URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 14 v LJUBLJANI, dne 12. maja 1966 Cena 1,60 din, 160 st. din Leto XXIII
VSEBINA:
86.	Odlok o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 55. volilni enoti Ejubljana-Bezigrad II.
Akti ustavnega sodišča SRS:
87.	Odločba o odpravi odloka Skupščine občine Slovenske Konjice o prispevku, ki ga plačuje občina iz svojega proračuna v sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev.
88.	Odločba o odplavi odloka Skupščine olrčine Velenje o prenehanju plačevanja prispevka iz proračuna občine Velenje v sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev v Celju.
Akti Republiške volilne komisije:
89.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev za poslanca Prosvet-no-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije v 64. volilni enoti Ptuj I.
4
Splošni akti republiških samoupravnih organizacij:
tfO. Statut Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije.
91.	Sklep o valorizacijskih količnikih za preračunavanje oseb nih dohodkov od leta 1961 na raven osebnih dohodkov v letih 1962, 1963, 1961 In 1965.
92.	Sklep o valorizacijskem količniku za preračunavanje osebnih dohodkov, doseženih v razdobju od X. januarja do 31 julija 1965, na raven splošnega povprečja osebnih dohodkov v razdobju od 1. avgusta do 31. decembra 1965.
93.	Sklep o najvišji pokojninski osnovi, od katere je mogoče odmeriti pokojnino po temeljnem zakona o pokojninskem zavarovanju.
91. Sklep o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov.
95. Sklep o uporabi sredstev, ki so namenjena za podpiranje rekreacije upokojencev v letu 1966.
36. Sklep o odvetniški tarifi.
Predpisi občinskih skupščin:
73.	Odlok o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika.
74.	Odlok o sprejetju urbanističnega projekta (plana) urbanističnega razvoja mesta Vrhnika in naselja Borovnica.
75.	Odlok o potrditvi zazidalnih načrtov na Vrhniki, v Borovnici in na Bogu.
76.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o hačinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje v občini Vrhnika.
77.	Odlok o vodstvu splošnega volilnega imenika v občini Vrhnika.
78.	Odlok o količinah in vrstah lesa, ki pripadajo lastniku gozda za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu za potrebe domače lesne obrti v občin! Vrhnika.
79.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o urbanističnem vplivnem območju in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov za območje občine Vrhnika.
86.
Na podlagi 10., 141. in 142. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine'Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 11-93/63) izdajam
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev za poslanca Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 55. volilni enoti Ljubljana-Bežigrad II
1.	Razpišejo se nadomestne volitve za poslanca Republiškega zbora Skupščine Socialistične republike Slovenije v 55. volilni enoti Ljubljana-Bežigrad II.
2.	volitve bodo dne 26. junija 1966.
Št. 0202-6/66
Ljubljana, dne 12. maja 1966.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Ivan Maček 1. r.
Akti Ustavnega sodišča SRS
87.
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica in ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cerneja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Zaucerja presojalo na predlog Sklada za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev bivšega okraja Celje ustavnost in zakonitost odloka Skupščine občine Slovenske Konjice o prispevku, ki ga plačuje občina iz svojega proračuna v sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev in po javni obravnavi 13. januarja 1966
odločilo:
1.	da odlok Skupščine občine Slovenske Konjice, št. 06-11/65-1 z dne 7. avgusta 1965, ki je bil objavljen
v Uradnem vestniku Celje, št. 31 z dne 9. avgusta 1965, odpravi,
ker ni v skladu z ustavo SR Slovenije in zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 30/61);
2.	da to odločbo objavi v Uradnem listu SR Slovenile in Uradnem vestniku Celje.
Obrazložitev :
Zdravstveno zavarovanje kmetov v SR Sloveniji le urejal v letu 1965 republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 30/61). Ta je določal v zvezi s financiranjem zavarovanja v 19. členu, da plačujejo občine s prispevkom iz proračunov skladu del stroškov za zdravstvene storitve kmetijskim proizvajalcem po 8. členu zakona.
Prispevek določi z enotno stopnjo za občine na svojem območju na predlog upravnega odbora sklada okrajni ljudski odbor z odlokom. Najmanjši del teh stroškov določi Ljudska skupščina LR Slovenije z odlokom.
Ljudska skupščina LR Slovenje je z odlokom o določitvi stopnje splošnega prispevka od kmetijskih dohodkov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ter o določitvi najmanjšega dela stroškov za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev, ki se mora pokrivati s prispevkom iz občinskih proračunov (Uradni list LRS, št. 32/61), določila, da morajo posamezne občine kriti najmanj 30°/o teh stroškov.
Skupščina okraja Celje je 30. marca 1965 izdala odlok, s katerim je določila za vse občine na območju okraja enotno stopnjo 63 °/o povračila stroškov, ip da se odlok uporablja za leto 1965. Odlok je bil objavljen 30. marca 1965 v 9. številki Uradnega vestnika okraja Celje iz leta 1965. Enako stopnjo prispevka je določal tudi odlok iste skupščine, kije bil izdan v letu 1964.
Skupščina občine Slovenske Konjice je dne 7. avgusta 1965 izdala odlok o plačevanju .prispevka in odločila, da bo obračunala in plačala skladu za čas od
1.	januarja 1965 do 31. marca 1965 prispevek po stopnji 63 “/o, to je po stopnji, ki jo je določil odlok skupščine bivšega okraja Celje, od 1. aprila 1965 dalje pa po stopnji 30 %>.
Glavno vprašanje, ki ga je bilo treba v obravnavanem primeru rešiti, je bilo, ali je bila skupščina občine med letom 1965 pristojna na novo urediti plačevanje prispevka in katere ustavne in zakonske določbe je morala pri tem upoštevati.
Predlagatelj je zastopal stališče, da občinska skupščina ni bila pristojna ponovno sklepati v stvari, o kateri je za leto 1965 že odločila okrajna skupščina.
Občinska skupščina je v pripravljalnem postopku ter na javni obravnavi, ko je pojasnjevala razloge, ki so jo vodili pri izdaji predpisa, zastopala stališče, da je bila zaradi spremenjene finančne situacije, ki je nastala med letom 1965 zaradi gospodarske reforme, pristojna po 2. členu zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 10/65) odločiti o prispevku, ki ga bo plačevala iz svojega proračuna, in da je s svojim predpisom določila 30 °/o stopnjo prispevka, kar je v skladu z določbo odloka Ljudske skupščine LR Slovenije o najmanjši stopnji prispevka, ki ga morajo občine prispevati iz svojega proračuna. Glede odloka skupščine bivšega okraja Celje pa je uveljavljala, da je bil ta odlok sprejet v nasprotju z zakonom o financiranju družbeno-političnih skupnosti in da okrajna skupščina ni bila pristojna razpolagati s sredstvi občinskega proračuna.
Po podatkih pripravljalnega postopka- in javne obravnave sodišče ugotavlja:
Po 91. členu ustave SR Slovenije občina samostojno gospodari s svojimi sredstvi. Zato je pravilno stališče občinske skupščine, da je bila po odpravi okraja in ob upoštevanju določbe 2. člena zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji pristojna za odločanje o prispevku, ki ga plačuje iz svojega proračuna v sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev. Pri tem pa je bila dolžna upoštevati določbe ustave ter zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev; tega pa ni storila.
Skupščina občine ni upoštevala določb 217. člena ustave SR Slovenije, ker je določila 30 “/o stopnjo prispevka z retroaktivno veljavo ter tako za čas od 1. aprila 1965 dalje znižala po odloku skupščine bivšega
t
okraja določeno stopnjo od 63°/o na 30 °/o. Pri tem sodišče pripominja, da je skupščina bivšega okraja Celje dne 30. marca 1965 določila stopnjo prispevka v skladu z določbami 19. člena takrat veljavnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in na predlog upravnega odbora sklada. Za izdajo predpisa je bila skupščina okraja pooblaščena po določbi že omenjenega 19. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, pristojnost za izdajanje predpisov pa ji takrat še ni prenehala, saj je določil 1. člen zakona za izvedbo odprave okrajev v SR Sloveniji, da prenehajo okrajne skupščine in njihovi organi z delom dne 31. marca 1965.
Nadalje Skupščina občine Slovenske Konjice pri izdaji predpisa ni upoštevala določbe 19. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev, ki izrečno določa, da se prispevek določa na predlog upravnega odbora sklada. Iz zbranih podatkov, zlasti iz pojasnil na javni obravhavi je razvidno, da je občinska skupščina odločila, ne da bi predhodno zahtevala predlog upravnega odbora sklada. S tem je bila kršena zakonita pravica sklada. Sodišče je mnenja, da je treba spoštovati zakonske določbe, ki dajejo občanom in organizacijam pravico, da sodelujejo s svojimi predlogi, saj se tako pri neposrednem upravljanju družbenih zadev uresničujejo demokratične oblike sodelovanja in usklajevanja interesov občanov ter organizacij.
Po 2. členu zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije so odločbe ustavnega sodišča dokončne.
St. U 27/65-26
Ljubljana, dne 14. aprila 1966.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije:
Vladimir Krivic 1. r.
88.
Ustavno sodišče SR Slovenije je pod predsedstvom predsednika Vladimira Krivica, in ob sodelovanju sodnikov Milana Apiha, Jožeta Borštnarja, dr. Darka Cerneja, Milka Goršiča, Jožeta Pavličiča, dr. Mihe Potočnika, Mire Svetina in ing. Pavla Žaucerja presojalo na predlog Sklada za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev bivšega okraja Celje ustavnost in zakonitost odloka Skupščine občine Velenje o prenehanju plačevanja prispevka iz proračuna občine Velenje v Sklad zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev v Celju in po javni obravnavi 13. januarja 1966
odločilo:
1.	da odlok Skupščine občine Velenje, št. 420-20/ 1965-1 z dne 29. julija 1965, ki je bil objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 28 z dne 4. avgusta 1965, odpravi,
ker ni v skladu z zakonom o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 30/61);
2.	da to odločbo objavi v Uradnem listu SR Slovenije in Uradnem vestniku Celje.
Obrazložitev:
Zdravstveno zavarovanje kmetov v SR Sloveniji je urejal v letu 1965 republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 30/61). Ta je določal v zvezi s financiranjem zava-
rovanja v 19. členu, da plačujejo občine s prispevkom iz proračunov skladu del stroškov za zdravstvene storitve kmetijskim proizvajalcem po 8. členu zakona. Prispevek določi z enotno stopnjo za občine na svojem območju na predlog upravnega odbora sklada okrajni ljudski odbor z odlokom. Najmanjši del teh stroškov določi Ljudska skupščina LR Slovenije z odlokom.
Ljudska skupščina LR Slovenije je z odlokom o določitvi stopnje splošnega prispevka od kmetijskih dohodkov za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev ter o določitvi najmanjšega dela stroškov za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev, ki se mora pokrivati s prispevkom iz občinskih proračunov (Uradni list LRS, št. 32/61) določila, da morajo posamezne občine kriti najmanj 30 %> teh stroškov.
Skupščina okraja Celje je 30. marca 1965 izdala odlok, s katerim je* določila za vse občine na območju okraja enotno stopnjo 63 °/o povračila stroškov, in da se odlok uporablja za leto 1965. Odlok je bil objavljen 30. marca 1965 v 9. številki Uradnega vestnika okraja Celje iz leta 1965. Enako stopnjo prispevka je določal tudi odlok iste skupščine, ki je bil izdan v letu 1964.
Skupščina občine Velenje je dne 29. julija 1965 izdala odlok o prenehanju plačevanja prispevka iz proračuna občine v sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev v Celju. V 1. členu je določila: »Prispevek, ki se po odloku okrajne skupščine Celje o prispevku, ki ga plačujejo občine iz občinskega proračuna v sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9-112/65), plačuje iz proračuna občine Velenje v sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev v Celju, se preneha izplačevati«. V 2. členu pa: »Ta odlok začne veljati 1. avgusta 1965. Objavi se v Uradnem vestniku Celje«.
Glavno vprašanje, ki ga je bilo treba v obravnavanem primeru rešiti, je bilo, ali je bila skupščina občine med letom 1965 pristojna na novo urediti plačevanje prispevka in katere ustavne in zakonske določbe je morala pri tem upoštevati.
Predlagatelj je zastopal stališče, da občinska skupščina ni bila pristojna ponovno sklepati v stvari, o kateri je za leto 1965 že odločila okrajna skupščina.
Občinska skupščina je v pripravljalnem postopku ter na javni obravnavi, ko je pojasnjevala razloge, ki so jo vodili pri izdaji predpisa, zastopala stališče, da je določba 19. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev iz leta 1961 prenehala veljati po določbi 5. odstavka 119. člena zvezne ustave, ker je temeljni zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, izdan leta 1965, uveljavil tudi za zavarovanje kmetov načelo samotinanciranja. Ker so spremembe v financiranju družbeno-političnih skupnosti, do katerih je prišlo med letom 1965 zaradi gospodarske reforme, terjale od občinske skupščine, da ponovno odloča o razporeditvi svojih sredstev, je ponovno razpravljala tudi o plačevanju prispevka v sklad za zdravstveno zavarovanje kmetov in odločila, da preneha plačevati prispevek v višini 63 °/n, kot ga je določal odlok skupščine bivšega okraja Celje. Odlok okrajne skupščine Celje je po njenem mnenju nepravilen tudi zato, ker v 2. členu določa, da se uporablja za leto 1965 in tako odreja plačevanje 63 “/o prispevka za nazaj.	•
' Po podatkih pripravljalnega postopka in javne obravnave sodišče ugotavlja:
Po 91. členu ustave SR Slovenije občina samostojno gospodari s svojimi sredstvi. Pri svojem odločanju pa mora upoštevati določbe ustave ter zakonov.
Iz zbranih podatkov in pojasnil na javni obravnavi je razvidno, da Skupščina občine Velenje pri izdaji svojega predpisa ni upoštevala republiškega zakona.
Skupščina občine Velenje je svoj odlok oprla neposredno na določbe 7. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SFRJ, št. 15/65). Pri tem je stala na stališču, da določba 19. člena republiškega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev več ne velja. To stališče ni utemeljeno. Po določbi 5. odstavka 119. člena zvezne ustave prenehajo z dnem, ko začne veljati zvezni zakon, izdan za republiškim zakonom, tiste določbe republiškega zakona, ki se nanašajo na vprašanja, urejena z zveznim zakonom, če ni z zveznim zakonom drugače določeno. Financiranje obveznosti zdravstvenega zavarovanja kmetov pa v temeljnem zakonu ni drugače urejeno, temveč je v 14. členu izrečno rečeno, da določa način financiranja republiški zakon. Ker torej financiranje v temeljnem zakonu ni drugače urejeno, temveč je izrečno prepuščeno, da se uredi z republiško zakonodajo, določila republiškega zakona iz leta 1961 niso nehala veljati z uveljavitvijo temeljnega zakona, temveč šele dne 1. januarja 1966, ko je začel veljati novi republiški zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 36/65).
Skupščina občine Velenje je tako nezakonito odločila o prenehanju plačevanja prispevka v sklad za ‘zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev, ker ni upoštevala določbe 19. člena takrat veljavnega zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev in odloka Ljudske skupščine LR Slovenije o najnižjem obveznem prispevku 30 °/o teh stroškov, ki se mora pokrivati s prispevkom iz občinskih proračunov.
Stališče občinske skupščine, da odlok skupščine bivšega okraja Celje z dne 30. marca 1965 ni v skladu z ustavo, ker določa učinek za nazaj, v tem primeru ni utemeljeno. Po 217. členu ustave SR Slovenije predpis ne more imeti učinka za nazaj. Po mnenju sodišča pa je treba ustavne določbe, da prčdpisi ne morejo imeti učinka za nazaj, razlagati v zvezi z namenom te prepovedi. Namen teh določb je uresničevanje druž-beno-ekonomskih in političnih razmerij in enotnosti pravnega reda, zlasti pa varovanje svoboščin in pravic občanov ter pravic organizacij ter družbeno-političnih skupnosti. Ker je v obravnavanem primeru odlok Skupščine okraja Celje za leto 1965 določil enako stopnjo prispevka (63 %>), kot je bila določena tudi v letu 1964, niso bile v ničemer prizadete pravice niti samoupravne organizacije niti družbeno-politične skupnosti.
Na pojasnilo občinske skupščine, da je izdala svoj odlok zaradi sprememb v financiranju družbeno-političnih skupnosti, do katerih je prišlo med letom zaradi gospodarske reforme, pripominja sodišče, da gospodarska reforma ne more biti opravičilo za odločanje po hitrem postopku v nasprotju z določbami ustave in zakonov. Po 91. členu ustave SR Slovenije občina samostojno gospodari s svojimi sredstvi. Občina mora s svojimi sredstvi v prvi vrsti zagotoviti izvrševanje svojih z ustavo in zakoni določenih Vtemeljnih nalog. Med te temeljne naloge spada tudi skrb za zdravstveno varstvo občanov. Zato je bila dolžnost občine, da kljub zmanjšanju svojih dohodkov zagotovi sredstva za zdravstveno varstvo kmetijskih proizvajalcev. Občinam, ki ne morejo s svojimi sredstvi same financirati izvrševanja svojih nalog in dela družbenih služb, za-
gotovi republika iz svojih dohodkov dopolnilna sredstva.
Skupščina občine Velenje je nadalje pri izdaji predpisa opustila tudi z zakonom predvideni postopek, ki zahteva, da se pred odločitvijo o stopnji prispevka pribavi predlog upravnega odbora sklada. S tem je bila kršena zakonita pravica sklada. Sodišče je mnenja, da je treba spoštovati zakonske določbe, ki dajejo občanom in organizacijam pravico, da sodelujejo s svojimi predlogi, saj se tako pri neposrednem upravljanju družbenih zadev uresničujejo demokratične oblike sodelovanja in usklajevanja interesov občanov ter organizacij.
Končno sodišče še omenja, da se ni posebej spuščalo v presojo ustavnosti 2. člena odloka občinske skupščine, ker je odlok v celoti odpravilo kot neza- i konit.
Po 2. členu zakona o Ustavnem sodišču SR Slovenije so odločbe ustavnega sodišča dokončne.
St. 29/65-27
Ljubljana, dne 14. aprila 1936.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije:
Vladimir Krivic 1. r.
Akti Kepubliške volilne komisije
89.
POROČILO
o izidu nadomestnih volitev za poslanca Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije v 64. volilni enoti Ptuj I
Republiška volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije daje po četrtem odstavku 97. člena v zvezi s 144. členom zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 11--93/64f in št. 4-11/65) Prosvetno-kulturnemu zboru Skupščine SR Slovenije tole
poročilo:
Za nadomestne volitve za poslanca Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije v 64. volilni enoti Ptuj I, ki jih je razpisal predsednik Skupščine SR Slovenije z odlokom z dne 25. februarja 1966 (Uradni list SRS, št. 5-44/66), je,bila potrjena kandidatura zborov delovnih ljudi v tej volilni enoti za kandidata Rojic Vido iz Ptuja, Cesta dr. Jožeta Potrča 19.
Republiška volilna komisija je na podlagi spisov, ki jih je po opravljenih nadomestnih volitvah z dne 25. aprila 1966 prevzela od občinske volilne komisije
Splošni akti republiških
90.
Na podlagi 19. člena in 2. točke prvega odstavka 22. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24--440/65) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 19. seji dne 29. decembra 1965
STATUT
Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Republiško skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: republiška skupnost) tvorijo komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev na območju SR Slovenije.
2.	člen
Republiška skupnost je pravna oseba.
Sedež republiške skupnosti je v Ljubljani.
Ptuj, preizkusila zakonitost volitev in ugotovila, da sta bila postopek za določitev kandidata in volitve v skladu z zakonitimi predpisi, in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na kandidaturo oziroma na volilni izid.
Po ugotovitvi volilnega izida pristojne občinske volilne komisije je glasovalo v 64. volilni enoti 48 odbornikov od skupnega števila 71 odbornikov občinske skupščine Ptuj; za kandidata je bilo oddanih 46 glasov, neveljavni sta bili 2 glasovnici.
Na podlagi tega je občinska volilna komisija Ptuj ugotovila, da je bila po četrtem odstavku 94. člena zakona o volitvah poslancev Skupščine SR Slovenije izvoljena za poslanca Prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije Rojic Vida iz Ptuja, Cesta dr. Jožeta Potrča 19.
'St. 12/66
Ljubljana, dne 4. maja 1966.
Republiška volilna komisija za volitve poslancev Skupščine SR Slovenije
Tajnik:	Predsednik:
Dr. Kostja Konvalinka 1. r. Matej Dolničar 1. r.
samoupravnih organizacij
3.	člen
Republiška skupnost ima svoj pečat in štampiljko.
Pečat je okrogel in ima v krogu napis: Republiška skupnost socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije, v sredi je naveden sedež skupnosti.
Štampiljka je pravokotne oblike z enakim napisom kot v pečatu.
4.	člen
Republiška skupnost opravlja svojo dejavnost v skladu z zveznimi in republiškimi zakoni, s predpisi izdanimi na podlagi teh zakonov, s programom dejavnosti in v skladu s tem statutom.
5.	člen
Pri izvajanju svoje dejavnosti je republiška skupnost dolžna:
1. skrbeti za racionalno poslovanje skladov, za ekonomično uporabljanje in rentabilno nalaganje sredstev in za takšno usmerjanje službe socialnega zavarovanja, da se zagotovi pravilno uveljavljanje pravic zavarovanih oseb;
2.	preden sprejme splošne akte, s katerimi se urejajo pravice zavarovancev ali način in pogoji za njihovo uveljavljanje ali s katerimi se predpisujejo obveznosti zavarovancev v zvezi z zagotovitvijo sredstev za sklade socialnega zavarovanja, dobiti mnenje javnosti oziroma predloge zavarovancev;
3.	skrbeti, da so dostopni zavarovancem in organizacijam splošni akti, s katerimi se urejajo pravice zavarovancev, način in pogoji za uveljavljanje teh pravic ter obveznosti oziroma dolžnosti zavarovancev in organizacij;
4.	sodelovati z drugimi skupnostmi v stvareh skupnega pomena;
5.	sodelovati z organi družbeno-političnih skupnosti in z organizacijami na svojem območju pri uresničevanju nalog in pri ukrepih za izvajanje socialnega zavarovanja;
6.	skrbeti’ za razvijanje žnanstveno-raziskovalnega dela na področjih, ki so pomembna za socialno zavarovanje, in zagotoviti sredstva za te namene.
6.	člen
Republiško skupnost predstavlja in zastopa predsednik skupščine, če z zakonom, s tem statutom ali z drugimi predpisi zastopanje ni drugače urejeno.
7.	člen
Zavarovanci-delavci na območju SR Slovenije uresničujejo samoupravljanje v okviru skupnosti in v skupščini republiške skupnosti ter zagotavljajo sredstva za invalidsko in pokojninsko zavarovanje in za otroški dodatek.
V okviru republiške skupnosti se' zagotavljajo tudi sredstva za pozavarovanje določenih nevarnosti zdravstvenega zavarovanja.
II.	ORGANI REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
8.	člen
Republiška skupnost ima kot svoj samoupravni organ skupščino.
III.	SKUPŠČINA REPUBLIŠKE SKUPNOSTI
9.	člen
Skupščina republiške skupnosti zlasti:
1.	usmerja politiko socialnega zavarovanja v SR Sloveniji in uveljavlja potrebne ukrepe za vsestranski napredek socialnega zavarovanja;
2.	zagotavlja sredstva za sklade ter jih upravlja j tako, da morejo zavarovanci. normalno in popolno uveljavljati pravice iz socialnega zavarovanja;
3.	organizira v mejah svoje pristojnosti službo za izvajanje socialnega zavarovanja v SR Sloveniji in zagotavlja zanjo potrebna sredstva;
4.	poroča o rezultatih poslovanja skladov Skupščini SR Slovenije.
10.	člen
Zadeve iz svojega delovnega področja opravlja skupščina republiške skupnosti na sejah.
S sklepom sme skupščina poveriti reševanje določenih zadev — razen zadev iz 12. člena tega statuta — tudi izvršilnemu odboru ali drugim svojim odborom in komisijam.
Skupščina sprejema ' in izdaja akte v obliki sklepov in programov.
Splošen akt skupščine začne veljati praviloma osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od dne, ki ga določi skupščina v samem aktu.
11.	člen
Skupščina republiške skupnosti določi za vsako leto vnaprej program dejavnosti in ukrepov za izboljševanje varstva zavarovanih oseb ter politiko uporabe skladov. Pri tem svojem delu upošteva sredstva skladov ter splošno gospodarsko politiko.
12.	člen
Skupščina republiške skupnosti opravlja na sejah zlasti tele zadeve:
—	sprejema statut skupnosti in splošne akte o zavarovanju in o izvajanju - zavarovanja, ki jih je po zakonu upravičena sprejemati;
—	sprejema poslovnik za svojo delo;
—	določa v skladu z zakonom stopnje prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter za otroški dodatek;
—	sklepa o finančnem načrtu in zaključnem računu skladov skupnosti;
—	odloča o zagotovitvi dopolnilnih sredstev in o kritju primanjkljajev, ki nastanejo v poslovanju skla7 dov skupnosti;
—	odloča v skladu z zakonom o osnovah, obsegu in načinu izvajanja obveznega zdravstvenega pozava-rovanja, o uvedbi prostovoljnega pozavarovanja za posamezne nevarnosti zdravstvenega zavarovanja ter o pristopu k prostovoljnerhu pozavarovanju pri Jugoslovanski skupnosti socialnega zavarovanja delavcev;
—	odloča v sodelovanju z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh, ki so zanje skupnega pomena, in določa svoje predstavnike v drugih organih;
—	določa število članov, ki jih izvolijo posamezne skupščine komunalnih skupnosti v skupščino republiške skupnosti;
—	sprejema skladno z zakonom splošne akte o izvajanju invalidskega in pokojninskega zavarovanja, kot so sklepi o uskladitvi pokojnin z ekonomskimi gibanji, o valorizacijskih količnikih, za valorizacijo osebnih dohodkov, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, o mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov za odmero varstvenega dodatka in o najvišjem znesku pokojninske osnove;
—	odloča o ukrepih in akcijah, s katerimi naj se zagotovijo materialna podlaga in možnosti za rehabilitacijo in zaposlovanje delovnih invalidov;
—	sprejema skladno z zakonom splošne akte o izvajanju zdravstvenega zavarovanja;
—	odloča o uvedbi in izvajanju prostovoljnega invalidskega in pokojninskega zavarovanja;
—	odloča o sklenitvi pogodb o socialnem zavarovanju oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti;
—	sklepa o zagotovitvi sredstev za svoje delo in za delo svojih organov;
—	daje soglasje k statutu republiškega zavoda za socialno zavarovanje (v nadaljnjem besedilu: republiški zavod) in k imenovanju direktorja tega zavoda;
—	obravnava letna poročila republiškega zavoda o izvajanju socialnega zavarovanja na območju skupnosti;
—	sklepa pogodbe s svetom republiškega zavoda o zagotovitvi sredstev za delo zavoda.
13.	člen
Skupščina sklepa veljavno le, če je na seji navzočih večina članov. Skupščina sklepa z večino glasov navzočih članov.
Statut, poslovnik, finančni načrt in zaključni račun skladov, program dejavnosti republiške skupnosti ter stopnje prispevkov so sprejeti, če zanje glasuje večina vseh članov skupščine.
IV.	ORGANI SKUPŠČINE
a)	Izvršilni odbor
14.	člen
Skupščina ima izvršilni odbor.
Izvršilni odbor opravlja zlasti tele zadeve:
—	skrbi za pravočasno in pravilno uresničevanje sklepov in drugih aktov skupščine;
—	predlaga skupščini program dejavnosti in ukrepov republiške skupnosti, finančne načrte in zaključne račune skladov republiške skupnosti, akte o financiranju in druge splošne akte, ki jih sprejema skupščina;
—	skrbi za pravilno uveljavljanje pravic zavarovanih oseb in predlaga skupščini v ta namen ustrezne ukrepe;
—	skrbi skladno s sklepi in smernicami skupščine ■za izvrševanje finančnih načrtov skladov skupnosti
glede realiziranja dohodkov ter za namensko in racionalno vlaganje in uporabo sredstev skladov ter njihovih rezerv;
—	odloča o uporabi sredstev za znanstveno in raziskovalno delo*;
—	odloča o sredstvih za zagotovitev možnosti za opravljanje rehabilitacije in zaposlovanja invalidov ter o dodeljevanju pomoči za nabavo prevoznih sredstev delovnim invalidom;
—	odločba o višini povračil za delo samoupravnih organov skupnosti;
—	občasno obravnava finančni položaj skladov republiške skupnosti;
—	predlaga sklenitev pogodb o socialnem zavarovanju oseb, ki opravljajo samostojne dejavnosti;
—	daje po sklepu skupščine in neposredno sam službi za- izvajanje socialnega zavarovanja smernice za delo, da se pravilno uveljavljajo pravice zavarovanih oseb, da racionalno poslujejo skladi skupnosti, da se ekonomično uporabljajo sredstva in rentabilno nalagajo razpoložljiva sredstva;
—	obravnava program dela republiškega zavoda;
—	predlaga sklenitev sporazuma z republiškim zavodom o povračilu za njegovo delo;
—	opravlja tudi druge zadeve, za katere ga pooblasti skupščina.
Izvršilni odbor opravlja svoje dolžnosti nasproti skupščini, naštete v temeljnem zakonu o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja ter v tem statutu, tako, da daje predloge, opozorila in pripombe
b)	Odbori in komisije
15.	člen
Za proučevanje posameznih področij zavarovanja in za izvršitev posameznih nalog lahko skupščina izvoli odbore in imenuje komisije; s sklepom o ustanovitvi določi skupščina tudi delovno področje in sestavo odbora ali komisije.
Volitve članov v odbore se opravijo po enakem postopku, kot je določen za volitve članov izvršilnega odbora.
Skupščinski odbori in komisije sami izberejo izmed sebe predsednika.
V.	DIREKTOR REPUBLIŠKEGA ZAVODA
16.	člen
Direktor republiškega zavoda:
—	skrbi za zakonito ravnanje s skladi skupnosti socialnega zavarovanja delavcev;
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine republiške skupnosti in njenega izvršilnega odbora;
—	pripravlja predloge delovnega programa republiške skupnosti in skrbi za njegovo uresničevanje;
—	pripravlja predloge finančnih načrtov za sklade republiške skupnosti in izvršuje sprejete finančne načrte;
—	pripravlja predloge zaključnih računov skladov republiške skupnosti;
—	sklepa skladno s sklepi skupščine republiške skupnosti pogodbe;
—	skrbi za pripravljanje sej skupščine republiške
skupnosti in njenega izvršilnega odbora;	N
—	skrbi, da so sklepi in drugi splošni akti, ki jih sprejme skupščina republiške skupnosti ali njen izvršilni odbor, zakoniti.
Ce direktor ugotovi, da sklep skupščine republiške skupnosti in njenih organov ni v skladu z veljavnimi predpisi ali da ni v interesu skupnosti socialnega zavarovanja, opozori na to organ, za katerega akt gre.
Ce direktor ni imel možnosti, da bi neposredno opozoril skupščino ali njen organ na nezakonitost njihovega akta, ali če ti kljub opozorilu vztrajajo pri svojem sklepu, mora na to opozoriti predstavniški organ družbeno-politične skupnosti, ki opravlja družbeno nadzorstvo nad poslovanjem republiške skupnosti in nad dejavnostjo njenih organov;
—	obvezno sodeluje na sejah skupščine in njenega izvršilnega odbora, vendar nima pravice soodločati;
—	je strokovni svetovalec skupščine pri njenem delu in predstavlja v skupščini republiški zavod;
—	opravlja tudi druge zadeve, ki so mu naložene po predpisih, po statutu ter po sklepih skupščine in njenih organov.
VI.	SESTAVA IN NAČIN VOLITEV ČLANOV SKUPŠČINE REPUBLIŠKE SKUPNOSTI IN NJENIH ORGANOV
Skupščina
17.	člen
Skupščino republiške skupnosti sestavljajo člani, ki jih izvolijo skupščine komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja delavcev izmed svojih članov ali izmed drugih zavarovancev z območja SR Slovenije.
18.	člen
Mandat članov skupščine traja 4 leta, pri čemer se po vsakih dveh letih voli polovica novih članov.
19.	člen
Skupščina republiške skupnosti ima 81 članov.
20.	člen
Koliko članov v skupščino republiške skupnosti voli vsaka skupščina komunalne skupnosti, določi
skupščina republiške skupnosti s posebnim sklepom. To število se določi sorazmerno s številom zavarovancev na območju vsake komunalne skupnosti, vendar tako, da vsaka skupščina komunalne skupnosti voli najmanj enega člana.
21.	člen
Članu skupščine republiške skupnosti preneha mandat s potekom dobe, za katero je bil izvoljen.
Pred pretekom dobe, za katero je bil izvoljen, pa preneha mandat ob smrti, če izgubi volilno pravico, če je s pravnomočno sodbo obsojen na kazen zapora, daljšo od 6 mesecev, če se odpove mandatu, če je odpoklican ali če preneha biti zavarovanec oziroma upokojenec na območju SR Slovenije.
22.	člen
če član skupščine neopravičeno ne prihaja na seje skupščine, obvesti predsednik skupščine republiške skupnosti komunalno skupščino komunalne skupnosti, ki ga je, izvolila, da odloči o morebitnem odpoklicu.
23.	člen
Volitve, ponovne volitve in nadomestne volitve ter odpoklic članov skupščine republiške skupnosti opravijo skupščine komunalnih skupnosti na način, ki je v statutih komunalnih skupnosti predpisan za volitve in odpoklic organov teh skupnosti.
24.	člen
Skupščina republiške skupnosti ima predsednika in podpredsednika.
Predsednik sklicuje seje skupščine in jih vodi po določbah poslovnika, podpisuje splošne akte, sklepe, obvestila skupščine in zapisnike ter opravlja tudi druge dolžnosti, ki so mu naložene s tem statutom ali s poslovnikom.
Podpredsednik nadomešča predsednika v vseh njegovih pravicah in dolžnostih, kadar je ta odsoten ali zadržan. Če je predsedniku prenehal mandat, opravlja podpredsednik njegove naloge do izvolitve novega predsednika.
25.	člen
Skupščina opravlja svoje delo na sejah, ki so javne. O sejah se vodi zapisnik. Kaj obsega zapisnik, določa poslovnik o delu skupščine.
Predsednik sklicuje seje po potrebi, mora pa sklicevati sejo na zahtevo tretjine članov skupščine ali na zahtevo izvršilnega odbora skupščine.
Vabilo z gradivom za sejo mora biti poslano članom skupščine — razen v nujnih primerih — vsaj sedem dni pred sejo.
26.	člen
Skupščina se vsaki dve leti po opravljenih volitvah polovice članov na novo konstituira.
27.	člen
Prvo sejo skupščine skliče dosedanji predsednik oziroma podpredsednik skupščine v 30 dneh po volitvah novih članov.
28.	člen
Sejo začne in vodi do izvolitve novih skupščinskih 0rganov dosedanji predsednik oziroma podpredsednik skupščine.
Skupščina določi zapisnikarja, izmed svojih članov pa izvoli nato dva overitelja zapisnika.
29.	člen
Skupščina izvoli tričlansko verifikacijsko komisijo, ki se takoj sestane, pregleda potrdila ter preizkusi pravilnost izvolitve novih članov skupščine in skupščini poroča o svojih ugotovitvah.
30.	člen
Ce predlaga verifikacijska komisija, naj skupščina ne verificira mandata posameznih članov, se o tem glasuje za Vsakega člana posebej.
Skupščina lahko odloži potrditev posameznega mandata in odredi potrebne poizvedbe.
Član skupščine, čigar mandat je sporen, ne more glasovati o potrditvi svojega mandata.
Če skupščina ne potrdi mandata, se to z obrazložitvijo sporoči tisti komunalni skupnosti, ki je člana izvolila.
31.	člen
Skupščina izvoli oziroma imenuje svoje organe po opravljeni verifikaciji mandatov.
32.	člen
Skupščina si za postavljanje kandidatov za predsednika in podpredsednika skupščine, članov izvršilnega odbora in odborov skupščine ter članov skupščine Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja delavcev izvoli kandidacijsko komisijo. Število članov te komisije se določi ob vsakokratnih volitvah. Komisija izvoli izmed sebe predsednika.
Kandidacijska komisija sestavi kandidatno listo s kandidati, ki so jih predlagali člani skupščine, lahko pa njihove predloge tudi sama dopolni. Kandidatna lista se sestavi po abecednem redu z zaporednimi številkami.
33.	Člen
Volitev ali razrešitev se opravi praviloma s tajnim glasovanjem. Skupščina pa lahko sklene, da opravi volitve javno, če je predlaganih samo toliko kandidatov, kolikor skupščina voli članov v posamezne organe.
34.	člen
Izvoljen je tisti kandidat, ki je prejel največ glasov. Kadar dobi več kandidatov enako število glasov, vsi pa ne morejo biti izvoljeni glede na skupno število voljenih, se volitve ponovijo samo za te kandidate.
35.	člen
Kadar skupščina sklene, da bo glasovanje tajno, izvoli volilno komisijo.
Volilna komisija pripravi vse potrebno za volitve.
36.	člen
Vsak član skupščine glasuje za toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti, in sicer tako, da na glasovnici obkroži zaporedne številke tistih kandidatov, za katere glasuje.
Ce je na glasovnici obkroženih manj zaporednih številk, kot je treba izvpliti kandidatov^ se šteje, da je član skupščine glasoval samo za tiste kandidate, katerih zaporedne številke je obkrožil.
Ce je na glasovnici obkroženih več zaporednih številk, kot je treba izvoliti kandidatov, se šteje, da je
član skupščine glasoval za toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti, in sicer za tiste kandidate po vrsti, kakor so ti kandidati zaporedoma vpisani na glasovnici.
Glasovnice, ki sploh niso izpolnjene ali pa so izpolnjene tako, da se ne more' zanesljivo dognati, za katere kandidate je član skupščine glasoval, so neveljavne.
37.	člen
Po opravljenem glasovanju volilna komisija pregleda glasovnice, prešteje glasove in ugotovi izid glasovanja.
38.	člen
Izid glasovanja se vpiše v poseben zapisnik.
Volilna komisija pripravi poročilo, v katerem mora navesti, koliko članov je glasovalo, koliko glasov je dobil vsak kandidat in koliko je bilo neveljavnih Glasovnic.
Volilna komisija objavi, kdo je izvoljen.
39.	člen
Izvoljenim članom Jugoslovanske skupnosti socialnega zavarovanja delavcev izda predsednik skupščine potrdilo o izvolitvi.
Izvršilni odbor skupščine
40.	člen
Izvršilni odbor skupščine ima 13 članov, ki jih izvoli skupščina izmed svojih članov na seji po postopku, določenem v tem statutu.
Na prvi seji izvršilnega odbora, ki jo skliče predsednik skupščine, izvoli izvršilni odbor izmed sebe predsednika in njegovega namestnika.
42.	člen
Izvršilni odbor opravlja svoje delo na sejah.
Seje izvršilnega odbora sklicuje njegov predsednik praviloma s pismenim vabilom, ki se mora s potrebnim gradivom poslati članom izvršilnega odbora najmanj štiri dni pred sejo.
V nujnih primerih sme predsednik sklicati seje izvršilnega odbora na krajši rok, po potrebi pa tudi telefonično.
43.	člen
Izvršilni odbor sklepa veljavno, kadar je na seji navzočih več kot polovica njegovih članov, odloča pa z večino glasov navzočih članov.
44.	člen
O seji se vodi zapisnik. Kaj mora obsegati zapis- 1 nik, določa poslovnik o delu skupščine.
Zapisnik podpišeta predsednik izvršilnega odbora in zapisnikar.
i ■	■	.	‘	; i
VII.	PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SKUPŠČINE
45.	člen	♦
člani skupščine republiške skupnosti imajo tele pravice oziroma dolžnosti:
— prisostvovati sejam skupščine, izvršilnega odbora ter drugih odborov in komisij;
—	sodelovati v razpravah ter dajati sVoja mnenja, pripombe in predloge;
—	predlagati splošne akte in razpravo o posameznih vprašanjih iz delovnega področja skupščine;
—	predlagati kandidate za predsednika skupščine, za izvršilni odbor ter za druge odbore in komisije;
—	voliti in biti voljen v organe, ki jih voli skupščina;
—	poročati na zborih zavarovancev o delu skupščine, zavarovance seznanjati z vprašanji in s problematiko socialnega zavarovanja ter o mnenju Zavarovancev obveščati skupščino;
—	sodelovati z organi samoupravljanja v delovnih
organizacijah, kadar razpravljajo o vprašanjih in problemih iz socialnega zavarovanja;	,
—	seznanjati skupščino komunalne skupnosti, ki jih je izvolila, z delom skupščine;
—	seznanjati skupščino o problematiki, ki se pojavlja v zvezi z izvajanjem socialnega zavarovanja v korriunalnih skupnostih in v delovnih organizacijah;
—	postavljati vprašanja predsedniku, članom skupščine ter drugim, ki so navzoči pri sejah;
—	opravljati funkcije in naloge, ki jim jih poveri skupščina.
Člani skupščine imajo pravico do dnevnice in povračila potnih in drugih stroškov ter do nadomestila za izgubljeni osebni dohodek,‘kadar sodelujejo na sejah skupščine, izvršilnega odbora ter drugih odborov in komisij ali kadar kot člani' skupščine in teh organov potujejo iz kraja svojega stalnega prebivališča.
46.	člen
Za svoje delo so člani skupščine odgovorni skupščini republiške skupnosti in tisti skupščini komunalne skupnosti, ki jih je izvolilat
VIII.	KONČNE DOLOČBE
47.	člen
Spremembo ali dopolnitev statuta lahko predlaga skupščini izvršilni odbor ali 20 članov skupščine. Ce skupščina sklene, da je predlog utemeljen, opravi postopek, ki je predpisan za 'sprejetje statuta.
48.	člen
Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
S tem dnem preneha veljati poslovnik skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije z dne 12. februarja 1963, št. 02-101/1-1963.
St. 022-13/66-2/4
Ljubljana, dne 29. decembra 1965.
Skupščina Republiške skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Dolfka Boštjančič 1. r.
91.
Na podlagi drugega odstavka 32. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, Št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178/66) in v zvezi z 38. členom zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni
list SFRJ, št. 14-178/66) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 22. seji dne 28, aprila 1966
SKLEP
o valorizacijskih količnikih za preračunavanje osebnih dohodkov od leta 1961 na raven osebnih dohodkov v letih 1962, 1963, 1964 in 1965
93.
Na podlagi 31. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178/66) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 22. seji dne 28. aprila 1966
SKLEP
I
Osebni dohodki iz prešnjih let, ki se vštevajo v pokojninsko osnovo, se preračunavajo na raven osebnih dohodkov v- zadnjem koledarskem letu pred uve-
Ijavitvijij) pokojnine s temile valorizacijskimi količniki:
Leto, v katerem je bit dosežen osebni dohodek x	1	Valorizacijski količniki za preračunavanje		
	osebnih dohodkov na raven dohodkov v letu 1962	1963	18S4		osebnih 1965
1961	110	131	174	229
1962	119	157	208
1963		132	175
1964	II		132
Ta sklep začne veljati osmi		dan po	objavi v
»Uradnem listu	SRS«, uporablja pa	se od 1.	januarja
1966.
St. 191-65/66-3/1
Ljubljana, dne 28. aprila 1966.
Skupščina Republiške skupnosti socialneg.. zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Dolfka Boštjančič 1. r.
92.
Na podlagi 232b člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/ /64, št. 56-908/65 in št. 14-178/66) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 22. seji dne 28. aprila 1966
SKLEP
o valorizacijskem količniku za preračunavanje osebnih dohodkov, doseženih v razdobju od 1. januarja do 31. julija 1965, na raven splošnega povprečja osebnih dohodkov v razdobju od 1. avgusta do 31. decmbra 1965
I	i
Osebni dohodki, doseženi v razdobju od 1. januarja do 31. julija 1965, se ob vštevanju v pokojninske osnovo preračunajo na raven osebnih dohodkov v razdobju od 1. avgusta do 31. decembra 1965 z valorizacijskim količnikom 125.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 191-65/66-3/1
Ljubljana, dne 28. aprila 1966.
Skupščina Republiške skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Dolfka Boštjančič 1. r.
o najvišji pokojninski osnovi, od katere je mogoče odmeriti pokojnino po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju
I
Najvišja pokojninska osnova, od katere je mogoče odmeriti pokojnino po temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju, znaša 2500 novih dinarjev.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se za odmero pokojnine od 1. januarja 1966.
St. 191-65/66-3/1
Ljubljana, dne 28. aprila 1966.
Skupščina Republiške skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Dolfka Boštjančič 1. r.
94.
Na podlagi četrtega odstavka 37. člena temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju (Uradni list SFRJ, št. 51-704/64, št. 56-908/65 in št. 14-178/66) je sprejela skupščine Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 22. seji dne 28. aprila 1966
SKLEP
mejnem znesku najnižjih pokojninskih prejemkov
\	I
Mejni znesek najnižjih pokojninskih prejemkov zn^ša 345,50 novih dinarjev.
II
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
St. 191-65/66-3/1
Ljubljana, dne 28. aprila 1966.
Skupščina Republiške skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
Predsednik:
Dolfka Boštjančič 1. r,
95.
Na podlagi 2. točke prvega odstavka ter drugega odstavka 118. člena temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 24-440/65 in št. 57-946/65) je sprejela skupščina Republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 22. seji dne 28. aprila 1966
SKLEP
o uporabi sredstev, kitso namenjena za podpiranje rekreacije upokojencev v letu 1966
I
Uživalcem starostnih, invalidskih in družinskih pokojnin se izplača kot podpora za rekreacijo v letu 1966 znesek 76 novih dinarjev.
II
Znesek iz prejšnje točke gre tistim uživalcem pokojnin, katerim se je začela pokojnina izplačevati najpozneje s 1. junijem 1966.
Več uživalcev družinske pokojnine na podlagi iste odločbe se upošteva pri izplačilu po tem sklepu kot en uživalec.
III
Komunalni zavodi za socialno zavarovanje bodo izplačali zneske, določene po tem sklepu, obenem s pokojnino za mesec september 1966.
IV
Ta sklep začne veliati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 191-75/66-4
Ljubljana, dne 28. aprila 1966.
Skupščina Republiške skupnosti
socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije
, Predsednik:
Doifka Boštjančič 1. r.
96.
Na izrednem zboru dne 29. januarja 1966 je Odvetniška zbornica Slovenije na podlagi 44. člena zakona o odvetništvu (Uradni list FLRJ, št. 15/57, in Uradni list SFRJ, št. 51/65) sprejela
SKLEP o odvetniški tarifi
A. TEMELJNA DOLOČILA
1.	člen
Tarifa določa višino plačila, ki gre odvetniku kot nagrada (honorar) za opravljeno odvetniško delo in kot povračilo za izdatke, ki jih ima za stranko v zvezi z opravljenim delom.
Nagrada in izdatki skupaj so stroški odvetnikovega dela in zastopanja.
2.	člen
I
Stranka plača odvetniku stroške po tej tarifi za vsa dela, ki jih je naročila ali povzročila ali ki jih je odvetnik opravil v okviru sprejetega pooblastila.
Izdatke je stranka dolžna povrniti odvetniku v dejanski višini.
Za nepotrebno delo, ki ga je odvetnik sam povzročil, in za nepotrebne izdatke odvetnik nima pravice do nagrade ali povračila.
J. člen
Ta tarifa se uporablja tudi za odmero stroškov, ki jih je dolžna v postopku povrniti stranki nasprotna stranka po sodni ali drugi odločbi.
Odmera stroškov v breme nasprotne stranke ne vpliva na obračun stroškov med odvetnikom in stranko za opravljeno delo in za izdatke v zvezi z opravljenim delom.
4.	člen
Odvetnik se lahko s pravno osebo za njeno zastopanje dogovori o nagradi v pavšalnem znesku za določeno delo in za določena opravila.
Dogovor o pavšalni nagradi je veljaven, če je sklenjen pismeno. Vsebovati mora navedbo dela ali opravil, ki jih odvetnik prevzame za pavšalno nagrado.
Dogovor mora odvetnik prijaviti odvetniški zbornici. Dogovor ne sme biti v nasprotju ž načeli te tarife.
5.	člen
Za pravno pomoč tujim fizičnim in pravnim osebam lahko zahteva odvetnik po 44d členu zakona o odvetništvu stroške tudi po tarifi, ki 6elja v državi, v kateri je odvetnik zastokal stranko ali v kateri ima stranka, ki jo je zastopal, svoje bivališče ali sedež.
6.	člen
Temeljni elementi za določanje tarife sd:
—	čas, ki ga zahteva določeno opravilo;
—	težavnost in odgovornost za opravljeno delo;
—	vrednost obravnavanega predmeta ali njegova drugačna pomembnost.
Dopolnilni element za določanje tarife je:
—	posebno strokovno ali specialno znanje odvetnika.
7.	člen
Vloženo delo se vrednoti po vseh elementih za določanje tarife.
Za posamezna pravna opravila določajo tarifna določila višino nagrade po temeljnih elementih za določanje tarife.
Tarifna določila predpisujejo, katera opravila se nagrajujejo po porabljenem času. Če ni drugače določeno, znaša nagrada za porabljeno uro dela 30 novih dinarjev.
Z dopolnilnimi elementi za določanie tarife se tarifne postavke zvišajo.
8.	člen
Za težavnost obravnavanega predmeta in za posebno odgovornost za opravljeno delo ali za posebno strokovno in specialno znanje, ki ga zahteva obravnavani predmet, se tarifne postavke zvišajo do 100 %>.
Posebno strokovno in specialno znanje se priznava zlasti, kadar gre za izredno težavno delo, za komplicirane gospodarske zadeve ali posebno težavne pogodbe, za poznavanje ali proučevanje tujega prava, za proiičevanje tuje literature ali proučevanje in obravnavanje težavnih strokovnih vprašanj s področja tehnike, kemije, tehnologije, naravoslovnih ali fizikalnih znanosti, medicine in družbenih ved, za uporabo tujega jezika itd.
9.	člen
V enostavnih stvareh, upoštevaje vse okoliščine o opravljenem delu in koristi stranke, se posamezne tarifne postavke lahko znižajo do 25°/o, vendar ne pri
opravilih, za katere je že po tarifi določena nagrada v višini 50 “/o ali manj. -
10.	člen
Ce zastopa odvetnik več oseb v istem postopku ali če zagovarja več oseb v istem postopku, se tarifne postavke zvišajo v kazenskem postopku za 50 “/o, v vseh drugih zadevah pa za 10 °/o za vsako nadaljnjo osebo, toda največ do 50°/o, in se razdelijo sorazmerno na vse zastopane osebe, dopolnilni elementi za določanje tarife pa se obračunajo za vsako zastopano osebo posebej glede na delo, ki je bilo opravljeno zanjo.
11.	člen
16.	člen
Potni stroški so stroški za prevoz in anevglce.
Za prevoz ima odvetnik pravico do povračila izdatkov za najbolj smotrn prevoz, in sicer za vozovnico I. razreda v vseh vlakih, za vozovnico I. razreda ladje, za vozovnico za letala in druga javna prometna sredstva ter za spalni voz v vlaku oziroma za kabino na ladji, če je bilo pptovanje opravljeno ponoči.
Ce odvetnik potuje z lastnim vozilom, ima za relacijo do 200 km v eno smer in prav toliko nazaj pravico do kilometrine, ki se obračuna po predpisih za obračunavanje kilometrine delavcev republiške uprave.
Dnevnica znaša 60 novih dinarjev.
Odvetnik in stranka se lahko dogovorita o višini nagrade za odvetnikovo delo, ki zaradi svojega posebnega značaja ni opredeljeno v tarifnih določilih.
Dogovor o nagradi mora upoštevati vse elemente za določanje tarife; pri tem je nagrado za porabljeni čas za uro dela dopustno obračunavati največ s 100-odstotnim poviškom.
Ce odvetnik in stranka v takšnem primeru nista sklenila dogovora o nagradi, se takšno delo obračuna po elementih za določanje tarife za podobna opravila.
12.	člen
Upravni odbor odvetniške zbornice ali organ, ki ga upravni odbor določi, daje mnenje o primernosti dogovora o pavšalni nagradi po 4. členu, uporabe tuje tarife po 5. členu in dogovora o nagradi po 11. členu te tarife na zahtevo stranke, odvetnika ali sodišča.
13.	člen
Za čakanje na obravnavo ali med sodnim posvetovanjem, za odsotnost iz pisarne v času potovanja in podobno gre odvetniku odškodnina po 20 novih dinat-jev za vsako .začeto uro, vendar ne več kot za 7 ur na dan.
14.	člen
*
Kadar je nagrada odvisna od vrednosti obravnavanega predmeta, se ta vrednost ugotavlja po vrednosti glavnega zahtevka na podlagi smiselne uporabe določil zakona o pravdnem postopku.
Pri preživninskih dajatvah se vzame za vrednost enoletni zahtevek, razen če je predmet obravnave zahtevek za krajšo 'dobo.
Pri neocenljivih predmetih, za katere ni v 44c členu zakona o odvetništvu ali v tarifnih določilih te tarife drugače določeno, se vrednost oceni po pristojnosti na prvi stopnji, in sicer na 3000 novih dinarjev v postopku pri občinskih sodiščih in organih, na 10.000 novih dinarjev v postopku pri okrožnih sodiščih splošne pristojnosti in pri okrožnih gospodarskih sodiščih ter pri drugih organih na isti stopnji, na 30.000 novih dinarjev v postopku pri republiških sodiščih in organih ter na 50.000 novih dinarjev v postopku pri zveznih sodiščih in organih
15.	člen
Izdatki za stranko so izdatki za takse, pristojbine za. pošto, telegraf in telefon, bančni stroški, potni stroški, plačilo za izvedence, priče, prepisovanje listin in podobno.
17.	člen
Dogovor med odvetnikom in stranko o plačilu stroškov se sme glasiti samo na denarni znesek.
Odvetnik si ne sme izgovoriti, da mu pripada za kritje stroškov del zahtevka, ki ga uveljavlja za stranko v sodnem, v upravnem ali v kakšnem drugem postopku.
18.	člen
Odvetnik obračunava stroške praviloma po opravljenem delu.
Odvetnik se lahko sporazume s stranko, da niu vnaprej plačS primeren znesek na račun njegovega dela.
Odvetnik ima pravico' zahtevati od stranke, naj mu položi potreben predujem za izdatke.
O vsakem prejetem denarju je odvetnik dolžan izdati stranki potrdilo, na zahtevo stranke pa tudi pismen obračun.
19.	člen
Ta tarifa začne veljati in se začne uporabljati z dnem objave v »Uradnem listu SRS«.
B. TARIFNA DOLOČILA
*
Odvetniku gre nagrada za posamezna opravila po tehle tarifnih določilih:
I.	KAZENSKI POSTOPEK
Tar. št. 1,
Sestavljanje vlog
Novih
dinarjev
1.	zasebne tožbe, kazenske ovadbe, predlogi za
odlog nastopa kazni in za pogojni odpust s prestajanja kazni, dokazni predlogi in podobne vloge.............................\
2.	obtožni predlogi, obrazložene kazenske ovadbe, predlogi za rehabilitacijo in pomilostitev
ter obrazloženi dokazni	predlogi..............50
3.	opravila pod 1. in 2. točko v postopku po
zakonu o tisku in o drugih oblikah informacij .................................,.	80
4.	obtožnice oškodovancev in ugovori zoper
obtožnice ter obrazloženi dokazni predlogi pred okrožnimi sodišči in okrožnimi gospodarskimi sodišči...............................100
5.	obrazloženi dokazni predlogi pred višjim gospodarskim sodiščem...........................200
I
Tar. št. 2
“ Zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebnega tožilca oškodovanca kot tožilca in oškodovanca ,
Novih
dinarjev
1. zagovarjanje obdolženca ter zastopanje zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca: pred občinskim sodnikom in sodnikom za
prekrške...................................50
pred senatom občinskega sodišča . . . . . 100 pred senatom trojice okrožnega in vojaškega sodišča.................................200
pred senatom peterice pri teh sodiščih . . 300 pred okrožnim gospodarskim sodiščem . . 200 pred višjim gospodarskim sodiščem . . . > 300
2.	zastopanje oškodovanca pred sodiščem splošne pristojnosti in pred gospodarskim sodiščem 60
3.	zagovarjanje obdolženca ter zastopanje, zasebnega tožilca ali oškodovanca kot tožilca
na pritožbeni obravnavi:
pred okrožnim sodiščem...........200
pred vrhovnim sodiščem ......... 300
4. poleg nagrade za obravnavb po 1. do 3. točki gre za začeto tretjo in vsako nadaljnjo uro obravnave po 30 novih dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. členu temeljnih določil te tarife.
Tar. št. 3
Pravna sredstva
1.	pritožbe zoper meritorne odločbe in odgovori na pritožbe — po tar. št. 2;
2.	pritožbe oškodovanca in pritožbe zoper odločbe v postopku — 500/o iz 1. točke, vendar ne več kakor 100 novih dinarjev.
Tar. št. 4
* Izredna pravna sredstva
1.	predlogi za varstvo zakonitosti in odgovori na predloge — kakor za pritožbe zoper meritorne odločbe
■ s poviškom 50 “/o;
2.	predlogi za obnovo postopka, odgovori na predloge in pritožbe zoper sklepe o zavrnitvi predloga — kakor za pritožbe zoper meritorne odločbe;
3.	predlogi za izredno omilitev kazni — po tar. št. 1/2.
II. PRAVDNI POSTOPEK
Tar. št. 5
Sestavljanje vlog
1. tožbe:
2.
Novih
dinarjev
b)	v sporih zaradi motenja posesti . . . .
c)	v sporih o služnostih......................
č) v sporih o ugotovitvi ali izpodbijanju
očetovstva ...............................
d)	v sporih o razvezi, razveljavitvi, ali obstoju in neobstoju zakonske zveze . . .
tožbe na podlagi faktur ali izpiskov iz poslovnih knjig, če je sodišče izdalo plačilni nalog — polovica nagrade po tar. št. 5/la), vendar ne manj kot 15 novih dinarjev in ne več kot ......................................
60
80
45
160
150
Tar. št. 6
1.	obrazloženi odgovori na tožbe ali obrazloženi ugovori zoper plačilne naloge in obrazložene pripravljalne vloge — po tar. št. 5/1;
2.	druge vloge, predlogi za vrnitev v prejšnje stanje in predlogi za zavarovanje dokazov — 50 Vo nagrade po tar. št. 5/1, vloge, ki vsebujejo krajša sporočila, pa po tar. št. 25.
Tar. št. 7
Zastopanje
1.	za vsak posamezen narok, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi — 75% nagrade po tar. št. 5/1, vendar ne manj kot 40 novih dinarjev;
2.	za vsak posamezen narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja, ali za narok, na katerem se je pred obravnavanjem glavne stvari postopek končal z umikom tožbe ali s poravnavo ali s sodbo na podlagi pripoznave — 50% nagrade po- tar. št. 5/1, vendar ne manj kot 20 novih dinarjev;
3.	poleg nagrade za narok po 1. oziroma 2. točki gre za vsako začeto drugo in nadaljnjo uro zastopanja na narokih po 30 novih dinarjev, vendar pri vrednosti do 1.000 novih dinarjev le po 20 novih dinarjev, ter povračilo za zamudo časa po 13. členu temeljnih določil te tarife.
Tar. št. 8
Pravna sredstva
1.	redna pravna sredstva in odgovori na ta pravna sredstva — po tar. št. 5/1, izredna pravna sredstva in odgovori na nje — po tar. št. 5/1, zvišano za 25%;
2.	pravna sredstva zoper sklepe, ki zadevajo pravdni postopek — 50% nagrade po tar. št. 5/1.
a) če je vrednost vih dinarjih):		/ spornega predmeta (v				no- Novih dinarjev	
do	200 . .	...	• •	• •	• •		25
od	200 do	500	• •	• •	• •		45
od	500 do	1.000	• •	• •	• •		65
od	1.000 do	3.000	• •	• •	• •		90
od	3.000 do	5.000	• •	• •	• •		115
od	5.000 do	10.000	• •	• •	• •		155
od	10.000 do	20.000	• •	• •	• •		185
od	20.000 do	30.000		• •	• •		225
od	30.000 do	50.000		• •			270
od	50.000 do 100.000						315
nad	100.000 za	vsakih	začetih		10.000	še	
5 novih dinarjev, vendar največ .... 650
III. POSTOPEK zaradi KRŠITEV delovnih DOLŽNOSTI
Tar. št. 9
Novih
dinarjev
1.	predlogi za postopek zaradi kršitev delovnih
dolžnosti......................................100
2.	zagovarjanje v tem postopku	naobravnavi	.	75
3.	pritožbe proti odločbam.....................100
4.	obrazloženi predlogi v postopku..............30
5.	drugi predlogi............................... 10
6. poleg nagrade po 2. točki gre za začeto drugo in vsako nadaljnjo uro obravnave po 30 novih dinarjev ter povračilo za zamudo časa po 13. čl mu temeljnih določil te tarife.
2.	člen
Urbanistični projekt (plan) urbanističnega razvoja določa smernice za razvoj, ureditev in izgradnjo mesta Vrhnika in naselja Borovnica.
V skladu z urbanističnim projektom (planom) urbanističnega razvoja usmerja občina Vrhnika urbanistični razvoj in ureditev svojega območja.
Ureditvene in zazidalne načrte za posamezna področja iz urbanističnega projekta sprejme občinska skupščina.
II.	TEMELJNE DOLOČBE
3.	člen
Urbanistični projekt (plan) urbanističnega razvoja vsebuje urbanistični program, ki tekstualno obravnava, in ureditveni načrt, ki je obdelan grafično. Programsko gradivo je obdelano v skladu z zakonom o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58) in obravnava za mesto Vrhnika:
A.	Urbanistični program, ki vsebuje tele elemente:
1.	naravni pogoji:
—	geografski pogoji
—	geološki pogoji
—	rudno bogastvo
—	nosilnost tal
—	klimatski pogoji
—	hidrografski pogoji
—	regulacija Ljubljanice
—	oskrba z vodo
2.	zgodovina Vrhnike.
3.	vplivna območja Vrhnike
4.	osnove gospodarstva in narodni dohodek:
—	industrija	i
—	kmetijstvo
—	trgovina
—	gostinstvo
—	obrt
—	demografija
5.	promet:
—	železniški
—	cestni — PTT
6.	stanovanjski fond in javne zgradbe
7.	naprave in objekti komunalnih naprav:
—	vodovod
—	kanalizacija ^	,
—	elektrifikacija
—	parki in nasadi
—	pokopališča
•>— garaže in parkirni prostori
—	avtobusne postaje, tržnica, pralnica, zimsko kopališče
8.	objekti za kulturo in prosveto
9.	objekti za zdravstvo in jasli
10.	objekti za socialno oskrbo
11.	objekti in naprave za fizkulturo
12.	spomeniško varstvo
13.	osnove urbanističnega načrta.
B.	Ureditveni načrt, ki vsebuje tele elemente:
' 1. poročilo k ureditvenemu načrtu
2.	osnutek pravilnika
3.	inventarizacijo zgradb
4.	načrt cestne mreže
5.	načrt coningov in etapne gradnje
6.	načrt vodovodnega omrežja
7.	načrt kanalizacijske mreže
8.	korekture ureditvenega načrta po pripombah občanov.
NASELJE BOROVNICA
A.	Urbanistični program, ki vsebuje tele elemente:
1.	naravni pogoji:
—	geografski pogoji
—	klimatski pogoji
—	geološki pogoji in nosilnost tal
—	vplivno območje
2.	zgodovinski razvoj in kulturni spomeniki:
3.	ekonomski potencial:
—	narodni dohodek
—	industrija
—	kmetijstvo in gozdarstvo
—	prometna podjetja	j ,
—	trgovina
—	gostinstvo in turizem
—	obrt in servisi, pekarna, klavnica
4.	komunalna dejavnost:
—	prometne zveze, železniški promet
—	cestni promet in cestna mreža
—	avtobusni promet
5.	demografska analiza
6.	objekti in naprave osnovnih fondov družbenega standarda:
—	stanovanja, javne zgradbe, vodovodna mreža, kanalizacija, elektrifikacija, pokopališča, parkirni prostori, garaže, tržnica, avtobusna postaja, letno kopališče, zimsko kopališče
7.	objekti za kulturo in prosveto:
—	kulturni dom, osnovna šola, glasbena šola
8.	objekti za zdravstvo:
—	zdravstveni dom, reševalna postaja, lekarna
9.	objekti socialnega vars+va.:
—	otroški vrtec
—	šolski vrtec, otroške jasli
10.	objekti za telesno vzgojo in šport.
B.	Ureditveni načrt, ki vsebuje tele elemente:
1.	ureditveni načrt s tehničnim poročilom ter etapni ureditveni načrt
2.	osnutek pravilnika o izvajanju urbanističnega načrta
3.	vodovodno omrežje in etapni načrt gradnje
4.	situacijski načrt kanalizacijske mreže
5.	situacijski načrt elektrifikacijskega omrežja
6.	načrt obstoječega stanja
7.	korekture ureditvenega načrta po pripombah občanov.
4.	člen
Da se zagotovi avtomatično opravljanje upravnih urbanistično in gradbeno-tehničnih meritvenih spome-niškovarstvenih in sorodnih postopkov, se zazidljive površine mesta Vrhnika in naselja Borovnica razdele na zazidalna področja oziroma otoke. Zazidalni načrti morajo biti izdelani za celotno območje enega zazidalnega področja oziroma zazidalnega otoka ali najmanj za posamezne skupine hiš, čč so kot zapolnitev obstoječega stanja. Zazidalna področja oziroma zazidalni otoki so prikazani v ureditvenem načrtu.
5.	člen
Dokumentacija urbanističnega projekta je podlaga za izdelavo urbanističnih načrtov (urbanističnih programov), ureditvenih načrtov in zazidalnih načrtov na območju mesta Vrhnika in naselja Borovnica in za določanje lokacij ter urbanističnih pogojev pri uporabi zemljišč za pomembnejše družbene in gospodarske objekte.
6.	člen
Urbanistični projekt (plan) urbanističnega razvoja izvajajo za urbanizem pristojni organi občinske skupščine.
Potrdilo, da je nameravana gradnja investicijskega objekta na območju mesta Vrhnika in naselja Borovnica v skladu s postavkami načrta, oziroma generalnim planom urbanističnega razvoja (2. točka 20. člena temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, Uradni list FLRJ, št. 45/61) izda pristojni organ občinske skupščine.
7.	člen
Urbanistični projekt (plan) urbanističnega razvoja redno vzdržujeta in dopolnjujeta s sprejetimi spremembami urbanistični zavod Projektivni atelje, Ljubljana in strokovna organizacija, ki jo pooblasti občinska skupščina.
8.	člen
Urbanistični projekt (plan) urbanističnega razvoja usklajuje občinska skupščina z dru^beno-ekonomskim razvojem najmanj vsakih pet let v skladu z družbenimi potrebami in koristmi.
9.	člen
Urbanistični projekt (plan) urbanističnega razvoja mora biti na vpogled občanom, delovnim in drugim organizacijam ter državnim organom in družbenopolitičnim skupnostim pri urbanističnem zavodu Projektivni atelje, Ljubljana in na sedežu občinske skupščine. Urbanistični zavod Projektivni atelje, Ljubljana je dolžan dajati informacije in podatke o vsebini dokumentov. ,
III.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
10.	člen
Za objekte, ki nimajo lokacijskih dovoljenj (nedovoljene gradnje), ki pa so v skladu z določili urbanističnega projekta (plana) urbanističnega razvoja in drugimi potrjenimi urbanističnimi dokumenti (urbanistični program, ureditveni načrt, zazidalni načrt), bo pristojni organ občinske skupščine po naknadnem lokacijskem in gradbenopravnem postopku izdal dovoljenje za gradnjo.
11.	člen
Za objekte, ki nimajo lokacijskih dovoljenj (nedovoljene gradnje) na zemljiščih, ki jih urbanistični projekt (plan) urbanističnega razvoja določa za zazidljive, ki pa sicer niso v skladu s projektom urbanističnega razvoja, bo za urbanizem pristojni organ občinske skupščine izdal začasno dovoljenje v soglasju z občinsko urbanistično inšpekcijo.
12.	člen
Kadar so objekti, ki nimajo lokacijskih dovoljeni (nedovoljeni objekti) na nezazidljivem zemljišču, izda
občinska urbanistična inšpekcija po 7. členu zakona o urbanistični inšpekciji uradno ugotovitev, da je treba objekt ob določenih pogojih in v določenem roku odstraniti.
Ne glede na rok iz prejšnjega odstavka se tak objekt in objekt, ki ima začasno dovoljenje odstrani vsakokrat brez odškodnine lastniku ali družbenemu upravitelju zgradbe, če tako zahtevajo potrjeni urbanistični dokumenti ali druge koristi razvoja območja urbanističnega projekta (plana) urbanističnega razvoja.
13.	člen
Dokler ni izdano začasno dovoljenje ali uradna ugotovitev za objekte, ki nimajo lokacijskih dovoljenj (nedovoljene gradnje) iz 11. člena, oziroma prvega odstavka 12. člena tega odloka, je treba ravnati po
11.	členu uredbe o izdajanju izjemnih dovoljenj za uporabo mestnih zemljišč izven gradbenih okolišev za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 29/63).
14.	člen
Za ureditev pravnega stanja objektov, ki imajo lokacijska dovoljenja (dovoljenih gradenj) in ki so na dan sprejetega urbanističnega projekta (plana) urbanističnega razvoja na nezazidljivih površinah in površinah, ki jim urbanistični projekt (plan) urbanističnega razvoja določa drugačno namembnost, bodo za urbanizem in gradnjo pristojni organi skupščine občine uporabili določbe 8. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56).
15.	člen
Z odloki občinske skupščine se predpisujejo natančnejša določila za izvajanje urbanističnega projekta (nlana) urbanističnega razvoja.
16.	člen
(
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 3/1-010-08/66
Vrhnika, dne 25. aprila 1966.
Predsedhik
Skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
75.
Na podlagi 17. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22/58), 5. člena odloka o urbanističnem projektu in 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. aprila 1966 sprejela
ODLOK
o potrditvi zazidalnih načrtov na Vrhniki, v Borovnici in na Logu
1.	člen
S tem odlokom se potrjujejo tile zazidalni načrti.
1.	zazidalni načrt ob Voljčevi cesti in Kurirski poti,
2.	zazidalni načrt ob Idrijski cesti,
3.	zazidalni načrt ob Dobovičnikovi ulici,
4.	zazidalni načrt v Janezovi vasi,
5.	zazidalni hačrt ob Opekarski cesti,
6.	zazidalni načrt severno od zdravstvenega doma v Borovnici,
7.	zazidalni načrt nad železniško progo v Borovnici in pod njo,
8.	zazidalni načrt ob poti proti Bregu,
9.	zazidalni načrt na Logu.
Zazidalni načrti vsebujejo (razen Loga):
a)	načrt kanalizacije,
b)	načrt vodovoda,
c)	načrt elektrifikacije, č) tehnično poročilo,
d)	pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta.
2.	člen
Skupščina občine Vrhnika samostojno izvršuje sprejete zazidalne načrte.
3.	člen
Bistvene spremembe zazidalnih načrtov ali posameznih delov zazidalnih načrtov obravnava Skupščina občine Vrhnika po istem postopku, kot so bili, sprejeti ti zazidalni načrti. Manjše spremembe načrtov pa se obravnavajo po rednem lokacijskem postopku.
4.	člen
Izvajanje teh načrtov in' odloka nadzoruje občinska urbanistična inšpekcija.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«.
■ St. 3/1-010-07/66
Vrhnika, .dne 25. aprila 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Vranci Širok 1. r.
76.
Na podlagi 4., 35. in 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dnč 29. marca 1966 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o minimalnih tehničnih normatiyih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje
1.	člen
Za 4. členom se doda nov 4a člen, ki se glasi:
4a člen
Za tekoče vzdrževartje poslovnih prostorov in za investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov se sme uporabiti od skupno zbranih najemnin:
— za vse poslovne prostore ne glede na starost se sme uporabiti za investicijsko vzdrževanje 5°/o in za tekoče vzdrževanje 10°/o od skupnih zbranih najemnin.
2.	člen'
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1966 dalje.
St. 3/1-010-023/65 Vrhnika, dne 29. marca 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
77.
Na podlagi 169. člena statuta občine Vrhnika in 13. člena zakona o volilnih imenikih (Uradni list SFRJ, št. 5/65) je Skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 25. aprila 1966 sprejela
ODLOK
o vodstvu splošnega volilnega imenika v občini Vrhnika
1.	člen
Splošni volilni imenik se v občini Vrhnika vodi / obliki kartoteke. V ta namen se uporabljata kartoteka registra stalnega prebivalstva in razvid začasnega prebivališča (v nadaljnjem besedilu »register prebivalstva in splošni volilni imenik«).
2.	člen
V registru prebivalstva in splošnem volilnem imeniku se volilni upravičenci vpisujejo po številčnem in abecednem zaporedju.
Pri vpisu se na kartonček volilnega upravičenca zapišeta zaporedna številka in oznaka »V«, pri izbrisu pa se oznaka prečrta in zapiše vzrok izbrisa.
Zaporedno številko vsakega nadaljnjega vpisa se določi tako, da se na zaključku registra prebivalstva in splošnega volilnega imenika vodi prazen kartonček z vnaprej zapisano zaporedno številko.
3.	člen
Na gospodinjski listi se kot na Sestavni del registra stalnega prebivalstva zapišejo oznake splošnega volilnega imenika istočasno z vpisom oziroma izbrisom volilnega upravičenca.
4.	člen	^
Splošni volilni imenik je treba uskladiti z določili tega odloka najpozneje do 31. XII. 1966. Z dnem, ko se uredi novi način, se opusti sedanji način vodenja splošnega volilnega imenika.
5.	člen
Ta odlok velja osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 2/1-013-02/66,
Vrhnika, dne 25. aprila 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
78.
Na podlagi 1. točke 42. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30/65), 169. člena statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika, na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. marca 1966 sprejela f'	■ ^
ODLOK
o količinah in vrstah lesa, ki pripadajo lastniku gozda za neposredno uporabo v ^vojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu za potrebe domače lesne obrti
1.	člen
Lastnik gozda ima pravico do lesa za neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu in za potrebe domače lesne obrti, in to v okviru donosnih možnosti svojega gozda.
Kot kmečko se šteje tisto gospodarstvo in gospodinjstvo, pri katerem se njegovi člani aktivno ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo.
* 2. člen
Količine in vrste lesa za redno letno neposredno uporabo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu se določijo glede na velikost kmetijskega
zemljišča, in sicer:		
Velikost kmetijskega zemljišča v ha	tehnični les v m» neto	drva — pr. m.
do 5	do 1	do 10
nad 5	do 3	do 14
r	3. člen	
Za nove gradnje, adaptacije in večja popravila se določi količina in vrsta lesa za neposredno uporabo na podlagi tehnične dokumentacije, ki je priloga za izdajo gradbenega dovoljenja. Za manjše adaptacije in večja popravila, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje po veljavnih predpisih, in za potrebe domače lesne obrti (suha roba, obodarstvo), določi količino gozdno gospodarstvo, ki ugotovi dejanske potrebe z neposrednim ogledom.
4. člen
\
Ta odlok začne veliati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 3/1-010-05/66
Vrhnika, dne 29. marca 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
79.
Na podlagi 3. in 7. člena zakona o urbanističnih projektih (Uradni list LRS, št. 22-127/58) ter 169. čle-i ■. statuta občine Vrhnika je Skupščina občine Vrhnika na seji dne 25. aprila 1966 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o urbanističnem vplivnem območju in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov za območje občine Vrhnika
1.	člen
Sklep o urbanističnem vplivnem območju in o rokih za izdelavo urbanističnih projektov za območje občine Vrhnika se spremeni in dopolni v 1. in 2. členu:
2.	člen
V prvem členu se doda tretja točka, ki se glasi:
3.	Log.
3.	člen'
2. člen odloka se spremeni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi:
Drugi kraji in naselja na področju občine Vrhnika, ki nimajo pomembnejših delovnih mest, razen v kmetijstvu, se gradbeni objekti \ načeloma samo vzdržujejo. Za nove objekte v teh naseljih pa je možno pridobiti izjemno dovoljenje le po predhodnem soglasju republiške urbanistične inšpekcije, če gradnjo utemeljujejo posebne lokalne potrebe, in sicer:
a)	zapolnitev vrzeli v naselju,
b)	če stalno živi v tem kraju in se deloma ukvarja s kmetijstvom kot postransko dejavnostjo,
c)	če novo zgrajeni objekt pripomore k licu kraja ter pri tem niso prizadete Splošne koristi in urbanistični interesi,
č) če je pri novo zgrajenemu objektu predvidena delavnica za tako obrt, ki je nujno potrebna obravnavanemu naselju.
4.	člen
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
]
St. 3/1-350-04/63-66
Vrhnika, dne 25. aprila 1966.
Predsednik
Skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
Izris)« Časopisni zavod .Uradni Ust SRS. — Direktor In odgovorni uredniki Jože Jurafi — Tiska tiskarna »Tonets TomSIča« vsi v Ljubljani — Naročnina letno s« din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Številke - Uredništvo id uprava: Ljubljana Veselova 11. poštni predal 397/viI — Tel. direktor, uredništvo, uprava In knjigo vodstvo: 20-701 prodaja, preklici In naročnine 23-678 — Čekovni račun BOl-S-CO
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
St. 14
Razglasni del z dne 12. maja 1966
Leto XXIII
Register
podjetij in obrtov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodlSCa razglašajo
Besedilo:	Krojaška delavnica,
Šempeter pri Gorici.
Poslovni predmet: Krojaške storitve in tekstilna konfekcija.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Besednjak Franc.
Podjetje je bilo ustanovljeno s: sklepom krajevne skupnosti Šempeter-Vrtojba, št. 3/65 z dne 26. III. 1965.
Koper. 10. junija 1965.
Rg I a 272/1	1572
Besedilo: Poslovno združenje za industrijsko gradnjo. Ljubljana (Tržaška 41).
Poslovni predmet:	Reševanje
vprašanj, vezanih s pospešeno industrijsko gradnjo stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov; ki se tičejo vseh ustanoviteljev, zlasti uvedba sodobnejših postopkov in racionalizacije v svoji proizvodnji, izboljšanje organizacije pri gradnji, kot tudi boljša, hitrejša in ekono-mičnejša gradnja, boljše in hitrejše izkoriščanje razpoložljivih kapacitet sopogodbenikov, kooperacija med njimi, skupno proučevanje in raziskovanje ekonomičnejših načinov gradenj, uvajanje novih materialov v gradnjo, vzgoja in strokovna izpopolnitev kadrov in organizacija skupnega dela strokovnjakov.
Poslovno združenje je bilo ustanovljeno s pogodbo med ustanovitelji z dne 22. II. 1964, ki jo je potrdila skupščina občine Ljubljana-Vič-Rudnik z odločbo, št. 023-13'64 z dne 14. IV. 1964. Ustanovitelji so: KL1, Logatec, LIKO Vrhnika, Ljubljanske opekarne. Ljubljana, Stanovanjski sklad občinske skupščine Ljubi jana-Vič-Rudnik, Ljubljana, Ggradbeno podjetje »Tehnogradt Ljubljana, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij SRS, Ljubljana in Slikoplesk-Termoplast, Ljubljana.
V. d. direktorja biroja združenja je ing. Trošt Slavko. Poleg njega podoisujeta za združenje še Jarc Rado, predsednik n. o. združenja in Volč Ignac, namestnik predsednika u. o. združenja.
Ljubljana. 14. maja 1964.
Rg Vlil 1081/i	1256
Besedilo: Obrtno podjetje, Tržič (Trg svobode 31).
Poslovni predmet: Mizarstvo, izdelovanje drobnih lesenih predmetov, elektroinstalaterstvo, tapetništvo, moško in žensko krojaštvo, steklarstvo, zidarstvo in fasadarstvo, tesarstvo, parketarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo ter žaganje drv.
Direktor do konstituiranja, je Podlesnik Franc.
Podjetje je ustanovila skupščina občine Tržič z odločbo, št. 313-04/64 z dne 31. VII. 1964.
Ljubljana, 24. avgusta 1964.
Rg lil 359/1	2128
Besedilo: »Pralnica Balos«, podjetje za pranje in likanje perila,
Tržič (Ulica heroja Bračiča 9).
Poslovni predmet: Pranje in likanje perila.
Začasna direktorica je Zmijanjac F rancka.
Podjetje je ustanovila Krajevna skupnost Tržič-Center, Tržič na seji dne 30. marca 1965.
Ljubljana, tl. junija 1965.
Rg III 371/1	1515
Besedilo:	»Trgovsko podjetje
KŽK«, Kranj (Smledniška 1).
Poslovni predmet: Nabava in prodaja vseh vrst mlečnih izdelkov na veliko.
Direktor podjetja v ustanavljanju je Jarc Jože.
Podjetje je ustanovil Kmetijsko živilski kombinat, Kranj s sklepom DS z dne 28. maja 1965.
Ljubljana. 28. junija 1965.
Rg 111 372/1	1682
Besedilo: Stanovanjsko podjetje, Radlje ob Dravi.
Poslovni predmet: Skrbi za redno investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov; oddaja v koriščenje stanovanjske in poslovne prostore ter sklepa s koristniki najemniške po- / godbe; določa višino stanarin in najemnin v skladu z merili in smernicami občinske skupščine; oddaja stanovanja in poslovne prostore, ki jih je samo zgradilo ali kupilo, kolikor ni v temeljnem zakonu drugače določeno; organizira in skrbi za reprodukcijo stanovanjskega in poslovnega fonda ter v ta namen kupuje in gradi stanovanjske hiše. Stanovanja in poslovne prostore ter opravlja druge posle, s katerimi pripomore k večjemu obsegu stanovanjske graditve in k mobilizaciji dopolnilnih sredstev; prodaja in zamenjuje stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore iz fonda, s katerim upravlja za polno ceno ali po kreditnih pogojih, ki so veljavni za novo gradnjo, vendar ob soglasju ustanovitelja, čigar lastnina je predmet prodaje; prevzema pogodbeno od hišnih svetov tudi tekoče vzdrževanje skupnih naprav hiše; izvaja druge naloge, za katere ga pooblasti občinska skupščina in njegovi
Naročile naše nove knjige:
M. Snuderl: POLITIČNI SISTEM JUGOSLAVIJE - prva knjiga vsebuje družbeno-politično in ekonomsko ureditev — 30 novih / dinarjev.
M. Strobl: POLITIČNI SISTEM JUGOSLAVIJE - druga knjiga vsebuje organizacijo in delovanje družbeno-političnih skupnosti — 20 novih dinarjev,
OPOZORILO!
Odvetniška tarifa je objavljena v tej številki.
Te dni izide tudi v posebni brošuri.
CZ »Uradni list SRS« Ljubljana, Veselova 11 p. p. 179/VII
ustanovitelji, poleg tega pa lahko pogodbeno opravlja tudi druge naloge, za katere ima ustrezne strokovne kapacitete in ki vplivajo na uspešno delo podjetja kot celote pri realizaciji osnovnih nalog stanovanjskega gospodarstva; opravlja administrativno, finančno in tehnično poslovanje za komunalni sklad občine Radlje ob Dravi ter izvaja vsa investicijska (finančna in administrativna) dela za novo gradnjo in adaptacijo , stanovanjskih hiš, ki se gradijo ali obnavljajo na območju skupščine občine Radlje ob Dravi.
Direktor je Ladinik Franjo, ki podpisuje samostojno, vendar le v zadevah, ki jih opravlja po 139. členu temeljnega zakona o podjetjih; Pupaher Ivanka, računovodkinja pa sopodpisuje vse finančne listine.
Podjetje je nastalo s sklepom delovne skupnosti Zavoda za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore, Radlje ob Dravi z dne 23. XII. 1965 in soglasja skupščine občine Radlje ob Dravi za spremembo statusa zavoda v podjetje, št. 023-4/66-4/3 z dne 5. III. 1966.
Maribor, 8. aprila 1966.
Rg 290/II1-2	900
Spremembe
O Kr 02 n a gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: »Metka«, tekstilna tovarna in konfekcija, Celje.
Iz poslovnega predmeta se v stavku; »Prodaja izdelkov, polizdelkov in odpadnega materiala na debelo in drobno,« izpustita besedi: »in drobno«.
Celje, 25. februarja 1964.
Rg I 79/10	481
Besedilo: Splošno obrtno podjetje, Krško.
Izbriše se računovodkinja Marija škrlec.
Celje, 13. aprila 1965.
Rg V 133/8	900
Besedilo: Splošno obrtno podjetje, Krško, j
Vpiše se Jožica Bogovič, v. d. računovodkinje.
Celje. 4. junija 1965.
Rg V 133/10	1427
Besedilo: Obrtno podjetje »Oblačila«, Rogaška Slatina.
Izbriše se računovodja Franc But in vpišeta Marjeta Žgajner, računovodkinja in Vinko Tojnko, tehnični vodja, oba pooblaščena za podpisovanje vseh dokumentov podjetja.
Celje, 16. avgusta 1965.
Rg II 214/9	1973
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Ljudska potrošnja«, Brežice.
Poslovni predmet podjetja se razširi še na trgovanje na veliko za naslednje trgovske stroke: pijače
vseh vrst; živila vseh vrst; pralna sredstva, gospodinjske potrebščine in proizvodi iz plastičnih mas.
Rg V 103/20	930
Besedilo: Mizarsko - galanterijsko podjetje »Bor«, Laško.
Izbriše se Mirko Kopač, tehnični vodja, ki je podpisoval v odsotnosti direktorja.
Rg VI 96/6	931
Celje, 19. aprila 1966.
Besedilo: Gostinsko podjetje »Galeb«, Koper.
Izbriše se gostišče »Vipavka«, Koper zaradi prenehanja poslovanja.
Koper, 26. decembru 1963.
Rg I b 312/8	43
Besedilo: »Intercommerce«, podjetje za export-import, Umag.
Vpiše se predstavništvo, Sežana, Skladiščna ulica 6, ki sklepa kupoprodajne pogodbe v imenu in za račun podjetja v mejah maloobmejnega prometa; zastopa podjetje in sodeluje z inozemskimi in domačimi kujici in dobavitelji, koordinira s carinskimi in obmejnimi kontrolnimi organi in disponira blagovne pošiljke pri uvozu in izvozu ter se ukvarja z drugimi tekočimi posli podjetja v zvezi z uvozom in izvozom preko maloobmejnega prometa. V. d. šefa predstavništva je Ukmar Jože, ki podpisuje za enoto. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja 27^ IX. 1963, dovoljenje skupščine občine Sežana, št. 023-15/63-3 z dne 15. XII. 1963.
Koper, 21. februarja 1964.
Rg III b 103/1	614
Besedilo: »Šampionka«, podjetje za proizvodnjo in predelavo prehrambenih in kemičnih proizvodov, Renče.
Vpišeta se Vičič Viktor, računovodja in Pahor Irena, finančna knjigovodinja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Koper, 27. marca 1964.
Rg I a 256/3	952
/ #
Besedilo: Gostinsko podjetje »Soča«, Ilirska Bistrica.
Izbriše se Brlck Andrej ter vpiše Zajc Filip, novi računovodja.
Koper, 26. junija 1964.
Rg II b 121/13	1751
Besedilo: Oblačila »Ideal«, Nova Gorica.
Izbrišeta se pooblaščenca za podpisovanje Justin Ivan in Pucihar Olga ter vpišeta Pini Klavdija, v. d. vodje gospodarsko-računskega sektorja in Orel Marjan, v. d. vodje komercialnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Vpiše se. da pbdnisu je pooblaščen-ka za podpisovanje Kovačič Silvija odslej kot vodja splošnega sektorja
v odsotnosti vodje gospodarsko-računskega sektorja in za direktorja direktorja v odsotnosti vodje komercialnega sektorja.
Koper, 23. septembra 1964.
Rg I a 210/23	2424
Besedilo: »Javor«, lesna industrija, Pivka.
Poslovni predmet se razširi še na prodajo lastnih izdelkov na drobno s skladišč.
Poslovni predmet se razširi tudi pri obratu IV, Postojna, obratu V, Belsko, obratu kosovnega pohištva, Postojna in pri obratu za izdelavo lesene ladijske opreme, Pivka na prodajo na drobpo lastnih izdelkov.
Koper, 5. novembra 1964.
Rk II b .128/21-23	2784
Besedilo: Trgovsko podjetje »Istra benz«, Koper.
Pri črnalkah Izola, Prešernova 1 a, Piran, Nabrežje JLA, Kozina in Divača se poslovni predmet razširi še na prodajo blaga iz stroke: motor-na vozila, nadomestni deli in potrebščine (od tega le prodaja avtomate-riala).
Pri črpalki, škofije pri Kopru se izbriše Pez Orlando in vpiše Jakse-tič Vid, novi poslovodja.
Koper. 5. marca 1965.
Rg I b 24/20-24	652
Besedilo: Trgovsko podjetje »Istra benz«, Koper.
Poslovni predmet se razširi še na prodajo kovinske transportne in skladiščne embalaže' (iz stroke železnina in kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine).
Koper, 14. maja 1965.
Rg f b	24/25	1264
Besedilo:	Krojaška	delavnica,
Šempeter pri Gorici.
Podjetje se je konstituiralo 7. maja 1963.
Koper, 7. avgusta 1965.
Rg I. a	272/2	1981
Besedilo:	»Dolenjka«, trgovsko
podjetje na debelo in drobno. Novo mesto.
Pri	prodajalni	»Pri	mostu« v
Škocjanu na Dolenjskem se izbriše Šatar Slavko in vpiše Crtalič Jože, novi poslovodja;
pri prodajalni »Male Poljane« -v Malih Poljanah pri Škocjanu se izbriše Miklavčič Jožica in vjjiše Šu-tar Slavka, nova poslovodkmja, in
pri prodajalni »Bučka« na Bučki se izbriše Crtalič Jože in vpiše Do-lenšek Anton, novi poslovodja.
Rg I 115/20	251
Besedilo:	»Dolenjka«, trgovsko
podjetje na debelo in drobno. Novo mesto.
Vpiše se prodajalna »Prehrana«, Mokronog, Mokronog 165, ki proda-
ja na drobno živila in gospodinjske potrebščine, meso in mesne izdelke Ijrez svežega mesa. delikatese, zelenjavo, sadje in njihove izdelke, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine. Enota nima samostojnih pravic. V. d. poslovodkinje je Miklavčič Jožica. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja 2. IX. 1963, dovoljenje skupščine' občine Trebnje, št. 023-36/63-3 z dne 21. XI. 1963.
Rg I 115/21	252
Ljubljana, 22. januarja 1964.
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Hmeljnik«, Novo mesto.
Podjetje se je konstituiralo 26. XII. 1963.
Vpiše se, da je direktor do konstituiranja Čučnik Alfonz odslej v. d. direktorja.
Ljubljana, 27. januarja 1964.
Rg II 210/2	342
Resedilo: Tovarna kleja, Ljubljana.
Izbriše se poobiaščenku za podpisovanje v zunanjetrgovinskem poslovanju podjetja, samostojna izvozna referentka Žagar Anka in vpiše Bergant Otmar, vodja komercialnega sektorja, ki podpisuje v zunanjetrgovinskem poslovanju podjetja.
Ljubljana, 28. januarja 1964.
Rg H 210/26	333
Besedilo: »Mavrica«, trgovsko podjetje z barvami, laki in kemikalijami na debelo in drobno, Ljubljana.
Pri detajlističnem sektorju, Ljubljana se pri prodajalni PJnvica«, Ljubljana. VVolfova 12 izbriše Pogačnik Kristo in vpiše Molan Ivan, novi poslovodja.
Pri detajlističnem sektorju, Ljubljana, Resljeva 1 sc izbriše pooblaščenec za podpisovanje Pogačnik Kristo in vpiše Zoran Ivan.
Ljubljana, 23. marca 1964.
Rg II 284/10	790
Besedilo: Poslovno združenje prevoznih in avtoreinontnih podjetij »Avtonnbava«, Ljubljana.
Vpišeta se tale nova člana združenja: »Avtoprevoz«. Šempeter v Savinjski dolini in Gozdno gospodarstvo, Postojna.
Ljubljana. 2. aprila 1964.
Rg VII 998/4	907
Besedilo: »Planika«, industrijski kombinat za izdelavo in predelavo usnja, gume in plastičnih mas, Kranj.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje švabič Branko.
Ljubljana. 14. maja 1964.
Rg II 213/253	1278
Besedilo: Trgovsko podjetje »Železnina«. Škofja Loka.'
Izbriše se pooblaščenec za podpisovan ie v odsotnosti upravnika Čermelj Nikolaj.
Pri drogeriji »Okonos«, Škofja Loka, Mestni trg 19 se izbriše poslo-vodkinja Štrena/ Vera in vpiše Jaklič Metka, v. d. poslovodkinje.
Vpiše se prodajalna »Železnina«, Škofja Loka, Mestni trg 7, ki prodaja na drobno železnino in kovinske izdelke, naftne derivate, mazivna olja in maziva, radijske aparate in potrebščine, električni material, barve, lake, kemikalije in potrebščine, nekovinski gradbeni material (brez lesa), steklo in keramiko. Poslovodja je Triler Franc. Poslovna enota nima samostojnih pravic.
Ljubljana, 30. maja 1964.
Rg 1 95/14	1412
Besedilo: Obrtno kovinsko podjetje »Libis«, Ljubljana.
Izbriše se računovodkinja Luštrek Marija in vpiše'Zupančič Cirila,'v. d. računovodkinje.
Ljubljana, 13. junija 1964.
Rg Vlil 1074/2	1573
Besedilo: »Etnona«, mesna industrija, Zalog — Ljubljana.
Poslovni predmet se razširi še ntx prodajo svežih jajc na drobno v svojih poslovalnicah.
Ljubljana, '15. junija 1964.
Rg VI 908/28	1383
Besedilo: »Emona«, mesna industrija, Zalog — Ljubljana.
Vpišejo se: Muhič Ivan, direktor finančnega sektorja, ki podpisuje vse finančne listine, Brišnik Vlado, namestnik' direktorja finančnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja finančnega sektorja in ing. Miklavc Janez, direktor koordinacijskega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti generalnega direktorja.
Ljubljana, 16. junija 1964.
Rg VI 908/29	1384
Besedilo: Trgovsko podjetje »Petrol«, Ljubljana.
Vpiše se tole zunanjetrgovinsko poslovanje: Izvoz, blaga iz skupine proizvodov: nafta, naftni derivati, maziva — olja in masti.
Za zunanjetrgovinsko poslovanje podpisujejo: Jože Rožman, glavni direktor, Milan Semenič, direktor komercialnega sektorja in ing. Tone Tomšič, šef oddelka za zunanjo trgovino.
Ljubljana, 13. avgusta 1964.
Rg III 371/37	2037
Besedilo: Tovarna feritov in magnetov, Ljubljana.
Vpiše se Sluga Maks, računovodja.
Ljubljana. 22. avgusta 1964.
Rg VII 1043/3	2081
Besedilo: »Rašica«, tovarna pletenin, Gameljne pri Ljubljani.
Besedilo odslej: »Rašica«, tovarna pletenin, Ljubljana. Gameljne, skrajšano: »Rašica«, Ljubljanal
Poslovni predmet se razširi še na stransko dejavnost: remont pletilnih strojev.
Ljubljana, 15. septembra 1964.
Rg II 179/31	2438
Besedilo: Trgovsko podjetje »Slovenija avto«, Ljubljana.
Vpiše se prodajalna, Domžale, Ljubljanska cesta, novi blok, ki prodaja na drobno motorna vozila, nadomestne dele in druge potrebščine, prodaja rabljena niotornu vozila in nadomestne dele. Poslovodja je Kveder Janez. Enota nima samostojnih pravic. Poslovilo enoto je usthnovil DS podjetja 19. II. 1964, dovoljenje skupščina občine Domžale, št. 023-6/ /64-3/9 z dne 18. V. 1964.
Ljubljana, 16. januarja 1965.
Rg 11 303/46	141
Besedilo: Agrokombinat »Emona«, Ljubljana.
Vpiše sc tole zunanjetrgovinsko poslovanje: Izvoz mesnih proizvodov in živine lastne proizvodnje ter uvoz blaga, ki ga potrebuje za svojo proizvodnjo v mejah, kot je to določeno za proizvajalne gospodarske organizacije od 1. do 6. točke 55. člena zakona o prometu blagasin storitev s tujino.
V zunanjetrgovinskem poslovanju podjetja podpisujejo: ing. Hrušovar Zmago, generalni direktor. Ćerpič Slavko, pomočnik generalnega direktorja, Mekine Ivan, direktor splošnega sektorja, Muhič Ivan, direktor finančnega sektorja, ing. Miklavc Janez/ direktor proizvodno-koordinacijskega sektorja, Ermenc Stane, direktor komercialnega sektorja, Brižnik Vlado, namestnik direktorja finančnega sektorja in Habjan Vinko, šef izvoza.
Ljubljana, 27. januarja 1963. v Rg VI 912/14	191
Besedilo: Poslovno združenje prevoznih in avtoremontnih podjetji »Avtonahava«, Ljubljana.
Izbriše se član združenja podjetja »Prevoz I«, Ljubljana ter vpišejo tile novi člani združenja: »Transtu-rist«, Škofja Loka, »Istra-benz«, Koper in »Avtoremont«, Gornja Radgona.
Ljubljana, 10. marca 1965.
Rg VII 998/6	613
Besedilo:	Gostinsko podjetje
»Rio«, Ljubljana.
Vpiše se, da je v. d. direktorja Perešič Zdravko odslej direktor podjetja.
Ljubljana, 22. marca 1965.
Rg II 346/20	738
Besedilo: »Zora«, lesna pčedeloval-na industrija, Črnomelj.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Bastar Ludvik in vpiše La-
terner Alojz, tehnični vodja, ki pod-pisuje v odsotnosti direktorja. \ Ljubljana, 31. marca 1965.
Rg I 35/12	815
Besedilo: »Konim«, inozemska zastopstva in mednarodna trgovska posredovanja, Ljubljana.
Vpiše se, da je direktor Cunder Stane odslej višji svetnik in podpisuje v odsotnosti v. d. direktorja v zunanjetrgovinskem poslovanju podjetja.
Vpiše se, da je pooblaščenec za podpisovanje Kogovšek Boris odslej v. d. direktorja,
Ljubljana, 15. aprila 1965.
Rg 1 9/8	1072
Besedilo:	Veletrgovina »Prehra-
na«, export-import, Ljubljana.
Pri sektorju detajlne trgovine, Ljubljana se vpiše samopostrežna prodajalna — »P-market«, Škofja Loka, Novi svet, ki prodaja na drobno s samopostrežbo v tehle trgovskih strokah: živila in gospodinjske potrebščine, kruh, pecivo, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, zelenjava, sadje in njihovi izdelki, alkoholne in brezalkoholne pijače, delikatesa, perutnina, jajca, perje in divjačina, tobak, tobačni izdelki. vžigalice in potrebščine, galanterija in bazarsko blago in igrače, izdelki domače in umetne obrti, ekspres kava ter mešano trgovsko blago; stranska dejavnost pa je točenje vseh vrst pijač in strežba z navadnimi, predvsem hladnimi jedili. Poslovodja je Koder Franc. Enota nima samostojnih pravic. Poslovno enoto je ustanovil DS podjetja 27. I. 1965, dovoljenje skupščine občine Škofja Loka, št. 023-6/65-3 z dne 3. III. 1965.
Rg II 261/101	1272
Besedilo: »Umetni kamen«, obrtno podjetje za zaključna 'gradbena dela, Ljubljana.
Izbriše se Bačnik Vlado in vpiše Andrič Gvido, novi direktor.
Rg I 156/8	1270
Ljubljana, 14. maja 1965.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Runo«, Tržič.
Izbriše se Ahačič Anton in vpiše Romih Marjan, novi direktor. Ljubljana, 24. maja 1965.
Rg I 77/16	1361
Besedilo: Hotel »Lev«, Ljubljana.
Vpiše se, da je v. d. direktorja Potočnik Črt odslej direktor podjetja.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Zdenko Zavadlav in vpiše Zupančič Rudi. pomočnik direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja. Ljubljana, 21. julija 1965.
Rg VI 925/5	1865
Besedilo: Poslovno združenje lesne industrije »Linex«. Ljubljana.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta v zunanji trgovini še na
izvoz proizvodov in polproizvodov kooperantov članov združenja, kakor tudi blaga drugih gospodarskih organizacij, če služi to blago kot potrebna dopolnitev asortimenta, količine in organizacije prodaje blaga na zunanjih tržiščih.
Ljubljana, 4. avgusta 1965.
Rg VII 1008/11	2011
Besedilo:	Komunalno	podjetje
Vič, Ljubljana.
Izbriše se ing. Daničič Slobodan in vpiše Ceč Viktor, novi direktor.
Ljubljana, 10. avgusta 1965.
Rg VI 942/6	2061
Besedilo:	Tovarna šivalnih	stro-
jev, Mirna.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Ponikvar Jožica.
Ljubljana, 27. oktobra 1965.
Rg I 25/23	2539
Besedilo: Poslovno združenje prevozniških podjetij »Vektor«, Ljubljana.
. Vpišeta se tale nova člana združenja: »Transturist«, Škofja Loka in Avtotransport i špedicija »Mlaz«, Bogdanci.
Ljubljana, 5. novembra 1965.
Rg V 831/22	2630
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Pri skladišču, Zagorje se vpiše prenos sedeža, ki je odslej v Zagorju, Potoška vas.
Ljubljana, 26. novembra 1965.
Rg 111 392/221	2876
Besedilo: »Kovinar«, umetno kovaštvo, ključavničarstvo in kovinsko pasarstvo, Ljubljana.
Besedilo odslej: »Kovinar«, ključavničarstvo, strojno ključavničarstvo, montaža in vpasovanje Alu gradbenih oblog in livarna barvnih kovin, Ljubljana.
Poslovni predmet se razširi še na montažo, vpasovanje Alu gradbenih oblog in livarno barvnih kovin: skrči pa se za kovinsko pasarstvo in umetno kovaštvo.
Ljubljana. 14. decembra 1965.
Rg IV 690/9	3110
Besedilo: Izvozno podjetje »Slo-venija-vino«, Ljubljana.
Vpiše se delovna enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji, Ljubljana, Frankopan-ska 11. ki ima takle poslovni predmet: Uporaba in vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, ki so navedena v prilogi akta o ustanovitvi enote ter razširitev materialne osnove stanovanjskega gospodarstva za napredek stanovanjskega standarda: gospodarjenje s sredstvi, ki so ji dana v upravlianie z vestnostjo dobrega gosnodaria. V. d. direktorja enote je Šefic Stane, ki tudi pod-
pisuje za enoto. Poleg njega podpisuje še Žunič Amalija, računovodkinja. Pravice enote so razvidne iz 10a člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja 30. XII. 1965.
Ljubljana, 4. aprila 1966.
Rg IV 555/69	846
Besedilo: Jugoslovanska krznarska industrija, Indjija.
Pri prodajalni št. 7, Ljubljana. Dvorni trg 1 se spremeni firma, ki je odslej takale: »Srbokoteks — Jugoslovanska krznarska industrija«, Beograd — Indjija, prodajalna št. 7, Ljubljana, Dvorni trg 1.
Rg VII 1028/2	870
Besedilo: Trgovsko podjetje »Delikatesa«, Jesenice.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje podjetja Resman Vera.
Pri prodajalni: št. 10, Jesenice, Cesta maršala Tita 68 se izbriše po-slovodkinja Vengar Milka in vpiše Plahuta Vekoslav, poslovodja;
pri prodajalni št. 12, Breznica 20 se izbriše Pintar Ivanka in vpiše Langus Helena, nova poslovodkinja;
pri prodajalni št. 13, Žirovnica 41 se izbriše Pristov Helena in vpiše Slamnik Marija, nova poslovodki-
niaL !,	.	/
pri prodajalni, Jesenice, Cesta maršala Tita 58 se izbriše poslovodja Malej Jože in vpiše Miklavčič Anica, poslovodkinja.
Izbriše se prodajalna št. 14. Blejska Dobrava 75 zaradi ukinitve.
Rg I 55/12	872
Besedilo: Poslovno združenje prevoznih in avtoremontnih podjetij »Avtonabava«, Ljubljana.
Izbriše se Korenčič Jože in vpiše Ogrinc Milan, novi računovodja.
Rg VII 998/8	k 869
Besedilo: »Čevljarno«, Šentvid.
Izbriše se poslovodja Gregorin Vinko in vpiše Drešar Ivan, upravnik.
Rg III 375/9	867
Besedilo:	Industrijsko podjetje
»Meso«, Trbovlje.
Pri mesnici »Mrzlica«, Trbovlje, Trg Franca Fakina 19 se vpiše prenos sedeža na Trg Franca Fakina 4. Trbovlje: poslovni predmet pa je odslej takle: prodaja na drobno mesa in mesnih izdelkov, delikatese, mleka, mlečnih izdelkov, kruha in peciva: od lega samo kruh in pecivo; postrežba s ipplimi in mrzlimi jedili in napitki, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, tobačnimi izdelki in vžigalicami. Izbriše se Čerk Jože in vpiše Jamšek Jože, novi poslovodja.
Pri mesnici »Bevško«. Trbovlje, Bevškn 1 se izbriše Jamšek Jože in vpiše Lebcr Edvard, novi poslovodja-
Rg IV 181/9	877
Ljubljana, 11. aprila 1966.
Besedilo:	Komunalno podjetje
»Vodovod«, Kranj.
Izbrišeta se direktor Peperko Gu-stel in pooblaščenku za podpisovanje Kukovič Tilka ter vpiše v. d. direktorja Kukovec Hubert.
Pri menzi. Spodnje Duplje 24a se izbriše Peperko Gustel in vpiše Kukovec Hubert, v. d, direktorja, ki podpisuje za enoto.
Ljubljana, 12. aprila 1966.
Rg II 256/8	886
Besedilo: »Jelka«, lesno-kovinska industrija, Rakek.
Izbriše se »Transport«, Rakek zaradi izločitve.
Rg II 321/6	883
Besedilo:	»Merkantile«, inozem-
ska zastopstva, Zagreb.
Vpiše se predstavništvo, Ljubljana, Trubarjeva 24, ki kontaktira s tuzemskimi kupci in se ukvarja s servisno dejavnostjo in z maloprodajo. Sef predstavništva je Ban Marjan. Enoto je ustanovil DS podjetja 10. XI. 1965. dovoljenje skupščine občine Ljubijana-Center, št. 023-39/66-2 z dne 12. IV. 1966.
Rg X 1184/1	884
Ljubljana, 15. aprila 1966.
Besedilo: Tobačna tovarna, Ljubljana.
Vpiše se enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami. Ljubljana, Tržaška 2, ki ima takle poslovni predmet: Upravljanje, tekoče vzdrževanje in investicijsko vzdrževanje poslovnih prostorov in stanovanj v družbeni lastnini, ki so v upravljanju tovarne in ki so navedeni v prilogi akta o ustanovitvi enote ter upravljanje z zemljiščem, za katerega je podjetje vpisano kot imetnik pravice uporabe, določanje- višine stanarin in najemnin v skladu s predpisi pristojne občinske skupščine, vodenje evidenfce za poslovne stavbe in prostore ter stanovanjske hiše, nudenje storitev članom delovne skupnosti tovarne za pridobitev, pripravo in gradnjo novih •stanovanjskih površin. V. d. upravnika enote je Pislak Alojz, ki podpisuje za enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice enote so razvidne, iz 7. in 8. člena statuta podjetja. Enoto je ustanovil DS podjetja 29. XII. 1965 in z dodatnim sklepom z dne 8. IV. 1966.
Ljubljana, 20. aprila 1966.
Rg III 392/241	943
Besedilo: Gostinsko podjetje »Hotel Zvezda«, Murska Sobota.
Vpiše se ekspres bife in slaščičarna, Murska Sobota, Titova 17, ki pripravlja in postreže s hladnimi jedili, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter slaščičarskimi izdelki. Poslovodja je Rituper Eranc. Za enoto podpisujejo pooblaščenci za
podpisovanje podjetja in pa poslovodja Rituper Franc, vendar ta le v mejah poslovanja enote in njenih samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS podjetja 22. VI. 1962, dovoljenje ObLO Murska Sobota, št. 023-42/62-4 z dne 19. X. 1962. Enota posluje po poslovnem predmetu v imenu in na račun podjetja. Maribor, 27. novembra 1962.
• Rg 6/1-48	3497
Besedilo: »Agrokombinat«, Maribor.
Pri prodajalni alkoholnih pijač v Mariboru, Vetrinjska 5 se izbriše dosedanja firma prodajalne in vpiše nova, ki se glasit »Agrokombinat«, Maribor, prodajalna alkoholnih pijač v Mariboru. Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje prodajalne Novačan Ivan in vpiše Drolc Milojko, direktor podjetja.	,
Maribor, 19. februarja 1963.
Rg 311/1-29	625
Besedilo:	Grosistično trgovsko
podjetje »Ferromoto«, Maribor.
Pri Radio in TV servisu v Mariboru, Koroška 1 se izbriše podaljšano delovno .mesto v Mariboru, Gregorčičeva 24 zaradi ukinitve.
Maribor, 24. junija 1963.
Rg 350/1-60	2125
Besedilo: Stanovanjsko podjetje, Maribor.
Izbriše se dosedanji sedež podjetja: Maribor, Ljubljanska 4/II in vpiše novi sedež podjetja: Maribor, Grajska 7.
Maribor, 12. aprila 1966.
Rg 461/1-4	891
Besedilo:	Komunalno podjetje,
Ptuj.
Vpiše se pripojitev Brivsko-frizer-skega podjetja, Ptuj k temu podjetju-
Maribor, 26. aprila 1966.
Rg 226/IV-6	1011
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodlSfa razglašajo:
Vpiše se enota pripojenega podjetja:
Prodajalna št. 1, Trbovlje, Kolonija 1. maja, ki prodaja mleko in mlečne izdelke na drobno. Poslovod-kinja je Umek Ana. Enqta nima samostojnih pravic.
Ljubljana, 21. marca 1966.
Zadr V 429/23	824
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča in tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Komunalni zavod za zaposlovanje, Maribor (Gregorčičeva 38).
Zavod ima izpostave v Ptuju, Trg mladinskih delovnih brigad 1, Slovenski Bsitrici, Kolodvorska 21, Ljutomeru, Ulica Rajh Nade 5 in v Ormožu.
Poslovni" predmet: Zavod nudi pomoč delo viti m ljudem pri zaposlovanju, izbiri poklica in strokovnem usposabljanju, skrbi za materialni položaj nezaposlenih in pomaga pri zadovoljevanju potreb gospodarstva in družbenih služb po kadrih, opravlja strokovne in administrativne posle za skupščino skupnosti zn zaposlovanje rMaribor, kakor tudi naloge, ki izhajajo iz temeljnega zakona o organizaciji in financiranju zaposlovanja in drugih predpisov.
V. d. direktorja je Firm Tone, ki 'podpisuje za zavod samostojno, vendar le v zadevah, ki jih opravlja po 25tT členu temeljnega zakona o zavodih.
Ustanovitelj: Skupščina komunalne skupnosti za zaposlovanje Maribor z odločbo, št. 15/12-1 z dne 9.
III.	1966.
Maribor, 4. aprila 1966.
Rgz 331/1-3	919
Besedilo: Brivsko-frizersko podjetje, Ptuj.
Zaradi pripojitve h Komunalnemu podjetju, Ptuj.
Maribor, 26. aprila 1966.
Rg 88/1V-32	1010
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
Besedilo: Kmetijska zadruga, Trbovlje.
Vpiše se pripojitev Kmetijskega posestva Ostenk, Trbovlje k tej zadrugi.
Spremembe
»Krožna gospodarska sodišča In tajništva občinskih skupščin razglašajo:
Besedilo: Obratna ambulanta »Ingrad«, Celje.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Celje, 21. aprila 1966.
Rgz X 3/1	939
Besedilo: Zdravstveni dom, Idrija.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Vpiše se dr. Kovač Dušan, direktor.
Koper, 17. februarja 1966.
Rgz 119/2	581
Besedilo: Medobčinski zavod za požarno varnostno in reševalno službo, Koper.
Izbriše se Marušič Ante in vpiše Tavš Milan, novi direktor.
Koper, 26. februarja 1966.
Rpz 8/3	620
Besedilo: Osnovna šola, Solkan.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Vpiše se pooblaščenec za podpisovanje Šinigoj Davo, predsednik sveta zavoda.
Koper, 18. marca 1966.
Rgz 152/2	764
Besedilo: Dom onemoglih, Izola.
Besedilo odslej: Dom upokojencev, Izola.
Koper, 25. marca 1966.
Rgz 93/3	830
Besedilo: Obratna ambulanta »To-mos«,r Koper.
Izbrišejo se pooblaščenci za podpisovanje Marinič Miran, Košak Jože in Preželj Marija ter vpišeta Čok Viktor, računovodja in Miloš Vlado, dentist, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Koper, 28. marca 1966.
. Rgz 132/3	858
Besedilo: Uprava goriških vodovodov, Nova Gorica.
Izbriše se upravnik Lozej Franc in vpiše Velikonja Anton, v. d. direktorja.
Koper, 29. marca 1966.
Rgz 73/3	857
Besedilo: Zdravstveni dom, Nova Gorica.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Vpiše se Trontelj Rudi, sekretar, ki podpisuje v odsotnosti direktorja.
Vpiše se pripojitev Reševalne postaje Nova Gorica v Novd Gorici k temu domu.
Koper, 31. marca 1966.
Rgz 159/2	860
Besedilo: Bolnica za predšolsko invalidno mladino, Stara gora pri Novi Gorici.
Izbriše se Potokar Franc in vpiše Kocjančič Narcis, novi pomočnik direktorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja po pooblastilu z dne 21.
III.	1966.
Koper, 6. aprila 1966.
Rgz 53/3	937
Besedilo: Gimnazija, Tolmin.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Vpiše se Simon Lidija, tajnica, ki podpisuje v odsotnosti računovodje.
Vpiše se pripojitev Učiteljišča. Tolmin k temu zavodu.
Koper, 7. aprila 1966.
Rgz 166/2	936
Besedilo: Osnovna šola, Jelšane,
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Koper, 8. aprila 1966.
Rgz 167/2	935
Besedilo: Konjerejski zavod, Lipica.
Vpiše se, da podpisuje v. d. direktorja dr. Mihelič Ivo odslej ko‘t direktor zavoda.
Vpišejo se Oražem Danilo, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Uršič Hedviga, računpvodkinja in Grželj Zora, ki podpisuje v odsotnosti računovodkinje.
Koper. 9. aprila 1966.
R&z 150/2	962
Besedilo:	Vzgojiteljska šola v
Ljubljani.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Ljubljana, 15. novembra 1965.
Rgz I 62/1	2737
Besedilo:	Inštitut za turizem,
Ljubljana.
Vpiše se, da je začasni direktor Prajs Franci odslej direktor.
Ljubljana, 4. decembra 1965.
Rgz I 18/2	2974
Besedilo: Mestni muzej, Ljubljana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Ljubljana, 14. decembra 1965.
Rgz I 108/1	3085
Besedilo: Lekarna, Trebnje.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se v. d. upravnice Hočevar Elizabeta in vpiše, da je poobla-ščenka za podpisovanje mr. Hill-mavr Jana odslej upraynica.
Izbriše se pooblaščenec za podpisovanje Slavine Avgust in vpiše Srebot Marija, farmacevtski tehnik, ki sopodpisuje v odsotnosti upravnika ali knjigovodje.
Ljubljana, 8. februarja 1966.
Rgz I 118/1	488
Besedilo: Zdravstveni dom, Jesenice.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se upravnik dr. Jenko Alojz in vpišeta dr. Hrušovar Gabrijel, direktor in Burnik Janko, upravitelj.
Vpiše se, da je Žvan Frančiška odslej računovodkinja in šopodpi-suje vse finančne in materialne akte.
Ljubljana, 3. marca 1966.
Rgz IT 157/1	k 640
Besedilo: Dom igre in dela »Angelce Ocepek«, Jesenice.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se Mišmaš Jože in vpiše Kelbl Mara, računovodkinja.
Rgz 11 194/1	838
Besedilo: Zavod za urejanje mestnih zemljišč občine Ljubljana-Beži-grad, Ljubljana.
Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Bambič Bojan.
Rgz 1 63/2	842
Besedilo: Zobotehniška šola, Ljubljana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se računovodja Košenina Janez in vpiše Pehani Marica, računovodkinja.
Rgz II 200/1	835
Ljubljana, 1. aprila 1966.
Besedilo: Osnovna šola, Bled.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Marija Ureve in vpiše Spela Janežič, računovodkinja.
Rgz II 199/1	840
Besedilo:	Višja upravna šola,
Ljubljana.
Izbriše se Franja Zupančič in vpiše Dragica Urbas, računovodkinja, ki podpisuje za- finančne posle skupaj z direktorjem ali tajnikom zavoda.
Rgz I 124/2	863
Besedilo: Združeni muzeji občine Radovljica, Radovljica.
Besedilo odslej: Muzeji radovljiške občine, Radovljica.
Rgz I 86/2	865
Ljubljana, 5. aprila 1966.
Besedilo: Centralna šolska poliklinika. Ljubljana.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Helena Mrzlikar in vpiše Magdalena Kržišnik, računovodkinja.
Rgz II 138/2	864
Besedilo: Pedagoški inštitut, Ljubljana.
Vpiše se da je v. d. direktorja dr. Iva Šegula odslej direktor.
Rgz I 2/4	862
Ljubljana. 11. aprila 1966.
Besedilo: Zavod za prosvetno pedagoško službo I, Ljubljana.
Izbriše se pooblaščenka za podpisovanje Pernuš Anka.
Ljubljana, 15. aprila 1966.
Rgz II 183/2	888
Besedilo:	Delavska univerza
Ljnbljana-šiška, Ljubljana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
j
Izbrišejo se Regvat Janko, Kenk Jože in Ivanc Mirko ter 'vpišeta Gvo-zdanovič Angelca, direktorica in Marinko Jelena, računovodkinja.
Rgz II 204/1	944
Besedilo: Zavod za prosvetno pedagoško službo, Trbovlje.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Zavod je prenehal poslovati in rišel v redno likvidacijo. Firma akor doslej, s pristavkom: sv redni likvidaciji«. Za zavod v likvidaciji podpisujeta člana likvidacijskega odbora: Pangeršič Mira in Gabrijel Avgust.
Izbriše se direktor^ Perič Veselin.
Rgz II 20*3/1	848
Besedilo: Zdravstveni dom, Vrhnika.
Izbriše se upfavnik dr. Zekš Zoltan in vpiše dr. Kogoj Stanko, direktor.
Rgz I 9/2	981
Ljubljana, 18. aprila 1966.
Besedilo: Osnovna šola, Beltinci.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz 334/1-3-4	910
Besedilo: Dvojezična osnovna šola, Domanjševci.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz 337/1-3	921
Besedilor Lekarna, Dravograd.
Izbrišejo se upravnik mr. Jovan Andrej, Vihar Rudolf imKolenbrand Pero ter vpišejo dipl. ph. Zdolšek Marija, kot v.d. upravnice, ki za zavod podpisuje samostojno po zakonitih določbah in po statutu zavoda. farm. tehnik Proje Anica, ki podpisuje v odsotnosti upravnika z enakimi pooblastili in Baloh Julka, računovodkinja, ki skupaj z upravnico ali njeno namestnico sopodpi-sujo vse finančne listine.
Rgz 238/F-3	924
Besedilo: Zavod za cene, Maribor.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz 333/1-3	920
Besedilo: Osnpvna šola, Markovci.
Zavod se prenese v register zavodov pri t'dn Sodišču.
Rgz 335/1-3	909
Besedilo: Osnovna šola III, Murska Sobota.
Zavod se prenese v register zavodov pri tam sodišču.
Rgz 336/1-3	912
Besedilo: Glasbena šola, Ptuj.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz 332/1-2	914
Maribor, 4. aprila 1966.
Besedilo:	Osnovna šola »Boris
Kidrič«, Maribor.
Izbrišeta se upraviteljica Križaj Iva in tajnica Pušnik Marija ter vpišejo Pečnik Franjo, ravnatelj, ki podpisuje samostojno po zakopitih določbah in po statutu zavoda. Steber Matilda, računovodkinja, ki so-podpisuje vse finančne listine, skupaj z ravnateljem in Slatinek Rudolf, predmetni učitelj, ki podpisuje v odsotnosti ravnatelja z enakimi pooblastili.
Maribor, 8. aprila 1966.
Rgz 105/1-5	915
Besedilo: Delavska univerza, Ljutomer.
Izbrišejo se pooblaščenci za podpisovanje Firbas Jelka, Rojs Maks in Mlinarič Marija ter vpišejo Sta-man Branko, direktor, ki za zavod podpisuje samostojno po zakondih določbah in po statutu zahoda, Štebih Marica, računovodkinja, ki so-podpisuje skupaj z direktorjem vse finančne listine in Bančik Miroslav, predsednik sveta zavoda, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, kakor direktor.
Vpiše se pripojitev Občinske knjižnice, Ljutomer k temu zavodu.
Rgz 55/1-3	896
Besedilo: Šola za zdravstvene delavce II. stopnje. Murska Sobota.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz 344/1-3-4	917
Maribor, 11. aprila 1966.
Besedilo: Zavod za prosvetno pedagoško službo, Maribor.
Izbrišeta se Anton Ferlinc in Ade-la Vrečko ter vpišeta Schvveiger Viktor, novi direktor, ki za zavod podpisuje samostojno po zakonitih določbah in po statutu zavoda in Škof Mihaela, nova računovodkinja, ki skupaj z direktorjem sopodpisu-ie vse finančne listine.
Rgz 81/1-3	929
Besedilo: Osnovna šola, Muta
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz 345/1- 3	907
Besedilo: Kmetijska srednja šola, Rakičan.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz 346/1-3-5	915
Besedilo: Ekonomska srednja šola. Slovenj Gradec.
Izbrišeta se predavatelj Ferk Konrad in ravnatelj Turičnik Tone
ter vpišeta v. d. direktorja oz! ravnatelja Leopold Guzel, ki bo za zavod podpisoval samostojno po za'-konitih določbah in po statutu zavoda in profesorica Pariš Marija, ki bo v odsotnosti ravnatelja podpisovala z enakimi pooblastili.
Rgz 220/1-6	918
Besedilo: Osnovna šola, Velika Polana.
Zavod se prenese v register zavodov pri tem sodišču.
Rgz. 349/1-3	893
Maribor, 12. aprila 1966.
Besedilo:	Otroško varstvena
vzgojna ustanova Stanovanjske skupnosti, Mežica.
Besedilo odslej: Vzgojno varstveni zavod, Mežica.
Izbriše se predsednica u. o. Hri-beršek Olga ter vpišeta Vončina Marta, predsednica delovne skupnosti, ki podpisuje v odsotnosti upravnika z enakimi pooblastili in Polaj-ner Silva, vzgojiteljica, ki sopodpi-suje skupaj z upravnikom vse finančne listine.
Rgz 327/1-3	894
Besedilo: Vzgojno varstveni zavod, Prevalje.
Vpiše se Jamnikar Rafaela, računovodkinja, ki skupaj z direktorjem sopojlpisuje vse finančne listine.
Rg 217/1-4	928
Maribor, 13. aprila 1966.
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča in tajništva občinskih skupscin razglašajo:
Besedilo: Občinska knjižnica, Ljutomer.
Zaradi pripojitve k Delavski univerzi, Ljutomer.
Maribor, 11. aprila 1966.
Rgz 341/1-3	,	897
Besedilo: Zavod za zaposlovanje delavcev, Murska Sobota.
Zaradi prenehanja poslovanja. Maribor, 26. aprila 1966.
Rgz 156/1-5	1038
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
J 191/65	2899
Dne 17. junija 1966 bo ob 8. uri v sobi. št. 19 tega sodišča prisilna dražba nepremičnin, vpisanih pod vi. št. 1747 k. o. Raka. Cenilna vrednost vseh zemljišč je 2.544,97 novih (linarjev, najnižji ponudek pa 1.696,65 novih dinarjev.
Pravice, ki ne bi pripuščale družbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer ne se bodo več mogle uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni desti tega sodišča.
Občinsko sodišče v Krškem, dne 19. aprila 1966. \
J 1745/65-15	2900
Dne 23. maja 1966 bo ob 11. uri pri tem šodišču v sobi št. 27 prisilna dražba vi. št. 288 k. o. Ruperče. Cenilna vrednost in najmanjši po-nudek sta 532,62 novih dinarjev.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najnozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Občnsjco sodišče v Mariboru, dne 22. aprila 1966.
Oklici o skrbnikih in razpravah
Postavljeni skrbniki bodo v tožbah zastopali tožence, katerih blvaltšCe ni znano, na njihovo nevarnost In stroSke. dokler se sanp ne zglasijo ali ne Imenujejo pooblaščence
P 44/66-3	2872
Občinsko sodišče v Sežani razglaša, da je v pravdni zadevi tožeče stranke Sirca Alojza, kmeta iz Pliskovice 53, zoper toženo stranko Suca Antona od Antona, neugotovljeno osebo, zaradi ugotovitve lastninske pravice, nepremičnin (peto 200 novih dinarjev) na podlagi določb 4. točke 77. člena ZPP postavilo toženi stranki Sucu Antonu od Antona začasnega zastopnika Uršiča Jožeta, delavca občinskega sodišča v Sežani, ki bo zastopal toženca v tej pravdni zadevi vse dotlej, dokler se toženec ali njegov pooblaščenec ne priglasi pri tem sodišču oziroma dokler skrbstveni organ skupščine občine' Sežana pe bo sporočil sodišču, da je postavil tožencu skrbnika.
Občinsko sodišče v Sežani, dne 31. marca 1966.
Oklici dedičem
O 1077/65-1	2932
V zapuščinski zadevi po dne 1. XI. 1965 umrli Kozar Emi roj. Rola, kmetici v Cenkovi 11, občina Lenart. se otroka Kozar Jernej, roj. 16. VIII. 1935, strugar. Augsburg, Zahodna Nemčija in Kozar Justina, roj. 22. X. 1936, natakarica, Wien, Avstrija, pozivata, da se enem letu po objavi tega oklica priglasita temu sodišču
zaradi uveljavljanja dednih pravic. Po brezuspešnem poteku tega roka se bo razprava nadaljevala in končala na podlagi izjav postavljenega jima skrbnika, in podatkov, ki bodo sodišču na razpolago.
Občinsko sodišče v Mariboru, dne 21. aprila 1966.
O 577/65-16	2871
Krajcar Marija roj. Konkolič, kmetica iz Dolencev 93 je umrla 13. X. 1965 brez oporoke. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi nečak Konkolič Stefan iz Dolencev 93, zdaj nekje v Franciji, ki naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dediču je postavljen za skrbnika Mešič Ernest, kmet, Dolenci 29. Po preteku enoletnega roka bd opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavjjenega skrbnika, in podatkov, s katerimi razpolaga.
Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 23. aprila 1966.
Amortizacije
vrednotnic, katerih Imetniki se pozivajo, naj v danem roku priglasijo sodlšCu svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne
Rnp 99/66	2730
Podjetje »Koteks-Tobus«, import-export, Ljubljana. Miklošičeva 18 prosi za amortizacijo bariranega čeka. št. 0095314, naslovljenega na podjetje, »Cosmos«, Ljubljana za 515,42 novih dinarjev, izdanega od SDK, podružnice 501, Ljubljana. Ček se je izgubil. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave.
Rnp 258/65	2729
Poslovno združenje »Intertrans-port«, Ljubljana, Šmartinska 59, prosi za amortizacijo kreditnega pisma, št. A-033320 na OS Gr. 76, izdanega od Narodne banke Jugoslavije, centrale v Ljubljani. Kreditno pismo je bilo ukradeno koristniku Zupanu Antonu. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. -
Občinsko sodišče T v Ljubljani, dne 11. aprila 1966.
ltnp 89/66	2933
s. Supermarket »Prehrana«, Ljubljana, Kersnikova ulica 2 prosi za amortizacijo bariranega čeka, št. 023725, izdanega od vojaškega servisa Narodne banke Jugoslavije, glavne centrale, Beograd na ime Čiro-vič Mihajlo, VP Vipava v vrednosti 100.000 starih dinarjev. Predlagatelj je ček izgubil. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave.
Občinsko sodišče I v Ljubljani, dne 19. aprila 1966.
Razne objave
Razpisi
javnih natečajev za graditev investicijskih ob^ktov
St. 1617/66	3129
Rudnik rjavega premoga. Laško razpisuje po določilih temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov (Uradni list FLRJ, št. 45/61) ter pravilnika o postopku pri oddajanju investicijskih objektov in del v graditev (Uradni list LRS, št. 8/63) •
javni natečaj
za zgraditev plavuiee gline. Predračunska vrednost graditve je 13,136,283 starih dinarjev. Vsi drugi pogoji so razvidni iz elaborata v upravi rudnika. Za udeležbo pri razpisanem natečaju je treba poslati: 1. dokazilo o registraciji gospodarske organizacije, 2. podatke o razpoložljivih strokovnih kadrih, s katerimi bi podjetje izvajalo razpisano delo. Rok za priglasitve k natečaju je do 23. V. 1966. Komisija investitorja bo 23. maja 1966 ob 9. uri zaključila natečaj z odpiranjem prispelih priglasitev. Odpiranju priglasitev lahko prisostvujejo pooblaščeni predstavniki udeležencev natečaja. Pri natečaju bo upoštevana ponudba z najnižjo ceno in najkrajšim rokom izgradnje.
Rudnik rjavega premoga, Laško
St. 134/66	2948
Na podlagi pravilnika o postopku pri oddajanji investicijskih objektov in del v graditev in na podlagi sklepa ♦upravnega odbora »Koteks-tobus«, import-exporf, Ljubljana, Miklošičeva 5 z dne 27. 1966 razpisujemo
javni natečaj
za dovršitev gradbeno obrtniških in instalacijskih del pri kafileriji v Zalogu. Vrednost investicijskih del je za gradbeno obrtniška dela ca. 55 milijonov starih dinarjev in za instalacijska dela ca. 18 milijonov starih dinarjev. Rok dovršitve investicijskega objekta je 70 delovnih dni po podpisu pogodbe. Popis del je na razpolago v podjetju »Koteks-to-bus«, Ljubljana. Miklošičeva 5/1. Licitacija bo 16. dan po tej objaVi ob 8. uri tj. dne 28. maja 1966 v podjetju, Ljubljana, Miklošičeva 5.
»Koteks-tobus«, Ljubljana
Razpisi
Št. 2,3-pers-47/66	2898
Razpisna komisija komunalnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju razpisuje
delovno mesto zdravstvenega svetovalca. Pogoj: dovršena medicinska
fakulteta in 10 let prakse. Stanovanje in osebni dohodek po dogovoru. Ponudbe je treba poslati komunalnemu zavodu za socialno zavarovanje v Celju. Razpis velja do zasedbe delovnega rnfcsta.- ‘	\
Razpisna komisija
Št. 2/2-110-1/62-44	3038
Razpisna komisija upravnega organa Skupščine občine Lenart razpisuje na podlagi določb pravilnika o samoupravljanju in delovnih razmerjih delavcev upravnega organa Skupščine občine Lenart
prosto delovno mesto kmetijskega inšpektorja. Razen splošnih pogojev po zakonu o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji morajo kandidati izpolnjevati še tele posebne pogoje: višja strokovna izobrazba, 5 leta delovnih izkušenj in strokovni izpit. Ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjenih pogojih in s kratkim življenjepisom je treba poslati razpisni komisiji upravnega organa Skupščine občine Lenart. Razpis velja 19 dni od te objave.
Razpisna komisija
Št. 671/3-66	2949
Fakultetni svet medicinske fakultete v Ljubljani razpisuje:
1. dve mesti fakultetnih učiteljev za interno medicino, mesto docenta za psihiatrijo in mesto asistenta za zobne bolezni;
2; za ponovne volitve tale mesta: izrednega profesorja za pediatrijo, docenta za otorinolaringologijo, docenta za sodno medicino, dva docenta za histologijo in embriologijo, asistenta za fiziologijo, asistenta za mikrobiologijo. asistenta za patološko fiziologijo, asistenta za dermatove-Jierologijo, tri asistente za pediatrijo, asistenta zn rentgenologi jo. asistenta za kirurgijo, asistenta za ortopedijo. asistenta za interno medicino. asistenta za otorinolaringologijo, asistenta za predklinično proteti-ko. asistenta za fiksno protetiko. asistenta za zobne bolezni. Prijave z bio- in bibliografskimi podatki je treba vložiti na tajništvu fakultete. Ljubi jaha, Vrazov trg 2/1 v 90 dneh od tega razpisa.
Fakultetni svet
Št. Pers 1/3-66	3067
Fakultetni svet pravne fakultete v Ljubljani razpisuje:
a) mesta rednih fakultetnih učiteljev:
za civilno pravo in mednarodno zasebno pravo, za kazensko pravo, za ekonomsko politiko, za javne finance,
za delovno pravo in socialno varnost;
b) mesto asistenta za politično ekonomijo. Kandidati za razpisna mesta morajo izpolnjevati pogoje, določene v statutu univerze in v statutu pravne fakultete v Ljubljani. Prijave z biografskimi in bibliografskimi podatki sprejema tajništvo fakultete en mesec po objavi tega razpisa.
Fakultetni svet
Izgubljene listine
preklicujejo
Adamič Stane. Kompolje 66, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 077391.	2853
Aslanaj Hajzer. Ljubljana, Po-kljukarjeva 47, zdravstveno izkaznico.	2914
Avbelj Dorotea, Zgornje Koseze 7, p. Moravče, zdravstveno izkaznico.	2998
Avbelj Matjaž, Ljubljana, d rnovski pristan 24, spričevalo 3. letnika srednje tehniške šole.	2938
Rabič Franjo, gozdarski obrat, Ravne na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 4278.	2342
Babič Knrlo, Izola, Kraška 10. zdravstveno izkaznico, številka 061714.	2731
Babnik Vili. Ljubljana, Jenkova 16, zdravstveno izkaznico.	2884
Balažič Janez. Miklavž pri Ormožu 42. zdravstveno izkaznico, številka 306793 (Ptuj) na ime Balažič Janez.	2454
Baltič Bajro, Laže, barake, zdravstveno izkaznico, št. 3(6103.	2999
Banica Vilma. Koštabona 4, pošta Šmarje pri Kopru, zdravstveno izkaznico, št. 201499.	2901
Bebar Julij, Dragovanja vas 14, p. Dragatuš, potrdilo o znanju prometnih predpisov, št. 432/63, izdano v Črnomlju.	2650
Perič Teda, Ljubljana, Tugomer-jeva 78, delovno knjižico, številka 479634/3878.	2915
Blažič Hilda, Arnače 27. p. Velenje, delovno knjižico, št. 699562/ /3340.	2934
Bobnar Stanislav. Voklo 84, zdravstveno izkaznico, št. 2105.	2343
Brdar Pane, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 17080.	2939
Brkič Vidoje. Ljubljana, Trnovski pristan 1, zdravstveno izkaznico, št. 21965.	2940
Brkovič Marija, Bračna vas 6, p. Bizeljsko, zdravstveno izkaznico, št. 266367.	2002
Brodarič Štefan, Maribor, Štrekljeva 24, zdravstveno izkaznico, št. 054292.	2964
Brodarič Stefan, Maribor, Štrekljeva 24, vojaško knjižico, izdano v Mostaru.	2965
Bukvič Karolina, Moščanci 46. p. Mačkovci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 371555 (Murska Sobota).	2615
Bužinkič Zijad, Tomačevo, pošta Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2916
Čeranič Milan, Ljubljana, Zbašni-kova 26, zdravstveno izkaznico, št. 115517.	2917
Černič Anton, Ljubljana, Kamno-goriška 27, zdravstveno izkaznico, št. 158278.	,2918
Cevnja Srečko, Tomaj 25, p. Dutovlje, zdravstveno izkaznico, št. A-07826.	2344
Čivnik Anton, Ravne na Koroškem, Kotuljska 2, zdravstveno izkaznico, št. 6498/54 in delovno knjižico, št. 227248 (Slovenj Gradec).	1744
Čižič Biserka. Maribor, Maistrova 1, zdravstveno izkaznico, številka 163169.	2966
Črešnik Marija, Sp. Kapla 34. p. Kapla, zdravstveno izkaznico. 3000
Devetak Adrijan, Nova Gorica, Padlih borcev 13, šolsko spričevalo
3.	razreda nižje gimnazije za šolsko leto 1950/51.	3011
Dolšak Anton. Kranj, Koroška 4, zdravstveno izkaznico, številka 920171.	2617
Ferk Leopold, Selnica ob Muri 106, pomočniško spričevalo, izdano leta 1952/53 v 2IŠ.	2967
Forštner Jože, Šoštanj, Primorska I, zdravstveno izkaznico, številka 629310.	2839
Frangež Marija, Podlože 75, p. Ptujska gora, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 436006.	2346
Frank Ivan. Pregar je 76, p. Obrov, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, izdano v Ilirski Bistrici.	2159
Gojič Neža, Maribor. Meljska 9, zdravstveno izkaznico, številka 990566.	2968
Golmajer Ivanka, Golnik 4, zdravstveno izkaznico, številka 279138 (Kranj).	2347
Golob Marta, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 6. zdravstveno izkaznico, št. 237368.	2867
Goriup Vezovišek ing. Zdenka, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 10471.	2941
Goršič Milena, Šmarje-Sap 34, zdravstveno , izkaznico, številka 27000.	2885
Gregor Frane, Čečovje 60, p. Ravne na Koroškem, zdravstveno izkaznico, št. 442174 (Ravne na Koroškem).	2375
Gril Silvo, Bertoki 30, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 108965.	2783
G robotek Drago, Gorjani 16, pošta Radoboj, zdravstveno izkaznico, št. 359714.'	2969
Habjanič Apitonija. Zg. Boč 51, p. Fala, zdravstveno izkaznico, številka 190079.	2970
Hartman Ivan, Maribor, Tekstil-ska 9. zdravstveno izkaznico, številka 764389.	2971
Hlabše Pepca, Lož 23, p. Stari trg pni Ložu, zdravstveno izkaznico, št. 059186.	, 2306
Horvat Anica, Bratonci 54, p. Beltinci, zdravstveno izkaznico, številka 096987 (Murska Sobota). 2394
Ivančič Slavko, Lovrenc na Dravskem polja 28, zdravstveno izkaznico, št. 462292.	2393
Izaipi Isein, Izola, Koprska 1, delovno knjižico, reg. št. 2405/63 (Rovinj).	2784
Janžekovič Janez, Grrnljenšak 12, p. Trnovska vas. zdravstveno izkaznico, št. 2425.	2904
Jarc Jože. Gradišče 42 v Slov. goricah, delovno knjižico, reg. številka 28675.	2841
Jekovec Valentin, Žiganja vas 3, p. Križe, zdravstveno izkaznico, št. 279663 in zdravstveno izkaznico, št. 279667 na ime Jekovec Stanislav.	2457
Jonke Marko, Kočevje, Podgorska 33. zdravstveno izkaznico, številka 670485.	2955
Jordan Frančiška, Idrija, Kajuhova 23, zdravstveno izkaznico, številka 722103.	2350
Just Zoran, Metalna galanterija >Okras«, Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 65488.	2972
Kadri ja Jakob, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 77i9.	2868
Kajzer Tone, Mežica 125. potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped (Ravne na Koroškem). 9443
Kaluža Jožefa. Ratečevo Brdo 13, p. Prem, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 239596.	2906
Karajkič Ekren. Šentvid, zdravstveno izkaznico, št. 13375.	2886
Kastelic Anton, Hrastov Dol 15, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 068199.	2942
Kastelic Marija, Osojnik 26, p. Semič, zdravstveno izkaznico. 2843
Kebič llakija, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 211744.	2919
Klančnik Janez, Podgora 7, p. Šmartno ob Paki, zdravstveno izkaznico, št. 92727 (Soštarij).	2492
Klasek Slavko, Ljubljana, Hubadova 12, zdravstveno izkaznico na ime Klasek Metka in zdravstveno izkaznico na ime Klasek Janez.	',943
Klavžar Jože, Dečna sela 3, pošta Artiče, zdravstveno izkaznico, št. 599254.	1558
Klopčič Marija, Moravče 5, zdravstveno izkaznico.	2944
Kneževič Josip, Jesenice, Heroja Verdnika 38, zdravstveno izkaznico, št. 381596.	2877
Kočar Marija, Studenec 8, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 042717.	2854
Kodrič Franc, Maribor. Dvorakova 10, zdravstveno izkaznico, številka 976732,	2973
Korotaj Adolf, Lovrcčan 20, pošta Cestica, zdravstveno izkaznico, št. 422969.	2974
Kostič Hasib, Ljubljana, Litijska cesta, št. 236756. '	2887
Koščak Marija, Predole 5, p. Grosuplje, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped.	3001
Kotnik Marjetka, Slovenj Gradec, Celjska 28, zdravstveno izkaznico, št. 371619.	2527
•
Kovačič Štefan. Maribor. Pobrežje 47, delovno knjižico, izdano v Čakovcu.	2920
Kozlevčar Meta, Jesenice, Cesta revolucije 8, zdravstveno izkaznico, št. 329668.	1468
Kožuh ing. Rozka, Kamnik. Kranjska 4b, zdravstveno izkaznico, št. 525468.	2921
Krajnc Darinka, Dravski dvor 2. p. Orehova vas, zdravstveno izkaznico, št. 174461.	2975
Kresnik Herman, Zafošt 4, Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 312412.	2976
Kristan Amalija, Maribor, Ruška 1, zdravstveno izkaznico, številka 389503.	2977
Kristan dr. Ivan, Ljubljana. IIu-dovernikova 8, zdravstveno izkaznico, št. 519568.	1952
Krištofelc Rafael, Ljubljana, Litijska 39b, spričevalo o pomočniškem izpitu pleskarske stroke. 2855
Krstič Ivanka, Tovarna usnja, Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 204278.	2309
Kump Marija, Tanča gora 13. p. Dragatuš, zdravstveno izkaznico, št. 132904 (Črnomelj).	2502
Leban Vera, Ljubljana, Cankarjeva 16, zdravstveno izkaznico. 1922
Lemut Marijan, Zapuže 60, p. Ajdovščina, zdravstveno izkaznico, št. 679827.	2263
Lemut Olga, Zapuže 60, p. Ajdovščina, zdravstveno izkaznico, številka 085281.	1978
Lesjak Katarina. Tržeč 33, p. Videm pri Ptuju, delovno - knjižico, reg. št. 2013, ser. št. 534083.	2978
Likeb Antonija. Podgora 26, pošta Šmartno ob Paki, zdravstveno izkaznico, št. 93434 (Velenje).	2503
Lindcntal Jerica, Ptuj, Zagrebška 17, zdravstveno izkaznico, številka 892141.	2353
Lindental Jerica, Ptuj, Zagrebška 17, delovno knjižico, št. 711146/ /8725.	■	2760
Lokar Ivan, Pristavlja vas 7, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped.	2869
Lorenčič Ivan, Cerkvenjak, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 709.	2845
Lotrič Franc, Kranj, Gorenjesav-ska 44, indeks dopisne šole v Ljubljani, Parmova 39 za oddelek ekonomske srednje šole, št. 04150. 9395
Lukežič Jožica, Jesenice, Gregorčičeva 20, zdravstveno izkaznico, št. A-895509.	2621
Mak Marjan, Trčova 12, p. Malečnik, delovno knjižico, št. 481443/ /1140.	2979
Makovec Nada — Emilija, Komen 36, zdravstveno izkaznico, št. 799178 in zdravstveno izkaznico, št. 993 (obe Sežana) na ime Makovec Lilijana.	2459
Marcel Peter, Trojane 2, vojaško knjižico.	2923
Mavrin Ivan, Novi kot 32, p. Prezid, zdravstveno izkaznico, številka 722523.	2023
Mehmed Tahir, Stanežiče. p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 2924
Mervič Antonija. Šempas 127, zdravstveno izkaznico, številka 154806.	1419
Mihelčič Anton, naselje »Termo-elektro«, Celje, maturitetno spriče-
vato, izdano leta 1963 in spričevalo
4.	razreda gimnazije.	285'
Mihelčič Jože, Dedni dol 17, p. Višnja gora, zdravstveno izkaznico, št. 230031.	2889
Milardovič Marija, Šentjakob, zdravstveno izkaznico, številka 383529.	2858
Mitič Dobrosav, Svibovec 22. p. Varaždin, zdravstveno izkaznico, št. 067670.	2980
Mladinski aktiv Opekarne, Praf-ersko, okroglo štampiljko z bese-ilom:	Zveza mladine Slovenije
Aktiv Opekarna Pragersko. 2509
Mohorič Bruno, Rijeka. Save Kovačeviča 8/4, vojaško knjižico, izdano od VP 7930 v Vinkovcih. 2786
Možic Jože, Boštanj 39, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 318177.	2846
Muhič Ivanka, Vevče 58, p. Ljub-Ijana-Polje, zdravstveno izKaznico, št. 623123.	2839
Mujakič Muharem, Ljubljana, Stegne, zdravstveno izkaznico. 3002
Mujanovič Nedeljko, Onek, delovno knjižico, št. 272607/1583. 2856
Mujkič Fatima, »Agroobnova«, Ljubljana. Crtomirova 4, zdravstveno izkaznico, št. 40389.	2925
Nagode Branko, Metleče 26, p. Šoštanj, zdravstveno izkaznico, št. 844371 (Velenje).	2243
Nemec Albert, Ljubljana, Pokopališka 43, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped. 3003
Neubaver Jože, Ljubljana, Smar-tinska 21, zdravstveno izkaznico.	2860
Nežmah Alojzija, Ptuj, Gregorčičev drevored 7, zdravstveno izkaznico, št. 828494.	3528
Nikolovski Marko, SGP »Tehnik«, Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, Št. 16274.	2461
Obreza Marija, Ljubljana. Vidovdanska 7, spričevalo 3. letnika tehniške šole elektro stroke. 2890
Paljk Rafael. Velike Zabije 18. p. Dobravlje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 033055.	2266
Pavrič Alojz, Moste 80, spričevalo o pomočniškem izpitu, mizarske stroke, 'št. 243.	3004
Perdedaj Mustafa, Maribor, Zidovska 4, zdravstveno izkaznico, št. 7641.	2981
Perin And jelka. Brezovica 97. zdravstveno izkaznico, številka 056913.	2926
Perše Milan, Šmartno ob Savi 16, zdravstveno izkaznico, številka 14388.	2891
Petek ' Martin, Slovenja vas 58a, p. Hajdina, zdravstveno izkaznico, št. 270440.	2982
Petre Martin, Mežica 186, zdravstveno izkaznico, št. 435811.	2314
Plahuta Murija, Kališovec 3, p. Senovo, zdravstveno izkaznico, št. 296883 (Krško).	2115
Pliberšek Ivan, Visole 31, p. Zg. Ložnica, zdravstveno izkaznico, št. 510235.	2983
Počivavšek Janja. Ljubljana, Pri-jatljeva 14, zdravstveno izkaznico, št. 92736.	2946
Pogon Franc, Žigon ja vas 44, p. Križe, zdravstveno izkaznico, št. 351741.	2961
Port Ivanka, Velenje, Ljubljanska 5, delovno knjižico, številka 699454/3232.	1446
Potočnik Alojz, Rogaška Slatina 122, diplomsko spričevalo, številka 66 18.	2984
Prešeren Franc, Jesenice, Tomšičeva 101, zdravstyeno izkaznico.	2505
Pretnar dr. Mirko, Ljubljana, Trubarjeva 29, zdravstveno izkaznico na ime Pretnar Andrej. 2927
Prislan Franc, Domžale, Savska 21, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 061257.	2892
Prosenc Franc, Podvine 13, p. Zagorje. zdravstveno izkaznico, štev. 296491.	2464
Razboršek Anton, Razgor 25, p. Laporje, zdravstveno izkaznico, št. 067227.	2983
Ribarič Bojan, Dolenji Logatec 1, zdravstveno izkaznico, številka 173592.	2893
Ribič Nanika, Vrba 21, p. Žirovnica, zdravstveno izkaznico, štev. 340745.	2909
Robič Karel. Celje, Riharjeva 4. diplomsko spričevalo, št. 43/25. 2986
Rogič Marko, Popoviči 20. p. Benkovac, zdravstveno izkaznico. 2248
Rokave Ivanka, Ljubljana, Dolomitska 5, zdravstveno izkaznico.	2945
Rozman Karel. Zg. Hajdina 23, p. Hajdina, potrdilo o znanju prometnih predpisov, št. 648 (Kidričevo).	2297
Savič Gojko, Stanežiče, p. Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 2928
Savič Mdorad, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2894
Seljmanaj Amitf Suha 4, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, št; 40475 (Bačka Topola).	2864
Sever Adolf. Ljubljana, Kolezij-ska 1, zdravstveno izkaznico, štev. 371507.	2895
Služba družbenega knjigovodstvu, podružnica 504, Ljubljana obrazec, št. 16, izplačilni nalog za otroški dodatek za mesec februar 1966 v znesku 12.378,62 novih dinarjev za podjetje »Iskra«, tovarna elementov za elektroniki), Ljubljana, Linhartova cesta.	2947
Sraka Drugo, Slovenska Bistricu, baraka »Granit«, zdravstveno izkaznico, št. 0036633.	2988
Sternad Gabriel, Počitniški dol ZSNZ Lobnica pri Rušah, vojaško knjižico, izdano v Mariboru. 2989
Stevanovič Vitomir, Kranj, Stru-ževo 2b,'delovno knjižico. 2379
Stropnik Vinko, Lepa njiva 67, p. Šoštanj, delovno knjižico. 2467
Suhadolnik Franc, Kamnik pod Krimom 86, potrdilo p znanju prometnih predpisov za moped, številka 57.	2870
Sulejmanovič Zijad, Jesenice, Cesta maršala Tita 29, zdravstveno izkaznico, št. 124079,	810
Sušnik Slavko, Zagorje, 'Podvine 14, zdravstveno izkaznico, številka 298637.	2466
Šalamun Karel, Maribor, Kacova 4, vojaško knjižico, izdano v Mariboru.	2990
Šimic Jožo, Ljubljana, Mislejeva 3, zdravstveno izkaznico.	2896
Škrjanec Janez, Ljubljana, Einspielerjeva 5b, zdravstveno izkaznico.	3005
Šmarčan Martin, Nazarje 15, potrdilo o znanju prometnih predpisov, št. 687, izdano v Žalcu. 2398
šoštar Franjo. Ptuj, Prešernova 25, delovno knjižico, reg. številka 5364.	2789
Šparembjek Frančiška, Cerknica, Cesta 4. maja 26, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 046523.	2298
Sagadin Alojzija. Kočno 22. p. Laporje, zdravstveno izkaznico, št. 4880.	2987
Špuraj Anton, Maribor. Mladinska 4. zdravstveno izkaznico, štev. 272330.	2991
' Maročite še tele naše knjige
ZBIRKA NOVIH ZDRAVSTVENIH PREDPISOV vsebuje številne predpise, ki jih je uredil Milko Križman, uvod pa je napisal dr. Stanko Lajevec — l? novih dinarjev.
PREDPISI O GOZDOVIH — I. del je zbral oz. napisal pojasnila Emil Gabrovšek — 12 novih dinarjev.
PREDPISI O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU s pojasnili, sodno prakso in stvarnim kazalom — 35 novih dinarjev.
Naročila sprejema CZ »Uradni list SRS«, Ljubljana, Veselova 11.
Stelcl Hedvika, Maribor, Cvetlična 20, zdravstveno izkaznico, številka 263128.	2992
Štoka Stepanov Cvetana, Izola, Prešernova ulica, blok 7, zdravstveno izkaznico, št. 6244 (Maribor).	\	2508
Šturm Janez, Dolenja vas 25, p. Selca nad Škofjo Loko, zdravstveno izkaznico, št. 019554.	2351
Tabakovič Mirsad, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, številka 075612.	2929
Tajnikar Ivan. Koritno, p. Oplotnica, zdravstveno izkaznico, štev. 515821.	2993
'Faradi Zlatka, Maribor, Sernčeva 9, zdravstveno izkaznico, številka 593289.	2994
Tećak Mara. Kočevska Reka, zdravstveno izkaznico. številka 819294.	2850
Tomovič Savatije. Maribor, Razlagova 24, zdravstveno izkaznico, št. 64753.	2995
Tuljak Ivan, Portorož 39, zdravstveno izkaznico, št. 203800 na ime Tuljak Suzana.	2624
Tuljak Jože, Izola, Smrekarjeva 35. zdravstveno izkaznico, št. Q35070 (Koper).	2937
Urankar Marjan. Celje, Kersnikova 30, spričevalo o pomočniškem izpitu tapetniške stroke.	2897
Urbanič Judita, Ljubljana, Verov-škova 41, zdravstveno izkaznico.	2930
Vidmar Henrik, sekcija za vleko, Divača, zdravstveno izkaznico, št. 13120.	2269
Vidonja Janez, Nuskova 23, p. Ro-gašovci, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 370080 na ime Vogrinčič Terezija.	2852
Vidovič Marija, Hajdoše 55, p. Hajdina, potrdilo o znanju prometnih predpisov za moped, št. 1921 (Ptuj).	2658
Viher Miroslav, Čekovnik 18, p. Idrija, zdravstveno izkaznico. 2360
Vojsk Ivan. Ljubljana, Koželjeva 8a, zdravstveno izkaznico. • 2862
Vulič Erna, Ljubljana, šišenska 43, zdravstveno izkaznico. 2861
Weixler Miroslav, Ljubljana, Run-kova 16, zdravstveno izkaznico.	3006
Zalovič Luka, Livade 11, p. Izola, zdravstveno izkaznico.	1589
Založnik Ludvik, Praproče 21, p. Polhov Gradec, zdravstveno izkaznico, št. 048769.	2806
Zidar Samo, Ljubljana, Tesarska 4, zdravstveno izkaznico, številka 280069.	'	2931
Zupan Erika, Ljubljana, Študentsko naselje I. zdravstveno izkaznico, št. 268010.	2361
Žižek Matija, Grad 192, p. Grad, zdravstveno izkaznico, številka 159483.	2400
Žlebir Zvonimir, Dvorje 11, p. Cerklje na Gorenjskem, delovno knjižico, reg. št. 10862, ser. št. 744977 (Kranj).	2468
Žunko Katarina, Šolska 18, Maribor, zdravstveno izkaznico, številka 276356.	2996
Zupan Franc, Maribor. Pliberško-va 10. zdravstveno izkaznico, št. 479514.	2997
Knjiga s področja zdravstva in sanitarne inšpekcije:
Zbirka katere prvi del je pravkar izšel v naši založbi, vsebuje organizacijsko-zdravstvene predpise, predpise s področju epidemiologije, sanitarnega nadzorstva nad živili, sanitarnega nadzorstva nad predmeti splošne rabe, predpise o komunalni higieni, varstva pred ionizirajočimi sevanji in predpise o sanitarnem nadzorstvu nad živili in strupi. Enajst poglavij zajema 25 raznih predpisov, poleg teh pa so navedeni še naslovi drugih ustreznih predpisov. — Uvod je napisal glavni republiški sanitarni inšpektor dr, Stanko Lajevec, zbirko pa je pripravil Milko Križman. — Cena 1? novih dinarjev.
Naročilu sprejema
ČZ »URADNI USI SRS«
l.inhlionn Frinvčev» n
/
Izdal« »Uradni ll»« SHS- - Direktor In odgovorni uredniki Jož« Jurafl — Tisk« tiskarne »Toneta TomStfia« » Ljubljani
\
/