, Nimis 12; Ancona 11; Venzone 5. 3a Categoria - Girone E Paviese 38; Savognese 32; Azzurra 30; Atletico Udine Est 27; Nuova Udine 26; Pulfero, Comunale Faedis, Savorgnanese 21; Lumignacco, Chia-vris 20; Fulgor 17; Togliano 15; S. Gottardo 13. UNDER 18 Valnatisone 30; Donatello 27; Perco-to 26; Olimpia 24; Bressa 22; Serenissima, Colugna 17; Aurora 15; Ancona, Martignacco 13; Buttrio 12; Pulfero 6. Martignacco 2 partite in meno; Serenissima, Aurora 1 partita in meno; hanno già riposato: Pulfero, Ancona, Percoto, Bressa, Serenissima, Donatello, Campoformido. ALLIEVI Reanese 29; Valnatisone, Pro Osop-po, Lauzacco 27; Buiese, Savorgnanese 25; Torreanese 23; Julia, Azzurra 20; Tavagnafelet 18; Fulgor 11; Arteniese 10; Pagnacco 7; Stella Azzurra 5. Azzurra, Arteniese, Reanese, Buiese, Stella Azzurra, Torreanese 1 partita in meno. GIOVANISSIMI Stella Azzurra, Azzurra 29; Savorgnanese 27; Percoto 22; Manzane-se/B 21; Gaglianese 18; Valnatisone 16; Buttrio 14; Serenissima 13; Lauzacco 12; Olimpia 9; Torreanese 8; Fulgor 1. Torreanese 3 partite in meno; Stella Azzurra, Buttrio, Manzanese/B, Fulgor, Serenissima, Lauzacco 2 partite in meno; Valnatisone, Gaglianese, Percoto, Savorgnanese, Azzurra 1 partita in meno; hanno già riposato: Valnatisone, Savorgnanese, Buttrio, Manzanese/B, Fulgor, Gaglianese, Serenissima. ESORDIENTI Aurora 17; Gaglianese 16; Manzane-se/A 15; Valnatisone 14; Bearzi/B '12; Percoto 8; Buttrio 7; Azzurra 6; Audace 3; Cividalese 2. PULCINI Lauzacco 13; Cussignacco 10; Aurora 9; Manzanese/A, Buttrio 8; Com. Faedis 5; Serenissima 2; Valnatisone 1. PALLAVOLO FEMMINILE Asfjr Cividale, Gemona 24; Paluzza, Cassacco 22; Comeglians 16; Reman-zacco 14; Cra Faedis 12; Gonars, Terzo 8; Pol. S. Leonardo Apic. Cantoni, Percoto 6; Santamaria 0. SCI CLUB MONTE MATAJUR Bravi, ragazzi! Si sono svolti domenica 20 marzo a Sappada 2000 i campionati provinciali di Slalom speciale ai quali ha partecipato lo Sci Club «Monte Matajur» di S. Pietro al Natisone. Pubblichiamo i piazzamenti entro i primi dieci ottenuti dai suoi rappresentanti: Categoria «Baby sprint femminile» 3a Mara Zuanella Categoria «Cuccioli femminile» 2a Anna Laurencig Categoria «Cuccioli maschile» 5° Manuel Manzini Categoria «Allievi maschile» 8° Davide Clodig 10° Gianmarco Laurencig Categoria «Allievi femminile» 8a Lavinia Dorbolò !.a formazione della Savognese che ha vinto con un risultato tennistico la gara casalinga con il Togliano I Under 18 Valnatisone-Bressa 2-2 Pulfero-Ancona 0-1 Allievi Torreanese-Valnatisone 2-2 Giovanissimi Valnatisone-Savorgnanese 0-2 Esordienti Audace-Bearzi/B 0-5 Buttrio-Valnatisone 1-1 Pallavolo femminile Pol. S. Leonardo Apic. Cantoni- Terzo 3-0 PROSSIMO TURNO Coppa Regione V alnatisone-Sevegliano Under 18 Donatello-Valnatisone Bressa-Pulfero Allievi Valnatisone-Stella Azzurra Giovanissimi Riposo Esordienti Cividalese-Audace Valnatisone-Bearzi/B Pulcini Com. Faedis-Valnatisone (a Campe-glio sabato 26 - ore 17.15) Pallavolo femminile Asfjr Cividale-Pol. S. Leonardo Apic. Cantoni Domenica molto positiva per le nostre formazioni: hanno conquistato punti preziosi che saranno determinanti per il proseguio del campionato. La Valnatisone affrontava con un certo timore la gara con la Torreanese che si giocava nel derby le ultime speranze di salvezza. Dopo soli tredici minuti di gara la Valnatisone passava in vantaggio con il più classico degli autogol: Sedi effettuava un traversone verso il centro, il difensore della Torreanese Zapetti nel tentativo di anticipare un attaccante azzurro metteva il pallone di testa alle spalle del proprio portiere. A questo punto subentrava la demoralizzazione nella squadra ospite, mentre per la Valnatisone era tutto più facile. Daniele Specogna e Roberto Sedi arrotondavano il punteggio. Nella ripresa si notava un certo risveglio nella formazione giallorossa, ma il grande prodigarsi di Cudicio e Cargnello metteva in evidenza il buon stato di forma del portiere della Valnatisone Claudio Venica. Sedi aveva sui piedi altre tre occasioni per arrotondare il punteggio. Ed era sempre Sedi che metteva sui piedi di Miano il pallone del 4-0, ma il direttore di gara inspiegabilmente lo annullava. Ora la Valnatisone ha abbandonato la terz’ultima poltrona che porta in seconda categoria; l’auspicio è che la formazione riesca a mantenere almeno l’attuale posizione fino alla fine. Una settimana fa, dopo l’incontro con l’Azzanese, il presidente Angelo Specogna aveva convocato il consiglio direttivo, il quale deliberava il licenziamento degli allenatori della prima squadra e della formazione Under 18 chiamando al loro posto Titi Miani. Questo fatto ha scatenato un’irresponsabile che ha imbrattato i muri degli spogliatoi di proprietà comunale, tanto da provocare la denuncia dell’amministrazione comunale contro ignoti. Sono questi, fatti che non aiutano certamente la società che, ora più che mai ha bisogno di tranquillità e serenità per concludere degnamente la propria attività annuale. Due vittorie consecutive in altrettanti incontri sono ulteriori ottimi risultati dell’invidiabile cammino dell’Audace che mantiene così saldamente la seconda piazza del proprio l Come già annunciato si è svolta sabato 19 marzo, alle ore 12, presso la chiesa di S. rancesco a Cividale, la presentazione delle formazioni Dilettanti ed Esordienti della '‘‘■'età ciclistica del presidente Giovanni Cappanera e deI nuovo sponsor. (Servizio sui prossimo numero) VC CML-ie v. u.mawE Presentato il Veloclub Cividale-Valnatisone Geatti-Zanussi grandi impianti ___________________________ČEDAD Oktobra se odpre Ristori? Se zdi, de ja! Že vie ku tri lieta je gledališče an kino Ristori zaparto. Čedajski ka-mun, saj je njega, ga postraja zatuo, de bi biu buj funcionalen pa tudi zak muora spoštovat nove predpise za varnost, sigurnost gledalcev. Vsi, ki hodijo mimo, se vprašajo kada se odprejo spet vrata gledališča, ki je edino v Čedadu, saj se je kulturno življenje v telem miestu, ki je že takuo bluo zaspano, ustavlo. Sada pa je končno paršla liepa novica. Dau jo je čedajski župan Pascolini na zadnjem kamunskem konseju. Se-temberja al pa otuberja bi ga muorli inaugurat. Poviedu je tud, de za postrojit Ristori so ponucal adno milijardo. Sada muorajo ušafat druzih 180 milio-nu za ga aredat. Čedajsko gledališče smo pogrešal tudi mi Slovenci, saj smo puno liet notar praznoval naš Dan emigranta, ki je zadnje tri lieta biu organizan buj «na mikanem» pru za stran tega, ker nismo imiel te pravega prostora. Vse kaže, de druge lieto bomo spet imiel Dan emigranta, po stari navadi, v gledališču Ristori. ta je živjela du Aviane, blizu Pordenona, dol par hčeri an v telim kraju je biu nje pogreb. A zla Nuna Štefuova ne bo manjkala sa- muo nje družini, pa tudi vsiem tistim, Ciao Giampiero ki so jo poznali an imieli radi. Vsi pogrebi so žalostni, kar pa se na zadnjo pot sprejme adnega otroka, žalost je še buj velika. V torak 15. marca so v Ažli podkopali malega Giampiera Lesizza, imeu je samuo sedam liet. Umaru je v Tarstu v Spitale Burlo Garofolo, kjer je biu riko-veran od 24. februarja. V veliki žalost je pustu tata Giovanni, mamo Ines an šestletnega bra-traca Luciana. Okuole družine nesrečnega puobčja se je stisinlo puno parjatelju an znancu. Sarienta Umaru je Renzo Tomasetig V čedajskem špitale je umaru naš vasnjan Giuseppe (Renzo) Tomasetig. Imeu je 83 liet. Žalostno novico so sporočile kunjada, navuode an vsa druga žlahta. Njega pogreb je biu v Špietre v pandiejak 14. marca popudan. SREDNJE Gniduca Umarla je nuna Štefuova 5. februarja je umarla Maria Iur-man - Štefuova iz Gniduce. Učakala je lepo starost: 90 liet. Tele zadnje lie- ŠPETER PIŠE PETAR MA TA JUR A C 35 - FAŠIZEM, MIZERIJA IN LAKOT Do izvira Til merita Na sestanku so učiteljice obljubile sodelovanje, kolaboracion, saj so se učile, da bi učile, ne pa da bi ble po težko opravjenem študiu brez dela doma. Potem je vsem pametnim ljudem znano, da sta kruh in želodac gospodarja sveta. Po drugi strani pa se ni vedelo, kakuo se bojo obarnile reči po uejski, saj je drugo zasedanje A VNOJ-ja sklenilo, da pripadajo vsi Slovenci novi demokratični republiki Jugoslaviji. Kar se tiče zahtev IX. Korpusa, je bilo to, da postavijo mejo ob reki Tilmentu (Taglia-mento), pa ne, kjer se Taljament izliva, pač pa kjer izvira, kjer se začenja in gor ob izviru so živeli Slovenci. Zavojo tega nesporazuma, je bluo puno polemik, puno napisanega in nacionalisti in fašisti so podpihovali maržnjo, sovraštvo, strah med Furlani, češ, da Jugoslavija hoče svojo mejo ob Latisani, kjer gre mimo reka Tilment. No, pa sodelovanja naših učiteljic pri odpartju slovenskih šol po Benečiji le ni bilo, razen redkih izjem (salvo rare eccezioni), tudi zavojo tega, ker so ble slovenske šole le malo caj-ta odparte. Nemci so začeli delati «rastrelamente», ofenzive proti osvobojenemu ozemlju in takrat ni bluo cajta za učenje, biu je čas borbe. Šlo se je za življenje ali smart. Tisto nesrečno neto 1944 je u boju proti nemškemu okupatorju padlo narvič partizanov. To priča deset spomenikov, monumentov od Kolovrata do Rezije, a pridimo spet na slovenske šole. Dejaii sem, da so ble malo cajta odparte. Ble so, kakor parva lastovka pomladi in že stari rimski pregovor (proverbio) pravi, da ena lastov- ka ne parnese pomladi. Kar se spominjam za garmiški komun, sta ble odparte dve šole: u Plat-cu in Lombaju. Poslušajmo, kai se spominja o tej šoli Adele Rucchin — Drečinova iz Lombaja. Ona pravi: «Partizanske učiteljice so hodite od hiše do hiše upisavat otroke u novo šolo. Vprašale so starše kaj želijo, da se uči u šoli, po slovensko at po italijansko. Vsi so bli zatuo, da se uči po slovensko in po italijansko. In takuo je bluo sklenjeno, takuo nareto. Otroci in z nami očetje smo šli u staro šolo u Zavart in parnesli u Lombaj stare klopi. Postavil smo jih u Partenovo izbo, tam na Flancah, kjer je bla do zda oštarija. Takuo se je začela dvojezična šola. V njej smo se učili vsi šoloobvezni otroci iz Lombaja». (Kduo bi biu mislu, da bojo po vič ko štiridesetih letih ta vzgled posnemali, kopial, na sedanjem slovenskem študijskem centru v Špetru - ur. op.). Adelo smo uprašali, kaj seje naučita na tej bilingvistični šoli. «Zlo malo, ker je šuola malo cajta durala. Paršlo je puno Nemcev in partizani so se muorli umaknit. Poviedat pa muoram, da je bla naša učiteljica nekje iz Tolminskega in je znala prav lepuo učiti po slovensko in po italijansko». «Kaj si se navadla po slovensko?». «Samuo tisto, kakuo se bere: č, c, z, ž, s, š, in j.» «Nič drugega?». «Pač eno pravljico, ki mi je ostala v spominu in vam jo lahko še donas povjem». «Povej jo!». «Cib, cib, ciba, se po vrtu ziba, za drobno pišče sladko zrno išče. Ko ga pa ne najde, k mami v hišo zajde. «Mama, ko, ko, kok lačen je otrok!» Mati zrno trese pišče, ti najejse, ciba kokodajca, «bom vrnila jajca». Jaz pa sem le za nekaj dni obiskal slovensko šolo v Platcu. Bli smo otroci iz Gorenjega Brda, Platea, Kanalca in Garmeka. Lepo se spominjam prvega dne. Bile sta dve učiteljici, ki so nas prijazno sprejele in pozdravile. Prvi dan se niesmo učili brati in pisati, one so nam prebrale nekaj pravljic. Prva pravljica je bla tista o Hudičevi moki, ki je šla u luskine. Vse smo lepuo zastopili, samuo besede «luskini» ne. Ko smo jih vprašali, kaj pomeni beseda «luskini» nam je pojasnila z drugo besiedo: otrobi. Kar je prav po našim: «Zluodjova moka gre u otrobe». Tedaj smo se vsi zasmejali. Ble so na vrsti še druge kratke pravljice in dovtipi, med drugim tele: «Pleši, pleši, črni kos!» «Kako bom plesal, če sem bos?». « Jaz pa čeveljčke imam, pa ti jih ne dam!» Druga, zlo kratka. «Pepček, kaj delaš?» «Nič!» «Pa ti Janez?» «Pepčku pomagam!». Natuo smo zapeli nekaj partizanskih pesmi in šli z «Nasvidenje» vsak proti svojemu domu. (Se nadaljuje) Vas pozdruvja Vaš Petar Matajurac RAI Radio Trst A Vsako drugo soboto ob 14.10 oddaja Glas Kanalske doline Bom naredil stezice ponovitev v sredo ob 8.10 * ** Vsako drugo soboto ob 14.10 oddaja zajlezijane Rožice te Čaninowe ponovitev v sredo ob 8.10 Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak U-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabato 9-12. Guardia medica Za tistega,ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna martedì 8.30-9.30 Drenchia lunedì 8.30-9.00 Pulfero giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria; I. Chiuch Od pandiejka do petka od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure Psicologo: Dr. Bolzon V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: Dr. Battigelli V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacje telefonai na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo srie-do an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 26. marca do I. aprila Srednje tel. 724131 Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Premariah tel. 729012 S. Giovanni al Nat. tel. 766035 Oh nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».