.^*2222*&888x&2222&3
'fr&O - 3 *=-Qc

s^ssss&esSS^ssss^

<& 4 »>

gps

<p f • "'

?:C'.

> i.^

$©«>
cSj A {§
**5 v:

g*?jg

•c

v’ Iafhkim jesiku bogabojezhi ozlie

Lavrenz Skupuli

nakdaj minih reda fvetiga Kajetana,

^ 2822 ^ 8 ^^ 2222 ^

c?:-*

nuhuviiu

V O J .8 K A.

,S p i f a 1

v’ lafhkim jesiku bogabojezhi dzhe

Lavrenz Skupnli

nekdaj minih reda fvetiga Kajetana.


V Ljubljani, 1849.

Natifnjen in naprodaj per shlalitnimu Kleinmajrju.

V’ natif teh bukev fo mfloftlivi Firfht Gofpod
Gofpod Anton Aloj«, Ljubi janfki Slikof, dovolili
8. Velkiga travna 1848.

•K-- 016 Q 0 b\f>f

Savjetik duhovne vojfke.

Pervi del

Duhovne vojfke.

t Str»n

l» oglavje. V zhim je prava kerfhanfka popolnoft, de fe le

vojfkovaje sadobi, in jo dofezhi, fhtirih rezhi
potrebujemo . . . . . . .11

2. Pog, Od nesaupnofti v fe . . . . .16

3 . Pog. Od saupanja v Boga . . • • • 18

4. Pog. Kako fe fposna, de zhlovek s* aeaaupnoftjo

v fe, in saupanjem v Boga dela , . .20

5 - Pog. Od smote mnogoterih, ki maloferzhnoft sa

krepoft imajo. 22

6. Pog. Od drusih pomozhkov, nesaupnoft v fe in

saupanje v Boga sadobiti .....  22

7. Pog. Od vaje, in pervizh od mozhi sposnanja,

ktero pred nevednoftjo varovati moramo . , 24

8. Pog. Sakaj zhafnih rezhi prav ne lozhimo, in od

pomozhkov jih prav fposnavati ....  25

9. Pog Od radovednofti, pred ktero mozh fposnanja

varovati moramo, de prav raslozhevati samore . 27

10. Pog. Od vaje volje in žila, po kterim vfe fvoje

snotranje dela ravnati moramo ....  29

11. Pog. Od uekterih premifhljevanj, ki voljo nagibajo,

per vfih rezheh boshjiga dopadenja ifkati . . 35

12. Pog. Od mnosih volj v’ zhloveku, in kako fe med

fabo vojfkujejo ..... . . 35

IV

, Stran

i3, Pog, Od vojfke f' pozhutki, in djanj volje, krepoftui

fpeh sadobiti ■ . . . . , 3 y

l4- Pog. Kaj je ftoriti, kader fe nafha duhovna volj«
od posheljive in od drusih fovrasluiikov do koma
fpehana in premagana zhuti .....  43

i5. Pog. ,She nekaj naukov, kako, soper ktere fbv-
rashnike fofebno, in f kterimi krepoftmi fe nam je
vojfkovati ........  45

j6. Pog. De vojak Kriftufov ejutrej rano slic na bo-

rifhu biti mora .......  47

17. Pog. Od reda v’ boju soper fvoje grefhne ftrafti . 4g

18. Pog. Kako je nagle ftraftne obude ali gibe ber-

sdati treba .   5 o

19. Pog. Kako fe je soper posheljenje mefa bojevati treba 52

50. Pog. Od boja soper togo ali lenobo ... 57

51. Pog. Od vlade sunanjih pozhutkov, in kako naj

naf v duhu Boga premifbljevati vpeljujejo . . 61

52. Pog. Kako nam pomagajo sunanje rezili fvoje po-

zhutke vredovati, in vzhlovezhenje Jesufa Kriftufa
v fvetih fkrivnoftih njegoviga shivljenja m terplenja
premifbljevati .......  64

23 . Pog. Od drugazbniga vredovauja fvojih pozbut-

kov po mnogih prilikah, v’ ktere sadenemo . . 66

24. Pog Od bersdanja jesika .....  71

s 5 . Pog. Kristufov vojfbak, kteri fe juuafliko f’ fovra-

shniki vojfkovati slieli, fe mora smefbnjav in nepo-
koja ferza po vfi mozbi ogibati . . . .73

36. Pog. Kaj nam je ftoriti, ako fino v’ duhovni

vojfki ranjeni bili.'76

37. Pog. Od reda, kteriga fe fovrashnik bafhiga

svelizbanja v’duhovnim boju dershi, kako takfhne
flepi, kteri fr persadevajo poboshno sbiveti, in ka¬
ko takfhne mami, ktere v' fvoji grefhui fushnofti
vjete ima ......  . . 79

28. Pog. Od boja in smot hudobniga duha f tiftimi,
ktere v’ fushnofti greha vjete ima

79

v

4 Stran

lg. Pog. Od svijazh in flepotij, f’ kterimi fovrashnik
ljudi mami, ki fvoje hudobije fposnajo, in fe
refhiti shcle, in sakaj nafhi fklepi doftikrat nizh
ne veljajo ........  81

30. Pog. Od smote tiftih, ktcrim fe dosdeva de po po¬

tu popolnofti hodijo ....  #  . 83

31. Pog. Od svijazh e iu boja, v’ kterim fovrashnik

naf od pota^ ki v’krepoft dershi, odvrazhevati ifhe 85

32. Pog. Od pofledniga napada m svijazhe v’ kterih naf

fovrashnik v’ imetimi krepoftmi fhkodovati ifhe 8g

33. Pog. 4 She nekaj opomb, grefhne nagibe ftraho-

vati, in krepofti sadobiti . . . - g6

34. Pog. Od krepoft, kterih fe po malim navajati,
od ftopnjev’ ftopnjo fe uriti, in is druge v’ drugo

iti, mora . ... . • • • 99

35. Pog. Od pomozhkov, po kterih fc krepofti sa-

dobe , in kako jih rabiti gre , de fe kej zhafa le
sa eno sama trudimo ......  101

36. Pog. Sa raft v’ vaji krepofti je treba neprene-

hama fkerb imeti .....  . io5

37. Pog. De fe savolj vedne rafti v’ krepofti h prilik, ki

fe nam ponujajo, jih sadobiti, ne fmemo ogibati . io5
38' Pog. De nam vfaka perloshnoft, v’ kteri le da
krepoft sadobiti, draga biti mora, fofebno tifta,
ki je s’ veihi teshavo obdana ... 106

3g. Pog. Kako fe nam je savolj vaje ene in ravno

tifte krepofti rasnih perloshnoft poflushiti . . 109

40. Pog. Od zhafa, ktenga sa vajo ene krepofti potre¬

bujemo, in od snamenj, po kterih raft v’ krepofti
fposnaino ........  111

41. Pog. Sheljam, fe krishev snebiti, ktere poter-

peshljivo prenafhaino, ni preftora dajati, m od
bersdanja vfih fvojih tudi krepoftnih shelj . . n5

42. Pog. Kako je hudobnimu fovrashniku nafprotvati,

kadar f’ prefilo naf mamiti ifhe . , . . jj4

43. Pog. Koliko nafhe hudobno nag uenje in nagonba

VI

.Stran

moliti

pre-

hudizha Ulishniga foditi zhes naf premoreta, in
kako fe jima braniti moramo . .

44' Pog. Od molitve ......

45. Pog. Kaj je snotranja ali duhovna molitev

46. Pog, Od premifhljevavne molitve ...

47. Pog. Kako fhe drugazhi preraifhljevaje

samorerao ......

48. Pog. Kako drugazhi, po mozbi saflushenja

blage Divize Marije, profiti samoremo .

49. Pog. Od nekterih premifhljevanj s’ saupam k 1  Marii

Divizi perbeshati ......  ,

50. Pog. Kako fe flie drugazhi po profhuji Angelov

in t Svctriikor premifhluje in moli

51. Pog. Od premifhljevanja tcrplenja Jesufa Kriftufa,

rasne krepoftne nagibe v’ febi obudovati

52. Pog. Od duhovniga prida, kteri nam is premifhljc-

vauja krishaniga Isveiizharja isvira, in od pofne-
manja njegovih zhednoft .....

53. Pog* Od sakramenta prefvetiga Altarja .

54. Pog. Od vishe Sakrament prefvetiga Altarja

prejemati . . . . . * . . . i45

55. Pog. Kako fe moramo k’ fvetimu obhajilu po¬

pravljati , de fe ljubesen v’ naf obudi .

56. Pog. Od duhovniga obhajila .....

57. Pog, Od sahvalitve .......

58. Pog. Od darovanja . . . . »

5g. Pog. Od obzhutljive pobofhnofti in fuhote

60. Pog. Od fprafhevanja vefti .....

61. Pog. De je grosno potreba v’ tem boju

naprej iti, in fe do konza fvojiga shivljcnja
vojfkovati ........

62. Pog. Kako fe je treba sa boj soper fovrashnike

perpravljati, ki fe ob fmertni uri fhe s’ namijvojfkujejo
63- Pog- Od fhtirih napadov nafhih * fovrashnikov ob
zhafu fmerti, pervizh od fkufhnjave foper vero,
in od vishe branite fe.. 169

”7

i*9

1*4

126

12 7

128

130

131
i35

l3g

144

• 48

164
i56
j5 7
160

165

166

167

VII

4 Stran

64. Pog. Od drusiga napada ali fkufhnjave v’ obup-

noft, in nafprotljivih perpomozhkov . . . 170

65. Pog* Od tretjiga napada ali fkuflmjave v’ ne-

zliimerno zhaft . * , . * , .171

66. Pog. Od zhetertiga napada, ali od flepotij in

laahnjivih perkasin ob fmertni uri * . .172

Drugi del.

Duhovne vojfke.

Predgovor . . ..

J. Pog. Kaj je kerfhanfka popolnoft .

2. Pog. De je boj potreben, kerfhanfko popolnoft

dofezhi .........

3. Pog. Od treh rezili, kterih Kriftufov nov vojfliak

potrebuje ........

4. Pog. Od vpora in file, in kako fe je tega oroshja

poflusliiti ........

5. Pog. Nad fvojo voljo je vedno zhuti treba, de bi

fposnali, v’ ktero ftraft je fofebno prenagnjena

6. Pog. Je perva ftraft, namrezh ljubesen do febe

in ftvari saterta, in Bogu isrozhena, bo vfe drugo
v’ redu per naf .......

7. Pog. De fe zhlovefhka volja podperati mora

8. Pog. t S premago fveta *fe volja zhloveka mozhno

krepzha .

9. Pog. Od druge podpore zhlovefhke volje .

10. Pog, Od fkufhnjav v’ duhovni napuh . . ,

11. Pog. Od tretje podpore zhlovefhke volje .

11. Pog. Kako fe je obnafhati treba, de Boga, kadar
koli hozliemo, pred ozhmi imamo . . .

15. Pog, Opombe od molitve.

14. Pog. Od drugazhne molitve.

»5. Pog. Od zhetertc podpore zhlovefhke volje

16. Pog, Od premifhljevanja boshjiga bitja . .

177

179

«79

180

181

182

183

185

i85

187

188
190

190

192

193

194
>94

VIII

17. Pog. Od premifhljevanja boshje vfigamogoihhofti .

18. Pog. Od premifhljevanja modrofti boshje .

lg. Pog. Od premifhljevanja boslije dobrotljivofti . ,

so. Pog, Od premifhljevanja lepote boshje .

Sl. Pog. Kaj je Bog sa zhloveka ftoril in P kakfhuo
ljubesnijo; in kaj bi fhe sanj ftoril ne bil, ako bi
potreba bilo ........

32 . Pog. Kaj Bog vfaki dan sa zhloveka ftori .

S 3 . Pog. Kako velika je dobrota f ktero Bog grefh-
nika 7. h a k a in terpi ......

24. Pog. Kakfhne dobrote Bog v’ vezhnim shivljenji

ne le tiftim , ki fo mu svefto fhlushili, ampak tudi
fpokorjenim grefhmkam fkasuje .

25 . Pogl. Peta podpora vhlovefhke volje . . ,

s6. Pog. Kako fe laftna ljubesen fposna . .

27. Pog. Od fhefte podpore volje . . . .

28. Pog. Od praviga obhajila . . ,

29. Pog. Od fpovedi .......

3 0. Pog. Kako je nezlnftoft premagati treba

3 1. Pog. Kako fe je marfikake rev,hi ogibati, de v’fkrnno

neframnofti ne pademo . . . . .

32 . Pog. Kaj je ftoriti, kadar fe v’ hudobijo neframnofti

sabrede . .

33 . Pog. Od nekaj nagibov sakaj naj fe greftnik naglo

fpreoberne ........

34. Pog. Kako fe folse nad rasshaljenjem boshjim in

gnada fpreobernjenja sadobe . . . .

35 . Pog, Od nekterih vsrokov, sakaj ne objokujemo, de

fmo shnlili Boga, in sakaj bres krepofti in ker-
fhanfke popolnofti shivimo ,

36 . Pog. Od ljubesni do fovrashnikov .

37. Pog. Od fprafhevanja vefti . .

38 . Pog. Dve regelzi v’ miru shiveti . ,

.Stran

xg5

196

196

>97

>97

198

>99

>9$

201

202
204
so5

207

208

214

216

218

220

222

Od s not ra nji ga miru, ali od pota v’ nebefa.

i, Pog. Od natorenafhigaferaa, in kako ga vladati moramo sii

IX

.Stran

2. Pog. Od fkerbi, ktero dufha imeti mora, de ohrani

fvoj mir . . . . . .2 25

3. Pog. Kako je flanje miru po zhafu ftaviti treba . 226

4. Pog Kako fe dufha fleherne tolashbe ogibati mora,

ker je v’ tem prava ponishuoft in revfhina duha,
f’ ktero fe pravi dufhni mir sadobi . , . 227

5. Pog. Dufha mora v’ snotranji famoti prebivati, de Bog

v’ nji dela ........  229

6. Pog. Od rasumnofti , ktero per ljubesni do blishniga

imeti moramo, de nam ne podere dnfhniga mirti 23 i

7. Pog. Kako fe od vfe laftne volje profta dufha pred

boshje oblizhje poftaviti mora ....  233

8. Pog. Od fvefti v’ prefveti Sakrament Altarja , in

kako fe moramo Bogu darovati ....  236

9. Pog, De nobene tolashhe v’ vefelih rezheh, ampak le

Boga ifkati moramo.237

10. Pog. De ilushabnik boshji ne fme ferza sgubiti,

akoravno nejevoljo iu burke (nepokoj) tega miru
v’ febi obzhuti .......  23g

11. Pog. Od priduofti, f’ ktero fe hudobni fovrashnik

trudi, nam ta mir podreti, in kako fe pred
njegovimi svijazhami varovati moramo . . . 140

12 Pog. Dufha ne fme savolj snotranjih fkufhnjav miru

sgubiti ..243

13. Pog. De nam Bog savolj nafhe hafni fkufhnjave

pofhdja.*44

14. Pog. Kaj ti je ftoriti, de v’ sadolsbkih in flaboftih

nepokojin ne poftanefh.248

15. Pog. De fe dufha bres sgube zhafa miriti, in dalje iti

mora.25 i

Rako je treba bolnike tolashiti, in jih sa

frezhno smert perpravljati.

1. Pog- Kako imenitno delo je, bolnikam pomagati , 253

2. Pog. Kaj nam jc premifliti treba, kadar naf k’ bol¬

niku klizhejo .254

X

X

.Stran

3. Pog. Od pofebnih pomozhkov, bolnikam pomagati 254

4. Pog. Od rasnih ftanov, v' kterih bi bolniki biti vtegnili 255

5. Pog. Kaka fetiftim bolnikam pomaga, ki fo v’ pervim ftauu 256

6. Pog. Kako le bolnikam pomaga, ki fo v’ drugim ftanu,

tiftim namrezli, ki imajo yezh zhafa fe k’ fmerti pri¬
pravljati, in fe doftikrat v* boshjo voljo podati vperajo 257

7. Pog. Drugi popif nadloge zhlorelhkiga shivljenje 258

8. Pog. Tretji popif zblovefhkiga shivljenja . . » 260

g. Pog. Kako je tiftim pomagati, ki fe savolj mladofti

umreti branijo .......  264

10. Pog. Kako je tiftim pomagati, ki fe umreti branijo,

ker fo v* imenitnih flushbah ....  266

11. Pog. Kako je tiftim pomagati, ki savolj njih otrok

nozhejo umreti . . . *6 7

is. Pog. Od tiflih, ki savolj fvojih grehov in is ftr.hu

pred fodbo boshjo umreti uozhejo . , . 269

13. Pog. Kako moramo f’ tiftimi govoriti, ki nozhejo

umreti, ker fhe uifo sadofti safvoje grehe pokore ftorili 270

14. Pog. Od fkufhnjave, fpoved odkladati . . , 271

15. Pog. Od pofebnih vsrokov , sakaj grefhnik fpoved

odklada . . . . . , . 2 7 3

16. Pogl. Od drusiga vsroka, ali od fovrashtva blishniga 2 7 5

17. Pog. Od tretjiga vsroka . . , . . . 278

18. Pog. Od zhetertiga vsroka .....  279

19. Pog. Od dveh fplofhnih pomozhkov, bolnika napelje¬

vati, de rad umerje ......  281

20. Pog. Od tretjiga ftanu bolnikov, in v’ zhim je po •

mozh, ktero jim fkasovati gre ....  28*

21. Pog. Kako naj fe bolnik do fvojiga vrazha vede . 283

22. Pog. Kako naj fe bolniki do fvojih ftreshejev obnafhajo 284

a3. Pog. Kako naj fe bolnik do fvoje bolesni obuafha . 285

24. Pog. Kako je bolnika h’ poterpeshljivofti opominje-

vati , in ga k' umetnofti terplenja napeljevati . 287

25. Pagl. Od vedbe bolnika do Boga ....  289

26. Pog. Sleherna perloshnoft mora dobra biti, bolnika

v’ bosliji edinofti ohranili ..... *g2

XI

4 Stran

17. Pog. Kaj je ftoriti, kadar f« podoba krishaniga Jesufa

v’ roko vsa me .......  297

28. Pog. Kako je bolnik* sa boj pripravljati treba, kteri

fofcbno sadnjo uro f peklenfkim fovrashnikam naftaja f 98
fg. Pog. Kako fe v’ fkufhnjavah soper vero vojfkovati

moramo , ......  299

3o. Pog« Od fposnatve vere ......  3oi

3i Pog. Od fkufhnjav soper saupanje iu od brana v’ ti

vojfki.. 3o2

3a Pog. Od tretjiga napada, ali predersnofti, in kako fe

soper to vojfkovati moramo . 3o3

33. Pog. Opomini sa fmertno uro . ; 3o4

34. Pog. Kaj je ftoriti, kadar bolnik sadnjo popotnizo

prejema ........  3o6

35. Pog. Od ahetertiga ftauu bolnikov . . . 3o6

36. Pog. Kai je ftoriti, kadar je bolnik umeri . . 3og

37. Pog. Od petiga in sadnjiga ftanu boluika . . 3il

'#



Predgovor#

Jl^hloveka shivlenje na sčmlji je vojfka, go¬
vori Job 7, i. in Ciz er terda vojfka, ker sb-
per vidne in nevidne fovrashnike: mefd, Ivet
in hudizha je napovedana; vedna vojfka, ker
do sadniga sdihieja fe mora vojfkovati, kdor
veniz sadobili sheli; sakaj nebefhko kraljeftvo
Čilo terpi, in le Tilni ga bodo nafe potegnili.
Torej mora vfaki, kitiri je v’ Cveti kopvi opran,
s’ boshjim ordshjem oblezhen, P Ihkitam vere,
zhelado isvelizhanja in mezhem dnha pod kri¬
škem boshjiga smagovavza junafhko fe boriti,
k’ je te fovrashnike v’ fvojim fvetim zhlovefht-
vu premagal, in nam isgled sapuftil, de bi
po njegovih ftopinjah hodili.

Ker je pa sinaga v’ te vojfki nefkonzh-
ne imenitnoTi, in le tifti veniz dofeshe, ki fe
spodobno vojfkuje, in le tifti isvelizhani bo¬
de, ki do konza, ftanoviten oltane: je torej vfe
leshezhe na tem, de fovrashnike posnamo,
potrebno oroshje imamo, in ga fpodbbno ra-

1 *

biti snamo, in fmo v’ refnizi f kerfhanlkim
pogumam navdani. V’ le vojfkni umetnofti fam
siirjen in vef prejak boriz, pifaviz teh bukviz,
vodi fvojiga uzhenza fam v’ boj in ga uzhi f
zhiftim in golim na likam, slafti s’ nar bujskim
fovraslinikam, fam faboj vojfko imeti, kashe mu
visho, rasnoft oroshja, rabo, korift napada,
brana in odftopa ; ga uzhi fposnavati in uriti
fvdje duhovne mozhi, de v’ vaji krepkejfhi
prihaja ; in mu kashe v’ nesaiipnofti v’ fe , v’
saiipu v’ Boga, v’ molitvi in drusih pomozh-
kih isvelizhanja, isvirik nevfahliviga poguma.

Vrednoft teh biikviz ni mozh prehva¬
liti, in lpofhtovanja popifati, kteriga fo jim
uzheni in fveti moshe v’ mnosih natifih in pre-
ftavah dajali. Pa zhimii bi jih hvalil, faj fe
farne f fvojimi fvetimi nauki in korifti, ki jih
fhe vedno dajo , sadofti hvalijo.

Lavrenz kupuli  je te' bukvize v’ lafh-
kim jesiku ispifal, v’ kterim lo she dofti krat
natifnjene bile; tudi v’ franzoski, fhpanfki,
anglefhki, nemfhki, flovenfki, latinlki jesik fo
she prefiavljene, pa tudi Indijanzi fo fe po¬
trudili jih V  fvoj jesik predjati.

Ko je ( Shkof is Bela ja, Peter Kom.,  nek¬
daj fo Franzijhka t Sale'sja  vprafhal, kdo je
njegov duhoven vodnik, je on bukvize duhov¬
ne vojfke is varshela vseh „tele bukvize« je

5

djal, fo s’ boshjo pomozhjo she od moje mla-
dofti v’ vfih duhovnih potrebah in snotranjim
shivlenji moj uzhenik, V’ Pad vi fhe v’ fholah
m’ jih je neki duhoven teatinfkiga reda na-
fvetoval, po njegovim fvetu fim pridno jih
bral, in fe per njih dobro obzhutil.

Kdorkoli ga je v’ dnhovnih rezheh sa
fvet oprafhoval, mu je on te bukvize brati pcr-
porozhal, in v’ fvojih pifmih on pogofio fpri-
zhuje, de jih je grosno obrajtal. Neki gofpe
on te bukvize takole perporozha: Naj bero,
in naj jih bero, bukvize od duhovne vojfke,
in is med vsih naj jim nar ljubfhi bodo.« Ne¬
ki drugi gofpe on te bukvize takole brati fve-
tuje: »Preljuba hzlu ! Naj bero v’ 3 7. poglav¬
ju duhovne vojfke , v’ mojih preblagih bukvi-
zah, ktere she 18 let per febi nofim in niko¬
li bres prida ne berem. t{

Napofled Peter Kom  govori: Neki dan
fim slate bukvize od hoje sa Kriftufam , To-
masha Kempzhana bdljfhi memo b uk viz du¬
hovne vojfke hvalil, je Franzhifhik t Sa!esji
prijasno odgovoril: Oboje fo mosh, ktere je
duh boshji navdajal, ali vimder fo rasniga li-
za, in lepo lepo fe prigovor fv. pifma obojim
perleshe: „Nobeniga ni bilo, de bi mu hil
enak.“ Takfhne primere fo fkorej vfelej nap-
zhne, Bukve hoje sa Kriftufam fo v’ marfkte-

6

rih rezheh od bukev duhovne vojfke boljfhi;
pa tudi bukve duhovne vojfke fo od bukev
hoje sa Kriftufam boljfhi, pofebno kar njih
rasdelik, sdaljfhbo in sdelavo sadene.“ In
fklenil je I’ lemi fvetimi befedami: “Je treba
ene brati, in drusih branja ne opufhali, ker
oboje fo majhne obfege, in sa branje ni treba
preobilnima zhafa. ,Sveti Fsanzifhik je tedej
bukvize hoje sa Kriftufam, savolj molitviz,
premifhljevanji, globokih mifel in prigovorov
grosno obrajlal, bolj pa fhe bukvize duhov¬
ne vojfke savolj njih prilizhnih naukov sa
vfakdanje shivlenje.

Sdelaviz teh biikviz je zheftitlivi ozhe
Lavrenz Skupuli,  minih reda fv. Kajetana,
kteriga teatinfkiga imenujemo. Rojen je bil na
Lafhkim v’ mefti Otranto bliso Neapeljna v’
letu i53o. Vef ponishen in vdan duhovni-
mu shivlenju, povfot fe je fveta ogibal, kjer¬
koli je njegova fvetoft floveti sazhela. ( SheI je
v’ klofhter imenovaniga reda, in fhtiridefet
let ftar, je pod poglavarjem tifte tovarfhije ,
fvetim Andrejam Avelinam ftoril obljubo v’
tem redu shiveti in umreti. Sebe sata je vaje je
od dne do dne fvetejfhi, pa kaj, Jjuzh je
prihajal, ktera gori in rasvetliije; s’ veliko
gorezhnoftjo fe je persadeval fpreobrazhati
dufhe in jih po voskim in ternovim potu ve-

7

fele voditi v’ boshje kraljeftvo. Ker je pa tu¬
di grefhnike profto lvar.il , /i je, kakor vli
dobri flushabniki bdshji , fovrashtvo in pre-
gonjbe nakopal, in sadel napofled v,’ nesdufh-
nih roke.

V’ teh britkoftih in teshavah je on
sloshil te slate bukvize od duhovne vojfke ,
inuzhi v’ njih, kakor je lam dajal slavi is-
gled, in kakor l‘v. Andrej nikoli n izb uzhil
ni, de bi fam popred flori L ne bil. Bolj, de
nikoli tako, je sdaj on nezhimernoft IveUi in
svijazhe 1'ovrashnika zblovelbkiga rodii jpos-
naval, oftrejfhi fe pokoril in .umeri v’ IvetoIU
ki je grosno flovela, v’ letu 1610,

Preljubi foravzi!

Kar mene, preftavza teli bukviz sade-
ne, vaf lepo profim in opominjem, de bi
jih , kakor Tomasha Kempzhana, pridno in
radi brali, ker res, de je nimajo verfte. Ke¬
ki duhoven na Gorenfkim, fo jih v’letu 1747,
pa ne želih, v’ nafh kranjfki jesik preltavili,
in v’ Ljubljani v’ natif dali, pa fo she do
konza pofhle, in malo kdo is med naf bi jih
fhe vlegnil imeti ; naj jih pa tudi ima fo s’
nemfhno in drugimi ptujimi befedami tako

8

grosno obriisdane, de bi fi jih lam, ki A.e shd
zhednifhi flovdnfliine navajeni, vezh brati ne
poljubilo.

Ako Bog moje ddlo in vafhe branje s’
milim ozhefam pogleda, bo lepi fad obrodilo
in isvirik poftalo, zhigar flapki brenkljajo v’
vezhno shivlenje. Odpuftite mi is ferza , zhe
vam nifim vfiga po volji preftavil, f&j vefte,
de nobeno delo flabiga zhloveka prave pnpol-
nofti na semlji imeli ne more. Berite vunder
radi in pridno , vojfkujte fe, kakor vaf uzhe ,
junafhko soper fvoje napzhne shelje , molite ,
pa profite tudi same Bog;».

V’ fpodnim Logu na Kozhevfkim 3.
Velikiga Serpana »842.

j. m.

P e r v i del
Duhovne v o j f k e.

| L :  fr  11

» ' * T 1.

Nobeden ne bo venzhan, ki fe fpndobno'ne

2. Tim, 2, 5,

vojfknje

1. POGLAVJE.

V’zhim je prava kerlhanfka popolnoft, de te  le
voijfkovaje sadobi, ia jo dofezhi, fhtirih rezhi
potrebujemo.

JPreljubi fin! ako verli popolnofti dofpeti, fe
s’ Bogam do konza sediuiti, in eniga duha sluijim biti
shelifli, (vikfhiga , boljfhiga in imenitnifliiga fe nizh
mifliti ne more,) morafh pred vfim drugim nar poprej
vediti v' zliim je prava popolnoft duha.

Doftiin, ki nifo natanko tega preminili, se je
dosdevalo , de prava popolnoft je v’ jakih in oftrih poko¬
rah, krishanjih mefa, nofhah slamnikov, bizhovanjih,
nozhnih zhuvanjih, terdih pdftih in enakih mukah in
satirih shivota.

Drugi, pofebno is shenfkiga fpola, fi domifhlu-
jejo,de fo she popolnama fvete , ako obilno sunanjih
molitviz obmolijo, pogofto k’ fvetim mafham in boshjim
flushbam sahajajo, neprenehama v’ zerkvah tizhe in k’
fvetim obhajilam pridno perftopajo.

Drugi, ker tudi v’ minifhki obleki po klofhtrih
fe per nekterih mifli pafejo, de fo she do konza popolni
zhe pridno v’ kor hodijo, v’ famoti prebivajo, in po
naredbah fvojiga reda shive.

Takole nekteri nate, drugi na druge enake su-
nanje dela fvojo popolnoft ftavijo.

12

Ali je vunder vfe drugazh. Zhe fo tudi takfhne
sunanje dela vzhafih perpomozhki pravo popolnod do-
fezhi, vzhafih pa tudi fadovi, she sadoblene popolnodi,
vunder fe rezili ne more, de fo she kerfhanfka popolnod,
in refnizhno duhovno shivlenje.

Ref de fo prav dobri pomozhki duhaj popolnolti
dofezhi, sa tifte, ki jih rasiimno obrazhajo , debi fe
nad fvojo hudobijo krepzhali, puntam in svijazham pek-
klenfkih fovrashnikov v' bran davili, in fe previdili s’ du¬
hovnimi pomozhki, ki fo vfim bdshjtm flushabnikam,
fofebno panovakam duhovniga shivlenja filno potrebni.

,So tudi fad duha refnizhno duhovnih ljudi, kteri
tarejo fvdje telo , k’jedvarnika shalilo, de bi ga vkrotili
insaboshjo flushbo ponishniga dorili. Molzhein v’ famo-
ti prebivajo, de bi fe fleherni prilkizi, Bogi shaliti ogni¬
li in f’ fvojim duham v nebelih danovali. Odmenijo fe sa
boshjo flushbo in dela poboshnodi, molijo in premifhluje-
jo shivlenje interplenje Jesufa Kridufa, pa ne is radoved-
nodi, ali savolj kake obzhutne tolashbe; ampak de bi fvojo
ladno hudobijo in fpazhenod in milod b6shjo zhesdalje
bolj fposnavali, febe sanizhovati, Boga pa lju bitife une-
mali. Satajevaje fe f’ krisham na rami gredo sa bo shjim
^inam^veteSakramente pogodo prijemajo, de bi zhedili
in povelizhevali Gofpoda, fe bolj in bolj sedinili sh’
njim in fe krepzhali na potu poboshnodi soper dufhne
fovrashnike.

Drugim pa, ki vfo fvojo popolnod le na sunanje
dela davijo, bi pred, kakor pregrehe, (pa ne savolj del,
ker dobre in fvete fo farne na febi, ampak savolj njih
hud6bnih ladnod,) v’ pogubo vtegnlle biti, sato, ker fe le
nanje naflanjejo, snotranjigazhlovekapa saniinarjo,in
fvoje ferze Iadnimu nagnjenju, fkritimu fovrashniku pre-

13

pufhajo, kterina napzhnim potu jih viditi, fe persadeva
jih tako oflepiti, de fe s’vefeljem v' njih urijo, in v’ fvdji
nezhiinernofti tako delezh gredo, de fe v’ Iveti raj iu
med verfte angelov povsdignjene in Boga v’ febi govo¬
riti, fi domefhlujejo. Sato fo pa tudi vezhkrat v’ nekake
vifoke, nebefhke in vefele rezili samaknjeni, in miflijo,
de foshe fvetupopolnama odumerli, in v’ fvetih nebefah
shive.

Pa v’ kakfhni flepoli fo takfhni ljudje , in kako
delezh fo fhe od tifte popolnofti, sa ktero fe nam je per-
sadevati, fe lahko is njih shivlenja in vfakdaniga obnafha-
nja vidi. Per vfih rezheh,bodo naj she inajhniga ali veli-
ziga pomena, hozhjopervi biti, in nad drugimi gofpoJa-
riti, terdokorni fo , polni fv6je terme, flepi v’ lattuih,
radovedni pa v’ ptujih rezheh , in prav fkerbni ogleduhi
in grajavzi govorjenja in djanja blishniga.

Spotakne naj fe pa kdo fhe tako nedolshno nad
pofhtenjam, kteriga per ljudeh imeti miflijo, ali popade
naj njih dobro ime, sa kteriga fe tako filno poganjejo, in
perdersne naj fe od navadniga bogamolitva jih odverni-
ti, bi jim mifli do konza fkalil in poderl ferze.

Pofhlja naj jim pa Bog, debi fe fposnali in na pot
popolnofti vernili , ftifk, bolesni in pregomb, ki jih
nikoli bres njegove volje ne obifhejo , ktere on sato na¬
meni in pofhlje, ki fo fkufhija, f’ ktero on ženo fvd-
jih flnshabnikov fkufha, fe koj vidi, de fo plitve popol-
nofti, fprideniga in napuhliviga duha. Nobena, ne vefe-
la ne shaloftna pergddbajih ne maga vkrotiti, in jih pod
boshjo rokd ponishati in njegovim fkrilim fodbam po-
vrezlii, de bi po isgledu njegoviga ponishniga in ler-
pivniga ,Sina, fe vfirn rezhem pohlevno podvergli, in
fvdje fovrashnike, ko fvdje perjatle ljubili, ki fo orod-

14

je b6shje milofti, de bi po njih fe satajevali, pofvetili
in isvelizhanje dofegli.

Ozhitno tedej fo takf hne duflie v’veliki nevar-
nofti, ker njih duhovno oko’, f’ kterim febe in fvcije su-
nanje, na febi dobre dela, gledajo, je oflepelo, in grds-
no popolne fe miflijo, m od napuha ofhabni, druge fodijo
in sanizhujejo. Rej' de ,  nizh jili ne maga vezli na pravo
pot saverniti, kakor kaka pofebna bdshja pomozli, ker
loshej le fpreoberne in poboljfhaozhitni greflmik, ka¬
kor pod odejo sunanjih krepoh fkriti hinjaviz.

iNatanjko tedej vidifh, moj fin! de duhovno sliiv-
lenje ne oblloji v’ tihih sgdrej osvanih delih, in tudi v’
nobeni drugi rezili ne , kakor v’ fposnan ju velikdfti in
dobrotlivotti Boga, lvdjiga nizliefa in nagnjenja k' vfiinu
hiidimu, v’ njegovi ljub esni in fovrashtvu famigalebe;
v’ podldshnofti ne le Bogu, ampak savolj njegave Iju-
besni tudi vfim njegovim ftvarem; v’ odpovdi fvoje
lahne volje in vfi vdanohi v’ njegovo boslije dopadenje,
pofebno pa v’ tem , de vfe to le savolj njegove zhalif
in njegoviga dopadenja hozhimo in horiino, in ker on
tako hozhe,ki je vfe Ijubesui in flushbe vreden.

To je pohava ljubesni, ktero je Golpod v’ fer-
za fvdjih vernih flushabnikov vtifnil; to satajevanje,
kteriga on od naf terja; to tihi Jesufov fladak jarm in
njegova lahka butara, tiha pokorfhina, ktero nam od-
refhenik in uzlienik s’ beledami in isgledam perporozha.

Ker fe tedej k’ verlm te’ vifoke popolnohi tru-
difh, fi neprenehoma filo delati: vfe fvoje mdzhne in
fliihke nagibe junafhko premagovati in saterati mo-
ralh; satd je grdsno potrebno, de fe bres vfe obota-
ve ferza v’ to vdjfko perpravljafh, kor veniz le
jakih borzov zhaka. Kakor je pa boj is med vfih

15

drusih nar terfhi, ker ga soper fe in is febe imamo,
sato je pa tudi smaga, k’ jo tukej dofeshemo, is med
drusih Bogu nar ljubfhi.

Si pa fklenil, moj fin! fvdje pregrefhne nagi¬
be, poshelivofti in nerodue ftrafti, tudi nar manjfhi
fvdjiga ferza vkrotiti, Bogu bolj dopadefh in mu vflre-
shefh, kakor de bi nektere v’fvojim ferzu radovoljno
brane do kervi fe bizheval, od nekdanjih pufhavni-
kov oftrejfhi fe podil, jesero in jesero dufh fpreober-
nil. Zbe je pa tudi, tako rekozh, dufh fpreobernjen-
je od satera fvdje nar inanjfbi sbele Bogu bolj per-
jetria, viinder pa ne finefh nizb bolj boleli in ftoriti ;
kakor to, kar Bog ob tebe terja in bozbe. Ddfti bdij
pa Bogu dopadefh, zbe fe trudifh fvdje Uradi satreti,
kakor f' kakorfhino li bodi fveto fhlushbo, ako febe
saterati radovoljno samudifb, ko bi mu tudi v’ ime¬
nitnih rezbeb flushiti hotel.

Ker ti je tedaj, preljubi lin! snana kerfbanfka
popdlnod, in v’ zbim obdoji, in de fe vedno in ju-
nafhko sanjo vojfkovati morafb, ako jo dofezhi sbe-
lifb, je treba, de fe v’ bran f’ fhtirimi potrebnimi
ordsbji previdifh, de smage veniz sadobil b in v’ tem
duhovnim boju premagafh. K’ temu boju potrebne
orosbje fo te:

1)  iNesaiipnod v’ fe ;

2) Saiipanje v’ Boga;

3) Vaja in

4) Molitev;

od kterih, zhe nama Bog pomaga, fe v’ kratkih ras-
davah uzbiti hozbeva.

16

3. POGLAVJE.

Od n e s a u p n o ft i v’ f d.

-Mesaupnoft v’ fe, mdj fin! je tebi v’ tem du-
hdvnim boju tako potrebna, de bi bres nje, ko bi
fe fhe tako persadeval, verjemi mi, venza, kteriga
sadobiti se trudifh, ne dofegel, in nikdar fvoje nar
manj hi ilrafti ne smagal. Vfe prenagnjeni fino she od
napzhne natore fi mogozhno od febe domif hljevati, in
akoravno fmo sgdli nizh, fe vunder ofhabimo kaj bili,
in sidamo bres terdnjave na fvoje prasne mozbi.

Ta smota, ktere ni lahko fposnati, je grosno
čftudua v’ boslijih ozheh, ki hozhe in sheli, de bi fe
te imenitne in gotove refhize slnvo preprizbali, nam-
rezh: de fleherna gnada ia krepoft le od njega isvi-
ra, ki je isvirik vfiga ddbriga, in farni is febe fhe
dobre mifli, de bi Bogu perjetna bila, imeti ne moremo.

Zhe je pa tudi ta tako grosno potrebna ne-
saupnoft v’ fe, dar njegove bdshje roke, kteriga on
fvojim preljubim perjatlarn. sdaj po fvetim vdihovan¬
ji , sdaj po ftifkah, terdih in fkdrej nepremaglivih
Ikuflinjavah, ali po drusih, nam nesnanih vmedili pu-
fliilja; vunder pa hozhe, de fe po vfi mozhi sanje per-
sadevaino. Satorej na tukej fhtiri pomozhke, po kte-
rih s’ bosbjo pomozhjo to nesaupnolt dofeshefh.

1) Premilli natanko fvojo nevreduoft in nizh,
in de fam is febe zhifto nizh dobriga sanebefhko kral-
jellvo Itoriti ne morefh.

2) Ker je ta nesaupnoft dar boshji, morafh
pogofto gorezhe in ponishno sanjo Gofpoda profiti. De
jo pa sadobifh, moraf shivo preprizhan biti, de je

ir

zhilto pogref hafh, in fam od febe nikdar imeti ne
inorefh. .Stopi tedaj vezhkrat ponishno in f terdnim
saupam pred b osli j e velizhaftvo, de ti jo po fvoji mi-
lofti dodeli, ter zhakaj ftanovitno zliafa, kteriga je
njegova bosbja previdnolt ti sanjo odmenila, in go¬
tovo jo bofh dofegel.

3) De febe fvoje fddbe, fvojiga prenagnjanja
v’ greli in nefhtevilnih fovrashnikov fe bati navajafh,
kterim fe fam is febe nikdar v braniti ne inorefh; in
tudi fposnati ne fvojih fovrashnikov Itaro, do kdnza
surjeno prekanjenolt v’ te vojfki, svijazhe in pogolt¬
ne fpremembe v angele ljuzhi, njih sanjke in mreshe
ktere nam fkrivaj na poti krepčili naltavljajo.

4) Ko bi fe ti permerilo, v' kako pomoto sa-
brelti, fhe bolj natanko in shivo premifli fvojo flaboft.
Bog je is tega namena ti v’ greh padi perpuftil, de
bi po njegovim vdihovanji od popred s’ vezhi fvetld-
bo rasfvetljen, famiga febe , kakor savershanza fe sa-
nizhovati nzhil, in tudi hrepenil, de bi te drugi sa-
nizhovali. Bres te shelje je ni nobene krepčilne ne-
saupnolti v’ fe, in fkufhjna naf nekjer ne uzhi, debi
jo bil kdo kdaj bres prave ponishnolli in imenovaniga
fposnanja dofegel.

Ozhitno je tedej, de je vflehernimu zhloveku
fposnanje famiga febe grdsno potrebno, kteri fe s’
nefkonzhno fvetlobo in nevllvarjeno refnlzo sedlniti
shell; to laftno fposnanje pa premili Bog prevsetne-
sliem in sauplivzam v’ fe po navadi f’ tem dodeluje,
de jih v’ rasne pomote, kterih, kakor farni fposnajo
bi fe lahko bili ognili, palli pulti, de bi h’ pameti
prifhli, iu fe nikoli vezli nafe ne sanafhali. Tazih

2

18

slialoHnih pomozhkov fe pa Bog le takrat poflushi,
kader tilii ne rabijo, in po hoshjini namenu fadii ne
obrode, oil kterih fino sgorej govorili. Milolt boshja
perpufha, de zhlovek bujfhi ali manj pregrefhi, ko¬
likor ofhabnifbi je in bolj febe obrajta. Ako bi per
zbloveku nobene perdersnolti ne bilo, kakor per Ma¬
rii Dhizi, bi grefhiti ne mogel. '

,Si pa grefhil, verni fe naglo v’ miflib ponisb
no Iposnat, in proli Gofpoda is zeliga ferza, de bite
rasfvetlil, fe fposnati dodelil in vftvaril v’ tebi pravo
nesaiipnolt v’fe, ako nozbefb liujfbi in od poprej
globokejfhi sabrefti. •

3. POGLAVJE.

Od s a ti p a n j a v’ Bog a.

Akoravno je pa v’ te vojfki, kakor fino lih-
kar fpomnili, nesaiipnolt v’ fe nam grosno potrebna,
bi viinder le, ko bi farno imeli, ali pobegnili, ali pa
od fovrasbnika premagani bili. Satorej pa poleg ne-
saiipnolli v’ fe tudi terdniga saiipanja v’ Boga potre-
bujefh, ker le od njega leje nadjati vfleherniga ddbriga
daru, vfleberne podpore in smage. Od febe torej, ki
lino sgdli nizh, fi drusiga nizli, ko palti obetati ni,
( sato v’ fe nobeniga saiipanja imeti ne fmeino) _Sle~
herno smago bomo gotovo od Gofpoda prejeli, ako
fvdje ferze s’ sbiviin saupanjem do njega podpremo.

To saupanje fe pa takole dofeslie:

1) S’ molitvijo.

19

. 2. Premifhljevaje; ako s’ ozhmi vere v’ nefkonzlmo
vfigamogozhnoBin modrdtl bdshjo pogledamo,ki munizh
neinogozhe, uizhtesliko ni, in ker njegova dobrota nobe¬
nima kdnza nima, je nefpreminljivo vfelej voljan, nam fie-
herno uro, in vlaki okomiglej vfe, zliefar nam je sa
.duhovno shivlenje potreba , kakor tudi popolnauia sina-
go zhes fe dodeliti, ako f' satipam k’ njemu sahajamo.

In kako bi tudi inogozhe bilo, de bi nafh ne-
befhki patiir, ki je tri in tridefet let sa sgubljeno ov-
ztiizo milo klizaje hitel, de je sgubil Tvoj glaf; po
teshavnim in ternovniin potu jo ifkal, de je vfo fvojo
kri prelil in shivlenje sanje dal Pa ko bi ga ta ovza
saflifhala, sa njim fe IjmCtila, njegove sapdvdi der-
shati, (akoravno tudi vzhalih mlazlma) ga poflufhati
shelela, njega k lizala in po njemu sdihovala, bi fe on
s’ ozhmi slavljenja v’njo ne oserl, ji ufhef ne naklo¬
nil, na fvdje rame sadel, in vefelja s’ vfimi fvojitni
fofedi, nebefhkimi angeli, ne obhajal?

Ako fe nafh Isvelizhar nikdar ne vtriidi, tille
evangeljfke drahme, flepiga in mutadiga grefhnika s'
vfo fkerbjo in Ijubesnjo ifkati: kako bi mogozhe bilo,
de bi on dufho sapnftil, ktera sgubljeni ovzhizi enako,
sa tvojim paftirjem klizaje hiti? In kdo bi mogel ver¬
jeti, de'bi Bog, ki neprenehama terka na zhlovefhko
ferze, in ljuhesnivo hlepi, fe vanj podati, fe sh’ njim
pogoltovati iu ga obdarovati — ko bi fe mu to ferze od-
perlo in ga k’ tebi vabilo, — fe gluhiga Boril in vanj ne
podal?

3, De to fvelo saupanje sadobifh, inorafli
refnizo fv. pifirta tl globoko v’ fpomin otifuiti, ktero v’
obilnih krajih nam ozhilno fprizhuje, de ni bil fhe ofra-
molen, ki je satipal v’ Boga.

2 *

20

4. .Slednizh, de nesaupnoft v’ fe in saupanje v’ Bo¬
ga sadobifh, je tole potrebno: jši kdaj kako delo ftoriti,
boj sazbeti, in febe premagovati namenil, nar poprej,
preden fi ftoriti fklenil, v’ miflili na fvojo flaboft pogleji
ne saiipaj fi reveshu nizh; potem fe pa na boshjo vfi-
gamogozhnoft, rnodroil in dobroto osre, in v’ saupanji
vanje fkleni ftoriti in junafhko fe boriti. S'takfhnim oro-
shjem in pod fhkitam molitve, (od ktere ob fvojim zhaft
bolj natanko govoriti hozhemo) sazhni fe vojfkovati in
primi sa delo bres ftraha.

Zhe fe po tem redu ne vedefh, ker fe ti dosdeva,
de vfe v’ saiipu v’ Boga ftorifh, fe bofb kmalo prepri-
zhal, de fe inotifh. Ker tako laftna je zhloveku saup-
noft v’ fe, de v’ nesaupnofti, ki jo do febe, pa kaj! v’
saupu, ki ga v’ Boga imeti miflimo, fvoj afhtan ima.

De fe pa saiipa v’ fe, kar je mogozhe ogiblefli, in
fe s' nesaiipamv’ fe in saupam v’ Boga vojfkujefli, mo-
rafli pred premif bij e vanjem boshje vligatnogozbnofti,
fvdjo flabdft shivo preinifliti, ker oboje fe mora pred
delam ftoriti.

4. POGLAVJE.

Kako fe fposna, de zhlovek s’ nesaupnoftjo
v’ fe, in saupanjem v’ Boga ddla.

Doftikratfe predersnimn dosdova,deje nesaupnoft
v' fe in saupanje v’ Boga sadobil; pa vunder ni ref. To
fe ozhitno is djanj fposna, ktere pregrefhki v’ naf ob¬
ode. Zhe fe ti permeri, de v’ kako pomoto sabredefh,

21

in te savoljo tega nepokojnoll in klavernoll nahaja, in fe
nekako nesaupniga zhutifh, de nizh vezh naprej ne
vefh in dobriga iloriti ne morefli, je gotovo snamnje,
de li fe nafe, ne pa na Boga sanafhal

Je tvoja klavernoll in obupnoft velika, fi fe nafe slo,
na Boga pa malo sanafha!; kdor nobeniga saupanja v'
fe, v’ Boga pa popolno ima, ne oftermi, zhe je grefhil,
tudi ni klavern in togoten sato, ker je natanko pre-
prizhen, deje is gole flabolti in revniga saupanja v’Bo¬
ga grefhil, nafprot peflia nesaiipnoft v’ fe in s’ vezhi
ponishnoltjo v’ Boga saupanje ilavi, in fvoje pomote in
nerodne llrafti, ki fo vsrok bile, de je grefhil, zhes vfe
v’ febi zherte, mozlmo ali vimder pokojno in mirno
shalolt nad rasshalenjem boshjim ima, in gre bres obo-
tave f’ fvdjimi opravki naprej, in fe s’ vezhim pogu-
mam in terdnejfhi voljo, kakor popred, f fvojiini fo-
vrashniki vojfkuje, de jih do konza premaga.

Ljudje, ki duhovno shivetishele, naj bi to dobro
premiflili, de, kader v’ kako pomoto sabredejo, ne mo¬
rejo in nozhjo mirovati, in de bi fe fvoje nuje in nepo-
kojnolti snebili, ktere nekjer drugot, kakor is njih
lallne ljubesni, ne prihajajo, komej zhakajo ure, de k’
fpovdi gredo, ki naj bi le sato fhli, de bi v’ prefvelira
Sakramentu od madeshev greha fe ozhiftili, mozli in
fpeh sadobili.

22

5.  POGLAVJE.

Od smole mnogoterih, ki malofet zhnofl sa
krepofl imajo.

Veliko fejili v’ lem mami, ki inaloferzhnolt iti ne-
pokojnoll, ki po grehu noliopa, (ker le nam marli nad
njim) krepčil sove jo, in ne vedo, de is 1'kriliga napuha
in predersnolli isvira, ki na saupu v’ fe in dosdevni
krepčili lahnih mozhi floni, v' ktere (ker fe kaj hiti
domifhlujejo) fvoje saupanje Davijo. Pa fkuflmja mno-
sih pregrefhkov jih natanko prepri/.ha, de jim smanj-
kuje mozhi; shaloll in otoshnoft jih fpreleta, in ftenne,
kakor nad kako nenavadno rezhjč, in maloferzhnoft
jih prevsame, de le jim je opčra, na kteri fo ofliabno
floneli, na tla rarvesnila.

Ponislinimu le pa kaj lazi ga, zbe tudi v’ kako po¬
moto sahrede, nikoli ne sgodi, ker nikoli nafe, v’ Boga
pa vfelej saupa. Ako je tudi shalolleu, ali ta shaloll ga
vunder ne dela nepokojniga in ne ftermi, deje gre-
fliil, ker poduzhen od refnize dobro ve, de od zhlo-
vefbke revfhine nizh drusiga upati ni.

O.  POGLAVJE.

Od dni ih pomozhkov liKsniipnofl v’ le in sa-
npanje v’ Boga sarlobiti

Ker vfa mčzh fvoje fovrasiinike premagati, fofebno
is nesaupa v’ fe in satipa v’ Boga isvira, tukej nektere

23

pombzhke imafli, f' pomozhjo gnade hostije to krepofli
sadobiti.

Vediti in sa gotovo niorafh imeti, de vfi shlahtni
darovi, imej jih slie od natore, ali od fvojiga prida, ali
pa od gnade boshje; snaj zelo fveto pifmo is glave,
flusbi veliko let slie Gofpddu in imej v’ te flushbi sbe
terdo navado , vtinder vfe nizb ne pomaga bdshje volje
fpolnili; ako Bog v’ vfih dobrih opravkih, ktere fpol-
nujemo kakefknflmjave premagamo, kaki nevarno(ii od¬
idemo , vfe krishe savolj njega prenafhamo, nafhiga
ferza ne prevsdigne, nam f’ fvdjo gnado nafprot ne pri¬
de, in nam f’ fvdjo vfigamogozhno roko ne pomaga.

Satorej je treba to refnizo zeli zhaf fvojiga sliiv-
lenja, vfakidan, vfleherno uro in minuto pred ozlnni ime¬
ti, in nikoli nam ne bo na mifel priflilo, kaj nafe
saupati.

Kar pa saupanje v’ Doga sadene, je vediti, de Bogu
nizli loshjiga ni, kakor fovraslmike premagati, bo naj
jih sbe ddfli ali malo, bodo naj Rari in surjeni, ali pa
flabi in novi.

Bodi fi sbe ena dufha pregretima, in s’ madeshi
zeliga fveta ofkrunjena, kakor bozbe, in tudi tako fpe-
liana, de bi njene flaboRi vef nafb um prefegale, pa
kaj! ko bi fe bila tudi vfe persadela dobro Roriti in hu-
diga fe varovati, in bi nikdar ne bila fhe kaj ddbriga
ftorila; ampak nafprot toliko bolj in bolj v’ hudobije lesila,
vunder naj nikar in nikoli ne opuflia v’Boga saupati,
s’duhovnimi ordsbji fe boriti in v’ dobrim fe uriti, ker
nobeden v’ tem duhovnim boju ne sgubi, kakor kdor
fe vojfkovati in v’ Boga saupati jeuja, kteri fvojim bor¬
zam pomagati ne neha, zhe tudi vzhatib perpufli, de fo
ranjeni. Na noge s’ bojem tedaj! v’ tem vfe obftoji, po-

24

nriozliki fo perpravljeni ranjenze sdraviti in borze krep-
zliati, zhc saupamo v' Boga in ifliemo njegove pomo-
zlii, in ko fi flie vfvefti ne bomo, fo nafhi fovrashniki
ob tla.

7 .  POGLAVJE.

Od vaje; in pervizh od mozlii fposnanja, ktero
pred nevednoftjo varovati moramo.

Akoravno nam je v’ tem duhovnim boju nesaiipnolli
v’ fe in saupanja v’ Boga grosno potreba, bi vimder
fhe, ko bi fhe farno imeli, smage ne dolegli, ampak
v’ mnoge hudobije sabredli, satorej nam je fhe sunej
teh krepolt tudi vaje potreba, od ktere, kar tretiga
pomozhka,fmo she sgorej pogovor imeli.

To vajo je pofebno Ffposnanjem in voljo sazheti.

De pa f’ posnanjem sazhnemo, ga moramo pred
dvetna sopernikama, ki mu nafprotvata obvarovati.

Pervi is med nju je nevednoft, ktera nafrefnize
fposnati opovera, ki fo predfebik ali rezil fposnanja f’
vajo ga je ozhifhevati in rasfvetljevati potreba, depo-
mozhkov fposnati in lozhiti more, ki dufho od nerod¬
nih ftralt zhiftijo , in jo s’ lepimi krepoltmi salfhajo.

To ljuzh fe pa na dve vislii sadobiti samore:

Pervainnarpotrebnifhije molitev, f ktero fv. Duha
profimo, de bi on mili nam jo v’ nafhe ferze vlil. In gotovo
nam bo on to ftoril, ako v’ refnizi Boga ifheino in v'
vfih rezheh fvdjo fodbo fodbi fpovednika podvershemo.

25

Druga visita je, ako vedno in natanko rezili pre-
mifhlujemo, de bi fposnaii, zlie fo po fvoji snotranji
vrednofti iti po nauku fv. Dulia, ali pa po sunanjint na-
fhitu pozliutkam perjetne in po fodbi sapeljiviga fveta
dobre ali huddbne.

Ako fe v’ tem premifhljevanji prav urimo, fe nam
bodo gotovo ozhi odperle, de vfe, kar sapeljvi in flepi
fvet zhifla, posheluje, in fi perdobiti po mnosib potih
persadeva, drusiga nizh ni, kot sgoli nizli, nezhimer-
noit in lasli; de fiave in vefeija fveta, fo shaioft duha,
de sanizhevanja in framota, f kterimi naf fvet pita,
nam pravo zhaft donafhajo, shaioft nam refnizhno ve-
felje dela. De sopernikam is ferza odpufliati in dobrote
fkasovatije snamnje lepe in Bogu jako podobne duflie.
De fvet sanizhovati je prave vrednofti in boljfhi, kakor
inugofpodbili. De ftvarzam fvetasavoljo Bogapokornimu
biti, je imenitnifhi in zheftitlivfhi, ko knesam sapove-
dovati. De ponishno febe fposnavati je boljfhi, ko vfo-
uzheuoft imeti; in de Tvoje nar manjfhi nagibe krotiti,
vezli velja, kot fi mefta vlaftovati in povsdvignjenimu
biti nad vojfkne trume, zhudeshe delati in mertve obu-
dovati.

S. POGLAVJE.

Sakaj zhafnih rezili prav ne lozhimo , in od
pomozhkov jih prav fposnavati.

De popred imenovanih in marfkterih rezin prav ne
fposnavamo, je vsrok, ker komej jih vgledaje fe jih she
ali ljubiti ali pa Buditi vnemamo, in to nam um, jih po

26

njili veljavi fposnati, flepi. Vari fe te flepote in imej ve¬
dno od vfili nerodnih ftraft zhifto in profto- voljo do
rezili.

Kader ti kaka rezil pred ozlii pride, mirno in pa¬
metno jo prefodi, ko lii fe morebiti ona tebi perjetna
ali pa neperjetna dosdevati vtegnila, de leje posheleti
ali pa ftndili ne prevnamefli. Ako jo vgledaje nifi ftra-
ften, ampak proit od vfe flepote, bofli kmalo fposnal,
de fo hudobne, zheii tudi liafhim nagnjenju perjetne;
ali pa dobre, zheii tudi nam neperjetne, in salo te njih
snnanji hlifh ali ftud sapeljaval ne bo, ampak bofh pod
njih sunanjo odejo golo refnizo fposnal, ktera je flralt-
nimu vfelejsakrita.

Je tedej tvoja volja she od poprej prenagnjena, kako
rezil ljubiti ali pa lluditi, jo um ne inaga prav prefo-
diti, ker je prenagnjenolt v’ fredi med njii, in um flepi,
de fe mu vfe kaj drusiga, kar je, dosdeva, in zhe 1'e mu
rezh dobra ali napzbna vidi, leje  tudi vfim naredbam
in poftavarn natore nafprdt nerodno jo ljubiti ali pa flu-
diti prevnema. Od teprenagnjenolti um bolj in bolj omed-
luje, in rezili smolilo tvoji volji vnovizh in s’ vezliim
potifain perjetne ali neperjetne dela. Ako fe, moj fin!
po tem nauku, ki je imenitniga pomena, ne ravnafh,
fe ti bolie dve shlahtne smoshnofti duha, mn in volja na
enim nieltu okrog vertile, in le is tinne v tamo, is smote
v’ smolo sapeljevale.

Vari fe in bodi zhujezh nad fvojim nerodnim na¬
gnjenjem, de nepremifliljeno, bres Ijnzhi gnade boshje
in fpovednikove fodbe kake rezili dobre in flabe ne
sodifh.

Zhujezh bodi, pa vitnder nikoli bolj, kakor perne-
kterih sunanjih na febi fizer dobrih in fvetih opravilih,

2T

ker vtegnile hi te v’ veliko dufhno nevarnoli, smolo
in nefpamet savoij njih fvetiga blifha po okolfhinah zha-
fa, kraja, mere in pokorfliine perpraviti, kar fe od
mnogoterih ve , ki fo f' fvetiini in lepimi deli -v' dullmo
1'hkodo safhli.

9 POGLAVJE.

Od radovediiofu, pred ktero mozli Iposnanja
varovali moramo, de prav raslozhevati samore.

Drugi sopernik, pred kterim mozli fposnanja varo¬
vali moramo, je radovednoil; navdaje jo s’nezhimer-
nimi, prašnimi in nepriftojnimi miflimi, ne rnaga fpos-
nati, zhefa nam je k’ pravimo satiru in refnizhni popol-
nofti treba. Mertev in vef neohzhutljiv morafh tedej sa
tuhtanje nepotrebnih, zhefi tudi perpufhenih, pofvetnih
rezhi bili.

ltersdaj tedaj, kolikor koli lije mogozhe, fvoj um
in ljubo naj li ho, zhe je v’ kazili rezheli neveden.

Novize in fpremembe tega fvela, bodo naj she ve-
liziga ali pa majhniga pomena, imej sa sgdli nizh, in ko
bi li tudi na lihe fheptale, le isbivaj jih is glave in sa-
ganjaj jih od febe.

sheljah po nebefhkih rezheli, bodi sdershliv
in ponishen in naj ti ne bodi nizh drusiga mar, kakor
krishaniga Kriftula, njegovo shivlenje in fmert preini-
fhljevati, in kar on od lebe terja.

Vfe drugo bodi delezli od lebe, in lako bofli do-
padel Bogu, ker le tifti fo njegovi perjatli in Jjubzhiki,

28

ki ga  drusiga ne piolijo iu per njemu ne ifhejo, kakor
pomozhkov, njegovo voljo fposnati, ljubiti in fpolno-
vati. 4 Sleherna druga profhnja, fleherna druga shelja
je laftua ljubesen, napuli in svijazlia hudobniga zlierla-

Zhe fe po teh naukih ravnafh, bofh pred mnogimi
fkufhnjavami v' savelju, ker savita kazita, viditi dufho
na potu duhovniga shivlenja, shivo in mozhno voljo imeti)
fe trudi ji um oflepiti, in le tako mozh fposnanja in
volje vlafti.

Sato jih doftikrat s’ imenitnimi, shivitni in rado-
vedtioft mikavnimi podobami navdajo, fofebno take
ofebe, ki fo ojftriga in lahkovedniga uma, in jih lahko
prevsetnoft okushi; ker v’ vefelju in premifhljevanju
takfhnih rezhi smamljeni; v’ fvojili napzhnih dosdevkih
miflijo, fe s' Bogam goltiti, sanemarjo fvoje ferze ozhi-
fhovati, febe fposnavati in fe refnizhno saterati. Takole
vjeti v’ sanko napuha, fvojo Iaftno rasumnoft sa ma¬
lika imajo.

In v'tem tako delezh pridejo, de bres saveda,fi
po malim domifhlujejo. de fveta in vlade drusih ljudi
ne potrebujejo, ker fo fe she navadili, per fleherni
permeri malika fvoje pameti fa fvet oprafhovati.

Neisrezheno nevarna je ta hudobija, in je grosno tefli-
ko osdraviti, nevarnifhi namrezh je prevsetnoft fposnanja,
kakor prevsetnolt volje, ako nafli um prevsetnoft volje
fposna, mu ni teshko fzhafama f ponishno pokorfliinojov’
voljo tiftiga djati, kterimu fmo pokorflnno dolshni. Kdor
pa terdo v’ fvojili dosdevkih tizhl, de njegova od vlili
drusih boljfhi velja; kdo in kako naj taziga osdravi ?
— Kako bi ofhabnesh fe ptujirn fodbam podvergel,
ker njegova nobene enakofti nima?

29

Ako duflino oko, mozh fposnanja, P ktero kugo
prevsetne in beteshne volje fposnamo in osdravljamo,
je farno sbolelo in oflepelo in od napuha kipi, kdo naj hi
ga osdraviti mogel'? Ljuzh naj fe v’ lamo, regelza v’
adioto fpremeni, kaj samore is drusiga hiti?

Sato pa nafprotvaj sa rano temu nevarnimi! napu¬
hu, de v’ snotranje mosgove ne sajde. Bersdaj rajfhi
hiftroft fvojiga uma, in podversi ga rad fodbam drusih
ljudi, in zhe is Ijubesni do Boga bedak poilanefh,
modrejfhi od .Salomona hofh.

lO. POGLAVJE.

Od vaje volje in žila, po kterim vfe fvoje
snotranje in sunanje dela ravnati moramo.

Poleg vaje mozhi fposnanja, morafh tudi, moj fin!
fvdjo voljo tako vladati, de fe h res vfe Iallne poshelji-
vofti le po boshji volji in njegovim dopadenji ravna. Vedi
pa, de ni fhe sadolti hoteti in ifkati, kar je narperjet-
nifhi Bogu, ampak hoteti in Boriti to, tako rekozh po
bosbjim nagibu, in is ediniga namena mu dopalii.

Vojfka s’ voljo je pa tukej veliko hujfhi, kakor
popred s’ urnam, ker nafha natora je tako grosno sa-
Ijubljena v’ fe,deper vlili rezheh ona, pofebno v’dobrih
in duhovnih delih, le fvoj prid in fvoje vefelje ifhe, in fe
pafe od njih, kakor de bi ji fhkodljive biti ne mogle. Po¬
mijejo naj nam one kake rezhi, fe jih mahaina prime
oko in shelja fe vnema do njih, pa ne po gnanju volje

30

boshje, tndi nosato, ker njemu famimu dopafti voljo
imamo, termi/,h savoljo tiftiga prida in vefelja, ki is
volje isvirajo, lifto hoteli, kar Bog hozhe.

Ta smola je pa toliko bolj ('krila, kolikor boljfhi
je rezil posheienja farna na tebi. Pogoftama fe dudi
godi, de v’ slieljah po bogu, fr* rada plefnoba laftne
ljubesni pertika, ker fino bolj fkerbni sa laftno frezho
in prid, kteri is ddbriga isvira, kakor pak sa voljo
bbshjo, ker fe savolj fvdjiga velizhaltva le veleli in
hlepi: de bi ga ljubili, po njemu hrepenili in mu po-
korfbino fkasovali.

De fe te saderge obvarjefh, ki bi le na potu po-
polnofti opoverati vtegnila, in de tako rekozli le po
boslijiin gnanju vfe fvdje hotenje in dela is zhiftiga
namena fpolnujefh, njega zlieftiti in njegovo dopa-
denje dofezlii, ki sazlietik in edini kdnez vfih nafhilt
del in mifl biti hozhe, fe takole obnafhaj

Pride naj ti kaka rezil pred ozlii, ki jo Bog lio-
zhe, ne nagibaj popred fvoje volje, je hoteti, preden
1'vojiga duha k’ bogu ne vfdignefh, in premiflifh, zhe
je volja bdshja, de jo bozhefh, in potem jo flie le
boli, k’ jo Bog hozhe in is namena mu dopafti.

Od boshje volje gnana in viezhena naj fe tvoja
volja nagiba kako rezil, k’ jo bog hozhe, in le sa-
volj njegoviga dopadenja in njegove zliafti, boleti.

Enako vislio pa tudi, ko bi kaj, kar Bog nozlie,
sanizbovati hotel, ne sanizliuj popred, preden fvojiga
duha k' bosliji volji ne povsdignefh, ki hozhe, de
sanizhujefh, de bi njemu dopadel.

Vedili pa vimder morafli, de smole nafhe natu¬
re nifo slo snane. Per vftli rezheh dna fkrivaj farno
tebe ifhe, in ddftikrat tudi naf mami, de imamo ref

31

namen, dopafti Bogu; pa fe vunder golufa>no. Satorej
fe pogofto sgodi, de A domifhlujemo, hoteti kako reali,
k’jo le savolj fvojiga prida hozhemo ali nozhetno, —
le is namena Bogii dopafti, ali jo saslunagujemo, de hi
le njemu ne samerili.

De te smoli ubeshifh, je zhiftoft ferza nar boijfhi
perpomozhik, klera (kakor fpldh žela duhovna vdjfka)
v’tein oblloji, de flezheino ftariga in oblezhemo noviga
zhloveka.

De le pa vunder, ker li poln 1'amiga Tebe, obvar-
jefh, trudi fe she v’ sazbetku fleherniga fvojiga oprav¬
ka , od vfe smeli; kolikor li je inogozhe, proft bili, v
kteriin bi le bitva tvoje volje fe pafti vtegnila, in vari
fe kdaj kaj flori I i ali sanizhovati bres poprefhne gnali e
zbiAe in edine bdshje volje.

Ko bi ti pa ne bilo inogozhe, vedno per vlili oprav¬
kih bodo naj sbe snotranje djanja dufhe, ali pa sunanje,
ki fe kot veterni pifh fprelete, takfhnih nagibov vedno
v’ febi imeti; fe vunder le trudi, per vlili fvojih oprav¬
kih jih sa podlogo imeti, in vfefkdsi zhiftiga namena
biti, de bi per vlili rezlieh dopadel Bogii.

Nalprot pa per tiftih delili, ktere dalj zhafa lerpe,
ni le koriftno slie v’ sazbetku takfhne nagibe v’ febi
obudovati; temozh fe tudi persadevati gre, jih pogofto
ponavljati, in jih do konza zhujezhe hraniti, ker bi fe
lizer v’ nevarnoft poftavil, v’ drugo mresho saili, ker
vfelej je nafha melena farnopridna ljubesen bolj iu ruji-
ftii v’ fe, kakor pak v’ Boga saljubljena, de T zhafama
s’ ofebki in nameni menjavamo.

(Slushabuik boshji, ki ni prav v’ tem ismodrovan, dd-
ftikrat kako delo is namena Bogii dopafti sazhne, pa
vunder, fhe ne dosdi fe mu ne, nad fvdjim delam velelje

32

imeva, de od raja ferza koperne, voljo bdshjo posabi,
fe do konza v’ vefelje vtopi, kteriga v' pridu in zhafti,
ki mu is dela prihaja, obzhuli. Opovre naj mu pa Bog
s’ bolesnjo, prigodam, ali kakor fi bodi, to delo, ga
popolnaina omami, in nepokojniga flori, zlies to in uno,
pa kaj! fhe nad Bogam mermrati sazhne. Ozhitno fe ref
is tega fposna, de njegovi namen ni bil zhift, dopafti
nainrezh Bogu, ampak vftrezhi fvoji flepi in napzhni
natori.

Satorej naj bi fleherni zhlovek, kteri koli fe vle-
zheniga in tako rekozh od Boga naganjeniga zhuti, in
le njemu dopafti slieli, nobene -rezili bdlj od druge,
posheleti ali hoteti ne finel; ampak imeti poshelil, zhe
je Bogu dopadljivo, dejo ima: in fizer tako in ob zhafu,
kakor njemu dopade; in po vii vishi, ali jo imafh ali
ne, vedno pokojin oftani, ker fe ti bo vfelej po volji
godilo, ki fe povfot po boshjim dopadenju ravna.

Sato idi v’ fe, in naganjaj fe terdo, vfelej fvoje
dela v’ ta popolin konez obrazhati.

In ko bi fe, (ako ftan tvoje duflie to terja) naga¬
njal dobro ftoriti, de bi vezhnimu ognju odfhdl, in ne-
befa sadobil, naj bo viinder le tudi v’ tem tvoji fledni
konez Bogu dopafti in njegovo voljo fpolniti, ker je
vfelej volja boshja, de peklu odidefh, in v’nebefhko
kraljeftvo pridefh.

Nobeden ne more popolno fposnati, kakd velika
je inozh in krepoft tega nagiba. Bodo naj she dela fhe
tako majhniga in flabiga pomena, zhe fe is zhiftiga na¬
mena Bogu dopafti, njega poviklhovati in zhaftiti; oprav-
jajo, fo nefkoiizlmo vezhi veljave, kakor pak ktere
koli fi bodi mogozhne in imenitne opravila, bres tega
fvetiga namena. Sato je pa tudi vinerzhik, kteri fe is

33

namena Boga povelizbovati, revesliu podeli, Bogu
bolj perjeten, kakor pak, ko bi is drusiga nagiba, bo
naj she tudi is namena nebefhko kraljeftvo dofezhi,
(kar je prav in dobro), tudi vfe fvoje fbe tako obilno
premoshenje med uboge rasdelil.

Vaja, vfe fvoje dela is zhiftiga namena, Bogu do-
pafti, opravljati, bi ti morebiti od sazhelka fe feshavna
dosdevala, pa pridama fi jo bofh kmalo polajfhal, in
bolj fe ti bo perlegovali jela; pofebno zbe vezhkrat
perferzhno sanjo Boga profifh, in s' gorezhiin ferzam
sanjo sdihujefh, ki je nafh pravi in edini dobrotnik,
in lam na lebi vreden, de ga vfe Itvari na fvetu ifhe-
jo , mu flushijo in zlies vfe ljubijo.

.Serzhnejfhi in bolj pogoftama bdsbje velizhaftvo
in njegovo milolt preinifldjevaje, bolj gorezhe in obil-
nifhi bodo djanja tvoje volje, toliko loshej in hitrejfhi
fe bofh navajal, vfe fvoje dela is zbiltiga namena in
ljubesni do Boga opravljati, ki je vfe zbafti in hvale
vreden.

Napofled, de ta fveti nagiblej sadobifb, morafh
is v figa , kar fino fe uzhili, gorezhe Boga sanj profiti,
njegove nefkdnzhne dobrote, ktere ti zeli zhaf fvdjiga
shivlenja in neprenehama bres vfiga laftniga prida fka-
suje, nalanjko premifhljevati.

11. POGLAVJE.

Od nekterih premifhljevanj, ki voljo nagibajo,
per vlili rezheh boslijiga dopadenja ifkati.

De prav lahko voljo obrazhafh, de per vfih rezheh
bdshjiga dopadenja in njegove zlutfti ifhe, pogotto pre-

3

34

mifhluj, de te Bog sile od nekdaj s’ mnogimi dobro-
tami in gnadami obdaruje in ljubi. Po fvoji podobi te
je vftvaril na 1'vetu, in namenil je tebi v’ flushbo vef-
oljni IVet. Te refliit, ni kaziga angela, ampak edi-
norojeniga ^ina poflal, in odkupil te ni f’ sanizhljivim
slatam ali 1‘rebram, teinozh 1" 1‘vojo drago kervjo, s’
brit ko in grenko linertjd.

Ali ni to snainnje nefkonzline dobrote in ljubesni
bdslije do tebe, de te vfleherno uro in vfaki okomi-
glej pred fovrasbniki zhuva (varje), in 1" tvojimi gna¬
dami fe sate vojfkuje, in fvojiga preljubesnjiviga ,Sina
v’ Sak ramen tu IV. altarja tebi v’ hrambo in var brani?
— Tako velika je dobrota in ljubesen Golpoda, de
noben zhlovek sapopalli ne maga, kako grdsno ta nes-
merni Gofpod nat' revne zblovefhke otroke, nal'b nižh
in nafho flaboft obrajta; kakor tudi noben zhlovek
umeli ne more, kaj lino teinu neprefeglivimu velizha-
llvu sa toliko in toliko dobrot ftoriti dolsluil.

Ako pofvetni Gofpodje, kterim, — zhe tudi od re-
vesliev in 1'romakov, — le zbali fkasuje, dolshnoft v’
Tebi obzhulijo jim zbali sa zbali fkasovati, kakfbno
zbali naj bi ml, ki lino sgoli nizb, nar vikfhimu kralju
1‘veta, dolsbul ne bili, ki le od njega tako povelizbovani
in perlerzbno ljubljeni vidimo?

JSikoli in nikdar poleg tega ne sabi, de bdsbje ve-
lizbadvo je farno na febi vle zballl in hvale vredno, in
de is sgol njegoviga dopadenja lino mu flushiti dolshni.

35

19. POGLAVJE.

Od mnosih volj v’ zhloveku , in kako fe med
fabo vojfkujejo.

Ako fe tudi, kar to vojfko sadene, rezili samore,
de dve volji imamo, eno namrezh pameti, kije pa¬
metna in vikfhi, drugo pa pozhutkov, ktero pozhutfko
ali fpodno sdvemo; tudi poslieljivoft, mefo, pozhutlivoft
ali ftraft fe imenuje, tako viinder rezili ne moremo, ki
fmo le po pameti zhloveki, de kaj hozliimo, ako is
poslielenja hozliemo, ker prav saprav nikoli kaj hoteti
ne moremo, kakor pa pametni volji.

Ravno is tega naflia žela duhovna vojfka isvira,
ker naflia pametna voljo med boshjo, ki sgorej Hoji,
in med mefeno voljo, ktera je fpodej, — na fredi Hoji
in je neprenehama v’ nadlegi med nju, de bi eni ali
drugi v’ pokorfhino /topila.

velikih trudili in llifkah fo v’ sazhetku tilli ljudje,
kteri fo polni hudih navad, in fo fklenili fv'dje hudobno
shivlenje fpreobernili, fvetu in rnefu flavo dati, Jesufa
Krillufa ljubiti in njemu famimu flushiti; ker uatifke,
ktere njih duhovna, pametna volja, od boslije in mefene
volje obzhuti, ktere fo vedno ena drugi nafprot, fe
mogozhno in mezimo sanjo vojfkujejo in ji nanafhajo
britke teshave.

Kaj takfhniga pa tiftirn, k’ fo she ddbriga ali hu-
diga navajeni, in ki fo popolnama fklenili, po tem potu
hoditi, ne dela veliko teshave, ker krepčilni lahko v’
boshjo voljo, kakor tudi hudobni bres terdiga boja v’
voljo poslielenja pervolijo,

3  *

36

Nikoli noben zhlovek naj (i ne obeta prave ker-
fhanfke popolnofti, ali llogu reCnizhno flushiti, ako ju-
narhko ne 1'klene fi filo lloriti, in premagovati vojfkne
tesbave, kijih obzhuti, kader le ni le indzbnim, ampak
tudi majhnima vefeljn, ki ga je v’ sazhetku na ta l'vet
navesovalo, odpovedati treba. In ravno to je vsrok,
de jih je tako malo, ki bi pravo popolnoft dolegli. ,So
tedej v’britkofti hnjfhi rbufhnjane premagali, li nozbjo
potem vezli file lloriti, in nozbjo vezli teshavin britkoft
prenafhati, ktere is vdjfke mnogih shelj in 1'labih 'Itraft
dnfhe isvirajo, ki vedno mozlmejfhi prihajajo, in fe
fzbafama popolnama ferza polnite.

Med temi fo nekteri, ki fzer ptnjga blaga ne ro¬
pajo, pa vimder 1'vdje Cerze na 1ilto, kteriga pofhteno
imajo, navesujejo, s’ prepovedanimi pomozhki po po-
fvetni zlialli nikoli ne glade, pa vunder je, kakor bi
treba bilo, ne sanizhujejo; tudi ne jenjejo, ako je mo-
gozhe, jo po mnosih potih, dofezhi. Sapovedanepoltne
dni natanjko dershe, pa ne saterajo Tvoje poshreThno-
fti, in To Nadkouftni do dobrih jedi; in zhe tudi v’
zhiftolti shive, vunder pa paTejo v’ Tebi radovoljno ka¬
ke navade, ki jih, Te s’ Rogam sediniti, Cveto in prav
duhovno shiveti, opoverajo. TakTbne navade To gotovo
tudi fvelim nevarne, poTebno pa takim, ki prav nafe ne
pasijo, in ne porajtajo, de Te jih je po vfi niozhi
ogibati.

Ravno is tega pak tudi isvira, de drugi Tvoje dela
mlazhno, famopridno, pomatijklivo, Tebe zhiTlaje in s’
sheljami opravljajo, de be jih Cvet hvalil in zhiTlal.

TakThni ljudje ne pridejo delezh po potu pobosli-
nofli, ampak opefhajo in To v’ veliki nevarnolti v’ po-
prejThne hudobije sabrelti,ker ne ljubijo prave fvelofti

37

in nehvaleshni fo fvojimu Gofpodu, kijih je is fushnofti
hudizha odtel. Nevedni in flepi fo tudi, ker nevarnofti
ne vidijo, v’ k tori tizhe, farni febe flepe, in (1 v’ sa-
vetju biti domifhlujejo.

Golufija, in toliko bolj nevarna je to , kolikor
manj fe nanjo porajta. Ker veliko ljudi, ki duhovno
shiveti sliele, nefpodobno febe ljubi, (defiravno fe prav
ljubiti ne vedo), fofebno take dela fvetofti opravljajo,
ktere fe liihovimu nagnenju in mefeni natori perlegajo,
tifte pa v’ nemar pufbajo, ki fe njim soperne sde, in
f’ kterimi bi fe bilo s’ vfo rnozbjo boriti treba. Satorej
te opominjem, preljubi fin! tesbave in trude, ki is
dufhne vojfke prihajajo, ljubiti; ker to je isvirik vfi-
ga, ker kolikor ljubi'bi nam bodo tesbave, ktere nova-
kam is zhednofti in vojfke nahajajo, toliko gotov f bi
bo tudi nafba smaga. ( So tesbave in huda vojlka od
sinage in zhednofti nam ljubfbi, bomo gotovo pred fvoj
zil in konez dofegli.

13 .  POGLAVJE«

Od vojfke f’ pozhutki, in djanj volje, kre-
pol’tni fpeh sadobiti.

Kaderkoli tvoja pametna volja od ene Hrani od po-
shelivoili, in od druge ftrani od bosbje volje vojfkno
filo terpi, ker obe fe smago dofezbi trudite, fe morafh
mnogotero uriti,j dej/per vlili rezheh bdsbja volja
premaga.

38

Pervizh, kader kake fkufhnjave perverfhe in te
terdo nadleshvajo, le jnnafliko fe jim vftavljaj, de f’pa¬
metjo vanje ne pervolifh.

Drugizh, kader fkufhnjava pojenja, jo vnovizh
obudi, in s’ vezhi lilo in mozhnejfhim potifam v’ febi
sadiifhi. ^Sklizlii jo tretizh v’ vojno in terdo fe shnjo bori,
de jo sanizhovaje in lludama smagafh in fpravifh
na tla.

Dvakrat v'vojno klizati je vfleherne nerodne shelje
potreba, sunej nezhiftih napadov, od kterili v’drugim
kraji v’ pogovor pridemo.

Napofled morafb per vlili Tvojih napzhnih nagibih
nafprotne zhednolii obudovati. Tale isgled naj ti vfe
bolj pojafnuje.

Pofkufhajo naj te poftavim nagibi nepoterpeshlji-
volli. In zhe nili rasmifhljen, bofh zhutil, de fe f’
tvojo duhovno voljo vojfkujejo, de bi jo vanje pervo-
lili perinorali. Ali nafprot fe jim poliavi prezej v’ per-
vim napadu, obudi vnovizh fvojo pametno voljo, in
trudi fe, kar je mogozhe, de jim po pameti ne pervolifh.

Ne kreni s’ vojf ko, dokler fovrashnik ni fpehan,
do konza satert in ujet

Ali vunder varji fe, preljubi moj lin! pred svija-
zhami fovrashnika. Ker naf, fe kakim Itraftam junafhko
vftavljati viditi, ne perjenjuje le jih v’naf podpihovati,
ampak fe persadeva tudi she vnete gafiti, de bi fe s’
vajo krepoftine navadili, ki je tem llraftam nafprot, in
de naf v’ paft nezhimerne zhafti in napuha ne vjame,
debi naf svito prekanil fe poofhabiti, de fmo fetnosh-
ko vojfkovali in naglo fovrashnika na tla pomandrali.

Sato fe is poprejfbniga boja v’ drusiga fpufti, in
klzhi jih mifli nasaj v' fpcmin, ki fo te popred napa-

39

dale in k’ nepoterpeshljivoiii naganjale, in ni)itdi jih,
de obzhutljiva in flaba ftran tvojiga ferza jih fpet
sliivo obzhnti. Vnovizh jih v’ febi saduflii, ponov-
Ijaje djanje fvoje volje, in s’ vezimo potifam kakor
popred.

Ko bi pa tudi fvoje fovrashnike berliko od febe
odgnali, ker verno, de je to dobro in Kogu dopadlji¬
vo , fino viinder f lie v’ nevarnofti, per kaki drug*
priliki od njih premagani biti, ako fe jih popolnoma
oltuditi ne vnemamo. Sato jih pa fhe v’ Irelje v' boj
1’klizhi, in ne odganjaj jih le kar neperjetne od febe,
ampak s’ refnizhnimi djanji oftuda, in ponavljaj to
vajo lak dolgo, de fe te do dobriga pernaoftudijo.

Sadnizh morafh tudi, de tvojo dnflto s’ lepimi
navadami osalfhafh in pofvetifh, notranje zhednofli
obudovati, ktere fo tvojim nerodnim gnal vam narav¬
no It nafprot..

Slielil naj bipoftavim, fe krepofti poterpesliljivofti
popolno navadili, in kdo naj bi li perloshnolt k’ ne-
poterpeshljivofti f' fvojim sanizhovanjem dajal. Ki ne
bilo sadofti, de bi fe po popred imenovanih treh vojfknih
naukih uril, temuzh je fhe treba, de sanizhovanje
ljubit’h , in fi perjetmga Koriti persadevafh; sheleti
inoraflj tedej, de te fhe vezhkrat, in ravno tako in
tifti zhlovek oframoti, in fhe v’ hujfhi framoto per-
pravi. *)

Takfhne nafhini nagibam nafprotlive krepofti fo
le savolj tega tako potrebne, ako shelirno v’ dobrim

*') Opomba. Slielja sanizhovanimu biti samore Ic I’peri'tavkam in
is vikfhiga namena perpufhena biti, fzer bi Imeli sheleti, de
bi zhlovek zhloveka fvferkati in preganjati imel.

40

narafhati, ker bi bres njih vfe druge zhednolti, bodo
naj kteriga flitevila koli ali inogozhnolti, vfe preflabe
bile korenike istrebiti, is kterih nafhi pregrefhki kale.

Ko bi pa tudi, (de poprejfhni isgled povsamemo)
sanizhovani v’ nepoterpeshlivoft ne pervolili, in bi fe
tudi, kakor fmo sgorej povedali, vojfkovali, bi vun-
der, ko bi pogofio in vezbkrat djanj fvoje volje po-
novljaje sashmagovanja fi perjetniga delali, fe nikdar
ne snebili nagibov fvoje flabolti, in bi fe nikdar prav ne
prenagnili fe refnizhno fpofhtovati, kar is ftuda sa-
nizhovanja isvira.

Dokler tedej kliza fpazhenofti v’ naf prebiva ne-
prenehama poganja in mozhnejfhi prihaja, de nafprot-
ne zhednofti nam of labi, in vzhafih do konza satare,
in naf v'nevarnoft fpravi, de povfot v’ pomote saga-
simo. Is tega fe popolnama vidi, de bres nafprotnih
vaj fe nikdar krepofti navaditi ne moremo, po kteri
bi hrepeneli.

Per tem fi je 1'he samerkati treba, de nafprotne
vade morajo tako pogoltne biti, in jih tolikokrat po-
novljati gre, de nasadnje mozh sadobe , 1'labe nava¬
de pregnati; de kakor fo fe pogoltne napzhne dela
naf biga ferza pooblaltile, morajo tudi pogoltne na¬
fprotne zhednolti jih is 'ferza pregnati, ako hozhemo,
de bodo fvete navade fe vanj povernile. Pa kaj, fhe
vezli dobrih del je potreba fpeh v’ kaki zhednolti sa-
dobiti, kakor pak hudobnih del , de fe hudiga nava¬
dimo; ker natdra, ki je od isvirniga greha lpazhena,
dobrih del ne podpera, kakor pa napzhne.

Sunej tega, kar fino she povedali, je fhe treba
vediti , de ako krepolt, v’kteri 1'e ravno urifh, terja,
tudi sunanje notranjim fpodobne dela fpolnujefh; po-

41

ftaviin: (de od poprejfhniga isgleda ne odftopimo), de
fi proti tiftiin, ki te je rasshalil, pohleven. in poln
ljubesni, in zhe je mogozhe uafprotlivzu fhe kaj v’
flushho ftoriti.

Ko bi pa tudi takfhne dela s’ veliko fhihkoto
duha opravljati mogli, in fe nafhi volji fhe tako na-
fprotlive dosdevale, vunder jih nikoli opufhali ne
interno, ker ko bi fe ti tudi malovredne dosdevale,
te vunder v’ duhovni vojfki mozhno krepzhajo, in k’
striagi odperajo pot.

Poleg tega pasi in shran hodi v’ duhu, de fe'ne
vojfknjefh famoz.li f’ terdimi in mozhnirni nagibi,
teinuzh tudi f’ flabimi in fhibkimi, kakorfhine koli
ftraili it bodi, ker flabe rnozhnim vrata odperajo, in
fo vsrok, de fe hudobne navade v’ nafhim ferzu
sarede-

Sato fe pa tudi sgodi, ker nimajo nekteri fkerbi,
flabih nagibov is fvojiga ferza istrebiti, ki fo she
mdzhne in hude ravno tifte itrafti premagali, fe jih,
ko fe fhe vfveiti nifo, pogumnifhi fkufhnjave lote,
in f’ fdo premagajo.

Zhes to te tudi opominjam, ljubi lin! de fe ve¬
dno saterati, in fvojo voljo tudi v’ perpufhenih pa
vunder nepotrebnih rezlieh, premagovati persadevafh ;
ker is tega ti veliko ddbriga nahaja, fe bolj perprav-
Ijafh in nagibafh, fe v’ drusih rezlieh premagovati;
mozhnejfhi prihajafh in bofh tudi bolj surjen v’vojfki,
fkufhnjavam in tudi mnogim mresham slozheftiga fov-
rashuika odidefh in Golpodu perjetni dar pernefefh.

Preljubi lin! s’odkritim ferzam f’teboj govorim,
zhe fe bofh po mojih naukih obnafhal, in fe nepre-
nehaina trudil, febe prenavljati in premagovati, bofh

42

v’kratkim veliko opravil, in ne le po imenu, temuzh
v’ refnizi fe poduhčvfhil. Drugazhi, in s’drugimi va-
dami, verjami, ni mogozhe praviga duha. in refnizh-
nih krepčil sadobiti, ko bi tudi fbe tako imenitne
veljave bile, in fe tvoji mefeni natori fhe tako perle-
govale, de bi fe li dosdevalo, de ti s’ Bogam do kon-
za sedinjen, in de fe s’ Jesufam Kriilufam f ladko po-
govarjafh , in sli’ njim in per njem biti inenifh. K6r
refnizhni duh popolnofti, (kakor smo she v’ pervim
poglavji povedali,) ne isvira is del, klere fe nafhim
pozhutkam in nafhi natori perlegajo , ampak is tiftib,
ki nafho natoro s’ vfimi njenimi deli krishajo, ker
une, ne te fklepajo po evangelifkih krepčilih prero-
jeniga zhloveka f’ krishanim Jesufam in Stvarnikam.

Ref, de hude navade, is mnogoterih djanj duhčvne
včlje nehajajo, ki mefeni posheljivoili perjenjujejo,
ravno takč tudi in nafprot, fe lepili navad is mnogo¬
terih boshji volji permerjauih krepoilnih djanj navajamo,
ki fe naf neprenehoma v’ eni ali drugi krepoili uriti
naganja.

Kader tedej naf ha volja nikdar hudobna in poshe-
Ijiva potlati ne more, nadleshva naj ji she, kakor hozhe
lpodna ali ilraft, dokler ne pervčli in fe ne prenagnje;
tako tudi fveta ali krepoilna in s’ Bogam sedinjena biti
ne more, naj jo Bog kakor hozhe f’ Tvojimi vdiho¬
vanji in gnadami vlezlie, dokler fe snotrauje in unanje
dela, po\fot in vfelej s’ boshjo včljo ne ftrinejo.

43

14. POGLAVJE.

Kaj je ftoriti, kader fc nafha duhovna volja
od posheljive in od drusih fovraslinikov do
konza fpehana in premagana zhuti.

Dosdevalo naj bi fe ti vzhafih, de tvoja duhovna
volja posheljivofti in fvojih fovraslinikov nizli vezli sma-
govati ne more, ker nobene inozlif, jim nafprotovati,
v’febi ne zlmtifb; ali viinder borifba nikar ne sapu-
fhaj, ampak ftoj terdo, in mifli fe nepremaganiga,
dokler nifi ozhitno preprizhau, de fi perjenjal.

Ker nafba duhovna volja nepotrebuje posheljive,
kader kaj dobriga liozlie, fe tudi pofilama od nje pre¬
magati ne da, zlie nozhe, natifka naj poslieljivoll f’
Tvojimi fkufhnjavami kolikor liozlie.

Sato je Bog naflii duhovni volji takfhinofvojbodnoft
in mozh dodelil, de naj bi she vil obzhutki s’ vfimi pe-
klenfkimi fovrasliniki in s’ vefoljnim fvetam vred nad
njo planili in s’ nar hujfhimi fkufhnjavami jo natifkali
in po vfi mdzhi jo s’ bojam fukali, viinder per vfim tem
ona zhifta in profta oftane, boleli ali ne hoteli, kakor
liozlie ali nozhe, in fzer tolikokrat in toliko dolgo in
tako kakor farna liozlie in fe ji poljubi.

Naj bi pa tudi kterikrat tvoji fovrasliniki nalvega-
ma in s' veliko vihto nate planili in te hudo svijali,
tako, de bi ti popolnama voljo sadufhili, in fe tebi dos¬
devalo de fi do konza ob mozh kako fveto sheljo v’
febi obuditi, viinder nikar ne sgubi ferza in ne sasheni
ed febe oroslija, in vfaj jesika fe takrat poflushi, re-
kozh:naha, nekakor ne odjenjem, in po nobeni ženi

44

ne pervolim! Po vojfhakovo fe obnafhaj, kterimu fov-
rashnik tako bliso pride, de nima vezh prollora ga
f’ plozho mahniti, ga viinder s’ rozhajein telebi. In ka¬
kor vojak flie pofkufha ritinfko nasaj pofkozhiti in
rozhnejfhi ga vfekati, tako fe tudi ti verni nasaj v’ fe,
fe fposnat in pomiflit, de fi sgoli nizh, in fain is febe
nizh ne samorefh; potem povsdvigni saiip v' Boga, ki
vfe satnore, in telebi jo hudobno ftraft, rekozh; Poma-
gej mi Gofpod! pridi mi v’ pornozh moj Bog! Poma¬
gajta mi Joshef in Marija, de ne opefham!

Dobro je tudi, ko bi fe ti fovraslmik oddihniti per-
puftil, flabofti fvoje volje v’ pornozh priti, ako nektere
refnize premifhlujefh, po kterih tvoja volja fpet pogum
in novo mozh soper fvoje fovrashnike sadobi.

Kaka pregdnjbe ali ftifka poliavim naj bi te tako
nepoterpeshljiviga borila, de bi tvoja volja nizh vezli
poterpeti ne mogla in bdtla. Poterdi jo f’ temi pre-
mifhljevanji in pomifli tele in enake refnize.

1. _Si niti morebiti teli slolt, ktere terpifli, fam
kriv bil, in fam vanje perloshnofi dal. ,Si nadloge fi fam
kriv, fi tudi po vfi pravizi dol.dian, ravno, ki fi jo fi fam
napravil, poterpesbljivo prenafhati.

2. ,Si pa mar nifi tega fam kriv, premifli fvoje
druge pregrefbke, sa ktere te Bog fhe nikoli pokoril
ni, in .sa ktere fi fhe tudi fam nobene prave pokore
nifi nakladal. ^Sposnafh tedej, de ti je miloft boshja,
de bi ne bila permorama te vezhno v’ pekli ali pa oj-
Itro v’ vizah pokoriti, to v’ majhno prizhijozho nadlogo
fpremenila, bodi torej sanjo Bogu hvaleshen in voljno
poterpi.

3. ,Se ti pa dosdeva, (kar fi nikdar domil'bije vali
ne fmefh,) de fi she veliko pokoro delal, boslije veli-

45

zhaftvo pa malo rasshalil, pomifli, de fe fkosi vofke
vrata tesliav v’ nebefhko kraljeftvo pojde.

4. Ko bi pa tudi po kakorflinim koli drugim potu
v’ nebela priti samoge', vunder !e savolj dolshnofti in
poftave ljubesni, kaj taziga skeleti ne fmefli; ker fant
Sin bdsbji in vfi njegovi flushabniki, nifo drugazh, ka¬
kor po polu krishov in tesliav v’ nebefa prifbli.

5. Prav pofebno pa tukej in povfot. voljo fvojiga
Boga pred ozlimi imej, ki is ljubesni do tebe,nad vfle-
herniin dobrim delam in satiram, neisrezheno vefelje
ima, ki mu ga, — de bi mu dopadel, — svefto in jako-
ferzhno fpolnnjefh. In sagotovim te, kolikor krivizh-
nif bi je sloft *), in nesdufhnifhi, ki t’ jo naklone, — sa¬
tu pa tebi namrezh nevfhezlinifhi, in jo tesliej prena-
fliafh, — toliko bolj perjetna bo ona Gofpodu, ako v’
lazili rezlieh, ki fe tebi neredne in sato tako brilke
dosdevajo, bos lij o voljo in njegove naredbe ljubifh, ki
vfe nakljnzbbe, naj fe nam fbe tako neredne dosde¬
vajo , sile popred omeni in ofnnje.

15 .  POGLAVJU.

( She nekaj naukov, kako, soper ktere fov-
rashnike fofebno, in P kterimi krepoftmi fe
nam je vojfkovati.

Vidil fi, moj fin! kako fe je treba vojfkovati, sa-
terati in v’dobrim rafti. Poleg tega fhe pameti, de ur-

*) Opomba- Sloft je siliva, flovenfka befetla, pofebno okrog
Verhnike, Logaza in v’ blisbnih okolizali popolnama snana, in
bi fe po nemfhko £rubfal tljala. iNi tedej novo »skovana. Na
Dolenfkim piavjo „slo/ e  Sviibfaf. —

46

niflii in loshej fovraslmika smagafh., fe fpodobi in je
potreba vfleherni <ian prav pofebno soper fvojo laftno
Ijubesen v ojf ko imeti, in fi od sashmagovanj in slolt
boljfhih perjatlov na fvetu ne miflili.

Ravno sato, ker fe ta boj veliko ne obrajta in ne
zbifla, fe je sgodilo, in kakor fino sgor djali, fe vlaki
dan pergodi, de fe tak redko, teshavno, nepopolnaina
in neftanovitno premagujemo.

Dalje ti fhe povedati moram, de fvoje vojfkovanje
junafhko vojfkujefb ; in lahko ti bo to krepolt sadobiti,
ako pohlevno Boga sanjo prolifh, in premifhlujefh nev-
tolashlivi ferd in togoto, trop in kerdelo fovrashnikov,
nafprot pa nefkbnzhno dobroto in Ijubesen bdshjo proti
tebi in trumo nebefhkih Angelov in ^Svetnikov, ki ne-
prenehama sa naf Boga profijo in fe s’ nami vojfkujejo,
je veliko mozhnejfhi.

Od tega premifbljevanja unete fo nefhtevilne ofebe
flabiga shenfkiga fpola vfo mozh in modroft tega Cve¬
ta, vfe napade in fkufhnjave mefa in vfo peklenfko
sldbo premagale.

Nikar fe pa ne vftrafhi, ko bi fe tebi tudi dosde-
valo, de fe fovrashnikov boj bolj in bolj uneina in umo-
shi, in de bo zelo tvoje shivlenje terpel, in bi fe ti od
vlih Hrani drusiganizh, kot pafti, obetali ne moglo; dokler
sunej tega, kar fino she djali, ti vediti gre, de vfa mozh
in svijazhnott nafhih sopernikov le per nafhirn nebefli-
kim vojfhaku o bilo ji, sa kleriga zbali 1'e vojfkujemo,
in kteri, ker naf nesrezheno ljubi in farn naf v’ boj lili,
nikdar perpuftiti ne more, de b’ naf fovrashnik pof h-
kodoval, temuzh fe fam sa naf vojf kuje, in nam v’ naf h
vezhi prid fovraslmika podvershe, zhe bi li tudi fledni
dan naf biga shivlenja bilo.

47

To lamo je tvoja dolshnofi, de fe moshko vojfku-
jefh; in ko bi tudi vezhkrat ranjen vtegnil biti, vun-
der nikoli ne saganjaj oroshja od febe, tudi vari fe vfe-
lej fhpolljiviga bega.

De fe pa napofled junafbko vojfkujefli, nikar ne
posabi, de fe lega boja nikoli ogniti ne moremo, in
de, kdor fe ne vojfkuje, mora biti ujet ali pa na metin
mertev obleshali. Tudi imafli 1" fovrasbniki opravili,
ki fo polni napuha in nevtolashlive jese do naf, in nik¬
dar mira in savelja od njih upati ni.

16. POGLAVJE.

De vojak Kriftufov sjutrej rano slie na bori-
fhu biti mora,

Pervo delo sjutrej, ko fe sbudifh, je, de »'duhov¬
nimi ozhrni okrog febe pogledafli, in fe v fredi od
fovraslmikov obdaniga Hana miflifh; kjer je dana ne-
fpreminljiva podava, ali l‘e vojfkovati, ali pa sa vfelej
shivlenje pulliti.

In mil'li li, de vidifh v’ tem danu na eni Hrani tilti-
ga sopernika in hudobno nagnenje ordslijeno pred fabo,
ktere li premagovali fklenil, ki fo namenili te raniti,
in ti shivlenje useti. Mifli (i dalje de vidifh na defni
Hrani Jesufa Krillufa, fvojiga kerpkiga vajvoda, f’
fv oj o preblasbeno Materjo, llivizo Marijo, sdrusheno
f’ fvdjim divifhkim sheninam Joshefam, ki fo obdani
s’ nefbtevilnirn kerdelam Angelov in Svetnikov, fv.
Verhangela Mihela pred njimi; — na levi Hrani pa pe-

48

klenfkiga smaja f’ fvojo derhaljo, ki tvojo svano hudo
ftraft fpodbadajo, in te nagibajo vanjo pervoliti.

In dosdeva naj fe ti tudi tako reko/,h, de flifhifh
glaf fvojiga Angela varha, ki le takole nagovarja:

Boriti fe morafh danf f’ tem in drugimi 1'vdjimi
fovrashniki. Ne boj fe, in po nobeni ženi naj ti ne vpade
ferze. Tudi ne odftopaj is bralni, ali savolj drusih ziilo-
vefbkib osorov; le poglej, Golpod nafli Bog, tvoj vaj-
voda f' zelo velizbanfko trumo tebi na Brani Boji; in
fe sh’ njimi soper tvoje fovrasbnike vojfkuje, in ne bo
nikdar perpuBil, de bi te s’ mozbjo ali svijazho prema¬
gali. Bodi tedej Banoviten, in Bori li lilo in prenafbaj
pogumno vojfkni trud, ki ga bofb v’ satiru tebe vzba-
fih obzbutil. Klizlii pogofio is dna fvojiga ferza in profi
Gofpoda, preblago Divizo Marijo in vle .Svetnike, in
bres dvojbe bofh smagal. ( Si morebiti f lab in liudiga
navajen; fo tvoji fovrashniki mozhni m jih je veliko,
osri fe v’ nebo in mifli, de veliko pomdzbkov ima tudi
tifli, ki te je vBvaril in odrefbil; in bres vle enakofti
in mere mozhnejfbije tvoj Bog. Mozbnejf bi je njego¬
va volja te ref hit £, kakor pak volja fovraslmika te po¬
gubiti. Vojfktij fe tedej, in ne vBrafhi fe vojfkuib tesbav,
ker is tega truda in lile, f’ kterimi fe tvojim hudobnim
nagibam oBavljafb in is dela soper slozbeBe (hudobne)
navadeisvira smaga in tifli velik saklad, f kterim fi
vezimo nebefhko kraljeflvo odkuplnjemo in dufho fvojo
s’ Boffam edinimo.

Sazbni fe boriti v’ imenu Gofpoda, oborosbjen s’
orosbjem nesaupa v’ fe, saupa v' Boga, molitve in fvete
vade. Poklizhi tedej tiftiga fovraslmika, in tifle fvoje
grefbne nagibe v’ boj, kteri li ]»o sgor rezbenim redu
premagovati namenil, idi sdej s’ vporam, sd»j s’ oflu-

49

dam, sdaj s’ nafprotlivimi krepoftnimi djanji nadnje in
neprenehama fmertno jih rani, de Gofpodu dopadefii, ki
f’ zelo fvojo isvelizhanfko zerkevjo per tvojim boju Hoji.

Spet rezhem, de ne boj fe vojfkniga truda, in pre-
mifli dolshnoft, ki nam je vfim naloshena, flusliiti Bo¬
gu in inu dopalli, kakor tudi potrebo vojfkovati fe;
ker nikdar is tega boja bres fmertnih ran in sgube
shivlenja beshati ne moremo. She vezli ti povem. H6-
tel naj bi tudi nesveltno Gofpoda sapuftiti in fvetu in
flajem mefa fe vdati, bi vunder v’ fvojo framoto po-
liljen bil s’ mnogimi in mnogimi slollmi vojfko imeti,
de bi fe pogofto tvoje zlielo potilo, in tvoje ferze
fmertne teshave prenafhati moglo.

Le pomifli, kako bedallo bi bilo, slofti, trude in
dela fi nakopavati, ki fo vezhi nadloge, in fmert na-
shenejo, ktera nobeniga konza nima, in pred tiftim te-
shavam beshati, ki naglo minejo in naf v’ vezhno in
nefkonzhno shivlenje peljajo, in nam na veke Boga
vshivati ftore.

l®'*  POGLAVJE.

Od reda v’ boji soper fvoje grefhne ftrafti.

Grosno potrebno je red posnati, kteriga fe v’ te
vojfki dershati moramo, de bi fe fpodobno, ne pa nepre-
mifhljeno ali po navadi, vojfkovali, kakor mnogi, ki
v' fvfljo fhkodo to delajo.

Ta red tedej, soper fv6je fovrashnike in huddbne
nagiba vojfko imeti, v’ tem obftoji, de fe v’ fvoje fer¬
ze saprefh, in natanjko preifhefh, ktere mifli in na-

4

50

gibi v’ njem gofpodarijo, in ktera itraft ga pofebno
mori, in potem vsami ordshje pofebno soper tifte, in
loti fe boja.

Perpeti nej fe ti pa, de bi drugi fovrashniki na¬
te planili, fe viinder le f’ tittiin vojfknj, ki fe te v’
prizhijozhiin zhafu lotuje, potem fe poverili preže
nasaj v’ poglavitni boj.

IS* POGLAVJE.

Kako je nagle ftraflne obutle ali gibe
bersduti treba.

Ako naglih sabavljivih prigodov, in drusili so-
pernolt nili fhe poterpeshljivo prenafbati navajen, bo¬
di, defe jih navadifh, fkerben, jih previditi, in bolj
in bolj po njih hrepeneti, in perzhakuj jih f ’ perprav-
ljenim ferzam.

De jih pa previdifh, premifhluj natanko laftnoft
fvojih flraft, tudi ofebe in kraje, f’ kterimi v’ zaker
hedifh, ali kjer prebivafh; in tako bofh samogel fpos-
nati, kaj soperniga bi fe ti nakljuzhiti vtegnilo.

Naj bi fe ti tudi kteri krat kej drusiga neperjet-
niga perpetilo, zhefar fe nadjal nifi, fe tudi sunej
pomozhi, k’ jo f’ tem sadobifh, de fvojiga duha tu¬
di sa druge teshave perpravljafh, takole obnafhati rabi.

Bersh, ko perve mahe sabav ali drusih brit-
koil obzhutifh, savedi fe in filama vsdvigni k’
Bogu fvoje ferze, in premifli v’ tem njegovo neisre-
zheno dobroto in ljubesen proti tebi, v’ kteri on tebi
te slofti pofhilja, de fe savolj njegove ljubesni te-

51

shave terpeti, fe bolj in bolj sli’ njim sediniti
nzhirh. In zhe fi preprizhan, kako grosno je to per-
jetno Bogu, de jib poterpifh, fdi v' fe in pofvari fe
rekozh: »Sakaj fe branim nek tega krisha, ki mi ga
ni ta ali lini, temuzh fam nebefhki Ozhe poflal?”
Potem fe h’ krishu oberni, objami ga, kolikor ti ga
je mogozhe poterpeshljivo in pohlevno, rekozh: „0 krish,
ki mi ga je boshja previdnoft, preden fim bil, per-
pravila! O krish, poflajflian po fladki ljubesni moji-
ga krishaniga lsvelizharja, fprejmi me in safadi me
nafe, de fe sa vfelej tiftimu darujemj, ki me je umi-
raje na tebi odrefhel!”

Ko bi te pa koj od sazhetka Itraft tako smami-
la, de bi ne mogel fvdjiga ferza k’ Bogu povsdvi-
gniti, ker fe she ravno ranjeniga zbntifh, fe vunder
le tako obnafhaj, kakor de bi fhe ranjen ne bil.

Mar boljfhi pomozhik pa, kader naglo duh sa-
kipi, je, de fe rano vsroki odpravijo, is kterih nag-
loft isvira. Ako zhutifh poftavim, de nagnjenje do
kake rezili tvoje ferze po navadi fkali, bersh ko bi
fe govorilo od nje, je perpomozhik, te napaki vklju-
bovati, de naguenje v’ neinar fpuftifh.

Mifo pa kake rezili, temuzh kaki zhlovek tvojiga
ferda vsrok, kteri, ki ga terpeti ne morefh, te
per vfim, kar pozhne, drashi in kazili, je pofeben
pomozhik, de ga rad imeti in ljubiti voljo nagibafh,
ki ni le Hvar kakor ti, ktero je vfigamogozhna roka
boshje isobrasila in ravno tifta boshja kri odrefhila,
ampak ti tudi (ako voljno poterpifh) perloshnoft da-
ja, fvojimu boshjimu Gofpodu podoben bivati, ki je
ljubesnjiv in dober do viih.

4 *

52

19. POGLAVJE.

Kako fe je soper poshelenje mefu bojevati treba.

Soper mefeno poshelenje fe je vfe drugazlii, ka¬
kor pak soper druge ftrafti vojfkovati.

De fe pa fpodobno vojfkujefh, morafli trojni
zhaf pred ozhmi imeti:

1. Zhaf pred fkufhnjavo.

2. Zlias v’ fkufhnjavi, in

3. Zhaf po fkufhnjavi.

Pred fkufhnjavo fe f’prilikami vojfkuj, iskterih
fkufhnjave isvirajo.

Pervizh fe ne fmefh predersno f’ to hudobijo
boriti, ampak kolikor koli ti je mogozhe fleherne
prilike ali ofebe fe ogibljevati, ki bi ti fhe toko ma¬
lo nevarna biti vtegnila.

4 Si pa pofiljen fe v’ perloshnott podati, ali f ’ kte-;
rimi ofebami govoriti, naj fe to hitro in kar je mo-
gozhe f’ framoshljivim fpof litovanjem in ersnim obrasam
sgodi; govori tudi bolj ojftro, in vari fe prevelike
fladkofti in mehkote.

Ne saupaj li nizh, ako tudi v’ tem zhafu nizh
ne obzhutifh, in tudi dolgo zhafa v’ takfhni drufhni
nikoli nobenih nefpodobnih nagibov obzhutil ne bil,
k6r ta peklenfka ftraft v’ eni uri vezhi fhkodo napravi,
kar vezli let ni ftorila; doftikrat fkrivoj fvoje mreshe,
(lavi, in toliko vezhi fhkodo in hujfhirane ftori, koli¬
kor bolj fe perlisuje, in manj ko fe nanjo porajta, de
bi nevarna biti vtegnila.

De fe je doftikrat veliko vezh bati, (kar nam od
nekdaj perloshnofti shivo fprizhujejo) ker fe pezhanje

53

s’ drugim fpolam pod krovam prašnih isgovorov perpu-
fhenih vsrokov ponavlja, poftavim f’ shlahto, ali savolj
dolshne perljudnofti, ali fpofhtovanja krepofti, ki jo
kdo blagi nad fabo ima. V’ takfhno vedno in nefpa-
metno pezhanjefe fzhafama ftrupena posheljivoftvgnesdi,
tiho in nezhutno okrog febe shari, slese v’ dufhne
mosgove, pamet bolj in bolj oflepi, de fe napofled nar
vezhih nevarnolt, saljubljenih pogledov in vflaflnih be-
fedi eden per drugim ne porajta, in tako predomazhi
drugi s’ drugim v’ pogubo, ali pa vunder v’ ftrafhne in
teshke fkufhnjave salomaftijo.

Satorej ti pa sopet povem, beshi! ker flab fi,
in hudimu grosnopodvershen. Ne sidaj nato, deli rofau
poln dobre vlage, terdne volje, in perpravljen rajfhi um¬
reti , kakor pak Stvarnika shaliti; ker v’ pogoltnim pe-
zhanji rofize dobre volje fzhafama od tega ognja do
konza pofahnejo, in ko fmo fi nar manj vfvefti, fe ne-
zhiftiga ognja mozh tako vkrepi, de fe na shlahto, per-
jasnoft, ftrah boshji ali pofhlenje, shivlenje, tudi na
vezhne fhtrafe v’ pekli ne porajta. Sato beshi, beshi,
ako nozhefh premagan, vjet in .umorjen biti.

Drugizh vari fe, toge ali Ien6be, zhuj in pasi na
mifli in dela, ki fo tvojimu ftanu fpodobne.

Tretizh, ne nafprotvaj fvojim fprednikain, ampak
rad jih ubogaj, hitro opravi, kar ti naloshe; narljub-
fhi naj ti bo pa vfe tifto, kar te ponishuje, in kar je
tvoji volji in tvojimu nagnjenju nafprot.

Zhetertizh, fvojiga blishniga nikoli predersno ne
fodi, pofebno v’ osoru te fkrune; in naj bi tudi ozhitno
bil padel, imej ufmilenje sh’ njim, ne zherti ga in ne revkaj
nad njim, ampak modruj fe nadptujo fhkodo; glej fe po-
nishovati in fvoje flabofti fposnavati, ker prah fi, per-

54

blishuj fe k’ Bogu v’ molitvah, in fkerbnejfhi od popred
fe vari pred vliin pojdashtvam s’drugim fpolam, in
boj fe tudi fenze nevarnofti.

( Si pa predersen blishniga loditi in sanizhovati,
te bo Bog v’ tvojo fhkodo fpreobernil in perpuftil v’
enako pomoto sabrefti, de fvojo hololt (napuh) fposnafh,
in sa obe fkruni ii vrazha poifhefh.

Zhe pa tudi ne padefh in fvoje predersnodi ne
fpreobernefh, vedi, de v’ grosno nevarnim Itanu tizhifh.

Petizh in sadnizh fe fkerbno varuj, de ko bi po-
Itavim kake duhovne darove ali fladkodi duhovne to-
lashbe v’ febi obzhutil, fe ne preofhabifh in fi nezhi-
merno ne dopadefh, ali fi domifhlujefh kej pofebniga
biti, de ti je sopernik preflab, fe f’ teboj pofkufiti,
ker fe ti dosdeva, de ti je popolno ognufen, oftuden in
sanizhljiv. .Si v’ tem nepreviden, vtegnefh kmalo pafti.

Ob zhafu fkufhnjave premifhiuj, zhe fo snotranji
ali sunanji vsroki nje isvirik.

Unanji vsroki neframnolti fo radovedne ozhi in
ufhefa, prehola nofha oblek, pojdashtvo in kramljanje,
ktera v’ nezhiftoft napeluje.

Pomozhki soper takfhne permere je pofhtenoft
in framoshljivoft, ktera v’ tem obftoji, de nozhefh ne
viditi ne flifhati, kar v’ to hudobijo napeluje, in napo-
fled beg, kar fino she sgorej omenili.

Notranje fkufhnjave isvirajo is obzhutljivofti telefa
ali is mifl in domifhljevanj duha, ki is nafhih hudih na¬
vad isvirajo, ali pa tudi is fheptanja hudizha.

Obzhutlivoft shivota je treba s’ podam, bizhenjem,
shimniki, zhujenjem in drugimi pokorili moriti, ktere
pa vunder rasumno in is pokorfhine rabi.

55

Kar mifli sadene, isvirajonaj she od koder hozhejo,
imej tele pomozhke:

Pridnoit, in mnoge, flehernimu ftanu permerjene

dela.

Molitev inpremifhljevanje. Pervo takole opravljaj:

Zhutifh, de, zhe tudipregrefhnemifli fhe ne, viin-
der fe pa njih predpofli blishejo, nagni hitro fvojiga
duha h’ krishenimu Isvelizharju, rekozh: »Moj Jesuf,
o prefladki Jesuf, pomagaj mi hitro, de me fovrashnik
ne premaga.

Vzhalih je tudi dobro krish objeti, na kterim Isve-
lizharjeva podoba vifi, kufhovati poboshno rane nje¬
govih fvetih nog in is ljubesni sdihovati: »O neprezen-
jene rane, ranite viinder to revno in neframno ferze
de vaf ne rasshali P

V’ sadevu premifhljevanja ob zhafu fkufhnjav k’
nezhifioHi, ne shelim, de bi kake pofebne naiike, ktere
mnogotere bukve v’ pomozh soper te fkufhnjave per-
porozhajo, premifhljeval; de bi poftavim premifhljeval
neframnoll te fkrune, nefitoft in britkoft, k’jo v’ febi
ima, nevarnoft, premoshenja sapravo, sgubo shivlenja,
pofhtenja i. t. d. fi pred ozhi flavil. Ker te premifhlje¬
vanja nifo vfelej fpodobni perpoinozhki, neframne
fkufhnjave odganjati; pazh de fhe fhkodljive bi biti
vtegnile; ko bi fe tudi od ene Hrani takfhne mifli is
fpomina isbijale, bi viinder na drugi Hrani v’ nevarnoHi
bil, v’nezhiHih flajali fe rasvefeljevati in vanje pervo-
liti. Nar boljfhi tedej je, ogibljevati fe takfhnih, zhe
tudi te flrafli nafprotnih rezhi, ktere duhu neframne po¬
dobe nanafhajo.

Tvoje premifhljevanje nej bo tedej le v’ shivlenj
in britkim terplenji krishaniga Isvelizharja.

56

Ko bi te pa tudi, (kar je lahko mogozhe) med tein
premifhjevanjem tvoji volji nafprot, hujfhi ko fiz er ne-
fpodobne fkufhnjave napadele, ne bodi satd nepoko-
jn, tudi ne odjenjuj premifhljevati, de bi jih s’ iilo od¬
ganjal, ampak bodi kolikor, ti je nar bolj mogozhe Ita-
noviten v’ fvdjiin preinifhljevanji, natakfhne mifli pa to¬
liko porajtaj, kakor de bi jih ne bilo. Ker boljfhiga
nizh ni soper nezhilte fkufhnjave, nej she natifkajo,
kakor hozlijo hudo.

.Skleni napofled tako ali enako fvoje premifhlje-
vanje: »llefhi me, o moj .Stvarnik in Odrefhenik! od
mojih fovrashnikov savolj zhalii Tvojiga fvetiga ter-
plenja in Tvoje neisrezhene dobrotein  potem fhe v’mi-
fel nejemli vezli te ItraRi, Jter tudi njeni fpomin je nevarn.

Tudi ne preperaj. fe f’ takfhnimi fkufhnjavami,
zhe ti pervolil vanje ali ne; ko bi fe tudi tebi po vi-
desu prav dosdevalo, je viinder le f lepotija fovrashnika, ki
fe persadeva, te v’ nepokoj, obup in maloferzhnoft per-
praviti; ali te pa v’takfhnim tuhtanju sadershati sheli,
de bi nasadnje v’ flaje pervolil.

Ako v’ te fkufhnjavi pervoljenje ni prav ozhitno,
je »adoftij de vfe ob kratkim fvojimu fpovedniku po-
vefh, Oftani per njegovih befedah in ne jemli jih vezh
v’ fpomin. Povej pa vfelej tako raslozhno, de fpoved-
nik tvoje mifli natanko fposna, in vari fe is ftraha ali
framoshljivotli kej satajiti.

Zhe nam je per vfakim snotranjim boju po-
nishnofti treba, de fovrashnika smagamo, fe nam
je fofebno v’ tem boju veliko bolj ponishevati, ker je
fkorej vfelej ta ftraft kasen napuha.

Je zhaf fkufhnjav minil, ne bodi nefkerben, ko bi
fe ti tudi dosdevalo, de ti sdej proft in pred njimi v’

57

savetju, — glej, de fe bofh vfiga ogibal kar nezhilte
fkufhnjave v’tvojim duhu budi, ko bi fe ti tudi pos-
devalo, de imafh dober namen, fvete vsroke druga-
zhi ftoriti, ker flepotija je to nafhe fkashene natore
in mreslia nafhiga savltiga fovrasbnika , ki fe v’ an¬
gela, fvetlobe fpremeni, naf v’ tamo povesniti.

30. POGLAVJE.

Od boja soper togo ali lenobo.

De v’ revno fuslinoft lenobe ne slesefli, ki bi te
v’ boji na potu popolnofti opoverala, in tudi v’ roke
tvojih fovraslinikov fpravila, imej tedej fkerb vfake rado-
vednofti in ljubesni do zbafnihrezili fe ogibati, nizh
manj pa tudi vfaziga dela, ki fe f’ tvojim ftauam
ne ftrinja.

Potem fe krepko persadevaj, de fe po vfakim
dobrim vdihovanji in flehernim vkasu fvojih predzov
natanko obnafhafh, in vfe takrat in tako fpolnujefh,
kakor jim dopade. V’ tem nikdar nizh ne odlafhaj^
ker pervi odlog po navadi v’ drusiga, drugi v’ treti-
ga in tako dalje sa feboj vlezhe, in naf hi pozlmtki
rajfhi sadnim, ko pervim odjenjujejo, ker fo she
svabljeni in odvefelja, k’ fo ga okufili, vjeti; sato fe
pa potlej dobro delo, ali preposno perzhne, ali pa do
konza opulll.

In tako fe zhl6vek pomalim lenobe pervadi, kte-
ra naf potlej tako oflepl, de ob zliafu, kader leniga
pafemo, fklepamo, drugi pot fkerbni in pridni bitij

58

kerfhe le potlej f’ framoto fposnamo, kako sanikarni
in nemarni fino bili dnsdaj.

Ta gerda ftraft vfe rezili rada f’ fvojim ftrupam
prevsame, tudi nain voljo okusili in flori, de fe zlilo-
vek dela ogiblje; f lepi mozb fpasnanja, de ne vidi,
kako nezhimern in prašen je fklep, fhe le v’ priho-
dno naglo in pridno ftoriti, kar bi sdaj ftoriti imeli,
in prostovoljno opufhemo in na drugi zhaf odmikujemo.

Tudi ni sadofti, de dobro, kar ii ftoriti dolshan,
naglo ftorifh, ampak stori to v’ fpodobnim zliafii, in
kakor okolfhine in laftnoft dela terjajo, flori ffpodob-
no fkerbjo, de delo, kar jemogozbe, fvojo popolnoft dobi.

Ni pridnoft, ampak grosna lenoba, zlie fe delo
pred pravim zhafam opravlja, in de bi fe ga jader-
no snebil, bres premiflika, je prav ftorjeno ali ne;
de bi potem losliej leniga pafel, kar fi she popred
v’ duhu omenil, ki fi naglo fvoje delo opravil.

Ta žela hudobija is tega isvira, ker imenitne
žene dobriga dela premalo zhlovek prevdari, kteriga
ob pravim zhafu in f’ takflmim duham opravljati gre,
ki je popolnama fklenil, vfe trude in teshe prema¬
gati ktere ftratt toge novakam dulidvniga boja nava¬
dno pred ozlii ftavi.

Premifli pogofto tedej, de edini sdildej ferza k’
Bogu, edini pokleklej f’ koleni na tla v’ zhaft boshjo
prefeslie vfe bogaftva zeliga fveta, in de kolikor krat-
koli farni febi in fvojim grefhnim nagibam lilo ftoriino,
fveti Angeli nafbim dufham zlieftitlivi veniz is nebef
nanafliajo, in Gofpod lenim pomalim gnade odmika
ki jim jih je popred fkasoval, pridnim jih pa mno-
slii, de bi jih potem v’ fvoje nebefliko vefelje perpe-
ljal. Ako ne zliutifh v’ sazlietku v’ febi toliko mozbi,

59

de bi trude in teslie jakoferzlmo premagoval, fi jih
konzhama v’duhu tako lahko pred ozhi ftavi, de fe ti ne
bodo, kakor po nevadi lenuham, grosne teshke dosdevale.

Se kake zhednofti pervaditi, fe ti bo doftikrat
uriti, in vezli dni kako delo opravljati treba, fovrash-
uiki bodo mogozhni in njih fhtevilo fe ti veliko dos¬
devalo, ki fe vojfkujejo f’ tabo. Obttduj sdej djanja
krepofti, kakor de bi jih veliko treba ne bilo, in
kakor de bi ti malo opraviti bilo, in vojf kuj fe sdej
le s’ enim fovrashnikam ravno tako, kakor de bi s’
vezhimi opraviti ne imel, in iizer f’ terdnim saupam
v’ boshjo pomozh, de fe od vfih fovrashnikov kerp-
kejfhiga zhutifh. Zhe fe bosh tako obnafbal, bo le¬
noba pomalim obmozh, in perpravljalfebofh, de bodona-
fprotljive zhednofti k’ tebi potegnile in per tebi prebivale.

To tudi od molitve velja. Vzhalih bo tvoja vaja
zelo uro snotranje molitve potrebovala, in tefhko bo
to tvoji lenobi prihajalo. Obnafhaj fe pa vunder tako,
kakor de bi ti le eno farno zhetert lire moliti bilo, in
lahko ti bo, is zhetert ure v’ drugo, in dalje moliti.

Obhaja naj te pa med tem drugo zhetert ure ali
dalje fhe moliti velika nejevolja ali teshava, odjenjaj sa
en zhafiks’ molitvijo, de fe nejevolji ognefh, in potem
sazhni sopet moliti.

Tako, fe je tudi per rdkodelih obnafhati, ko bi
fe pergodilo, de bi obilf hniga dela pril’lilo, in fe tvoji
lenobi to veliko in tako tesliko dosdevalo, de bi te
vfiga omamilo. Loti fe pa vunder saftran lega s’ ja¬
kim in pokojnim ferzam tako eniga dela, kakor de bi
le s’ enim farnim opraviti bilo, in zhe fe pridno ob-
nafhafh, bofli vfe s’ veliko manjfhim trudam opravil,
kakor fe je tvoji lenobi dosdevalo.

60

Se pa ne obnafhafh tako, in fe trudam in te-
sh a vam, ktere fe tebi vfprot itavijo , ne vftavljafh, te
bo ftraft lenobe tako pod fe fpravila, de te bodo trudi
in teshave, ktere fo od sazhetka s’ vajo fklenjene, ne
le prizhijozhe, temuzh tudi prihodne te tako s’ nujo
in ftraham vedno navdajale in s’ vojfko fovraslmika
ftrafhile, de fe ti bo dosdevalo, de ti kdo sa lterb-
tam Hoji, Itrafhne butare naklada; in bofh v’ fredi
pokoja nepokojn.

Vedi pa zlies to, moj fin! de ta ftraft f’ fvdjitn
fkritim ftrupam, ne le perve in mizhne koreninze, is
kteriii navade krepoft israfhajo, pomalim satare, te¬
muzh tudi okoreninjene she sadufhi! Kakor klik iz
ali lefojed Ief isgrise, tako ta ftraft vfe mosgove du-
hovniga sltivlenja 1‘konzha, in flehernimu zbloveku,
pofebno tiftimu, ki fe duhovno shiveti trudi, peklenfki
angel mreslio naftavlja.

Zbuj tedej, ntoli in flori dobro, in ne mifli fhe le
nitke prefti sa shenltno oblekizo, kader bi bilo she
treba fe sh'njo oblezhi, in iti slieninu nafprot.

Mifli fleherni dan, de kdor ti je jutro dodelil,
ti vezhera ne obeta, in kdor ti je vezher doshiveli
perpuftil, ti jutra morebiti vezli ne bo dal. Obra-
zliaj tedej rninutize fhleherne ure po boslijiin dopa-
denji, in kakor de bi sate nizh vezli zliafa nebilo; fo-
febno ker bofh sa vfaki hip fvojiga shivlenja teshak
odgovor dajal.

S’ opominain f klenem, de fi fleherni dan sgu-
bleniga mifli, (ko bi fhe toliko dobriga ftoril) zhe
nifi v’ tiftim vezhkrat fvojiga hudobniga nagnijenja
in laftne volje premagal, in fe Golpodu sa njegove
dobrote sahvalil, pofebno sa dobroto njegoviga brit-

61

ki ga terplenja, kteriga je on is ljubesni do tebe pre-
terpel, in sa njegovo ozhetovfko in ljubo kasen, de
te je gnade vredniga flori!, te s’neprezenjenim sakla-
dam nekterih nadlog obogateti.

21. POGLAVJE.

Od vlade sunanjih pozhutkov, in kako nej naf
v’ duhu Bogd premifhljevati vpelujejo.

Veliko fkerb morafh imeti in vedno fe uriti, de
fvoje sunanje pozhutke vladafh in vredujafh; ker vfe
prenagnjena je nafha fpridena natora fe rasvefeljevati
in flaje vshivati. In ker jih farna od febe dofezhi ne
more, fe sunanjih pozhutkov, kakor fvojili poflov in
natorfkiga orodja pofhlushi, njim fpodobne rezili nafe
vlezhi, in vtifne potem duflii njih podobe; pozhimur
vefelje prihaja, ktero savolj shlahle posheljivofti s’
mefam, fe po vfih delih pozhutkov rasfhirja, kifojim
perjetne; is kteriga potlej sa dufho in truplo op-
zhina poguha nahaja, ki vfe okusili.

^hkodo fi flifhal, poflufhaj pomozhke.

^kerhno fe vari, in ne pulti fvojili pozhutkov pov-
fot fe palti, ne poflushi fe jih, kader le radoit ve¬
leva, ampak kader te kaki fveti namen, prid ali po¬
treba naganja. Nej bi fe pa, ki nili natanko nanje pa-
sil , delezh sgubili, saverni jih, in deni jih tako v’
red, de bodo, ki fo popred revni fuslini nezhimerne
fladnofti bili, sdaj od vfleherne rezili shlahtni rop
imeli, in ga fpet v’ dufho vpeljali, ki potem ona v’

62

fe sbrana perote fvoje snotranje mozhi odvihaje, fe
proti nebefam povsdvigne Boga premifhljevat, kar se
takole ftori.

Nejfe pred tvoje sunanjepozhutke kej, karfibodi po-
ftavi, lozbi v’ fvojih mif lili kar je duhovniga v’ tiftim,
in pomifli, de is febe nizli nima tiftiga, kar fe tvojim
pozhiitkam perkasuje; ampak de je vfe boshje roke de¬
lo, ki mu je f ’ fvojim nevidnim duham bitnoft, dobro¬
to, in lepoto in vfe dobro , kar nad fabo ima, dode¬
lil , in potem bodi vefel, de tvoj Bog, isvirik in sazhet-
nik, toliko in mnosih popolnoft prezhudno v’febi ima,
de vfe, kar na ftvareh popolniga vidimo, je le sliarik
njegove bosbje in nefkonzhne lepote.

Ako zhutifh, de li v’ shlahtnoft ali lepoto kake
ftvarl samaknjen, pomifli, de je sgoli nizli, vpri ozlii
fvojiga duha v’ nefkonzlmiga ( Stvarnika, ki je tukej
prizbijozh, in ji to shlahtno bitnoft dodelil, in v’ njemu
fe rasvefeljevaje, rezi: »O boshje in vfe ljubesni vredno
bifftvo, kako veliko je moje vefelje, de li fam nef-
konzhni isvirik vlili vftvarjenih rezhi! >>

Ravno tako ako drevefa, travo ali kaj drusiga ta-
ziga preinifblujefh, poglej s’ ozlimi fvojiga duha, de
sbivlenja in bitnolti, ktere imajo, nimajo od febe, am¬
pak le od tiftiga Duha, kteriga ne vidifh, in kteri jih
oshivluje, in rezi poftavim: »Glej to je pravo sbivlenje,
od kteriga, v’ k te rim in po kleriin vfe sliivi in rafte!
Opravo in sliivo vefelje mojiga lerza!”

Kader neumno sbivino vidifh, povsdvlgni fvojiga
duha k’ Bogu, ki jim je pozhutke, obzbulnoft in fe po
semlji gibati dodelil, rekozh: »O Bog, ki vfe rezili po
semlji premikafh, fi fam v’ febi nepremakliv, kako ko-
pernimod veliziga vefelja, de fi nefpreminliv in Rano vit S®

63

Mika naj te lepota kake ftvari, lozlii od vidniga
nevidno duhdvnoft, in premifli, de vfe,kar tebi od su-
nej dopade od nevidniga Duha is-liaja, ki je vfo vidno
lepoto vftvaril; in rezi vefelo: Glej potozhki fo to, ki
is tega vezhniga ftudenza isvirajo; kaplize fo tiltiga
neismerniga morja, ktero je polno nebef likih dobrot.
O kako pofkakljujejo vfe shilize mojiga ferza od pre-
blasheniga vefelja, kader fe fpomnim vezhnc, neismer-
ne lepote, isvirka in vsroka žele vltvarjene lepote! J>

Najdefh per drusih ljudeh dobroto * modrdlt, pra-
vizhnoft ali kako drugo krepčil, rčzi, in lozhi ravno
tako te krepčili 'v' duhu, fvojiniu Bogu: »O prebogata
saloga vfih zhednoft, kako obilno je moje vefelje, de
le od Tebe in po Tebi vfe dobro prihaja, de vfe, Tvo¬
jim boshjim popolnoftim, permerjeno, sgine kot nezhi-
merni nizh! Sahvalim fe Ti o Gofpdd! sa te in vfe druge
dobrote, ktere rnojimu blishnimu fkasujefh. Opomni
fe o Gofpod moje revfhine, kako mi je tč ali druge
krepčili filno potreba.”

Vsdigaje roke kaj ftoriti, pomifli, de Bog je sa-
zhetnik sazhetiga dela, in de drusiga nizh nili, kot nje¬
govo shivo orodje, in sdihni proti njemu rekozh: »Kako
veliko vefelje je, kteriga v’ ferzu obzhutim, o nar
vikfhi Gofpdd vfih rezili! Bres Tebe nikdar nizh ne sa-
morem; Ti fi pervi in pofebni mojfter vfih rezili! 8

Per jedi in pijazhi pomifli, de le fam Bog jim je
flaft in perjčtnoft dodelil, in rezi: »Vefela bodi moja
dufha! de kakor bres Boga nobenrga praviga vefelja
nimafh, fe le v’ njemu savolj vfih rezili rasvefeluj!»

Zhe ti kaj lepo difhi, ne ollajaj farno per lepi di-
1‘havi, ktero fi f’ poduham obzhutil, ampak povsdigni
fe v’ miflili h’ Gofpodu, od kteriga fleherna lepa di-

64

1'hava prihaja in v’ ferzhni tolaslibi zlies to rezi: Do¬
deli Gofpod! de kakor fe nad tem.rasvefelujem, ker
vfe perjetnofti is Tebe isvirajo, tako tudi moja dufha,
profta od vfiga vefelja fveta fe k’ Tebi povsdiguje,
naj fe pred Tabo, perjetni difliavi enako rasdifhava!“
4 Slifhif h kje kako vefelo musiko ali perjetno pe¬
tje povsdigni h’ Gofpodu fvojiga duha, rekozh: Kako
vefel fini o Gofpod moj Dog! Tvojih nefkonzhnih po-
polnoft , ktere v’ neprefeglivi edinofti, ne farno v’ Te¬
bi nebefhko foglafje delajo, ampak tudi v’ Angelih,
v’ nebelih in v’ vlili ftvareh fe prijetno in lepo ras-
glafhajo.«

33. POGLAVJE.

Kako nam pomagajo sunanje rezhi fvoje po-
zliutke vredovati, in vzhlovezhenje Jesufa Kri-
ftufa v’ fvetih fkrivnoftih lijegoviga sliivlenja
in terplenja premifhljevati.

Lihkar fmovidili, kako rezili, ktere f’ pozhutki
ohzhutimo, nafhiga duha k’ premifhljevanji Doga va¬
bijo , poflufhaj pa tudi, kako naf enake rezhi Jesufa
Kriftufa in fvete fkrivnolii njegoviga sliivlenja in ter¬
plenja v’ duhu premifhljevati nagibajo.

Vfe rezhi na fvetu naf lahko v’ to napelujejo,
ako, kakor fmo djali, nefkonzhniga Doga, ki jim
je vfo lepoto in imenitnoft dodelil, v’ njih premifhlu-
jemo , in is tega premifhljevati sazhnemo, kako velika

65

in neismerna je njegova dobrota, de fe je on, ki je
edini isvirik in Gofpod vlili vftvarjenih rezili, tako
neisrezheno ponishal, de je zlilovek podal, savoljo
zhloveka umeri in dopudil, de fo fe orodja njegovih
rok soper njega lpuntale in ga na krisli obelile.

Pofebno dobre fo nektere rezili, te fvete fkriv-
nodi pred notranje ozhi nafhiga duha vpeljevati; po-
davim tele: Oroshja, vervi, bizlii, debri, ternje, terf-
tje, sliebli, kladva in druge rezili, ktere fo orodja
bile njegoviga terplenja.

Revno danje naf opominja fhtalize in jafliz Go-
fpodovih ; desh, kervnih kapliz, ktere fo na voljfki
gori is prefvetiga telefa nafhiga Jsvelizharja kapale;
fkale, ktere morebiti premifhlujemo, tidih fkal, kte¬
re fo per njegovi frnerti pokale; semlja potrefa, ki
fe je takrat trelila; folnze tame, ktera jo je takrat
pokrivala; flednizh voda tide vode, ktera je is nje¬
gove fvete drani tekla. To tudi od drusih rezili velja.

Ako vino ali kako drugo pitje pokufhafh, fpom-
ni fe tidiga jedila in shelzha, f’ kterima fo lsveli-
zharja napajali. Kader fe oblazhifh fe fponini, de fe
je vezlina befeda v’ zhlovefhko mefd oblekla, de
bi te f’ fvojo boslijo natoro pokrila. Kader fe fla-
zliifh, imej Kridufa fvdjiga Gofpoda predozhmi, ki
je bil nag ih flezhen, bizhan in na krisli perbit.
Ako kje kaki krik ali ropot togotnih ljudi flifhifh,
fponini fe gnufobniga in trinoshkiga glafa: Krishaj ga,
krishaj ga!«

Kader ura bije, fpomni fe tidiga britkiga vtripa-
nja ferza, kteriga je Jesuf terpel, kader je na volj¬
fki gori savolj blishniga terplenja in frnerti otoshen

5

66

perhajal: ali pa mifli, de flifhifh prellraflino pokan¬
ja kladev, kader fo ga na krish perbijali.

Per fleherni perloshnofti; kader fe tebi ali dru¬
gim kaj shaloltniga ali britkiga pergodi, fe fpomni,
deje vfe nizh, zlie to s’ neismerno teshavo periner-
jafh, klero fta truplo in duflia tvojiga boshjiga lsve-
lizharja , na krishu imela.

23 .  POGLAVJE,

Od drngazhniga vrcdovanja fvojih pozliiilkov
po mnogih prilikah, v’ ktere sadenemo.

Vidi! li tedej , kako fe samore fvojiga duha k’
premifbljevanji Boga in vzhlovezhenja Jesufa Kriltufa
povsdigovati. V’ prizhijozhim poglavji bomo fbe dru¬
ge pomdzhke pokasali, kteri v’ mnogo premif hljevanje
vpelujejo, de po rasnim okufu dufh, tudi rasno pafho
imamo. To ne bo le priproftim, ampak tudi takim
ljudem, koriftilo, ki fo boljfhi rasumnolti in na potu
popolnofti she dalje prifhli; ker nifo vli ljudje enaki-
ga duha, in sa vifhji premifhljevanje smoshni.

4 Szer fe ti ni treba bati, de bi te ta velika mno¬
goterimi! mamila, ako rasumno in po fvetu fvojiga fpo-
vednika ravnafh, in ga, kakor jes miflim, ne le v’
teh, ampak tudi v’ drusili naukili, ktere bi fhe jest
tebi dajati vtegnil, ponislmo poflufhafh.

Per pogledu marfkterih minljivih rezhf, ktere
/vet tako grosno abrajta, vezhkrat njih malovredno!!

67

premifliluj, pa kaj v’ verfti s’ nebefhkim bogaflvam,
po kterim is zeliga ferza hrepeneti morafh, zeli fvet
sanizhevaje, jih ko hlato na ulizah ohrajlaj.

V’ fdlnze vsdigaje ozhi, pomifli, <le lepfhi in
fvetlejfhi je tvoja dnfha od njega, zhe v’ gnadi
hoshji shivifh, ako pak ne, je gerfhi in tamnejfhi od
zherniga pekla.

Ako s’ ozhmi fvdjiga teleta v’ nebefa pogledafli,
ktere te ko fhotor pokrivajo, idi s’ ozhmi fvdjiga
duha vnot svesdniga neha, fvdje rnifli tam na en kraj
vperaje, kteri ti je sa vezhno ltanovanje perpravljen,
ako na sernlji nedolshno shivifh.

Kader ptizhje ali drugo petje poflufhafh, povs-
digni fe v’ duhu k’petju nebefhkiga raja, kjer fe vezh¬
no aleluje glafi, in perferzhno prdii Gofpoda, de te
gnade vredniga flori, de hi ga s’ nehefhkimi duhovi
na veke zheitil.

Zlmtifh, de te lepota ftvari mika in veleli, po-
mifli, de fe peklenfka kazlia v’ nje prekriva, in te
vinoriti, ali pa raniti ilreshe, sato pa fe vsdigni re-
kozli: »O nesdnfhna kazlia, kako prekanjeno me
fkonzhati ifhefh!” Potem fe k’ Ilogu oherni, rekozh:
„Pozhefhen hodi Gofpdd, moj Bog! ki fi mi fo-
vrashnika fpasiti dal, in merefhil is njegovih ftrafh-
nih krempljev !’> ,

Jn od vahila k’ vefelju, pobegni k’ ranam kri-
shaniga Isvelizharja, polloj s’ duham per njih in
premif liluj, koliko je Gofpdd na fvdjim prefvetim
telefu lerpel, de hi te od greha odproftil, in ti ogrenil
flaje mefa.

,She drugi pomozhik tukej imafh, nevarno po-
sheljivoll pregnati, namrezh, de natanjko prevdarifh,

5  *

63

kaj bo po frnerti is lepote, po kteri sdaj tak greš¬
no medllfh.

Zhe fi na potu, poinifli, de fi per vlaki (lopinjzi
blishej fvoje frnerti.

Vidifli ptize po sraku leteli ali vodo hitro naprej
fhumeti, mifli, de tvoje shivlenjehitrejfbi h’ konzu besln'.

Kader fe filni vetrovi vsdigujejo, ali fe bllfka in
Itraflmo gromi, fpornni le llrafbniga fodniga dneva,
versi fe doli na kalena, moli in prdli Boga, de li
gnado in zltaf dodeli, de bi fe dobro perpraviti samo-
gel, pred njegovo velizbaftvo (topiti.

V’ rasnih permerah, ki bi te sadeti vtegnile, fe
takole uri: Ko bi te poltavim kaj bolelo, ali britkoft,
vrozhino ali inras, ali kaj drusiga terpel: vsdigni du¬
ha k’ vezlmi Golpodovi volji, kterimu je v’ tvoje is-
velizbanje dopadlo, de te nadloge, v’ tern zlrafu in po
te meri terpiflr; in vefeli fe ttad Ijubesnjo, ktero Bog
do tebe ima, in nad prilikami, de jih, mu fluslriti,
iinafh, rekozh: »Glej bdsbje dopadenje fe nad mano
sverfbuje, kije  od vekomej v’ fvoji ljubesni namenil,
de v’ tem zlrafu tesbave terpim! Vfelej in na veke
bodi mili in blagi Gofpod pozheflien ! !>

Se kaka dobra mifel v’ tvojim duhu sbudl, ober-
ni fe prezej k’ Bogu, in mifli, de on jo je v’ tebi
obudil, in sahvali le mu sanjo.

Berefb kdaj kake fvete bukve, premifli, de med
befedami Gofpoda vidifli, in fprejmi jih, kakor de bi
is uit Gofpodovih priflile.

Vidifli fveti krisb, premifli de je tvoj vojni krish,
ko bi ga sapultil, bi v’ oldalt grosovitiga fovrashnika
prifbel, ga pa nafledovaje, bofb s’obilnim ropam zhe-
Itilo flrel v’ nebefa.

69

Gledaje v’ preljubo podobo nebefhke Kraljize,
povsdigni k’ nje fvoje ferze, ki v’ fvelim raju kralju¬
je;'sahvali fe ji, deje vfelej perpravljena bila, voljo
tvojigaGofpoda fpolnovati, de je Isvelizharja fveta ro¬
dila, dojila in iskojila, in naf nikolj v’ nafhi duhov¬
ni vdjfki ne sapufti, in nam s’ gnadami in pomozhki
pomaga.

Podobe ^Svetnikov morafh tudi sa vojfkne tovar-
The imeti, kteri po viteshki sinagi fovrashnika, tebi
pot odperajo, fe junafhko vojfkovati, de bi njim ena¬
ko zheftitlivi veniz v’ nebelih sadobil.

Imej kje kako zerkev pred ozbmi, poleg dresi-
ga fvetiga premifbljevanja tudi to premifhluj, deje
tvoja dufha tempel boshji, in de ftanje boslije zhiilo
iu neofkrunjeno obraniti morafh. ■

Kader koli f’ tremi prenehleji sdravo Marijo svo-
niti flifhifh, premifhluj ob kratkim tele tri rezin,
ktere fe f’ fvetimi befedami iirinajo, in k' fe pred
fleherrio teh nebefhkih molitviz isgpvarjejo.

Per pervim prenehleji svona fe sahvali Bogu sa
tifto fporozhilo, kteriga je is nebef na semljo pofial,
in ki je sazhetik bil nafhiga isvelizhanja.

Per drugim fe rasvefeluj s’ Marijo Divizo nad
vifokoftjo, kteroje pofvoji pofebni ponishnoltidofegla.

Per tretim moli f’ preblasheno Divizo in s’ Verh-
angelam Gabrijelam, fpozheto boslije Dete.

Ne posabi per prenehleji svona fe s’ glavo f’
fpofhtovanjem perkloniti, fofebno per sadnim.

Te premifhljevanja, rasdelj ene po vfakitn pre¬
nehleji svona, fo tudi drugikrat vfelej dobre.

,Sp6dne pa, ktere fino sa vezher, jutro in opol¬
dan namenili, sadevajo terplenje nafhiga Gofpoda; ker

70

fpodobi fe, de fe pogofto fpornnujemo britkiga ter-
plenja, kteriga je preljuba Marija (pod krishem) ime¬
la, ako nehvaleshni nozhemo biti.

Svezher premifhluj veliko britkoft zhifte in bla¬
ge Divize, ktero je zelo tifto ndzh, nad kervavim
potam, vlovam na voljfki gori, »notranjimi in fkri-
timi teshavami fvcjiga ljubesniviga 4 Sina obzhutila.

Sjutrej obuduj ferze k’ ufmilenju de bo obzhutilo
njene tesliave, ktere je per krivi toshbi pred 1'ilatam
in Herodam, per obfoj v’ fmert in noflio krifha v’
Tvojim ferzu imela.

Opoldan premifhluj, kako je bilo ferze preshaloll-
ne matere per krishanji in fmerti nafhiga Gofpoda
prefunjeno, in kakfhino britkoft je obzhutila, kader
je njegovo fveto ftran fuliza prehodila.

Britkofti preblashene Divize premifhluj od zhe-
tertik-vezhera do fabotniga poldneva, zhe te pobosh-
noft naganja, ali pa sunanji vsroki napelujejo.

De pa ob kratkim fklenemo, kar ravnava sunan-
jih pozhutkov sadeva, te fhe opomnim, prav pofeb-
no zhujezhimu biti, de per vlili rezheh in permerah
nikoli od ljubesni ali Huda do njih, ampak le od edi¬
ne volje boshje vlezhen, Ijubifh ali ftudifh, kar Bog
hozhe, de Ijubifh ali ftudifh.

Szer te nifim teh rasnih pomozhkov, fvoje su-
nanje pozhutke vladovati, uzhil, de bi vef zhaf f’ tem
potratil, ker fzer vedno v’ferzu sbran, per Tvojim Go-
fpodu biti morafh, f’ pogoltnimi vajami fvoje fovra-
shnike in hude nagnjenja premagovati, in s' nafprot-
nimi zhednoftmi njim sopervati; ampak fim te sato
uzhil, de se bofli, kakor perloshnoft ali potreba od
tebe hozhe imeti, obnafhati vedil.

71

Ker malo fadu ima, ki fe s’ vajami preoblosbi,
ako bi tudi tille farne na febi fhe tako dobre bile,
ker ddftikrat v’ tem smola duha, laftna ljubesen, ne-
ilanovitnoft in mreslia fovraslmika fkrite leshe.

24 .  POGLAVJE.

Od bersdanja jesika.

Pofebne vlade in prav fkerbniga bersdanja pa
zhlovefhki jesik potrebuje, ker prenagnjen je zlilo-
vek, mu proltoft dajati, in od rezili govoriti, ki fe
njegovim pozhutkam perlegajo.

Shelja nesinerno kramljati, ima v’ nekaki prev-
setnoiti fvoj isvirik, v’ kteri li zhlovek veliko vediti
domifbluje. Ker farni febi v’ fvojih dosdevkih dopade-
mo , fe persade varno jih ponovljal i in s’  mnogimi ovin¬
ki drugim nuditi in prigovarjati, de bi jim f’ tein po-
kasali, de le per naf je fhola modrofti.

Slofti, ktere is pogoltniga kramljanja isvirajo, fe
ue dajo ob kratkim povedati.

Kvantanje je korenina lenobe, fprizhlej nevedno-
ili, in abote, duri obreke, hlapiz lashi in omerslik fve-
te in gorezhe poboshnofti.

Veliko shlabudranje je podneta pregrefhnili nagi¬
bov, ktera jesik budi, de loshej nefpamet kvanta.

Ne govori s’ ljudmi, ki te neradi poflufhajo, de
fe jim ne perfkutifh, pa tudi f’ takimi ne, ki ti ra¬
di ufhefa naftavljajo, de fa s’ befedami ne satelebafh.

72

Ne govori terdo in preglafno, ker oboje jegros-
no gerdo, napuli in nezhimernoft.

Nikoli ne govori od febe ali od fvojiga djanja,
tudi ne od fvoje shlahte, zhe te potreba ne lili, pa
tudi takrat ob kratkim in malo, kar je mogozhe.
t Se ti dosdeva, de kdo fam od febe prevezh govori,
mifli vunder dobro od njega, in ga ne pofnemaj sa-
to, ko bi tudi njegove befede rasodevale, de farniga
febe ponishuje in toshi.

Od fvojiga blishniga, in od vfiga, kar ga sade-
va govori manj ko je mogozhe, drugazh zhe je per-
loshnoft kaj ddbriga od njega povedati.

Govori rad od Boga, fofebno od njegove Ijubes-
ni in dobrote, pa tudi tukej bres ftraha nikoli, debi
tudi v’ tem ne sabredil, fhe rajfhi pa poflufhaj, zhe
kdo drugi od njega govori, in ohrani njegove befede
globoko v’ fvojim ferzu. Je pa pogovor od d rosili re¬
zili, naj njih glaf le tvoje ufhefa tiplja, duh tvoj naj
pa le per Bogu oftane. .Si pa permoran govorza pas-
Ijivo poflufhati, in mu odgovor dajati, vunder ne je-
njuj od zhafa do zliafa fvoje ferze k’ nebefam povs-
digovati, kjer tvoj Bog prebiva; premifhluj njegovo
nefk6nzhnoft, de on fvoje ozlii, v’ tvoje revo vedno
operte ima.

Dobro premifli, preden kaj govorifh, ker doftikrat
fe bofh preprizhal, deje dobro kako rezh sainolzhati;
karbofh, ako dobro prevdarifh, po govorjenji fposnal.

Molzhati, moj ljubi lin! je v’ duhovnim boji mozh-
no branilo in gotovo upanje smage.

Molk je perjatel tifiiga, ki nafe nizli, v’ Boga
pa zelo saupanje ftavi; hranilo je fvete molitve in go¬
tovi pomozhnik v’ krepčilih fe uriti.

73

De fe molzhanja navadifh, pomifli flikodljivofl in
nevarnoll prasniga kramljanja, in korill molzhanja, in
bo naj ti ljuba ta krepeli, in de fe je pervadifh, mol-
zlu' tudi takrat, ko bi mar biti dobro bilo govorili,
ako fe bres lallne in pluje fhkode molzhati da.

Dobro je tudi fe vfe drufhne in tovarfhije ogi¬
bati, in nameft tovarfhije ljudi, bodo Bog, angeli in
.Svetniki tvoji tovarfhi.

Ne posabi pa boja, f’ kterim opraviti imafh, in
vidi! bofh njegovo imenitnoft, de fe je treba prašnih
pogovorov ogibati.

25 .  POGLAVJE.

Kriflufov vojfhak, ki eri fe junafliko f’ fov-
rashniki vojfkovati shelt, fe mora smefhnjav
in nepokoja ferza po vfi mozhi ogibati.

Kakor je pa nafha dolshnoft, zhe fmo ferzhni
mir sgubiii, fe po vfi mozhi persadevati, de ga fpet
sadobimo, tako tudi nobena sloll fveta nam ga vseti
in podreti ne fme.

.Svoje grehe, fe ve de, britko obshaljevati mo¬
ramo, vunder pa mora ta shaloft mirna biti, kakor
fmo she vezlikrat popred govorili. Tako je tudi tre¬
ba bres nepokoja 1'erza pohlevno ufmilenje s’ vfakim
grefhnikam imeti, in njegove grehe vunder she v’
ferzu obshaljevati.

Druge teshave in britkdfti, poftavim: bolesni, ra¬
ne, fmert tudi nafhe blishne shlahte, naleslive kuge,

74

vojfke, dgenj in enake sloBi, akoravno fo nafiii na-
natori odurne, in fe jih fvel ogiblja, moramo f’
pomozhjo gnade bdshje ne le hoteli, ampak tudi ka¬
kor pravizhne fhibe hudobnih in priloshne prilike kre¬
pčil sa poboshne sa ljubo imeti, faj jih tudi Bog, kte-
riga voljo fpolnujemo, v’ tem osoru rad ima, de bi
vfe teshave in nadloge shivlenja s’ mirnim in pokoj¬
nim ferzam prenafhali. Veruj pa, de vfelej je nafh
nepokoj Bogu sopern, bo naj shekakorfhin hozhe,ker
je vfelej poln nepopolnoll, in is hudobne korenine na-
fhe laftne ljubesni prihaja.

Vedno tedej kaka sinoshnoft fvoje dufhe na flra-
shi imej, ktera, bersh ko kaj, kar bi tesmefhati ali
nepokojniga Boriti vtegnilo, fpasi, te sbudi, de v’
bran sa oroshje primefh, ktero fofčbno v’ premifhlje-
vanji obftojt, de vfe te in mnogotere druge nadloge,
zhe fe nam tudi nadloge dosdevajo, viinder nifo prave
nadloge; de nam ne samorejo refnizhnih dobrot od-
vseti, in de jih Bog is popred rezhenih dobrih, zhe
tudi nam nesnanih in 1'vetih vsrokov omeni in pofhilja.

Ako tedej po te vishi fvoje ferze per vfih tudi
fhe tako britkih nadlogah v’ miru in pokoju ohrani¬
mo , bomo samogli potem takim veliko dobriga Bori¬
ti, drugazh pa ne bo nafha vaja veliko, ali pa zhiBo
nizh koriBila. Nafhe ferze, zhe je nepokojno, ni le
savitimu fovraslmiku neprenehama ispoBavljeno, am¬
pak de v’ takim Banu tudi prave tiri in gotoviga po¬
ta krepoBi fposnati ne moremo.

Nafh sopernik, kterimu je ta mir grosno na-
fprot, k’ je Baja in delarniza fv. Duha sa nafhe ne-
fkonzhno isvelizhanja, fe perlisuje in nevtrudarna per-
sadeva nam ga podreti in nam rasne shelje, ktere fe

15

nam dobre in fvete dosdevajo, na uhe fhepta, kterih
golulija fe pa ravno v’ tem fposna, ker nam ferzhni
mir podero.

De fe pa taki veliki fhkodi ognefh, ne odperaj
vrat fvojiga ferza takim sbeljam, ktere je lirasha
tvoje pameti fpasila, preden jih proft od vfe laftiie Iju-
besni in volje Bogu v’ dar ne pernefefh , fvojo fle-
poto in nevednoft pred njim fposnafh in ga is ferza
prolifh, de bi te f’ fvojo gnado resfvetlil, debi fpos-
nati samogel, zhe fo shelje od Boga ali pa od tvoji-
ga sopernika prifhle. Zhes to pa tudi, ako je mogo-
zhe, fvojiga fpovednika sa fvet vprafhuj.

Pridejo naj pa tudi takfhne shelje od Boga, sa-
tiraj pa vimder v’ febi pred njih ispeljavo, fvojo nev-
zhakanoft; kar veliko bolj nafhe delo Bogu dopade,
pred kterim fe sateramo, kakor pak de bi ga v’ nag-
lofti posheljah opravljali; pa kaj, vzhafih nafhi sateri
Bogu bolj dopadejo, kakor pak dela.

Ako tedej potem takim odganjafh shelje, ktere
nifo dobre od febe, in dobrih pred satiram natorfkih
nagibov v’ djanji ne fpolnujefh, bofh fvoje ferze v’
tihoti in miru ohranil.

De pa fvoje ferze po vfi vishi mirno ohranifh,
ga morafh tudi pred nekakimi ozhitbami in grisi vefti
obvarovati, ktere vzhafih fovrashnik budi, ko bi fe
tebi tudi, ker te savolj nekterih pregrefhkov fhtra-
fuje, posdevalo, de od Boga is-bajajo. Is njih fadu
bofh fposnal, od kod fo.

Zhe te k’ ponishnofti napelujejo in k’ vezhi prid-
nofti v’ dobrih delih, in ti ne jemljejo saupa v’ Boga,
mifli, de is-hajajo od Boga, in sahvali fe mu sanje;
te pa omamijo, maloferzhniga, nesaupliviga, leniga

76

in pozhafniga v’ dobrim flore, fo gotovo od tvoji ga
fovrashnika priflile, nikar jih ne poflufhaj, ampak
uri fe dalje.

Sunej tega pa tudi vzhafih is flralni pred sdper-
nim nakljuzlibam poftaja nepokojno nafhe fcrze, de fe
te napzhnofti oguefli, dve rezili premifbluj.

Pervizh natnrezh prevdari in dobro premifli, ko¬
mu fo takfhne nakljuzbbe: ali duhu, ali pa laftni Iju-
besni in volji nafprot. ( Šo laftni volji in ljubesni, torej
tvojimu nar hujfhimu fovrafhniku nafprot, bi ne bilo
prav jih teshave imenovati; ampak imej jili sa pomdzli-
ke in gnade, ktere ti Bog pofhilja, in jih f’ hvalesh-
nim in vefelim ferzam fprejemaj.

4 So pa tvojimu duhu nafprot, ne sgubi torej po¬
koja ferza; v’ prihodnim poglavju liozbemo od tega
bolj uatanjko govoriti.

Drugo, na kar je gledati treba, v' tem obftoji
de fvoje ferze k’ Bogu povsdigujefh, de ti je vfe
fploli dobro, kar mila roka bdslije previdnofti zbes te
priti pulli', in drugazbne volje ne bodi, ker roka
bosbja je polna dobrot, ako fo tudi tebi takrat per-
krite.

£ 6 .  POGLAVJE.

Kaj nam je ftoriti, ako fino v’ duhovni vojf-
ki ranjeni biH?

( Se mar ranjeniga zbutifh, ker fl is flabofti ali
kdaj f’ pervoljenjem in hudobnofti v’ kako pomoto

77

sabredil, ne bodi sato maloferzhen in liepokojin, ain.
pak k’ Bogu fe oberni rekozh: »Glej o Gofpod, moj
Bog! kakorfhiu (im, tako fe vedem, faj drusiga, ka¬
kor napzhnolt, od mene ni upati.”

Poltoj sdej malo in prernifli kako malopriden
in sanizhljjv li; potem shalolt obiidi, de li Gofpoda ras-
slialil, in bres vfe smefhnjave, poglej s’ nejevoljo na
fvoje grefhne navade, polebno na tilto, kt.era je kri¬
va , de li grefhil.

Potlej rezi: » ( Saj tudi per tem bi ne bil oflal,
moj Bog! ko bi me Tvoja milolt ne bila varovala.”
In sdaj le sabvali Gofpodu, ljubi ga bolj od poprej,
in Itermi nad njegovo miloltjo, de t.i je, zbe tudi
rasshaljen od tebe, delno podal, de nili vnovizh sa¬
bredil.

Napofled f’ terduim saupanjern v’ njegovo milolt
rezi: »Delaj, o Gofpod! kakor fi fam na febi: odpil¬
iti mi, in ne do volji, de bi fe lozhil od Tebe, in ne
pobegni ob rnene, de Te fpet ne rasshalim!”

^Si ftoril tako, ne tuhtaj, ti je Bog odpuitil ali
ne, ker drusiga ni to, kakor napuh, nepokoj duha, sguba
zbafa in flepotija hudizha, ktere naf s’ mnogimi prašnimi k’
videsu dobrimi dosdevki f lepi. Sato fe boshjim rokam
profto isrozhi, in uri fe dalje v’ dobrim, kakor de
bi nikoli padel ne bil.

Pa ko bi tudi pogolto bil padel na dan in bi fe
ranil, ftori ravno tako, kakor lim ti lihkar povedal,
tudi ne s’ maujfhim saupam drugizb, tretizh, tako
sadni, ko pervi krat, in persadevaj li, fe bolj in bolj
sanizhovati, greli fovrashiti, varnifhiin previdnifhi biti.

Grosno slozhefti fovrashnik tako obnafhbo zher-
tl, nekaj, ker ve, de je taka vaja neisrezheno Bogu

78

perjetna; nekaj pa, ker v’ framoto po tiftim pride,
kteriga je prevari! popred. Pogofto fe ta savita kazlia
trudi, de fe uriti opufhamo , in doftikrat fe tudi
pergodi, de naf savolj nafhe sanikernofti in nemar-
nofti preflepi.

^e to tebi teshko vidi, flori fi tolikanj vezhi
filo, uri fe bolj in bolj, zhe tudi nifi vezh od enkrat
grefhil.

,Se po ftorjenim grehu nepokojniga, smefhaniga
in obupliviga zhutifb, fi persadevaj 1‘pet mir in pokoj
ferza in saupanje v’ Bogu sadobiti in 1” tem oroshjem
fe k’ Bogu oberni; ker nepokoj, kteri naf po grelni
napada, nima v’ osoru bdsbjiga rasshalenja, ampak
nam fhkodo navlezhi.

De lpet fvoj mir sadobifh, posabi sa sdaj fvoj
pregrefhik, in vpogumi fe in preiniffi neisrezheno
miloll bdsbjo’, ktera je vfelej vla perpravljena in bre-
peni, nam vfako pregreho, naj bo she kakor hozlie
velika, odpuftiti, in kako po rasnih potih on grefhni-
ka ifhe, de bi k’ njemu prifhel, de biga v’ lem shiv-
lenji s’ gnado, na unim fvetu pa v’ velizhaftvi f’ fa-
bo sedinil in navekomej frezhniga ftoril.

( Si po takim in enakim premifhljevanji fv6je fer-
ze potolashil, 1'e fhe le osri v’ fvojo pomoto, in flori
kakor fim te sgorej vzhil.

Kader k’ fpovdi grefh, ktero te pogofto oprav¬
ljati opominjam, popriini vfe fvoje pregrefhke in
smote , in s’ novo shalofljo in ftudam nad boshjim ras-
shalenjem in terdnim fklepain fe pobdljrhati in Boga
nikoli vezh rasshaliti, fe jih fvdjimu fpovedniku ob-
toshi.

79

27 POGLAVJE.

Od reda, kteriga fe fovrashnik nafhiga isveli-
zhanja v’ duhovnim boju derslu, kako lak-
fhne flepi, kleri fi persadevajo pobofhno shi-
veti, in kako (akfhne mami, klere v’ fvoji
grefhni lushnofti vjete ima.

Vedi, moj fin! de fovrashnik nafhiga isvelizhan-
ja nizli dnisiga ne ifhe, kakor naflio nefrezho, in de
fe s’ vfakim enako ne bori.

De rasno vojfkovanje in svijazhe hudizha pos-
nafh, imej tudi rasne ljudi pred ozhmi.

Nekteri fo v’ fushnolli greha vjeti, in de bi fe
fpreoberniii, jim nikdar v’ mifel ne pride.

Drugim fe dosdeva, de fo na potu poboshnofti,
pa ga vedno bolj sgrefhajo.

Slednizh fo taki, ki fo nektere krepolti sile sa-
dobili, pa globokej sabredejo.

Od'vfihfe hozhemo po redu uzliiti.

28. POGLAVJE.

Od boja in smot huddbniga duha f tiftimi,
ktere v’ fushnofti greha vjete ima.

Ima hudobni fovrashnik dufho v’ pregrefhni fush¬
nolli vjeto, fe po vfi mdzhi persadeva, jo bolj in bolj

80

offepiti, in ji vfleherno mifel preftrezhi, de bi k’
fposnanju nefrezhniga ftanu ne prifhla.

Ne le s’ mnogoterimi ptujimi miflmi (i on per-
sadeva vfe dobre shelje in vdihovanja, ki k’ pokori
nogibajo, is ferza takflmiga zhloveka pregnati, am¬
pak iflie zlies to tudi vgodne perloshnolii, gav’huj-
fhi pregrehe satopili. ^lepota grefhnika hiijfhi in
hujfhi poltaja, fe v’ vezhi in vezhi globozhino sata-
plja, in grehov do kdnza pervadi. V’ te grosni fle¬
poti in vezhi krivizi fe njegovo nefrezhno shivlenje
tako rekozh do 1'merli v’ enim kolobarji okrog ver-
ti, ako mu Bog 1" fvojo mogozhno roko na pomozh
ne pride.

Pomozhik is te ftrafhne nadloge, je, kar naf
tika, de, kdor v’ takfhnim shaloftnim ftanu tizhl,
fleherni dobri mifli in bdshji fvaritvi, ki ga is taine
s’ljuzh vabi, bersh ko bersh proftor ftori, in is zeliga
ferza v’ fvojiga Stvarnika klizhe: »Oh, Gofpod! poma¬
gaj , hitro pomagaj, ne pufti me dalje v’ tarnali pre¬
greh l” In nikoli naj ne odjenja, tako ali tako Boga
klizati v’ pomozh.

In zhe je mogozhe naj jaderno tezhe k’ rasfvet-
lenimu fpovedniku, in sa fvet in pomozh naj ga profi,
de bi fe ref bil is oblafti hudizha.

Zhe mu pa ni tega mogozhe tako hitro ftoriti,
naj h’ krishanimu Isvelizharju perbeshi, naj preden
poklekne in vershe na semljo fvoj obras.

Tudi dobro je preblago Divizo Marijo sa pomozh
in miloft profiti.

V’ te naglizi je smaga, kar bom v’ prihodnih ras-
ftavah uzhil.

81

29 .  POGLAVJE.

Od svijazh in flepotij, f kterimi fovraslmik
ljudi mami, ki fvoje hudobije fposnajo, in fe
refhiti shele, in sakaj nashi fklepi doftikrat
ni z h ne veljajo.

Tifte, kteri fvoj nefrezhni lian fposnajo, v’ kte-
riin tizhe, in is kteriga bi fe radi ref bili, hudizh ta¬
kole f lepi in smaguje.

Potlej, potlej!

Kraf, kraf! — jutri, jutri! — fe vrana glafi. —
Nar pred hozhem to ftoriti; fe tega dela snebiti, po¬
tem hozhem s’ vezhim pokojem pobosbno shivlenje
sazheti.

Sanka je to, v’ ktero fe jili je she veliko vjelo,in
fe fhe fkosi love. Vsr6k tega pa je lenoba in nefpa-
met nafha, de v’ opravilih, v’ kterih isvelizbanje
nafhili dufh in zhaft bosbja obftoji ,  naglo naglo sa
mogozhno oroshje ne primemo.

Sdaj, sdaj! sakaj potlej?

Danf, danf! sakaj jutri? Naj bi flebern febi go¬
voril.

In ko bi mi tudi potlej in jutri dano bilo, bi bilo
to pot k’ isvelizhanju in k’ smagi, de bi popred mo¬
gel ranjen biti, in fe nove slofti nakopati ?

Vidifh tedaj, moj fin! de ako fe teh in enazih
flepotij ogibljevati shelifh, od kterih fmo popred she
govorili: fovrashnika premagati nizh boljfhigani, kot
jaderno fvetim miflim in bosbjimu vdihovanju pokor-

6

82

fhino fkasovati. In dobro samerkaj, de od hitrofti,
ne pa od fklepov je let govorjenje, ker doftikrat fkle-
pi shloveka golufajo, in marfkoga fo she opekli, in to
is mnogih vsrokov.

Pervi vsrok, od kteriga fmo she sgor pogovor
imeli, je, de tvojih fklepov ne ftavimo v’ nesaupnoft
v’ fe in sanpanje boshje; tudi pa, ker nafha grosna
napuhlivoft ne da nam fposnati isvirka nafhe smote
in flepote.

Ljuzh to flepoto fposnati, in pomozhik jo osdra-
viti le is boshje dobrote isvira, ki dopufti, de pade¬
mo, de bi po padu naf od saupa do febe, v’ njegovo
sanpanje in k’ fposnanju nafhiga napuha perpeljal-

Shelifh tedej, de bi ti tvoji fklepi koriftili, mora¬
jo ftanovitni ih nefpreminljivi biti; llanovitni inne-
fpreminljivi bodo pa takrat, kader bodo od laltniga
saiipa zliifto prolti, in vfi v’ ponishnofti na saupanje
boshje sidani.

Drugi vsrok je pa to , ker per obudih fvojih fkle¬
pov le na lepoto in ženo krepolti gledamo, ktero vol¬
jo , akoravno je fhibka in flaba, neprenehama nafe
vlezhe. ( Se potem fzhafama teshave perkashejo, ktere
premagati moramo, de bi krepolti dofegli, flaba in
revna volja odftopi in jenja.

Sato pa obudi vezhi ljubesin do teshav ktere fo
s’ dobitvo krepoft fklenjene, kakor pak do farnih
krepolt. In neprenehama f’ temi teshavami hrani fvo-
jo voljo, sdej manj, sdej vezh, ako shelifh prave kre-
pofti sadoblti.

In kolikor ferzhnejfhi in rajfhi teshave fprejemafh
tolko hitrejfhi in jazhje bofh febe in fvoje fovrash-
nike Vshugal.

83

Treti vsrok je, ker doftikrat per fvojih fklepih
ne krepčili, ne volje boshje, ampak fvoj prid.ifhemo.
To I‘e fploh takrat rado permeri, kader per fvojili
fklepih, ktere ob zhafu duhovne tolashbe, ali pa v’
teshkih brilkčllih delamo, polebno, kader per pofle-
dnih nobene druge polahzhlze ne najdemo, kakor fe
k' Bogu podati, in v’ krepčilih fe uriti.

De fe tega ogibljefh, bodi ob-' zhafu duhovneto-
lashbe v’ fklepih in obljubah previdin in ponishin.
Zhe pa leshave terpifh, fkleni.fvoj krish po boshji
volji pohlevno .nčliti, ga ljubiti in' vfe.pofvetne in ne-
befhke tolashke sanizhevati. Eno farno le proli, eno
farno posheli: de bi ti Bog pomagal, vfe sčpernofti
voljnč terpeti, in de bi mogel njemu dopalli.

30. POGLAVJE.

Od smote tiftih, kterim fe dosdeva, de po
potu popdlnofli hodijo.

4 Si sovrashnika v’ pervim in drugim napadu pre¬
magal, fe on f’ hudobno potuho drusiga loti, ki v’
tem oblloji, de nam nafho pasljivoll od fovrashnikov,
ki fe vojfkujejo s’ nami in nam fhokdo delajo, vfe-
fkčsi odurja, in naf v’ fklepih in sheljah po vikfhi
popolnolli navaja

In tč je vsrok, de fmo vedno ranjeni, in ran ne
obzhutimo in dosdeva fe nam, de fmo fklepe dogna¬
li, in takč mnogo napuhlivi pohajamo.

6  *

84

Akoravno tedej nobene nar manjfhi rezin' ali
soperne befede poterpeti nozhemo, vunder veliko zha-
fav’ dolgim premifbljevanji potratimo, v’ kterih ime¬
nitne rezili, tudi vize savolj Boga preterpeti fklepamo.

In ker v’ tazih rezheli, ktere fo fhe tam delezh
od naf, fpodni del naflie dufbe nobene nejevolje ne
obzhuti, li firomaki domifhlujemo , de fmo verfta tif-
tim ljudem , ki v’ refnizi velike rezili f’ poterplen-
jem prenafhajo.

De takim smolam odidefh, terdo f kleni, f tiftim
fovrashnikam, k’ je v’ refnizi bliso tebe, in ti boj na¬
poveduje , vojfko imeti, in kmal bofh preprizhan, fo
le tvoji fklepi refnizhni ali pa lashnivi, mozlini ali
ali flabi bili, in gotovo bofli po nadelanim kraljevim
potu krepoftin prihajal.

Soper sovraslinike pa, ki te po navadi ne fku-
fliajo, ti ne dajam fveta vojfko imeti, drugazh zhe
previdifh, de bi fe te v’ kratkim lotiti vtegnili; ker
v’ takfbnih okolifhinalibi bilo ref dobro, fe perprav-
Ijati, in dobre fklepe delati.

Vari fe pa, fvdjih fklepov sa njih nazhine *) ime¬
ti, ko bi fe bil tudi kej zhafa v’ krepčilih prav uril.
Ali vunder bodi ponisliin v’ tem, in boj fe famiga
febe, in fvoje flabolli, in saupaj v’ Boga. Profi ga
pogoilo v’ molitvah, de bi te krepzhal in pred nevar-
noftmi zhuval, fofebno pred fleherno nar manjfhi pre-
dersnoftjo im saupani do famiga febe.

Ker nam je tukej, (ako fe tudi prav popolnama
vfih pomot ogibljevati ne moremo, ktere Gofpod vzlia-
fih, de bi naf k’ ponishni fposnatvi fvojili f laboil per-

Opomba: Nazbin fe po uemihko, SSirJunfl, pravi.

85

deljal, dalje terpeti dopufha), nam je vunder le per-
pufheno, fklepe po vikfhi popčlnofti obudovati.

31. POGLAVJE.

Od svijazhe in boja; v’ kterim fovrashnik naf
od pota, ki v’krepoft clershi, odvrazhovati ifhe.

Zheterta, sgorej omenjena smota, f’ ktero naf
hudobni fovrashnik flepi, kader vidi, de v’ krepčilih
raltemo, fo mnoge poboshne shelje, ktere v’ naf budi,
de is vaje krepčili, v’ llralt sabredemo.

Sboll nej pollavim kdč, in ima nej voljo fvojo
bolesin po vfi vishi pohlevno terpeti, mu savlti sč-
pernik, ki fposna, de je bolnik nagnjen voljno ter¬
peti, mnoge dobre dela na uhe fhepta, ktere bi, ko
bi sdrav bil, lahkč opravljal, in trudi fe, ga prego¬
voriti, de bi v’ sdravji bolj Bogu flusbil, in blish-
nimu loshej vezli dobriga lloril.

Kader hudobni fovrashnik te shelje v’ njem obu¬
di, jih zhes dalje bolj podpihuje, takč, de bolnika
v’ nepoterpeshljivoft povesne, ker jih po volji ispelje-
vati ne more.

Bolj ko pa takfhne shelje v’ dufhi narafhajo in
mozhnejfhi ko prihajajo, vezlii bo tudi nepoterpeshlji-
voll, in hudobni duh li sdaj po vfi ismifhijeni svijazh-
nolli bolj in bolj persadeva, de bolnik nad fvojim be-
tegain nejevoljen podaja, ker ga toliko dobriga sa
vezhi dufhni prid fpolnovati naravnoft opovera.

86

( Se pa soperniku po frezlii iside, bolnika toliko
oflepariti, ga tudi s’ enako svijazho ob namen Bogii
f lushiti in dobre dela fpolnovati, perpravi, de mu na-
pofled drusiga nizh ne oflane, ko golo hlepenje, flie
enkrat sdrav biti. Zhe pa bolnik po volji ne okreva,
popolnama klavern in nepoterpeshljiv poftane. In po¬
tem takim, i'he ne dosdeva fe mu, de is krepčili, v’
kteri fe je uril, v’ nafprotno itraft salomafti.

De takflinitn flepotijem odidefh in jim opoverafh,
varuj fe v’ bolesni ali v’ taki drugi nadlogi, flie ta¬
ko dobriga kej posheljevali, kar bi iloriti ne mogel,
in pred ko ne, bite to nepokojniga ilorilo.

Vef ponishin, pohleven in krotak morafh tudi
mifliti, de hi savolj fvoje flabofti in fpremenljivofti
ne Boril vfiga tako po fvoji volji, kakor 11 sdaj do-
mifhlujefh.

Ali pa tudi mifli, de Bog v’ fvojih fkrivnih f6d-
bah, ali v’ fhtrafo sa tvoje pregrel hke, nozhe po
tebi to bobro ftorjeno imeti, in de le hozhe, de pod
blago in mogozlino roko njegove volje rad in ponish-
no terpifh.

llavno tako pa tudi ko bi te tvoj duhoven vod¬
nik ali kaka! druga rčzh opoverala, fvoje navadne po-
bošhne dela opravljati, — pofebno k’ fvetimu ob¬
hajilu hoditi, — te po njih tvoje shelje ne fmejo
sinamljevati in nepokojniga delati, ampak anaj fe
vfe laftne volje in obleži fe s’ dopadenjetn fvoji-
ga Gofpoda, rekožh: »Vidilo nej bi ne oko Tvoje
boshje previdnofti toliko nehvale in pomankljivolli
nad mehoj, bi ne bil danf gnade prefvetiga refhniga
lelefa obropan. Ker pa vidim, de mi f’ tem Gofpod mojo
nevrednoft fposnati daja, nej bo On sato navčkomej

87

zhefhen in hvalen. Vunder pa popolno saupam, 0G0-
Ipod! v’ Tvojo nefkonzhno dobroto, ker lirepenifli,
de Te poterpe, povfot Tvojiga dopadenja ifliern, Tvo¬
je Tevže Tvoji volji podvershem, de po duhu vanj
idefli, ga potolashifh in soper Tovraslmike jazhifh,
ki fe, Ti gaodvseti, trudijo. Sgodi fe, kar Tebi, moj
Bog in Isvelizhar! dopade. Tvoja volja bodi vfelej
moja podpora in hrana! Sa to edino Te pohlevno
prolim, o moja preblaga ljubesin! de bi moja dufha,
od vflga, kar Teb’, ne dopade, ozhifhena in profta,
in de bi bila osalifhana f’ fvetlobo fvetih krepoft, in
vedno perpravljena sa Tvoj prihod, in sa vfe, sa kar
me imeti hozhefh.”

Ako te opomine v’ Terzu ohranifh, bofh gotovo
per vfih Tvojih sheljah, kterih Tpolnovati ne moreTh,
pridejo r.ej she od natore, ali pa od hudiga duha, ki
te nepokojniga dela, ali pa od Boga, ki tvojo krot-
koft in voljo poTkuTha, perloshnoll naThel Bogu Tvo-
jimu GoTpodu po volji Tlushiti. In v’ tem je prava po-
boshnoft, in Tlushba, ktera Bog od naT terja.

Zhes to te The tukej opominjem, de per sloftih,
pridejo nej she od koder hozhejo, poterpeshljiv oftaneTh.
SehozheTh pomozhkov poTlushiti, ktere pravi Tlushab-
niki boshji v’ tem rabijo, je prav; Tarno varovati Te moraTh
jakih shelj, is nadlog rettienimu biti, temiizh obrazhaj
jih v’ Tvoj prid, ker je boshja volja, de jih obrazhaTh
v’ Tvoj prid. ( Saj ne vemo, je ali ni boshja volja, de
bi naT is njih reThil.

DelaTh drugazh, boTh v’ rasne napake saThel,
ker lahko boTh nepoterpeshljiv, zlie Te ti po sheljah
in volji ne is-haja, in ko bi to tudi ne bilo, bi vim-

88

der tvoja poterpesliljivoft pomanjkljiva, in Bogu nev-
fhezhna, ali pa majhniga saflushenja bila.

Napofled te tudi shelim fkrivne svijazhe nafhe
laftne ljubesni uzhiti, ki nam per nekazih prilikah
nafhe pomole perkriva in sagovarja.

Kaki bolnik poftavim, kteri v’ fvojirn betegu
ni kej jako pohleven, fkriva fvdjo nevkretnoft pod
odejo fvojiga ajfra sa kako, k’ videsu, dobro rezil,
rekozh: Nifim sato nejevoljen, ker mi je bolesin
ktero terpim, teshka, ampak in po vli pravizi sato,
ker fim fi bolesni fam kriv, in k’ fini tlreshajem
teshaven.

Ravno tako zhafti lakomnik , ki je vef zhmern
in nevtifnjen, de flushbe, ktere fe je nadjal, ni
dobil, ne perfhteva fvoje zhmernolti fvojimu napuhu
in nezhimernolti, ampak drugim vsrokam, sa ktere,
fe ve de, per drusih perloshnoftih, fhe porajtal ni,
in ga zhifto nizh ginile nifo; toliko malo , kolikor je
fizer bolniku mar, de on tilte, kteri mu sdaj ftreshe-
jo , miluje, kakor de bi s’ drugimi bolniki opraviti ime¬
li. Is kteriga fe naravnoft vidi, de korenina shalofti tak-
fhnih ljudi od nikot drugot ne is-haja, kakor is ne¬
jevolje do rezili, ki fo njih nagnjenju nafprot.

De pa v’ lo ali enake pomoto ne sabredefh, vfle-
herno sloltin teshavo vfelej voljno poterpi, nej she, ka¬
kor fim djal, od koder hozhe isvira.

89

32 .  POGLAVJE.

Od pofledniga napada in svijazhe, v’ kterih
naf fovrashnik v’ imetimi krepoftmi fhko-
dovati ifhe.

Savita in slozliefta (hud6bna) kazha nikoli ne
prasnuje, naf v’ fvoji nepofhernofti, tudi v’ tazih kre-
poftih, ktere fmo fi she perdobili, fkufbati, de bi
perloshnoft dobila naf v’ fvojo paft vjeti, ker drusiga
nizb ne ifhe, kakor de bi fe nad njimi in nad fabo
rafvefeljevali, de bi naf v’ kvifhko povsdignila, in
polem v’ ftraft napuha in nezhimernofti povesnila.

De fe te nevarnolti ognefli, fe vfelej v’ odperti
in varni ograji prave in ponishne fposnatve famiga fe-
be vojfkuj, in premifli, de fi sgoli nizh, nizh ne
vefh, nizh ne samorefh, in nizh drusiga nimafh, ka¬
kor revo in vboshtvo, in de drusiga nizh ne saflu-
shifb, kakor vezbno pogubljenje.

.Si tedaj v’ ograji te refnize sapert in vterjen,
fe po nobeni ženi in od nabene f he tako majhne mifli
ali rezili, ki bi fe ti permeriti vtegnila, is nje isvo-
diti ne daj, in sa gotovo imej, de vfe fo tvoje fov-
rafhnize, in zhe jim v’ roke sadenefh, te bodo ali
popolnama fkonzhale ali pa nevarno ranile.

De fe pa na tem borifhu prav urifh, in v’ fpos-
nanji fvojiga nizhefa raftefh, fe je dobro teli regelz
dershati.

Ako febe in fvoje dela premifhlujefh, premifli,
kaj bi v’ tem tvojiga, ne pa boshjiga in njegove gna-

de bilo; in potem fe toliko obrajtaj , kolikor bi po
tem premifhljevanji tvojiga biti samoglo.

Ako zbal', ki je bil, preden fi bil, premifhlujefh,
bofh vidil, de fi v’ tem želim prepadu vezhnofti sgoii
nizh bil, in de nifi nizh ftoril in nizh ftoriti samogel,
de bi bil bitnoft sadobil.

V’ prizhijozhim zhafu pa, v’ kterim fi po sgoii
boshji dobroti bitnoft dofegel, kaj fi —, ako Bogu,
kar je njegoviga puftifb, njegovo vladftvo, f’ kterim
te fleherni okomiglej hrani —, kaj fi fpet, in kaj je
tvojiga, ko nizh? Bres vfe dvojbe bi fe ti per te
prizbi, v’ kteri bi te Bog le fam hipiz obraniti od-
jenjal, v’ fvoj poprejfhni nizh sgrudil, is kteriga te
je vfigamogozhna roka boshja potegnila.

Ozhitno je tedej, ko bi ti v’ te natorfki bitnofti
febe in kar jejtvojiga premifhljevaje, nikoli nobeniga
vsroka ne najdel, fam febe sa kaj abrajtati, ali she-
leti, de bi te drugi sa kaj obrajtali.

Ako pak bitnoft v’ ftanu gnade in mozh dobro
ftoriti, premifhlujemo: koliko dobriga in saflushen-
ja vredniga bi tvoja natora farna od febe, bres boshje
pomozhi , ftoriti samogla?

In zhe od druge ftrani toliko dopernefhenih gre¬
hov premifhlujefh , in. poleg teh toliko drusih hudobij,
ktere bi fe bil gotovo pogresnil, naj bi te. boshja
roka ne bila zhuvala, bofh natanjko fposnal, de tvo¬
je nesdufhnofti ne le savalj toliko let, ampak tudi sa-
valj njih grosniga fhtevila in hudih navad, — ker
ena ftraft drugi roko podaja in sa fabo vlezlie, —bi
fe bile nefkonzhno nakopizhile, in te drusiga peklen-
fkiga smaja ftorile.

Zhe nozhefh Boga dobrote obropati, in jo febi

91

vlaftiti, in zhe shelifh sh’ njim vedno fklenjen biti,
od dneva do dneva od febe flabfhi mifli. In glej, de
fodba, f’ ktero fant febe obfodifh, ravna in pra-
vizhna oftane; ker bi tudi tukej v’ veliko flikodo
naletel.

Bi pa kakor ti bodi vsrok imel, fi domifhljevati,
de kaziga drusiga zhloveka, kteri fe v’ fvoji flepoti
grosno kofhati, v’ fposnanji fvojih hudobij, prefe-
shefh, vunder le sa gotovo imej, de fi v’ osoru del
fvoje volje veliko hujfhi od njega, ker shelifh, de
bi te ljude sa kaj obrajtali, kar po snotranjim save-
du nifi.

Shelifh vunder, de hi fposnanje tvoje hudobije in
nevrednofti tvoje fovrashnike delezh od tebe odvra-
zhovalo, in te boshjiga dopadenja vredniga ftorilo, ni
le dolti, — de fe vfiga dobriga nevredniga, in vfih
kaseii vredniga miflifh, in famiga febe sanizhujefh,
ampak vefelje morafh imeti, ako te drugi sanizhuje-
jo, in zhes to vfe zhafti in imenitnofii Buditi, sa-
shmagovanja vefel biti, in kjerkoli fe prilika nudi,
rad vfako in fleherno delze ftoriti, kteriga drugi
odurjejo.

Sa fodbe takfhnih ljudi, (de fvelih vad ne opu-
fhafh) zelo nizh ne porajtaj; to viinder is goliga na¬
mena flori, de bi fe ponishoval in v’ ponishnofti uril,
ne pa is kake duhovne prevsetuofti in gnan od fkri-
tiga napuha, kar fe pogofto f ’ prašnimi in k’ videsu
dobrimi sgovori, rnenbe drusih ljudi santzhuje.

In ko bi fe tudi vzhafih perpetilo, de bi te kdo,
savolj kakiga daru, ki fi ga od Boga prejel, dobriga
in berhkiga hvalil, bodi vunder le v’ duhu sbran, in
ne kreni od pota snane refnize in pravize ne ša en

92

laf, ampak jaderno fe v’ duhu k’ Bogu oberni re-
kozh:

»Delezh prožil od mene, o Gofpod! naj bo na-
vekomej mifel, de bi kdaj Tvoje zhafti in gnade feb
perfhteval. — Tebi bodi zhaft, hvala in povikfkovan¬
je , meni pa framota!” — In potem fe v’ duhu k’ ti-
Ilimu oberni, ki te povsdiguje rekozh: »Zhimu nek
me dobriga sovefh, ker sunej Boga in njegovih del
nizh dobriga ni?” Se  obnafhafh tako, in dajafh Bo¬
gu, kar je bdshjiga, bofh fovrashnike sbegal, in fe
perpravljal vezhi dari in gnade od Gofpoda prejeti.

Bi te fpomin dobrih del, ktere fi mar doper-
nafhal, v’ nevarnoft ofhabnolti fpravljal, jih pre-
zej premifli, pa ne kakor de bi tvoje bile, ampak
boshje, in nagovori jih v’ duhu takole : »Ne vem od
kot Ite prifhle in fe v’ mojim ferzu sazhele; ker ne
jes, ampak predobrotljivi Bog je vafh sazhetnik, nje¬
gova gnada vaf je vftvarila, dala in ohranila. Njega
hozhem sa vafhiga praviga Ozheta lposnati, njemu fe
sahvaliti in le njemu zlialt dajati.’ >

Premifhluj pa tudi, de vfe dobre dela ktere fi
kdaj dopernafhal, fo fe s’ ljuzhjo in gnado, f’ kteri-
mi jih fposnati in fpolnovati, fi obdarovan bil, flabo
vjemale, in de fi jih tudi grosno nepopolnama , bres
fvetiga in zhiftiga namena in dolshnofti, gorezhnofti in
prida opravljal, f’ kterimife jih je opravljati fpodobilo.

Ako to dobro premiflifh, bi fe savolj dobrih
del framovati, ne pa ofhabiti mogel; ker gola refni-
za je, de gnade, ktere od Boga zhilte in popolne
prejemamo, v’ rabi f’ fvojo nepopolnoftjo omadeshu-
jemo.

Dalje primerjaj fvoje dela s’ deli 4 Svetnikov in

93

drusih bdshjih flushabnikov, in vidil bofh per te
primeri golo refnizo, de nar imenitnifhi in nar bolj-
fhi, v’ verfti nar manjfhih Cvetnikov flie fenza nifo.

Jih pa f’ Kriftufovimi deli primerjafh, ktere je
on v’ fkrivnoftih fvojiga fhivlenja in v’ fvojiin ved-
nim terplenji sate dopernafbal, in zhe premifhlujefh
njegove dela bres vmefnofti njegove boshje natore,
po gorezhnofti in zhiftofti ljubesni, v’ kterih jih je on
zhlovek opravljaj bofh natanjko fposnal, de vfe tvoje
dela, njegovim primerjeue, fo sgoli nizh.

Povsdvignefh napofled fvoje ferze v’ Boga in nje¬
govo neismerjeno boshje velizhallvo, in v’ flnshbo,
ktero fino mu dolslmi, bofh vidil, de fe savolj fvojih
del ni napihovati, ampak trefti in trepetati treba. Rezi
potem pervfih fvojih delih, bodo naj she fhe tako dobre
infvete, is zeliga ferza k’fvdjimu Gofpodu: »Bog bodi
meni grefhniku miloftljiv P

V’ tem te fhe opominjam, de darov ktere fi od
Boga prejel, nikomar rad ne rasodevaj, ker soper-
no je to vfelej Gofpodu, kar je fam v’ fpodni priliki
pokasal.

Nekdaj fe je Gofpod neki poboslmi dufhi v’ po¬
dobi otroka perkasal, ktera ga je v’ fvdji priprofto-
fti Zhefheno Marijo moliti profila; in fantizhek je
prezej perzhel: »Zhefhena fi Marija, gnade polna, Go¬
fpod je f’ teboj, oblagodarjena fi med shenami!« Tu-
kej je prenehal, ker f’ prihodnimi befedami ni fam
febe hotel hvaliti. In ker ga je ta dufha profila, de
naj dalje moli, je sginil fpred nje, in popuftil fvo-
jo flushabnizo polno nebefhkih tolashb, in jo je f’
fvojim isgledam v’ tem, kar fmo sgorej govorili,po-
duzhil.

94

Uzlii fe tedej ,  moj fin! biti ponishin , in per vlili
Tvojih delih fe sa nizli, kar fi, fposnati.

To je vloga, vlili drnsili krepoft. Preden fmo bili,
naf je Bog is nizli vftvaril; in ker fmo od njega, ho-
zhe zelo sidanje duhovniga shivlenja na to fposnanje,
de fmo sgoli nizli, poftaviti. In kolikor bolj fe v’ tem
fposnanju ponifhujemo, toliko vikfhi bo naflie duhov¬
no osidje; in v’ enakim sadevu, kolikor vezli semlje
fvojiga uboshtva iskopljemo, toliko vezli mbzlmiga
vlosliniga kamnja bo naf h nebefhki sidar, de sidanje
(nafhe popolnolli) do verha dokipl, nadoineftil.

Ne mifli pa, moj lin! de bi fe kdaj sadofti, debi
nizli vezli treba ne bilo, ponisheval, pa kaj , mifli go¬
tovo, de ko bi v’ ftvarjeni rezili, kaj nefkonzhniga
biti samoglo, bi njeni nizli bil.

V’ tem fposnanju fpodobno surjeni, vfe dobro ima¬
mo, bres njega fmo pa manj od nizhefa, in ko bi tu¬
di' dobre dela vlili ,Svetnikov fpolnovali, in neprene¬
homa v’ Boga samahnjeni bili.

O preblago fposnanje, ki naf na te semlji ofrezbi,
in v’ nebelih f’ flavo venzlia! O prefvetli fonzbek, ki
is tame is-haja, dufhe s’ nebefhko fvetlobo obdaja!
O fkriti bi far, ki is nafhiga blata blifhifh! O revni
nizli, ktero fposnano naf v’ pofeft vliga pofiavifh!

Ne najdel bi nobeniga konza, ko bi vfe poveda¬
ti hotel, kar fe od tega povedati da; viinder ti le ob
kratkim povem: Shelifh hvaliti Boga, febe famiga to-
sbi, in perjetno naj ti bo,zbe drugi zlies te toshijo. Ponisbuj
fe s’ vlimi, in bolj od vlili, ako shelifh Boga v’ febi, in febe
v’Bogu povikfhovati. Ponisbuj fe bolj ko je mogozhe, in
prifhil bo Bog k’ tebi te objet. Kolikor globokejfhi

95

fe v’ fvojih miflih ponishujefh, toliko perjetnifhi in
ljubfhi te bo objel, in bolj ko shelifh, od vlili sani-
zhovanimu biti, in kakor kaj, kar je Huda vredno,
saversbenimu bili.

Te velike gnade pa, de fe je tvoj Bog, ki je is
Ijubesni do tebe, tako veliko framoto preftal, fe tako
perferzhno f’ tabo sedinil, fe nekakor nekakor ne fmefh
vredniga mifliti, in nikoli ne opufhati, ga sanjo sa-
hvaliti. Bodi tudi tiftim livalesbin, kteri fo ti v’ to
vsrok bili, pofebno pa tiftim, kteri te fverkajo, ali
miflijo, de takfhno fverkanje nerad in s’ nejevoljo pre-
nafhafh , in ko bi fe tudi v’ refnizi sgodiio, ne po-
kaslii tega nikoli s’ nobenim snamnjem odsunej.

Ko bi pa vunder per tolikih premifhljevanjih,
ktere fo vfe do konza refnizhne, prekanjenoft hudi-
zha, nafha nevednoft in napzhno nagnenje, naf fhe
tako smagovalo, de bi nam mifli fvoje imenitnofti ne
odjenjale naf nadleshovati, in nafhim ferzu fe ponuja¬
ti, je doba, de fe farni pred fvojim ozhmi toliko bolj
ponishujemo, kolikor manj fmo v’ duhovnim shivlenji
in v’ fvojim fposnanji narafll. Ker do zhiftiga fe ne
bomo nikoli takfhnih dosdevkov snebili, ker fvojo
korenino v’ nafhim napuhu imajo; ali viinder bomo
po tem takim is ftrupa fterd, in is ran sdravje fefali.

96

33. POGLAVJE.

( She nekaj opomb, grefhne nagibe ftrahovati,
in krepofti sadobiti.

Akoravno fim ti she toliko od vislie povedal; ka¬
ko fe obnafhati morafh, de bi famigu febe premagal,
in fe f’ krepoftmi osaljfhal, viinder mi fhe marfikaj
povedati ollaja.

Pervizh: ne fpufhaj fe, zhe ti je refnlza krepofti
dofezhi, nikoli v’ tifte duhovne opravila, ki fo nam
tako rekozli nepremifhljeno sa fleherni dan tedna od-
lozhene, de bi kaki dan v’ eni, drugi pa v’ drugi
krepofti fe uril.

Red boja in vade pa veliko vezli terja, de fe so-
per tifte ltrafti vojfkujefh, ki te neprenehama v’
fhkodo pofajejo in fhe sdaj tudi mnogotero napadajo
in ti rane delajo

,Si le krepofti dofegel, bofh vfe druge s’ manj-
fhim, trudam in bres dolge vaje sadobil, berfhkobo
prilika sato; ktere nikoli ne manjka, ker vfe krepo¬
fti fo v’ opzhji savesi sverishene, ena s’ drugo gre¬
do, in kdor eno popolnama v’ lafti ima, tudi druge per
durih njegoviga ferza perzhakujejo.

Drugizh: ne odmenjaj fi nobeniga zhafa sa kako
krepoll, poftavim kaki dan, teden, leto; temiizh ka¬
kor ravno sdaj rojen sa boj, vojfkuj fe kakor novi voj-
fhak, in pogumno fe mahaj verfhizhik popolnofti dofpeti.*)

*) Opomba. Drugi uzheniki, kakor Tomask Kempzhan svoji
boji sa Kriftulam I. i9> 3. ali Franklin v’ Ivojih i3tib ftavkih

97

Ne poftavaj, tudi hipiz zhafa ne, ker kdor fena
potu krepofti in popolnofti obotavlja, ne prihaja mozh-
nejfhi, tudi pogumnifhi ne, ker kdor odjenjuje, fe
vrazha , bo flabfhi in fhibkejfhi od pred.

To obotavljanje, po moji pameti, je, kader fi kdo
doniiflduje, deje  kako krepoft popolnama dofegel, in
fe potem ne pezha veliko vezli sa kako perloshnott,
ktera ga v’ novo krepoft napeluje, in sanemarja tna¬
le pomote.

^kerbi tedej, bodi priden in zhuj, de tudi
nar manjfhi perloshnofti sa dobre dela v’ nemar ne
pufhafh.

V’ tem osoru imej fleherno priliko sa ljubo, ki
ti pot sa krepoft odpera, pofebno sa tifto, sa ktero
fe je bolj premagovati potreba. Ker po krepdftnih
djanjili, ktere teshave premagovati nagibajo, fe kre-
poftne navade bersheji in globokeji vkorenitijo. Ljubi
pa tudi tifte, ki ti perloshnoft v’ to dajajo. Le tiftili
perloshnoft fe fkerbno in naglo ogibli, ktere nezhifte
fkufhnjave nanafbajo.

Tretizh: Bodi previdin in pameten v’ takfhnih
krepoftib, ktere truplu fhkodujejo; poftavitn: bizhi,
shimniki, pdfti, zlmjbe, premifhljevanja in enake de¬
la; ker tehle krepoft fe je pomalitn in poftdpnjah na¬
vajati, kar bomo posneji govorili.

Druge, zelo snotranje krepofti pa, poftavim: lju-

fvetujejo na isvelizhaufkim polu sa gotove krepofti gotove dne¬
ve ali zhafe fi v’ vajo odlozhiti, in fe po redu v’ njih uriti- Djat
hi, zlu: fmem, kakor je zhlovek, in fo njegove duhovne potrebe;
kakor ga gnada rasfvetluje in vlezhe, tako nej fe uri. Enimu to,
drugimu kej drusiga flushi. Yfi nifmo enih laftnoft. Kdor je gna-
di sveft, ga gotovo ratVetluje, inni fe mu bati, de bi ga sapeljala.

7

98

besin do Boga, sanizhovauje fvela, ponisho vanje fa-
jniga febe, And nad greflmimi ftraftini in gotovimi
pregrehami, poterpeshljivoft in pohlevnofl, ljubesin do
vfih ljudi, polebno do tifiih, ki naf shalijo: teh kre-
pblt fe ne gre ponudim navajati in po Adpnjah verfhi-
zhik njih popolnoft dofpeti; ampak truditi fe morafh fle-
herno edino njih opravilo, kar je mogozhe popolno ftoriti.

Zhetertizh: Vfe mifli, vol'bila in shelje tvojiga
ferza ne fmejo nizh cirusiga lfkati, kakor ftralti, f’
klenimi fe borifh, premagovati, in njim nafprdtne kre-
pofti dofezhi. To naj bo tebi zeli fvet, to tvoje nebefa,
tvoja semlja in tvoj zeli saklad; in vfe to le sato, de
bi dopadel Bogu.

Zhe tedej jefh, ali fe poltifh, delafh ali pozhi-
vafh; zbujal'h ali fpifh, li doma ali kje drugej, po-
boshne dela opravljafh ali s’ rokami delafh: obrazhaj
vfe v’ to, de imenovano ftralt sadni'bil'h in nje na¬
sprotno krepoft sadobifh.

Petizh: Shiv fovrasbnik morafh fploh vfih po-
fvetnih flajevin sloshnoll biti, bodo Arafti, kterih shiv
korenik fkupej fo flalli, tebi malo fhkodovati samogle.
In zhe le korenike s’ zhertjem 1'amiga febe isnijemo,
bodo one fzhafama vfo mozh in lilo sgubile.

Bi 1'e pak od ene Hrani s’ eno farno ftraftjo in
flaftjo hotel vojfkovali, od druge Hrani pa po pofvet-
nim vefelju hrepenil, ktero ni ravno fmertna grehota,
pa vunder kolikor H bodi napzhno: bofh imel terd,
britik in negotov boj, in smaga bo retka. Sato pa
imej vedno te boshje nauke pred fvojimi ozhmi:

Kdor fvoje shivlenje ljubi, ga bo sgubil, in kdor
fvoje shivlenje na tern fvetu fovrashi, ga bo sa vezhno
shivlenje perhranil.

99

j,Bratje moji, dolshniki frno, pa vunder ne mefu,
de bi po metu shiveli; ker ako bote po mefu shiveli,
bote umerli. Ako pa v’ duhu dela mefa satirate, bote
shiveli."

Sheftizh in sadnizli opomnim The, de bi dobro,
pa kaj, fhe morebiti potrebno biti vtegnilo, pred vfim
drugim fprav fpodobno perpravo, veliko fpoved Bo¬
riti, de s’ vfo fveftjo upati fmefh v’ftanu gnade fvo-
jiga Boga, od kteriga vfe gnade in smage upati fmemo.

34. POGLAVJE.

Od krepdft, kterih fe pomalim navajati, od
ftopnje v’ftopnjo feuriti, in is druge v’drugo
iti mora.

Akoravno pravi Kriftufovi vojfhak, ki fe v’ verh
popolnofti trudi, fvdji rafti nobeniga žila ftaviti nefme,
naj vunder le gorezhe kipe duha tresno sadershnje,
pofebno v’sazhetku fprevbernenja fe je prevezh s’du¬
ham vanje utapljati nevarno, ker bi od naf pobegniti,
in na fredi poboshniga pota sapuftiti vtegnili. Sunej
tega, kar fmo ravno popred od tresnofti v’ sunanjih
vadah povedali, je tudi vediti potreba, de fe snotranje
krepofti pomalim in sredama sadobivati morajo; tako
bo vkratkim is majlmiga veliko, ktero potlej toliko
dalj zliafa terpi. Tako poftavim fe ne fmemo po na¬
vadi v’ sopernoftih uriti, de bi fe jih vefelili ali jih

7 *

100

posheljevali; ako nifino popral po fpodnili gredah kre¬
pčilne poterpeshljivofti do onde tje prifhli.

Po mojim fvetu ne glej na vfe ali mnoge krepč-
lli; ampak le ene farne fe dershi, in pasi potlej tudi
na druge. Ker tako bodo krepčilne navade fe loshej
in bolj v’ duilio ukorenitile; ker f’ ponovljanjem vaje
ene farne krepčili fe nafh fpomin per fleherni perlo-
fhnolli loshej nanje osera, fposnanja rnozli fe ubiftri
nove perloshnofti in vsroke dobiti, (i jih vlallili, in
volja fe laglej in s’ ve z hi ljubesnjo vanjo nagiba, ka¬
kor pak, ko bi fe mnogih krepčil dershali.

Tudi pa bodo vaje v’ eni farni krepčili savoljo
podobnolli; ktero vfe krepčili med fabo imajo, shepo
enakolli vaje dofli loshej, ker ena vaja drugi Tvoji
tovarfhizi pomaga in jo sa feboj vlezhe; in savoljo
enakolli med feboj fe one globokejfhi v’ ferze vti-
fnejo ker fedesh ferza she perpravljan in povčljen do¬
be, vfe krepčilne djanja, ktere vnovizh obudovati gre,
s’ enako lohkoto fprejeti, kakor je popred drugim ena¬
kim vajam proltor dajala.

Toliko mozhnejfhi lo ti vsroki, kolikor manj je
dvojiti, de kdorkoli fe v’eni krepčfli uri, fe tudi v’
drusili uriti nzhi. Rafte ena, rallejo tudi vfe druge
sh’ njo vred, ker fo vfe fkupej nalanjko in nerasves-
Ijivo sdrushene in fklenjene, ker sharki fo vfe nebe-
fhke fvellobe.

101

35 .  POGLAVJE.

Od pomozhkov, po kterih fe krepofti sadobe,
in kakci jili rabiti gre, de fe kej zliafa Je sa
eno farno trudimo.

De bi krepofti dofegli, nam je sbok (suuej) tega,
kar fino she pbpred govorili, berhko in jako ferze
potrebno, ne lena in mlazhna, tenuizh inozhna in ersna
volja, ki fi je vfvefti, de bo veliko veliko sanje pre-
ftati imela.

Poleg tega moramo tudi pofebno sanje prenag¬
ljeni biti in jih is torza ljubili, in dofegli jih bomo, ako
preinifliino , kako dopadljive fo dne Bogii kako berh-
ke in blage farne na tebi, kako dobre de fo, in nam
filno potrebne, ker is njih vfa popolnoft tsvira in fe
konzha.

Sleherno jutro nam je treba terdne fklepe delati,
fe uriti po rasnih perinerah, ktere bi fe nam bafh
(morde) v’ dan nakljuzhili vtegnile, tudi fprafhovati
fe gre pogofto na dan, zhe fino jih fpolnovali ali ne,
de jih potdin krepkejfhi ponovimo. Vfe to naj fe prav
pofebno savolj tiftih krepoft flori, sa ktere fe v' pri-
zhijozhim zliafu trudimo.

Ravno tako gre pa tudi prav pofebno sa imeno¬
vane krepofti sglede .Svetnikov, fvoje molitve, in sa
vfleherno vajo v’ duhovnim shivlenju tako grosno po¬
trebno premifhljevanje shivlenje in terplenje nafhiga
boshjiga Isvelizharja obrazhati, v’ kterih fe v’ prizhijd-
zhim zhafu urimo.

To tudi sa vfe prilike, bodo naj she kakorfhine
hozhejo, velja, kar bomo posnej bolj'pojafuili.

102

Fersadevajtno (i takfhni fpeh v’ suotraiijih in su-
nanjih krepoftnih djanjih sadobiti, de jih bomo fzhafaina
s’enako urnoftjo in lahkoto, kakor pred druge dela,
ktere fo fe nafhiin mefeniin sheljam perlisovale, oprav¬
ljale. Bolj ko fo jim pa soperne, laglej bo (kakor
fmo she neki drugej djali,) krepoflnih navad v’nafhe
dufhe upeljatev.

Reki fv. pifma, ali uftni v’ befedah, ali pa v’
duhu premifhljeni, imajo grosno mozh, nam v’teh
vadah pomagati; sato pa tudi vedno nekaj perpra vije-
nih imejmo, ktere krepofti, v’ kterili fe v’prizhijozhim
zhafu urimo, sadevajo, de jih med dnevam ponavl¬
jamo, pofebno kader uaf vfprotljive ftralti fkufhali
hozhejo. Krepofti poterpeshljivofti bi naj fe poftavim
nauzhiti sheleli, bi ti in enaki dobri bili.

»Moji otrozhizhi ! prenafhajte jeso, ki zhes vaf
pride, pohlevno.« Bar. 4, 25.

»Poterpeshljivoft ubosili ne bo nikdar poginila.”
Pfalm 9, 19.

»Boljfhi je poterpesldjiviz, kakor jaki junak, in
kdor je fvojiga duha gofpodar, boljfhi od ineft srna-
govavza.» Prip. 16, 32.

»V’ fvoj i poterpeshljivofti bote fvoje dufhe ubra¬
nili.« Luk. 21, 19.

Is tega namena fo pa tudi koriftne spodne in e-
nake inolitvize.

»Kdaj, moj Bog! bo vunder moje ferze f’ fhki-
tam poterpeshljivofti ohoroslijeno

»Kdaj bom fvojimu Bogu v’ zhaft, vfe sopernofti
s’mirnim ferzam preuafhal?«

»O preblagebolezhine, kitnemojimuGofpodu Jesufu
podobniga delate, kije is Ijtibesni do mene toliko preftal!«

103

»Kdaj o edino shivlenje moje duflie! bo prifhil
tifti zhaf, de bom savolj tvojiga velizhaftva v’ nefhte-
vilnib nadlogah mirno prebival P’

»Blogor meni, ako v’fredi fignja nadlog gorezh
terdno voljo imam, The kej hujfliiga terpeti!”

Tele in druge enake molitvize, ki fo s' nafbo rafho
v' krepčili v’ sadevu fe prav prav koriftno obrazhati
dajo, in f kterimi naf duh poboslmofti navdaja.

Takfhne kratke molitvize ponavadaina sdihleje ali
Cvete ftrelaje sovemo, ktere ognjenim ftrelam enako
v’nebefa lete, in imajo grosno mčzh naf v’ krepčilih
suriti in nebefhkimu Ozhetu v’ ferze gredo. Ali vim-
der dvema perotnizama enako morajo imeli dvojno
laftnoft. Perva je fposnanje boshjiga dopadenja nad
nafho krepčilno vajo, druga je prava ognjena hrepe¬
nite*, imeti edini namen, bivati krepčilen, de bi bosh-
jitnu velizhaAvu dopadli.

36. POGLAVJE

Sa raft v’ vaji krepofti je treba neprenehama
fkerb imeti.

Nar imenitnifhi in potrebnifhi sunej tega, kar
Cmo fe dosdaj uzhili, ako hozhemo refnizbne krepo¬
fti sadobiti, in fvoj kdnez dofezhi, kteriga fino v'du¬
hovni vojfki dofezhi namenili, je, de terdno fklenerno,
le nikdar obotavljati, ampak neprenehama dalje iti,
ker kdor fe obotavlja, fe she v’ tem vrazhuje.

104

Bersh ko s’ vajo krepoftnili djanj prenehamo , fe
vnemajo v’ naf, savolj filue natifke posheljivofti in
drusih sunanjili rezin', ktere naf mikajo, mnogotere
nerodne dradi, ki nam krepofti flabe ali. pa do konza
satarej; od toliko gnad in darov pa, ktere bi bili od
Gofpoda prejeli,kobife bili dalje urili, govoriti ni treba.

In ravno v’ tem fe duhovna hoja od pola, kteriga
popotnik na semlji ftori, tako grosno raslozhi,

Zhe popotnik na semlji tudi podava in pozhiva,
vunder sato od fvojiga ftorjeniga pota nizh ne sgubi;
grosno veliko pa lifti sgubi, kteri na potu duhovniga
shivlenja podava.

Dalje fe semljifki popotnik, k’jo s’ shivotam po
potu naprej maha, bolj in bolj utrudi; na duhovni poti
pa zhlovek, dalje ko pride, vezhi mozli infpehsado-
biva. Ker v’ krepčilni vadi fpodni del dufhe — poshe-
Ijivod — po fvdjim vporu po ojftrim in teshavniin potu
vedno bolj pefha; gorili del—duh  — pravi fedesh
krepodi pa jazhji in krepkejfhi prihaja.

Potem takim sgine pomalim s’ rafijo v’ dobrim
teshava, k’jo v’ sazhetku dobriga dela obzhutimo; in
nekako snotranja fkrita fladkod, ktera fe po bosh-
jim raunanji f tido teshavo sedini, narafha bolj fleher-
ni dan. In tako zhlovek s’ vedno vezhim vefeljem in
ljubesnjo is krepodi v’ krepod dalje prihaja, in dojde
napofled na verf hizhik tidiga hribza, kjer potem po-
polnama duflia bres Huda polna vefelja in duhovniga
vuka fvoje dela opravlja, ker ona, k’ je fvoje nerodne
Uradi popolnama vkrotila; fe zhes vfe vdvarjene rezin'
pa kaj tudi farno zhes fe povsdvigne in tako popolnama
frezhna v’ ferzu Gofpoda prebiva in tam fladko in
mirno delaje pozhiva.

105

37 .  POGLAVJE.

De fe savolj vedtie rafti v’ krepofli, prilik, ki
ie nam pomijejo, jihsaclobili, ne Iraemo ogibati.

\ idili fino tedej natanjko, kako fe je na polu,
ktera k’ popolnofti pelja, poftavanja varovali, in ne¬
prenehoma dalje iti potreba.

.Skerb moramo tedej imeti in zhujezhi biti, de
kje kake perloshnofti, ki fe nam ponuje, krepčili sa-
dobiti, ne sanemariino. Sa tega voljo fe tilti grosno
nefpametno obnafha, ki fe po vfi inozhi fleherne so-
pernofti ogiblje, ktera v’ krepčil napeluje; ker ravno
16  je perpomčzhik krepčil sadobiti.

Shelifh poftavim (de od omenjeniga isgleda ne
odftopimo) fpeh v’ krepofti dofezhi, bi ne bilo dobro,
se ljudi, dela in rnifel ogibati, kite v’nejevoljo devajo.

Nikar fe torej ne vmikaj befedam neflanih ljudi,
in rad fe pajdashi in sgovarjaj f’ fitneshi, in voljan
bodi fleherno sopernoft in fitnoft, ki fe ti nameri,
poterpeti; ako fe pak drugazh obnafhafh, fe ne bofh
nikdar poterpeshljivofti navadel.

Enako fe per delih, ki fo ti odurne, obrafhati
morafli, bo naj she rezil farna na febi soperna; ali
pa ker t’jo je kaki neflaniz, kteriga terpeli ne mo-
refli, naloshel; ali bi te napol'led od kake rezili, ktera
je tebi perjetna, odganjal.

Vimdersatopafvpjiga dela nikar ne opufhaj, ko bife
tudi v’ tem smefbaniga zhutil, in ko bi ga opuftil, bi mir
sadobili miflil; ker bi fe fizer nikoli kej poterpeti ne
nauzhil, in bi ne dofegel prav igamiru, ki ne isvira is ferza,
k’je profto od flrafii in osaljfhano f’ krepofti.

106

To tudi od nadleshnih mifel, ktere tebi vzhafih
teshave delajo in ti ferze ftifkajo in mamijo, velja.
i\e isbijaj fijili popolnama is glave; zhe fo tudi nad-
lesline, ker fe po njih sopernofti poterpesliljivo pre-
nafbati uzliifh.

Kdor bi drugazh f tabo govoril, bi le uzhil pred
terpleujem in nujo, ktere obzhutifh, beshati, ne pa
krepčil, ktero dofezhi shelifh, sadobiti.

Ref je fizer, de novak v’ duhovni vojfki, fe v’ re-
zhenih perloshnoftih previdno in pametno obnafhati in
Tvoje fovrashnike sdaj sanizhevati, sdaj fe jih ogibati
mora; kakor she vezli ali manj duhovne mozhi v’ febi
obzhuti.

Vunder jim ne fme tako lierbta cbrazhati in pred
njimi beshati, de bi fleherni pritiki v’ teshave fe ogi¬
bal; in ko bi 1’e tudi sa sdaj pred padzam obvaroval,
bi vunder drugikrat, nevarnofti ne odfhel v’ nepo-
lerpeshljivoil sabrefti, ker fe takrat nifmo s’ oroshjem
previdili, in s’ nafprotnirni vadami okrepzhali.

To vunder od gnufobe neframnofti, od kterafmo
she popred fe uzhili, ne miflim.

38. POGLAVJE.

De nam vfaka perloshnoft, v’ kteri fe da kre-
poft sadobiti, draga biti mora, fofebno lifta,
k’ je s’ vezhi teshavo obdana.

iNiiim sadovoljen fhe, moj fin! de fe perloshnoft,
ki fe krepčili sadobiti ponujejo, ne ogibljefh; ampak

107

slielim fhe, de jih kakor prav drage in imenitne re¬
zin' vzhafdi ifhefh, in jih, kader pridejo, s’ vefeljem
fprejetnafh, nar drajfhi in Ijubfhi naj lipatifte bodo,
klere fo nar bolj tvojim pozhutkarn odurne.

S’ boslijo pomozhjč bofh pa to dofegel, ako
fpodne refnize shivo premiflifh.

Perva je, de fo perloshnofti perinerjeui in po¬
trebni perpomčzhki krepolt sadobiti. Profifh tedejGo-
fpčdu sa krepčili, ga profifh tudi sa perloshnofti; fizer
bi tvoja molitev prašno blebetanje bila, bi fain febi
navfkrish govoril in Boga fkufhal, ki ne daja lahko
poterpeshljivofti bres nadlog, in ponishnoili bres po-
uishovanja.

Ravno to fe tudi od vfih drusih krepčil rezili sa-
inore, ker ni dvojiti, de jih le s’ nafprotnimi slollmi
dofeshemo, in nam nafh namen toliko krepkejfhi is-
pelujejo in podperajo, in satč tudi nam toliko Ijubfhi
in perjetnifhi biti morajo, kolikor teshavnifhi fo; ker
dela, ktera v’ takfhnih okoljfhinah fpolnujemo, fo bolj
junafhke, shlahtne in jake, in nam toliko hitrejfhi pot
v’ krepčil odperajo.

Pa tudi majhne prilike nifo flabiga pomena, in jih
bres vaje krepoili opufhati ne fmemo , naj bi she kaki
pogled ali befedo, soper voljo v’ febi satreti bilo;
ker pogoilnifhi fo takfhne krepčilne djanja, akoravno
fhibkejfhi od tiilih, kterih fe v’ teshavnifhih in ime-
nitnifhih permerah vadimo.

Druga refniza; od ktere fmo she nekoliko govo¬
rili, je, de fleherna nakljuzhba od Boga pride, k’jo on
nam dobrčtljivi v’ nafh duhčvni prid nakloni.

In ako fe tudi od rasnih rezin, kakor poilaviin
od nafhih in drusih ljudi pregrefhkov rezhi ne more

108

de od Boga pridejo, kei' on greha hoteti ne more,
vitnder fo od Boga, ki jih perpufha in jih ne opo-
vera, ki hi jih lahko opoveral. VTe slolli pa in ttifke,
ktere savolj nafhih pregrefhkov ali is hndohije dru-
sih ljudi nat' sadenejo, fo od Boga in boshje, ker jih
fam podpera in hozhe, de kej taziga, kar je savolj
fvoje snotranje oftudnoili pred njegovimi zhiftimi ozh-
mi gnuloba, in nikoli sheleti ne more, de bi fe sgo-
dilo, vitnder savolj kakiga duhdvniga prida ali kake
krepbfli, ktera nam is njega isvira, ali pa is drusih
pravizhnih , nam fkritih vsrokov, — prenafhamo.

Ker nemoremo tedej tajiti, de je volja boshja,
de teshave, bodo naj she kakorfhine koli hozhejo,
radi preuafliajmo, pridejo naj she od drusih ljudi nad
iiaf, ali pa naj bi fi jih farni po fvdjih krivizah naklo¬
nili, de bi rekli, kakor mnogi, ki fvojo nepoterpesh-
Ijivoft f’ tem isgovarjejo, de Bog nozhe, de bi fe kej
hudiga sgodilo, ker vfe hudo zherli, in drusiga, ka¬
kor prasin isgovor, f’ kteriin oni fvoje pregrehe po¬
krivajo, in fe ogibljejo krisha; ker vitnder tajiti ne¬
moremo, kako grdsno Bogu dopade, de ga poferpesh-
Ijivo prenafhamo.

Pa kaj? Eno s’ drugim v’ primeri, je perjetnifhi
Bogu, de slofti prenafhamo, ktere is hudobije ljudi
isvirajo, slafli od tazih, kterim fino dobrote fkaso-
vali; kakor pak teshave, ktere is shaloiiuih nakljuzhb
prihajejo, in to sa tega voljo, ker fi per unih nafha
uapuhljiva natdra vezhi filo, kakor pak per teh delati
mora; in tudi sato, ker taklhne teshave voljno ter-
pezlii Bogii bodj dopademo, in ga grdsno povelizhu-
jemo, ker v’ eni rezili sli’ njim vred delamo, v’k!eri
fe njegova uefkonzhua dobrota in vligamogozhnoft

109

blifhi, namrezh v’ tem, de is fmertniga ftrupa hudo¬
be in greha predragi fad krepofti in dobriga isvira.

Vedi tedej, moj fin! de bersh ko Goipod gorezhe
shelje sa isvelizhanfke krepofti fe refnizlino vojfko-
vati vnaf sazhuti, nam tudi kupizo hudih fkufhnjav,
teshkih in britkih perloshnoft perpravi; sato pa is
hvaleshnofti do njegove Ijubesni in savoij fvojiga is-
velizhanja, jo moramo s’voljo in radi (prejeti, mesite,
f’ fveftjo in hitro do sadne kaplize is nje piti, ker
osdravilo v’ nji je roka napravila, ktera fe smoliti
ne more, in je s' rezhmi smefhano, ktere kolikor
grenkejfhi, toliko koriftnifhi fo diifhi.

39. POGLAVJE.

Kako se nam je savoij vaje ene in ravno ti-
fle krepofti rasnih perloshnoft poflushiti.

Lihkor fmo fe preprizhali, de je veliko holjfhi
nekaj zhafa le v’ eni, kakor pak v’ mnosih krepo-
fiili fe uriti; in de perloshndni, ako tudi rasne med
fabo v’ pofeft te edine krepofti obrazliati gre, kar fe
po temle nauku prav lahko ftori.

Pergoditi bi fe vtegnilo v’ enim in ravno tiftim
dnevu, v’ eni in tifti uri, de bi naf kdo savoij kaki-
ga dela grajal, k’ je vtinder dobro bilo, ali de drugi
nad nami mermrajo; ali de fe nam kaka gnada, sa
ktero fmo profili, s’ neufmšljenjem odrežite, ali kej

110

kar fi bodiperjetniga odbija, ali bres vsroka kej hudiga od
naf natolzuje, de naf kaka telefna bolezbina opade;
de nam kdo kako fitno delo naloshi. flabo perprav-
Ijeno jed pred naf poftavi; ali de fe nam kake rezili
imenitniga pomena nakljuzliijo, kterih je teshko tesh¬
ko prenafhati, kterih je tudi polno revno zhlovefhko
shivlenje.

Per teh mnosih in drusih nakljuzhbah bi rasne
krepoftne djanja buditi mogli; de pa vunder pollavl-
jenih regelz ne opufhamo, takfhne krepoftne djanja
obudovati moramo, ki fe f’ krepoftjo, v’ kterih fe v’
prizhijozhim zhafu urimo, ftrinajo.

4 Se poftavim sdaj, kader imenovani pergodki
prihajajo, v’ poterpeshljivofti urifh, gre takfhne dja¬
nja obudovati, de bi jih radi in vefeli prenafhali.

,Se v’ ponishnofti urimo, moramo vfih tazih na¬
dlog in vfiga hudiga fe vrednih fp osna ti.

Sadeva naj nafha vaja pokorfhino , fe bomo vli-
gamogozhni roki bdsliji naglo podvergii in savolj nje-
goviga dopadenja, (k’je njegova volja tako) bomo
tudi pametnim in nefpametnim ftvarem pokorfhino
fkasovali, od kterih takfhne sopernofti prihajajo.

Je revfhina na verfti, fe bomo vefelili, de fmo
veliziga in majhniga vefelja fveta obropani.

^Se urimo v’ krepofti ljubesni, bomo djanja lju-
besni do blishniga, ki je orodje dobriga, in do Go-
fpoda fvojiga Boga obedovali, ki je pervi in preblagi
vsrok, is kteriga takfhne nadloge nam v’vado in du¬
hovni prid isvirajo, in jih dopufha.

Kar tukej od rasnih permer, ki fe fleherni dan
pergode, govorimo, fe tudi ve, de fe per edini per-
loshnofti, dolgi bolesni in drugi nadlogi, ktera dolgo

111

terpi, morajo djanja tiftih krepčil obudovati, v’ kte-
rih fe sdaj »rimo.

40. POGLAVJE.

Od zhafa, kteriga sa vajo ene krepofti potre¬
bujemo, in od snamenj, po kterih raft v’ kre-
polti fposnamo.

Koliko zhafa fe je v’ eni krepofti uriti treba, ne
morem »izb go to vi ga povedati, ker v’ tem fe po fta-
nu in potrebi vfaziga pofebej, po tem, kolikor dalj
je zhlovek po potu duha pril*bel, in po fodbi duhčvni-
ga rednika ravnati gre.

Zhe fe tako in f takfhno fkerbjč, kakor je she
govorjenje bilo ersno obnafhafh, bofh , fe ve de, v’
nekterih tednih prezej delezh prifhel.

Snamnje, de fi v’ krepofti refnizhno narafel, je,
ako ob zliafu duhovne fuhote, tame in britkofti, in
per odvsetvi duhovne tolashbe ftanovit in nolpreinin-
ljiv oftanefh.

V’ tem nam tudi vpor nafhe posheljivofti soper
krepčilne dela ozhitno snamnje daja; ker kolikor bolj
posheljivoft flabi, nam je tudi upali, de frno v’ dobrim
mozhnejfhi. Ne zhutiino tedoj nobeniga vporain punta
v’ fpodnim posheljiviin deli dufhe, fofebno ako naf naglo
kaj napade, je gotovo snamnje, de frno krepčil sadobili.

In vezhi ko je hitroft in vefelje nafhiga duha per
takfhnih krepčilnih delili, vezhi fprizhlej imamo, de
fmo v’ krepčili naraftli.

112

Ali viinder varovati fe nam je treba, in nikoli fi
kaj gotoviga domifhljevati, de fino krepolti slie do-
fegli, ali kako ftraft popolnaina v’ febi saterli, ko bi
tudi she dolgo zbala in po mnogih bojih nobenih Urad¬
nih nabojev v’ tebi vezli ne obzhulili. Rer bi tudi
tukej saviti fovrashnik in liapzhna natora naf sapel-
jati vtegnila. Od tod le vzhafih ikri timu napuhu pra¬
va ftraft krepoft dosdeva. Eres tega, ako fe na popol-
noft osremo, h’ kleri naf Bog vabi, naj bi mi she
na potu krepolti f he tako dosoreli, fi viinder nikdar
domifhljevati ne ftnemo, de fino kdaj le na pervo fto-
pnizo prave popdlnofti ftopili.

Sato fe pa uri, enako mladimu vojfhaku ali
otroku, k’ je komej rojen sa boj, neprenehoma ka¬
kor v’ sazhetku, in kakor de bi dosdaj fhenizh opra¬
vil ne bil.

Opominjem te pa moj fin! de na potu krepolti
rajfhi naprej priti, kakor pak fvoje ftorjene korake
prefhtevati fkerb imej. Ker lam Gofpod je preifko-
vaviz nafhifh ferz, ki fizer nekterim dodeluje, de
fvdjo duhovno raft fposnajo, nekterim pa ne daja te¬
ga daru, kakor she vidi, de bi takfhno fposnanje
ponishnoft ali pa napuli obroditi vtegnilo.

Tako varje on ljubesnjivi Ozlie, nektere pred fliko-
do, drugim pa perloslmolt daja, fvoje krepolti mnoshiti.

Zbe duflia tudi 1'vpje rafti ne fposna, ne fme
viinder tvojih navadnih vad opufbati, ker gotovo jih
bo fposnala, bersh ko bo Gofpodu vfhezli, de bi jih
v’ fvoje isvelizlianje fposnala.

113

41. POGLAVJE.

Sheljam, fe krisliev snebiti, klere poterpeshlji -
vo prenafhamo, ni proftora dajati, in od ber-
sdanja vi'ih fvojih tudi krepoftnih shelj.

.Stifkala naj bi te kaka nadloga, ktero voljnti
prenafhafh, l'e po nobeni ženi, ne po hudobnim fhe-
ptanji fovrashnika, ne po laftni Ijubesni k’ sheljam
sapeljati ne daj, de bi od nje refhen bil, ker dvojno
in grosno fhkodo bi II tnkej navlekel.

Pervizh namrezh, bi te shelje, ko bi te tudi sdaj
ob poterpeshljivoll ne perpravile, vunder fzhafama ne-
poterpeshljiviga Borile.

Drugizh bi tvoja poterpeshljivoll pomanjkljiva bi¬
la, in Bog bi ti le sa lilti zbal', v’ kterim bi terpel,
plazhilo dal; nafprot pa, ko bi ne shelel refhen biti,
in bi fe bosliji roki podvergel, ko bi tudi tvoje ter-
plenje le eno farno uro, ali fhe manj terpelo, bi ga
Gofpod sa flushbo daljniga zhafa obrajlal.

Satorej naj bo v’ te in v’ vlili drusih permerah tvoja
poglavitna regelza; vfe fvoje shelje od vlih drusih re¬
zili protle imeti, de bo volja bdshja njih edini in la¬
mi konez. Ker potem takim bodo tvoje shelje pravi-
zhne in prave, in fe bofh per vlih sopernih nakljuzh-
bah mi miga in sadovoljniga ohranil Ker te bres bo-
slije volje nizh sadeti ne more, in nizli drusiga ka¬
kor voljo boslijo fpolniti, ne shelifh, bofh ob enim
shelil in imel, kar poshelifh, in kar 1'e vfelej fpolnuje.

To fizer grehov blishniga in tvojih ne sadeva,
kterih Bog hoteti ne more, sadeva pa vunder vliga

8

114

hudiga 1'htrafe, ktere od grehov ali od kod drugot
isvirajo, bodo naj she fhe tako feslike in zhufne; in
ko bi te tudi \’ dno ferza sbadale, in korenine natdr-
niga shi\leiija pofalmele; ker to je kri.sh, po klerim
doftikrat Bog tvojim svetlim in ljubesnjivim perjatlam
fvoje nar v e z hi gnade deli.

Kar tukej od pohlevnolli govorim, f ktero per
vfilt okoljfhinah fvoje teshave prenafhati moramo, tu¬
di od littili delov ene teshave velja, ki nam ottajajo
in po bcshjim dopadenji poterpeti moramo, ker lino
fe perpufhenih perpomozhkov, 1‘e jih snobih, she po-
flushili.

Pa tudi te pomozhke moramo le po bdsbji na¬
redili in volji obrazhati, ker jih je ravno sato, de bi
fe jil) poflushili, namenil, in pofhishitno fe jih tudi,
ker je tako bdshja volja, pa ne is laftne ljubesni, ali
ker bi fe krishev radi snebili, in bi od njih rajifhi
refheni liili, kakor bdshja flushba, ali njegovo dopa-
denje terja.

49. POGLAVJE.

Kako je hudobnimu sovrashniku nafprdtovati,
k h d er f prelilo, (zhes smoshnoft delati) naf
mamiti ifhe.

Sazhuti prekanjeni fovrashnik, de s’ shivo in
pravo voljo naravnoft po poti krepofti naprej fhetamo,
in li naf s’ ozhitnimi flepotijami v’ tvojo voljo prena¬
glih i ne lipa, fe v’ angela ljuzhi fpreineni, in naf f’

115

perjasnimi miflmi, prigovori fvetiga pifina in isgledi
.Svetnikov, fi po vifokolti popolnofti persadevati, ter-
do naganja, de bi naf v’ prepad greha povesnil. Sa-
torej naf (podbada tvoje telo s' bizhi, polti, opali po¬
kore, in drugimi enakimi sateri, (e terdo moriti; de
bi l’e poofhabili, in (kakor nektere shenfke ofebe), li
domifhljevali, de kej polebniga ftorill; ali pa de
hi  li kako bolesin nalvesili, in fe sa dobre dela po¬
habili, in uapofled savolj (pokorne prefile li duhovne
v;aje peroftudili in ognulili in 1" tern v’ dobrih delih,
bolj kakor kdaj posheljlvi v’ semljifke flaje in vefe-
Ija fe vtopili. Doltim fe je she to pergodilo, ki fo lil -
noft fvojiga nefpametniga ajfra s’ duhovno predersno-
lijo poflufhaje, s’ nesmernimi (pokorili mero fvoje
laltne inozhi prekerfhili, in fe v’ fvdjim domifhljeva-
liji (konzhali, in per lmdobih duhovnih v’ fmeh pri-
fhli; kar bi fe nikoli sgodilo ne bilo, ko bi bili to,
kar fino dosdaj povedali, dobro prevdarili, in premi¬
nili, de., akoravno fo takfhne fpokorlla hvale vredne
in prav koriftne, kjer fe jim shivotne mo z hi in (po¬
dobna duhovna ponishnolt vbera, in tudi v’ tem je
mere potreba, ktera fe po laltnolti vfaziga pofebej
obrazhati mora.

Kdor fe tedej v’ takfhnih ojftrih vadah sunanjih
fpokoril .Svetnikam enako pokoriti nemore, mu dru-
sih perloshnoftj njihovo shivlenje pofnemati, ne
sinanjkuje, naj fe tedej f’ fvetimi in radovitnimi she-
Ijami in gorezho molitvijo sa preblagi veniz pravih
vojfhakov Jesufa Kriltula persadeva. Takfhne dufhe
tudi samorejo zeli fvet in febe sanizhovati, molzhati
in famoto ljubili, ponishni in pohlevni hiti do vfih
ljudi, teshave poterpeshljivo prenafhati, takim dobro-

8  *

116

te fkasovati, ki jih nar bolj skalijo, in napofled fe
fleherniga tudi nar manjf biga greha varovati, kar je
gotovo perjetnifhi Bogu, kakor pak vade, ktere truplo
more, in savolj kterih ti fvetvam, le jih popameli raj-
fhi sdershovati, de kader ho treba, jih pomnoshiti
samorefh; kakor pa jih nesmerho perliliti, in fe v’
nevarnoll podati, in poliljen bili, jih popolnama opuftiti.

Mifliin pa vunder, de nifi v’ fhtevilu tillih, kle-
re ljudje fizer poboshne imenujejo, ki od perlisnjene
natore gnani in oflepljeni sa fvoje shivdlno sdravje
tako grosno fkerbe, in fo savolj njega tako neisre-
zlieno ftrahoviti, de fe ga per nar inanjfhi rezili sgu-
biti boje. JNi je rezili, de bi lakb radi od nje iniflili
ali govorili, kakor kako bi fvoje sdravje ohranili.
Vedno po jedilih tuhtajo, kteri fe bolj njihovim po¬
kolu, kakor pak shelodzu perlegajo, kteriga f’ to
flepolno melikushnolljo flabe, in akoravno to f’ sgo-
voram delajo, de bi Bogu losliej fhishili; kar fe pa
drusiga ne pravi, kakor mifel imeti, dva poglavitna
fovrashnika, duha in telo namrezh, in fizer bres vfi-
ga prida, vimder pa v’ fhkodo obeh sediniti; ker f’
takfhno preliljeno fkerbjo eden ob sdravje, drugi pa
ob poboslmoft pride.

Satorej je, ako vle dobro prevdarimo, nepofiljeno
shivlenje nar gotovfhi in sdravfhi, zhe l‘e po pameti,
kakor lino govorili, vedemo; ker je potrebno v’ tem
na mnoge fhkvarte *) ali temperamente in shivolne lafi-
nofti gledali, klere nobene regelze imeti lie morejo.

*) Opomba: Befecla fhkvart je po mojim savedu Logafbka ali Ver-
hinfhka, ktčra is besede iskvariti is-baja, Iskvarili ali fkvariti fe
pravi pokasiti, pohabiti. Je dobriga, ali flabiga fhkvarta. ali tem¬
peramenta, ima dobro ali flabo natoro, je prenagnjen le fkvariti.

117

K’ teinu fhe perftavim: de ni farno v’ sunanjiii
rezheh, ampak tudi v' persadelvah siiotraujih — du¬
hovnih— krepdll i'e s’ mero obnafhati potrebno, kar
fmo she popred rasloshili, kader fino od tiftih kre-
poft govorili, ktere po ftopinjah sadobivati gre.

43. POGLAVJE.

Koliko nafhe hudobno nagnjenje in nagonba
hudizha blishniga foditi zli e s naf premoreta,
in kako le jima braniti moramo.

Is popred v’ mifel vsete ftrafti lallne ljubesni iu
hvale, druga neisrezheno fhkodljiva isvira, preders-
noft namrezh blishniga krivo foditi, sanizhovati, po-
nishovati in shaliti. Ker ta Itralt is nafhe fpridene
notore in prevsetnofti isvira, fe tudi od njii rada re¬
di in hrani, in druga drugo v’ rafti podpera, ker obe
od nezhimerne laftne ljubesni in flepoti fzhafama do
konza prevsetne, naf sapelujete, de fe, nepaslivo v’
fvdji nezhimernofti toliko bolj poofhabimo, kolikor
bolj blishniga ponishujemo, ker fe nam dosdeva, de
fmo delezh delezli od tifte nepopolnofti, v’ ktere dru¬
ge tizhati menimo.

Prekanjeni hudizh pa, ki naflio nesdufhnoft do¬
bro postia, vedno zbuja, nam ozhi odpreti in odperte
imeti, de pomote blishniga gledamo, fodimo in povik-
sliujmo. Neprevidni ljudje, kteri ne uinejo kako fker-
bno fe on trudi, zhe velikih pomot nad nafhim blish-
nim ne najde, pa majhne nafhimu fpominu nanaflia.

Je peklenfki fovraslmik fkerben, te v’ flikodo
perpraviti, bodi tudi ti tako previdln, de v’ njegovo

118

mresho ne pridefh, in s a ver ni jih mifli, bersli ko on
kako pomoto nad blislmim pokashe prozb; in zb e fe
prenagljenima zlintirii, ga lodili sato, fe vari po nag¬
njenju ftoriti, in pomifii de je nimafh uobeue prave
pravize blisiiniga foditi, in ko bi tudi pravizo imel,
bi ga prav obroditi ne mogel; ker ti fam v’ nefhte-
vilne Itralii saklenzhau, in vef preuagnjen tudi bres
praviga vsroka lmdo od blisiiniga mifliti.

Grosrio dobro soper to Itratt je revo fvdjiga fer-
za premifhljevali, in fleherni okomiglej bofh bolj
fposnaval, de imalli fhe fam f’ faboj toliko opraviti,
de ti zbifto nizh zbala ne oltaja, dela in djanja lilish-
liiga prefojevali. Zbe tako ftorifb in fe fpodobno ob-
nafbafb, bofli vkratkim hudobne fukove istrebil is
fvojili ozlii, is klerili isvira ta ftrupena hudoba.

Vediti morafh, de kader kaj napzliniga od fvo-
jiga blisiiniga miflifh, koreni titte hudobe v’ tvojim
lerzu kale, ktero po fvoji fprijetnofti sa hudo, fle-
herne njemu fpodobne rezin', ktere pred njimi igrajo,
fprejema.

Pride naj ti poftavim kej v’ mifel, druge savolj
kake flahotli foditi, fe nad fabo rasferdi, kakor de bi
tudi ti ravno takfhne pomote fe bil vdolshil, rezi:
Kako bi se jes revesli, ki tim fam vef v’ enazili in
hujfhih pomotah, fe predersniti fmel, glavo povsdvig-
niti, drusili pomote premifhljevati in prelojevati. Ta¬
ko bodo pufhize, ktere v’ druge namerjafh tebe sa-
dele, in ranile, in tvojim ranam sdravila nanafhale.

Je ftorjena pregreha ozhitna in snana, isgovar-
jaj jo v’ duhu ljubesni, in mifli; de tihi zhlovek fhe
kake fkrite krepofti nad fabo ima, v’ kterih var ga
Bog v’ to pomoto sabrefti pulti; ali sato dopufli, de

119

nekaj zbala, v’ te pomoti ollane, de fe pred Tvojimi
ozhtni bolj in bolj pouishuje, in is saiiizhovanja dru-
sili fad ponislmofti sadobi; potem Bogu perjelnif hi bi-
va, in dobitik njegov memo sgube vezhi prihaja.

Ni pa pregreha le ozhitna, temuzh, Midi velika, in is
terdovratnofti isvira, pomifli fkrite in ftrafhne boshje
fddbe; de lo vfim pregreham podversheni ljudje she
bili, in fo vunder veliko fvetoft dolegli; kakor tudi
nafprot drugi, ki Ib fe nam do kouza popolni dosde-
vali, fo fe v’ globozhiuo pregreh povesnili.

Sato fe pa veliko bolj savolj febe, kakor pak sa
kteriga koli drusiga nam bati in trefti gre.

Pomni pa, de vfe vefelje in radolt, ktero savolj
ddbriga nad fvojim blishnim obzhutimo, is fvetiga Du¬
ha prihaja; vfe mersenje pa, hude fddbe in vfa ferdi-
lolt do njega isvira is nafhe lahne hudobe in podpi¬
hovanja hudizha.

Ko bi te bila kje kaka nepopolno!! tvbjiga blish-
niga smefhala, in ti 1'erze fkalila, ne miruj in ne da¬
jaj 1'panja ozhein, dokler 11 tega is glave ne isbijefh.

44. POGLAVJE

Od molitve.

Zhe je tudi nesaiip v’ fe, saup v’ Boga in vaja v’
tem duhovnim boju, kar lino dosdaj saddfti dopove¬
dali, je molitev, zheterto oroshje, od kteriga fmo
sgorej v’ misel vseli, med njimi nar potrebnifhi, ker
po nje vfe sgor imenovane krepčili, in tudi druge

120

dobrote od gofpoda nafhiga Boga dofeshemo; ker
molitev le je prava pofoda, f' ktero vle gnade, ki is
(tudenza boslije milofti isvirajo, sajeniati samoremo.

Molitev, ako jo fpodobno opravljafli, daja mezh
v’ Gofpodove roke, de fe sh’ njim sate vojfkuje in
premaga.

De fe pa per molitvi prav obnafhafli, je potre¬
bno, de tele rezili fpolmijefb, ali fe jih fpolnovali
persadevafh.

Pervizb morafli vfefkosi shivo hrepeneti, hosh-
jiinu velizbatlvu v' vlili rezbeli in tako flushiti, ka¬
kor mu nar bolj dopade.

De pa to hrepenjenje v’ febi unemafh, tole na-
tanjko preinifli:

De je Bog savolj fvoje prezhndne in nefkdnzhne
vifokotli, dobrotljivafti, velizhaftva, modrofti, lepote
in drusili nefkonzhnili popdlnoft vredin, de mu vfe
tivari flusliijo in ga povelizhujejo.

Dalje de je on tebi v* flnshbo tri in tridefet let
sapored nevtrudama delal in terpel, deje  tvoje oltu-
dne, od Itrnpa grefbne hudobije vfe gnile rane, ne
s’ oljetn, ne vinani ali revno obeso, ampak f’ tiftim
neprezenjenim, lepo difhezhim masilam osdravil, ktero
je is njegovih prefvetih ran teklo, in f' tvojim divifh-
kim telefam, ktero je s’ bizlii, ternjem in sliebli do
konza rasmefarjeno bilo.

Pomifli, kako imenitna je ta flnshba, po kteri
oblaft zhes fe dofeshemo, pekel pod noge fpravimo,
in boshji otrdzi poftanemo.

Drugizh imej shivo vero in terdno saupanje, de
ti Gofpod vfe dati hozhe, zliefar njemu v’ flushbo
in febi v’ isvelizhanje potrebujefh.

121

To fveto saupanje je pofoda, ktero je bosbje mi-
loft f’ salbgo fvojih gnad napolnila; in kolikor vezlii
je in vezli dersbi: toliko bogatejfhi fe bo vernila na-
fha molitev.

in kako bi tudi nefpremenljivi, in vfigamogozhni
Gofpod nam fvoje dari odrezhi sairiogel, ki nam je
fatn sapovedal de ga sanje profimo, in zlo fvojiga
Duha nam dati obljubil, zhe ga verno in ftauovitno
sanj profimo.

Tretizli. Podaj fe k’ molitvi s’ edinim namenam
bolet, kar Bog hozhe, ne pa kar ti; in llori tako, zhe
sa kej profifh, ali pa zhe fi vflifhan; to edino nej
te molili naganja, de je bosbja volja, de molifh, in
le tako sheli vflifhan biti, kakor je bosbja volja. S'
eno befedo, tvoj namen mora biti, fvojo voljo s’ bo-
shjo sediniti, ne pa de bi fe bosbja volja po tvoji
volji ravnala.

To pa sato, ker fe tvoja, od Iallne ljubesni sapeljana
in oflepljena volja doftikrat moti, in ne ve, kaj po-
sbeluje; boshja volja je pa vfelej s' nefkonzbno do¬
broto fklenjena, in fe nikdar motiti ne more; sato je
pa tudi boshja volja vajet, fleberne volje, kraljuje
nad vlako, saflushi in hozhe, dejo  vlaka poflufha
in uboga. Sato je pa treba vfelej le sa take rezlu
profiti, ktere fe ftrinajo s’ boshjim dopadenjem; dvo-
jifh pa, de bi fe sli’ njo kej ne Itrinjalo, proti f’ per-
ftavkam, zhe je Gofpbdova volja, de bi dofegel.

, Takfhne rezili pa, od kterih dobro vefli, de fo
Bogu perjelne, krepolli pollavim, morafb le is tega
namena profiti, de bi njemu dopadel in flusbil, ka¬
kor pak is drusiga tudi duhovuiga namena.

122

Zhetertizh. Idi molil s’ deli osalfliau, ktere fe
vjemajo f’ tvojo prdflmjo; po molitvi pa fkerbi, gnad
ali krepoft, po kterili sdihujafh, (e vrednima ftorili.

Vaja molitve mora s’ vajo famiga febe premagali
tako sdrushena biti, de vedno druga sa drugo rnenje-
vaje naliopa, ker kdor bi profil sa eno krepoft, in bi
fe sanje ne trudil, bi ref nizli drusiga ne delal, ka¬
kor Boga fkiifhal.

Fetizh nej pred molitvijo vfelej hvalitve sa pre¬
jele gnade gredo, poftavitn tako ali enako: »Moj Bog,
ki fi me v’ fvoji dobroti oltvaril, odrefhil, in fam ne
vem koliko kratiš krempljev mojih fovraslmikov od-
tel, pomagaj mi v’ prizhijozhi potrebi, in ne odreži
mi, sa kar te ponislmo profim, akoravno fini fe vedno
soper Te puntal in Ti nehvaleshin bil.”

Hozhefb pa sa kako pofebno krepoft profiti, in
imafli priliko fe nekoliko uriti, kar bi fe sli’ njo ne
Itrinjalo, ne posabi savolj te prilike fe Bogu sahvaliti,
ki ti jo je naklonil, ker ni ti fkasal majhne dobrote.

(Sheftizh. Ker sa molitev vfa mozli in nazbimba
k’ nafliim profhnjam Boga prenagniti, is laftne bosh-
je dobrote in milofti, is saflushenja shivlenja in ter-
plenja njegoviga edinorojeniga Simi, in njegovih ob¬
ljub is vi ra, de naf vflifhuje, fkleni tedej fvdjo moli¬
tev s’ eno ali vezli takimi profhnjami, poftaviin: »Do¬
deli mi, o Bog! is Tvoje nefkonzhne milofti, to gna-
do. Nej Gofpod! saflushenja Tvojiga preljubiga (Simi
same profijo, ki fo fpolnenju moje prof linje popolno
sazhimne. (Spomni fe, o predobrotljivi Bog! tvojih
obljub, in nakloni v’ mojo prdflmjo fvdje ul'bela.”

Vzhafih pa tudi samorefh po mozhi saflushenja
Matere Marije Divize in drusih ,Svetnikov Boga sa

123

gnade profiti; ker oni veliko per Boga samorejo, in
grosuo jih 011 zhifla, ker lo tudi oni v’ tein shivlenji
Boga poveližhevali.

^Sedmizh. Bodi v’ molitvi ftanovitin ker ponislma
ftanovitnoft nepremagljivega premaga. Ako je itanovit-
noftin lil n o It evangelfke vdove (L n k. 18 .)tiftiga bres-
veftniga fodnika nasadnje prepredla, de je nje profh-
njo uflifhal, kako bi tedej ne ftorila; de bi Bog, ki
je bogaltvo vefoljnili dobrot, nafliili prof linj ne vflifhal?

Ko bi pa tudi, po tvoji molitvi, Gofpbd priti in
te vflifliati odlafhal, in li tudi nafprotljive snamnja
dajal, vunder nikar moliti ne jeujuj, in (lavi sliivo
saupanje v’ njegovo mozh; ker nikoli ne pofahnejo v’
njemu, temiizh isvirajo v’ nefkdnzhni o bil n o Iti is nje¬
ga vfe zhlovekn potrebne gnade.

Zbe niti lam kriv, je gotovo, de bofh vfe, sa
kar fi profil, pa fhe kej boljfhiga, ali tildi oboje
prejel.

In bolj ko fe ti dosdeva, de te je Bog savergel,
toliko bolj fe v’ fvojib ozlieh ponishuj; fe pa v’ mi-
flilt v’ fvoje pregrehe osrefh, fe tudi v’ bdshjo mi-
loft osrl, in rafte naj tvoje saupanje vanj; in zhe tifto
Itanovitno in shivo ohranifb, vfhezhnifni bo Gofpo-
du, kolikor Imjfbi Ib bile tvoje fkufbnjave.

Potem fe mu vfelej sahvali, in fposnanje njego¬
ve dobrote, modrofti in Ijubesni nej fe v’ tebi ne
manjfha, zhe ti ktero odrezbe, naj ti bo, kakor, de
bi ti jo bil dodelil, in per fleherni sgodbi bodi Itano-
vit in ponishno podvershen njegovi boshji previdnofti.

124

45. POGLAVJE.

Kaj je snutranja ali duhovna molite/.

Snotranja molitev je vsdiglej duha k’ Bogu, fkle-
njen s' djanfko ali fkrito profhnjo sa kako rezh, po
kteri dufha hlepi.

■ S’ djanfko molitevjo fe proti, kader tele ali dru¬
ge befede v’ duhu isrekujemo; sa kako gnado sdihu-
jemo: »Gofpod moj Bog, dodeli v’ fvojo zhatl mi to
gnado! >>  ali: »Gofpod! miflirn, de Tehi dopade, in Ti
je v’ zhatl, de Te sa to gnado moledvam in jo dofe-
shem. Dodeli tedej, de fe Tvoja volja in T\ oje do-
padenje nad mano sverfhuje.”

Te pa mar fovrashnik napada, moli takole: »Go-
fpdd hiti mi pomagat, de me fovrashnik ne upeha.”
Ali »Moj Bog, Moje perbeshalifhe, mo/.h moje du-
fhe! bali mi hitro k’ pomozhi, de ne ohnemagam.”

lu zhe hoj dalje terpi, moli tudi dalje tako in
mdsliko fe vftavljej fkufhnjavzu, ki te napada.

Kader pa fda boja potihne, fe v’ Gofpoda osri in
v’ fovrashnika, ki fe bori f’ teboj, in fvojo flaboft fe
mu ubraniti pred-nj potlavi, rekozh: »Glej Gofpod!
Hvar fim rok Tvoje dobrote, ktero fi odrefhil f’ fvo¬
jo kervjo! Glej tnkej lvojiga fovrafhnika, ki fe s’
mano is tega namena vojfkuje, de bi jo Tebi odvsel
in jo posherl! K’ Tebi pobegnem, Moj Bog! le v’ Te
saupam, ker ti vfigamogozhiu in poln dobrote, in vi-
difli mojo nesmoshnoft in hitroft, bres Tvoje pomo¬
zhi mu protlo patti v’ oblati. Pomagaj mi tedej, o
moje saupanje in mozli moje dufhe.”

125

Molzhezha profhnja je pa fkrivni povsdiglej du¬
ha k’ Bogu, s’ namenam, kako gnado dolezhi. V’tem
povsdigleji fkasujeino bres befedi ali kaziga premifh-
Ijevanja fvoje potrebe Bogu, pottaviin; kader fvdjiga
duha k’ Bogu povsdigujemo, in njegovi prizhijozhno-
fti fvojo nesmoslinofi fposnamo, le Imdiga varovati in
dobro Boriti, in potem vneli od shelj mu v’ poiiish-
nolti flushiti, in njegovo pomozli f’ Iveftjo perzhako-
vaje, fpet k’ njemu sdilmjemo.

To snolrej sbujeno, od hrepenjenja gorezhe in
od vere ozhivljeno fposuanje je molitev, po kteri vfe
sadobiti samoremo, zhefar potrebujemo; in bolj zbi-
llo in refnizliuo ko je to fposnanje, in bolj gorezhe
nafhe shelje, in bolj siliva nafha vera, mozhnejfhi
je tudi posheljenje molitve-

Snotranja molitev je tudi fhe druga, ktera tako
delezh ne lega, in v’ enojnim osoru k’ Bogu obltojl,
de bi nam v’ pomozh prirhel. Ta osor pa drusiga ni,
kakor neki molzhezhi fpominik in profhnja sa kako
gnado, sa ktero fino she popred profili Boga.

Glej, de le tako moliti nauzhifh, in le ponovljaje,
navadifh; ker je, kakor te bo fkufhnja uzliila, ord-
shje, kteriga fe lahko per vfleherni priliki poflushifh,
in ki je vezlii žene kakor de bi s’ befedami isrezhi
samogli.

126

46. POGLAVJE.

Od premifhljevavrie molitve.

Kader kej zhafa, poftavim pol, ali zelo uro Ita-
novitno moliti shelifh, fklepaj vfelej s’ molitevjo pre-
mifhljevanje shivlenja in terplenja Jesufa Kriftufa, in
obrazhaj vfelej njegove fvete dela v’ tifte krepčili*
po kterili hrepenifh. Bi hrepenil poftavim krepčil po-
terpeshljivofti sadobiti, premifhluj nektere okolifhine
njegoviga bizhenja.

Pervizh namrezh, kako je Gofpod, po danim po¬
velju Pilata med upifjem, sashmagovaujem in framo-
to od brizhev hudobije na kraj bizhenja vlezhen bil.

Drugizh, kako fo mu, ko dekli pfi is shivola
obleko tergali, in njegov divifbki shivot o’ goloti in
nagoti ozhem ispoftavili.

Tretizh, kako fo njegove nedolsbue roke f ter-
dimi prevosami k’ 1'tebru terdo pervesane bile.

Zhetertizh, kako je njegovo truplo od preltrafh-
nih bizliev rasmefarjeno in rastergano bilo, de fo ze¬
li potoki njegove bdshje k er, vi na tla zreli.

Pelizh, kako fo maldeje na mableje mnosbili, in
neprenehama na eno metlo po njemu odrihali, in ra-
ftepene rane fbe v’ vezlti boiezbine raliepali.

,Si tedej namenil fe poterpeshljivofti navaditi, te
in enake rezili preinif bljevati, pred vfim drugim obra¬
zhaj fvdje pozhutke tako, de bofli prellrafbne nuje
in britke boiezbine, ktere je tvoj preljubi Isvelizbar
na flehernim in vfih krajih 1'vdjiga prefvetiga te-
lefa preterpel, kar je mogozbe sbivo obzhutil.

127

Potem le k’ njegovi prefveti dufhi oberni, in ko¬
likor ti je mogozhe sliivo premifli poterpeshljivoft in
krotkoli, f' ktero je on takfhne bolezlnne prenafhal,
kako nevgafljiva je bila njegova sheja, v’ zbali ne-
befhkiga Ozheta in nafbe isvelizhanje fhe vezhi in
hujfhi muke terpeti.

Premifliluj ga potem, kako gorezhe fo bili nje¬
gove shelje, de bi ti fvoje teshave poterpesbljivo
prenafhal, in pomifli dalje, kako On k’ nebefhkimu
Ozhetu sate sdihuje, de bi li gnado sadobil, prizhi-
jozhi krish, ki te ravno teslii, in tudi vfe druge po¬
hlevno prenafhati.

Potem vezhkrat fvdjo voljo nagibluj k’ terdnimu
fklepu vfe f’poterpeshljivim duham prenafhati, in po¬
tem fe osri v’ nebeshkiga Ozheta, in fe mu perferzh-
no sabvali, de je is gole ljubesni fvdjiga edinorojeni-
ga Sina na fvet pofial, toliko in tako fklezhe muke
terpet, in late profit, in 1'kleni sadnizb f’ profhnjo,
de bi ti po mdzhi del in molitve fvojiga bofhjiga Si¬
na krepoll poterpeshljivolli dodelil.

47 .  POGLAVJE.

Kako fhe clrugazh premifhljevaje moliLi sanio-
, lemo.

Hlolifh in premifhlujefh fbe tudi lahko drugazh.
( Si terplenje Jesufa Kriftufa natanjko premifhljeval,
in vidil s’ ozhnii fvdjiga duha, kako radovaljno ga
je on prenafhal po velikoti njegovih bolezhin in nje

123

gove poterpeshljivofti povsami dve druge premifhlje-
vanja, namrezh.

Premifhljevanje njegoviga safluslienja, in

Velelje ter velizhaftvo vezhniga Ozheta nad po¬
polno pokorfhino njegoviga terpezhiga Simi.

Obedve koshjitnu velizliaftvu darovaje, profi s’
mozhjb liju sa gnade, po kterih ldepifh.

To pa tudi per fleherni fkrivnofti Golpodoviga
terplenja, in per vfakim pofamefnim, snotranjim ali
sunarijim delu, kteriga je on per vlili drnsili fkriv-
noftih spolno val, lahko ftorifh.

48. POGLAVJE.

Kako ilnigazh, po mozlii safluslienja prebla¬
ge Divize Marije, profili samoremo.

Sunej tega, kar lino ravno o<l molitve in pre-
mifhljevanja povedali, le flie drugazb, namrezh po
saflushenji preblage Divize Marije profi, zbe pervizh
fvdje ferze k’ vezhnimu Bogu, potlej k’ njegovimu
edinorojenimu ,Sinu Jesufu Krillui'n, in napofled k’
preblagi Divizi Marij povsdvignemo.

Povsdigovaje fvoje ferze k’ Bogu, premifhluj
dve rezili, dopadenje, kteriga je on od vekomaj nad
Marijo Divizo imel, ki je, preden jo je bil v It varil,
pred njegovim vezhnim Duham igrala; potem pre-
mifbhij njene krepolti in dela, kijih je v' tem shiv-
Ijenji fpolnovala.

129

To boshje dopadenje nad njo pa takole premifh-
Inj: Povsdvigni fe vkvifhko v’ duhu nad vfe zhafe In
Rvart, idi tudi v’ vezhnoR in v’ mifel nar vikfhiga
Boga, in premifhluj vefelje, kteriga je On lam v’ fe-
bi savolj Marije Divi z e obzhutil, in najdfhi v’ tem
fvelim vefelju Boga, profi po nje f’ fveftjo sa gnado
in rnbzh fvoje fovrasbnike premagati, pofebno tiftiga,
ki fe v’ prizhijozhim zhafu f’ tabo vojfkuje.

Potem premifhluj bogaRvo in zhude krepoR in
djanj prezheftite Matere boshje, in daruj jih Bogu,
sdaj fkupej, sdaj pofamefno, in proti boshjo dobroto,
de bi ti savolj nje vfe, zliefar potrebujefh, dodelil.

Potlej povsdigovaje fvoje ferze v’ edinorojeniga
. Sina boshjiga, fpdmtii ga njeniga divifhkiga teleta,
v’ kterim je On devet želih mefzov sapert prebival;
fpofhtovanja, f’ kterim ga je dna prezheftita prezej
po porodu molila; preblagih ozhf, ktere fo njega v’
takfhni revfbini gledale, divifbkih rok, f’ kterimi ga
je ona objemala, zhiltih uRniz, f kterimi ga je ku-
fliovala, truda, fkerbt in nuj, ki jih je v’ njegovim
shivlenji in v’ fmerti savolj njega predala. Po mozhi
tega premifhljevanja bofh boshjiga .Sina perjetno po¬
lili), de bo gotovo vflifhena tvoja molitev.

Napofled fe oberni v’ prezhedito Devtzo, in fpom-
ni jo, de je od vezhne previdnoRi in dobrote boshje
nam sa mater gnad in miloRi in nafho befednizo is-
voljena bila, sato pa tudi sa njenim preblagim jšinain
nobeniga boljfhiga perbeshalifha od nje nimamo.

.Spomni jo fhe potem, refnize, ktera je od nje
pifana, in ktera je s’ nefhtevilnimi zhudeshi poterjena
bila, de fhe nikoli nobena dufha, ktera je sveRo-
verno vanjo klizala. sapufhena ni bila.

9

130

JNapofled ji fhe poftavi pred ozlii teshave njeni-
ga ediniga .Sina, ktere je savolj nafhiga isvelizhanja
nafe vsel, in proti jo , de bi ti lifte gnade per njemu
isprofila, de bi mu v’ zbali in vefelje tiiii fad v’ te¬
bi obrodile, savolj kterih je toliko preterpel.

49. POGLAVJE«

Oti nekterih premifhijevanj P saupam k’ Marij
Divizi perbeshali.

Ako v’ vlili fvojih potrebah, s’ vero in saupam
k’ Marij Divizi satekati shelifh, bodo tele preniiflilje-
vanja tvoji poboshnolti grdsno koritlile.

Pervizh nat' fkufiinja uzhi, de pofode, v’ kterih
fino mofhzhjak (fhpishim) ali kako drugo drago diflia-
vo branili, fhe potem dolgo po tiftih difhe, zhe tu¬
di nizh vezli notri ni, in toliko dalj difhe, kolikor
dalj je kej notri fpravljeuiga bilo; fhe bolj pa difhe,
zhe fhe kej noter otiaue: ali duh mofhzhjaka in f 16-
herne druge difhave je viinder le omejan, i|na fvoj
konez. Od ognja odliopivflii, fhe njega vrozhino ob-
zbulifh, zhe tudi per njemu vezli ne ftojifh.

Je pa tako, f’ kakfhnim ognjem ljubesni in f’
kokfhnimi obzhutki milolti in blagdfti inora napolnje¬
no in nsbgano biti ferze divifhke Matere Marije, k’
je devet želih mefzov .Sina bdshjiga v’ fvdjim divifh-
kim telelii nofila, in ga fhe vedno, ki je poln Ijubes-
ni, milofti in blagofti, kterih mdzh ni omejana, no-
beniga konza ne ve, v’ fvdjim ferzu in v’ fvojih per-
fih noti 't  20 mogozhe, zhe kdo k’ velikima ognju

131

perRopi, de bi velike vrozhine ne zhutil, in odjnje-
ga vef pregret ne bil; tako tudi ni mogozhe, in fhe
nemogozhnifhi, de bi kaka fromafhka duflia, fe v’
ponishnofti in verna k’ ognju ljubesni, milofti in bla-
gofti perblisliala, kteri neprenehama v’ ferzu divifh-
ke Matere gori, de bi pomozlii, gnad in darov ne
prejela, in toliko vezli, kolikor pogoftnifhi in s’
mozhnejfhi vero in saupam fe k’ nje perbeslii.

Drugizli. Nikoli nobena Hvar ni Jesufa KriRufa
tako ljubila, nobena s’ njegovo voljo tako natanjko
sedinjena bila, kakor preblaga Mali Marija.

Ako je pa .Sin boshji fain, k’ je fvoje zelo shiv-
lenje, pa kaj! famiga febe sa naf grefhnike in sa
nafhe potrebe daroval, nam fvojo preljubo Mater sa
befednizo dal, de bi nam pomagala, in sa njim fred-
niza naf biga isvelizhanja bila, kako bi kdaj ona Mati
in fredniza naf ha nam v’ pomozh priti opuRila, in
voljo fvojiga bosbjiga .Sina ne fpolnila.

Satezi fe tedej, preljubi moj fin! v’ vfih fvdjili
potrebah f’ fveRjo k’ preblagi Divizi Marij, ker obil¬
no in frezbno je to saupanje, in gotovo je perbesha-
lifhe k’ nje, ki je polna gnad, in vfe, kteri k’ nje
sdihujejo, s’ gnadarni in miloRjo obdaruje.

50. POGLAVJE.

Kako fe fhe drugazh po profhnji Angelov in
^Svetnikov prcmifhluje in moli.

De fe v’ fvoji molitvi pomozlii nebefhkili Ange¬
lov in .Svetnikov poflushifh, Re dve rezili potrebne.

Perva, de fe k’ vezhnimu Ozlietu obernefh, in
mu ljubesin in hvalo darujefh, ktere mu vef nebefh-

9  *

132

ki dvor s’ vefeljem daruje, ravno ’ tako tudi vfe te-
sliave in bolezhine, ktere fo Svetniki na semlji is
Ijobesni do njega prenafliali. Potem prdfi Boga savolj
njiboviga saflushenja, tebi dodeliti, zhefar koli po-
trebujefh.

Druga je. Oberni fe v’zheftilljive .Svetnike tudi,
ki ferzhno hrepene, de bi fe mi pofvetile in fhe vi-
fhi fvetoft in popolnoft, kakor oni, sadobili; in prdfi
jih sa p orno/, h, de bi vfe fvdje. hudobije in fovrash-
nike premagati samogel, in tudi sa hrambo pofledno
uro shivlenja.

Premifliluj tudi obilne in pofebne gnade, is kte-
rimi jili je nebefhki .Stvarnik osalifhal, in obudi po¬
tem obzlmtke ferzhne ljubesni do njih, in imej nad
velikoltjo njih gnad in darov, takfhno vefelje, kakor
de bi jih bil Bog tebi dodelil.

Pa kaj! vefeliti fe morafh, karkoli je mogozhe
fbe bolj, kakor oni, de jih ni Bog tebi, ampak .Svet¬
nikom dodelil, ker je boshja volja tako bila, klerirnu
le sato zbali in hvalo fpodobi.

De fe pa v’ te vaji sredama in loshej obnafhafh
fi sa fvojo poboshnoft sa fleherni dan tedna verfie
svelizbanih nebefhzbanov takole rasdeli:

Sa nedeljo odineni devetoverflje fvelib Angelov.

Sa pondelik fvetiga Janesa Kerilnika.

Sa torik Cvete Ozhake in Preroke.

Sa fredo IV. Apolielne.

Sa zheterlik fv. Muzhenike.

Sa petik fv. fhkofe in druge .Svetnike.

Sa faboto fv. Divize in druge .Svetnize.

Ne opufhaj pa vimder fleherni dan prezhefliti
Divizi .Marii, kraljizi vlili .Svetnikov, lvdjimu Angelu

133

varim. fv. Verhaugelu Mihela in vfim tvojim fvetim
pomozlmikam fe ve/,lik rat perporozhovati.

Profi tudi vlaki dan preblasheno Divizo Marijo,
in njeno preljubo Dele in nebefhkiga Ozhela, de bi
ti gnado dodelil, fv. Joshefa shenina prezhellite Di-
vize Marije, perviga befednika in pomozlinika imeti;
in profi tega imenitniga ^velnika f’ perferzbnim san-
panjem, de bi te v’ fvojo brambo vseh

Veliko zlmdesliev fe od tega prezheftitiga Ozim¬
ka povedati ve, in veliko veliko gnad fo po njegovi
prof linji she prejeli, ki fo ga pofebno zhellili in sa
poinozli profili; pa kaj! ne le v’ duhovnih, temiizh
tudi v’ zhaftnih potrebah jim je f’ fvojo proflmjo po¬
magal; fofebno je on dolterim poboshnim dufham dar
molitve in premil' bije vanja fprdfil.

Zhe fo drugi .Svetniki per Bogu tako vifoko
fpofhtovani, ker fo mu v’ tem shivlenji pokorfhino
in zlialt fkasovali; je tudi verovati, de toliko Vezbi
mo/,h ima profhnja tega ponishniga in oblagodarjeni-
ga .Svetnika per Bogu, kteriga je on na semlji tako
zheftil, de muje  hotel, kakor fvojimu Ozhetu po¬
korfhino in flnshbo fkasovali.

51. POGLAVJE.

Od premifhljevanja terplenja Jesufa Kriftiifa,
rasne krepdftne nagibe v’ febi obudovali

Kar fmo popred od Gofpodoviga terplenja, po\e-
dali tudi od molitve in premifhljevanja velja; in naf
uzhi, kako nam je f’ liftitn premifhljevali in moliti

134

treba; kar bomo pa s daj povedali, je navoj, rasne
krepoftne nagibe obudovali.

Shelifh poliavim krishaniga Gofpoda preinifhlje-
vati, premifbluj med drugimi refnizami tele fkrivnofti:

Pervizh kako fo na hribu Golgote kervoloki tri¬
nogi Gofpodu obleko is sbivota tergali, in njegovo
fveto mefo ktero je f’ ftraflinim bizhenjem do kon-
za rastergano in runjeno bilo, in fe obleki perfufbi¬
lo, vnovizli rasmefarili.

Drugizh, kako fo mu ternovo krono is glave
fneli, in jo potem fpet nasaj safadili, in mu fklenje
ran in bolezhine ponovili.

Trelizh, kako je med ftraflmimi poki kladev f'
shebli bil grosovitno na krish perbit.

Zhetertizh. Kako fo kervavi trinogi njegove pre-
fvete roke in noge, ki nifo do svertanih Ijukenj kri¬
ška dofegle s’ veliko lilo natesovali, in vfe kolti pre¬
tegnili, de jih je lahko isfhteti bilo.

Petizh, de Gofpod, ki je na terdiin lefu vifel
nobene druge podpore ni imel, kakor grosovitne
sheblje, in savolj tega, ker je teslia truplo navdol ti-
fbala, fo fe njegove fvete rane zhes dalje bolj ras-
bolevale.

Ako hozhefh f’ temi in enakimi premifhljevanji
obzhutke fvete ljubesni v’ febi obedovati, glej, de
dalje premif bije vaje v’ fposnanju nefkonzhne dobrote
Gofpoda vedno bolj raftefh in fe ga bolj in bolj une-
mafh ljubiti, ki je is ljubesni do tebe toliko prelial.
Kolikor vezlii je v’tem tvoje fposnanje, toliko vezhi
bo tudi tvoja ljubesin.

Ravno to fposnanje nefkonzhne dobrote in lju¬
besni, ktero ti je Gofpod fkasal, te bo lahko ferzh-

135

ao shaloli obndovati naganjalo, de fi lolikokrat in
tako nehvaleshno fvojiga GoTpoda rasshalil, ki je
savolj tvojih pregreli tako ItraThno in mnogo 1'ver-
kan bil.

De le v’ sa upanju povsdvigneTh, premifhluj, de
je laki iieTkduzhno imenitni GoTpod, fe v’ tako glo¬
boko revfhino ponishal, de bi greh salerl, tebe is
sanke hudizhove in tvojih polebniti pregref likov re-
1'hil, 1” Tvojim uebefhkim Ozhetarn te fpravil, in le
iiaudal T' saupaui, de per vlili Tvojih potrebah k’ nje¬
mu sa pornozh perbeshiTli.

Obzhutil boTh veliko veTelje, ako po premiThlje-
vanji JesuToviga terplenja naTledke njegoviga terple-
nja premiThhijeTh, de je namrezh sli’ njim vefoljeu
fvet odgreChil, jeso nebeChkiga Ozheta potolashil,
knesa peklenTke teme v’ Tramdlo povesnil, fmert
iiliriert.il in nebeThko ozhetnino pomnoshil. Zliutil boTli
tudi Tvelo veTelje v’ Tebi, ako premiTliTh kakThno
radoft je is tega terplenja Tveli Trojizi, preblagi Di-
vizi Marij, vfim nebefhkim prebivavzani in zeli zer-
kvi na seinlji isvirala.

De (tud nad Tvojim greharn obudiTh, vTe reTnize
Tvojiga premiThljevanja v’ to obrazhaj, kakor be bi
KriftuT is nobeniga drasiga namena terpel ne bil, ka¬
kor sato, de 11 Tvoje hudobne nagibe nad Tabo zher-
liTh, in ToTebno titte olludiTh, ki te premagujejo in
To nar soperniThi Bogu.

De zhude v’ Tebi obudiTh premiThhij, de ne mo¬
re uizh zhudniThiga bili, kakor de llvarnika vefoljni-
ga Treta, ki vfim llvarem bitTtvo in shivlenje daja,
To Hvar! do linerti preganjale, nar vikTlii velizhallvo
sanizhovale in s’ nogami taptale! de je praviza sa-

136

vershaua, lepola boslija f’ phinki obrusdana in ijube-
siu nebefhkiga Ozliela sanizhovana bila! de je nev-
ftvsajena in nedofegljiva ljuzli v’ oblaft teme priflda,
de fte zbali in blagdlt v’ framoto in sanizhovanje
zhlovefhkiga naroda poftaie, in v’ nar vezhi revfhi-
no pabnjene bile.

De ufmiljenje do fvojiga s’ bolezhinami obdaniga
Isvelizharja obudifh, premifhluj poleg njegoviga suuau-
jiga terplenja, njegovo drugo terplenje, ktero je bres
vfe mere njegovo duflio Ilifkalo; in ako te perve s'
shalofijo navdajo, ne bo fe zbuditi, zhe fe bo per
premifbljevanji drusib od britkofti tvoje ferze tajelo.

Gledala je namrezh Kriftufova dufha bdslije bi¬
tje zhifto, kakor fbe sdaj v’ nebefhkim vezbnim kra-
ljeftvu; in je fposnala, de je bilje nebefhkiga Ozbe-
la nar vezhi zbafti in 1'lusbbe vredno; sato je pa tu¬
di is neisrezhene ljubesni do njega, hrepenela, de bi
vfe livari is vfih fvojih inozhi ga ljubile in mu flu-
shile.

Vidila je pa uafprot, de je to boshje bilje s’ ne-
fhtevilniini in gerdimi pregrehami fveta do konza
rasshaleno in sanizhovano; in bila je ona s’ nefkou-
zlrno shaloftjo navdana, ktera jo je toliko bolj ftifka-
la, kolikor vezhi je ljubesin in shelja njena bila, de
bi to nefkonzhno velizhaftvo od vfih livari ljubljeno
bilo, in mu vfe s’vefeljem flushilo.

In ker velikolli te ljubesni in slielje nikoli nobe-
niga zhloveka ferze obzhutiti ne more, in je tudi no¬
beno obzhutilo ne bo, kako velika tedej je bila sha-
loil krishaniga Jesufa.

In ker je dalje nafb Isvelizhar vfe pametne livari
s’ ueisrezheno ljubesnjo ljubil, fo ga tudi v’ sadevi

te ljubesui vfe njih pregrehe s’ grdsno brilkoftjo nav¬
dajale, ker fo jih od njega lozhile; ker vfi finertni
grehi, ktere fo vfi l.judje dopernefli, kf fo bili, fo, in
bodo, in jih fhe dopernafhali bodo, jih, kolikorkrat
koli grefhe, toliko krat tudi od Jesufove dufhe lo-
zhijo, f’ ktero fo po vesi ljubesni fklenjeni bili.

Veliko britkejfhi je bila ta lozhitva, kakor lo¬
zhitva lelefnih udov, ki fo od fvojih Iaftnih fklepov
istergani, — ker dufha, ki je sgoli duh in vfe te-
lovno berhkoto in popolnoft prefega, tudi nefkonzhno
bolj bolezhine obzhuti.

Med tein terplenjem sa zhloveka, je bilo slafii
tifto nar hujfhi, kteriga je Golpod savolj vfih grehov
pogublenih obzhutil, kterih, — ker njih dolg je ove-
ral, de bi fe sli’ njim bili fklenili, — fo ftrafhne
vezhne muke zhakale.

Sheli pa od terplenja fvojiga preljubiga Jefusa
ginjena .dufha v’ fvojih miflih fhe dalje iti, de bi fe
k’ufmiljenju do njega naganjala, bo, fevede, fhe ve-
zhi terplerije v’ njemu nafhla, in fizer ne le savolj
grehov, ki nifo nikoli bili ftorjeni; ker gotovo je,
de nafh Isvelizhar nam je po fvdjiin lerplenji odpu-
fbanje unih saddbil, in naf pred temi obvaroval.

Ne smanjka ti fhe tudi, preljubi fin! drusih vsro-
kov, f’ terpivnim Isvelizharjem terpeti.

Ker ni je bilo fhe pametne ftvari, in je tudi nik¬
dar ne bo, ki je kdaj kej terpela, de bi Gofpod nje¬
nih bolezhin fam v’ febi obzhutil ne bil.

Rasshalenja in fkuflnijave, framota in fpokorne
dela, vfe nuje in teshave vfih ljudi na fvetu fo dufho
Krifiufovo obzhutljivfhi llifkale, kakor pak farne
lerpine.

138

Ker vfe njiii — velike in ma.jIme — dufhne in
telefue terplenja, pa kaj, fheKako majhno glavno bol,
kaki igleni shod je nafh preufniiljeni Gofpod popol-
naina vidil, je hotel is nefkonzhne Ijnhesni jih s' na¬
mi terpeti, in fprejeti v’ Tvoje ferze.

Kako lo mu pa britkofti njegove fvete Matere
ferze prebadale, ne maga noben zhlovefhki jesih po¬
vedati. Ker ravno tako mnogo, in ravno satb, ka¬
kor Gofpod, je tudi dna terpela; in zhe prezhifta l)i-
viza tudi ni lih tako globoko v’ ferzu in tako terpe¬
la, je vunder neisrezhene britkofli imela.

In te njene britkblti fo snotranje rane njeniga
prezheftiliga .Sina ponovljale, in ranjeno je bilo od
njih, kakor od toliko ognjenih pufhiz Ijnhesni, nje¬
govo preblago ferze, ki ga savoljo tolikih muk, od
kterih lino she govorili, in savolj nefhtevilnih dru-
sih, klere fo fkrivnofti sa naf, de bi ga tako rekozh
proftovoljui pekel, vshgan- od ognja ljubesni imenova¬
ti samogli; kakor ga je tudi neka poboshna dufha
v’ fvoji priproAi fvetofti imenovala.

Ako tedej, preblagi moj fin! vsroke vfih imeno¬
vanih bolezhin, ktere je nafh krishani Gofpod in Is-
velizhar prefial, natanjko premiflifh, ne hofh drusi-
ga nafhel, ko greli.

Is tega ozhitno is-baja, de pravo in refnizhno
ufrnilenje in pofebna sahvala, ktero on od naf terja,
in ktero fino mu is nefhtevilnih vsrokov dolslmi, v’
tem obftoji, de savolj njegove ljubesni le moramo
ferzhno shaloft nad njegovim rasshalenjem imeti, greli
zhes vfe na fvetu zhertiti, in jakolerzhno fe soper
njegove fovrashnike in fvoje hudobne nagibe vojfko-
vati, de flariga zlilo veka flezhemo s’ vlimi njegovi-

139

mi deli, in noviga oblezliemo, iu Tvojo dufho s’ evan-
gelTkimi krepoilmi osalifhamo.

52 .  POGLAVJE.

Od dnlidvniga prida, kleti nam is premifh-
Ijevanja krishaniga Isvelizharja isvira, in od
pofnemanja njegovih zhednoft.

Med tolikimi obilnimi duhovnimi pridi, kteri is
tega prefvetiga premifbljevanja isvirajo, glej pofebno
na tega, de ne boflt le Tvojih dopernel'henih grehov
ohshaloval, ampak tudi shaloft obudoval, de tvoje
pregreflme ftralti, ktere To tvojiga GoTpoda na krish
perhile, The vTeTkosi v’ tebi prebivajo.

Patem profi sa odpuThenje Tvojih grehov, in sa i
gnado Tamiga lobe popolnama buditi: de bi ga v’ pri-
ltodno nikoli vezli ne rassbalil, ampak sa veliko ter-
plenje, kteriga je on is ljubesni do tebe prenaThal,
vedno ga ljubil in tnu popolnama Tlusbil, kar Te bres
ftuda Tamiga Tebe boriti ne da.

Dalje Te trudi, kar je mogozhe, de Tvoje greThne
nagibe, ko bi tudi majhne bili, do Tmerti preganjaTh.

NapoTled glej po vfi mozhi, de iiaTbiga boshjiga
Isvelizharja krepoili poTnemaTh, ki ni le terpel salo,
de bi Ta naThe grehe kri prelivaje, nal' od vezhne po¬
gube odreThil, ampak sapuftil nam isgled, po njego¬
vih (topinjah hoditi.

De pa v’ tem Tvoj konez doTesheTh, je takole
premiThljevati potreba.

140

Shelil bi poftavim, klopoti polerpeshljivofti, sa-
dobifi, de bi fvojiga Jesnfa nafledovati samogel, pre-
lnifhJuj tele refnize.

Periizh, kako fe del'ha terpivniga Isvelizharja
proti Bogu obnafl a.

Drugizh, kako fe Bog proti dufbi Isvelizharja
obnafha.

Tretizh, kako fe dufha Kriftufova proti febi in
fvdjimu prefveliiriu truplu obnafha.

Zhetertifh, kako fe kriltuf proti nam obnafha.

Petizli, kako naj bi fe mi proti Gofpodu Kriftu-
fu obnafhali.

Premifhluj potem pervizb, kako dufha Kritlufova
do koitza v’ Bogu sainaknjena, njegovo nefkdnzbno
in neprefegljivo velik nit v’ neisrezhenim zhudu gleda,
ker v’ primeri I" to velikofljo vefoljni vftvarjeni fvet
s’ vlimi nefhtevilnimi bitji fe v’ 1’voj nizh sgnbi, in
kako ta prefveta dufha ktere bdshjiga velizhaftva
nizh sinanjfhati ne more, fe podvershe nar nevredni-
fhi fverkanje sa zhloveka na seinlji terpeti, od kte-
riga nizh drusiga, ko nesveftobo in rasshalenje, ni¬
ma; in kak<i ona dalje to pj-ef\eto bdshje bitje moli,
fe mu sahvali in žela daruje.

Drugizh premifhluj, kako fe Bog proti dufbi
Kriftufovi obnafha, kako kozhe in jo fpodbada, de
savolj naf berlusge, pljunke, prekline, bizhe, ternje in
krish prenafha, ker ji tvojo radoft rasodeva de jo od
mnogih, britkoft, salramb in nadlog do konza sater-
to vidi.

Potem povsami tretizh Ivriliufovo dufho in pre-
mifhluj, kako dna f’ fvojim od vezhne ljuzhi popol-
nama rasfvetljeniin fposnanjem neismerno bdshje do-

141

padenje in velizhaftvo Boga s’ ognjenim obzhutkam
ogleduje in s’ neismerno ljubesnjo ljubi, sato, ker je
Bog savolj fvoje nefkdnzhne popolnofti vfe Ijubesni
vredin, tudi pa sato, ker prefveta Krillufova dufha
dolshnod nefkdnzhne hvaleslmofti obzhuti, de je ona
od Boga gnana bila, is Ijubesni do naf, in de bi nam
isgled sapuftila, fe takfhnim terplenju podvrezhi, in
glej napofled, kako radovoljna in vefela fe ona per-
pravlja, le naglo v’ boshjo voljo podati.

Ali kdo samore kdaj globozhino shiviga hlepenja,
ki v’ snotranjfhini prezhifte in Ijubesni polne duflie
Kriltufove prebiva? Tam v’ globozhini terplenja ne-
preneliama ona ifhe, in ne najde jih saddft po volji
novih in novih terplenfkih Tort, salo pa tudi lamo fe-
be in fvdje nedolshno telo nesdufhnitn ljudem in pe-
klenfkim dubovain v’ oblalt in rop prepulll, de sh’
njo po Tvoji nesdufbnolti, kakor fe jim poljubi rav¬
najo.

Zhetertizh. Potem povsdvigni v' preblagiga Je-
sufa fvdje ozlu", ki le s’ ozlnni fvdje milofti Ijubes-
njivo gleda, rekozb: »Glej moj lin! kam fo me tvoje
pregrehe pergnale, ker li zhifto nohene lile Boriti
nozhefh! Glej, kaj jes terpim, in kako rad is Ijube-
fni do tebe terphn, in ti isgled prave poterpeshljivo-
fli dajani. Savoljo vlili teh bolezhin te profim, moj
fin, rad prenafhaj ta in fleherni krish, kteriga ti po
fvdjim dopadenju pofbijem, in prepodi fe rokam fvo-
jih preganjavzov, ktero lim sate namenil naj fe she
oni, kakor hozhejo sanizbljivo in grosno soper tvoje
pofhtenje in truplo ponafhajo. O ko bi ti vedel, ka¬
ko obilna je tolashba, ktero savolj tega obzhiitim.
Saj to lahko nad ranam vidifh, ktere lim, kakor

142

drago kamnje fprejel, de bi tvojo ubogo in meni nei-
srezheno ljubo dnflio, s’ shlahtnimi krepoltmi osali-
fbal. In ker savolj tega v’ takfhnih ftrafhnih hritko-
ftih preftokam, kako bi U, moja preblaga nevelta!
kaj maliga terpeti ne mogla, de bi moje ferze potola-
shilaj, in mi rane, ktere fi mi f’ fvojo nepoterpesh-
Ijivoltjo Ilorila, ohladila, ktere me hujfhi, kakor vfe
rane bole?”

Petizh. Dobro premifli, kdo je tifti, ki ti tako
govori, in vidil bofb, deje  kralj velizbaitva fam,
Jesuf Kriftuf, pravi Bog in pravi zhldvek. Premifh-
luj velikoft njegovih bolezhin in neframno fverkanje,
ktere bi sa nar gerfhiga ubijavza prevelike bile. Glej,
de je tvoj Gofpod v’ takfhnih teshavah, vel' nepre¬
makljiv in poterpeshljiv, in fe ga tudi, kakor dneva
fvoje poroke veleli. In kakor po kaplizah vode
ogenj s’ vezhim plamenam sagori, tako fe je tudi s’
mnoshenjem njegovih bolezhin, ki fo fe njegovi pre¬
obilni ljubesni majhne dosdevale, njegovo vefelje in
hrepenjenje vezli in vezli poterpeli, nmoshilo.

Pomifli tudi, de nafli preljubi Isvelizhar ni vfiga
tega pofilama ali is kaziga dobizhka terpel in delal,
ampak — kakor fi is njegovih uit flifbal — is ljubesni
do tebe, in de ga pofnemaje, fe v’ krepofti poter-
peshljivofti urifh. Natanjko premifli tedej, kaj on od
tebe terja, in kako veliko vefelje nad krepollno vajo
ima; in imej gorezhe shelje, fvoj prizhijozhi, in tudi
fhe druge hujfhi krisbe, ne le f’ poterpeshljivoftjo,
ampak tudi vefelo prenafhati, ker f’ tem boljfhi Bo¬
ga pofuemafh, in njegovo terplenje tako rekozh po-
manjfhujefh.

143

Poftavi H pred fvdje duhovne ozltl framoto in
britkoft, ktere je on is Ijuhesni do tebe prenafhal;
njega poterpeshljivolt in llanovitnolt: te ho fram mo¬
glo hiti, mif!ili, de hi tvoja polerpešh.ljivoft le feuza
polerpeshljivofti, in tvoje holezhine in frambta prave
bolezliine in framota hile. Pazli hati in trefti hi fe
mogel nar manjfhi mifli v’ fvojim ferzu prodor daja¬
ti, de hi is Ijuhesni do fvdjiga Gofpoda terpeti ne
hotel.

Krishani Odreflienik, moj fin! Ib tifte hukve,
ktere ti brati perporozham, is kterih shivo podobo
vlili krepoft sadohiti samorefh. On tedej l'o bukve
shivlenja, ktere s’ hefedami pamet rasfvetlujejo, in
tudi voljo s’ .shivim isgledam uneinajo. Vef fvet je s’
bukvam prepreshen, in vimder ni enih na semlji, kte¬
re bi umetnoft vfe zhednofti sadohiti, tako popolnama
naf uzhiti samogle, kakor premil'hljevanje krishaniga
Boga.

Tifti pa, preljubi fin! ki terplenje nafhiga Go¬
fpoda dolgo zbala premifhlujejo, in v’ tem 1'olse pre¬
livajo, tudi fe nad njegovo poterpeshljivofijo zbudijo,
in vunder per pervi sopernofti, ktera jih sadene, le
tako nepoterpeshljivo obnafhajo, kakor de bi v’ fvo-
jim premifhljevanji vfe kaj drusiga premifhljevali, fo
enaki vojfhakam, ki v’ fvdjih fhotorih pred vdjfko s’
hefedami bahajo, in bersh ko fovrashnik pertifne
oroshja od febe pomezhejo, in pobegnejo. Kaj more
vunder neuinnifhiga in neframnifbiga ‘biti, kakor Go-
fpodove krepdlli v’ nar zhiftejfhim serkalu gledati,
ljubiti in prezhudovati, in jih posabiti in nanje malo
porajtati, kader fe prilika ponuja, fe uriti v’ njih.

144

53 .  POGLAVJE

Od Sakramenta prefvetiga Alfa rja.

Dosdaj fim te, preljubi fin! 1" zhveterim orosil-
jem previdil, bres kteriga fovrashnika nikdar prema¬
gati ne morefh; tudi fi prejel marfkfere nauke, jih
1’ pridam rabiti in fe jili prav poflushiti; sdaj mi pa
The saoltaja, de te od noviga ordshja uzhim, ki v’
Sak ramen tu prefvetiga Altarja obftoji,

Ta prezheftili Sakrament je zlies vfe druge nar
imenitnifhi, in tudi kar peto ordshje nar mozhnejfhi.

jšhtiri popred imenovane oroshja imajo vid Tvojo
mozli od saflushenja in gnad, ktere nam je kri Je-
sufa Krillufa sadobila; to ordshje je pa njegova zhi-
fta kri, njegovo mefo s’ dufho vred f’ fvetim boshan-
ftvam Tklenjeno.

^S’ pervim is med teh oroshji fe s’ mozhjd Kri-
llufovo soper fovraslmike vojfkujemo; T’ po f lednim fe
tudi soper ravno lilte Tovrashnike, vimder pa f’ Kri-
Itufain vojfkujemo; in Kriftuf fe s’ nami fklenjen voj-
fkuje; ker kdor je Kriftufovo tnefd, in pije njegovo
kri, je v’ Kriftufu in Kriftuf v’ njemu. In ker fe f’
tem prefvetim Sakramenlam in f’ tein ordshjem v’ dve
vishi uriti samoremo, in tiftiga enkrat na dan v’ pre¬
fvetim Sakratneulu; -— fleherno uro pa in fleherni
okomiglej v’ duhu prejeti samoremo; ne opufhaj fato-
rej, kolikor koli ti je inogozhe, ga na eno ali dru¬
go visho prejemati.

145

54. POGLAVJE.

Od vislie Sakrament prefvetiga Altaija pre¬
jemali.

Ker is rasnih namenov k’ teinu prefvelimu Sakra-
mentu perltopiti samoremo, in de jih doleshemo, tri
rezin v’ treh zhaiili opraviti moramo, namrezh pred
obhajilam, med obhajilam in po obhajilu.

Pred obhajilam je treba, naj ga prejemamo she
is kteriga namena koli, de le v’ Šakramentu pokore od
vfih madesbev fmertniga greha, ko bi kteriga nad
fabo imeli, operemo, in s’ vfo poboshnoftjo fvojiga
ferza, 1" zelo dufho in po vfi fvoji mozlii fe Jesufu
Krillufu in ‘njegovimu fvetimu dopadenju, darujemo;
ker tudi on v’ tem prefvetim Šakramentu Tvoje ineTo
in kri, dufho in zelo bbshjo natoro in vfe Tvoje saflu-
shenje daja. Premifhlujemo pa, kako majhne veljave
in zlo nizh je nafli dar, v’ primeri lega nefkonzliniga
dani, salo pa ohudujmo shelje, vfe, karkoli To mu vfe
pofamefne ftvari, vfi ljudje in nebefhki Angeli, kdaj
darovali, v’ oblalti imeti, de bi njegovimu bbshjimu
velizhaftvu v’ dar pernefii samogli.

Shelifh tedej ta prezheftitlivi Sakrament prejeti,
de bi fvbje in njegove fovrashnike v’ fehi premagal In
samoril, sazlmi svezher pred fvelim obhajilam, ali
pred ko je mogozhe premif bije vati, in prevdari shelje,
ktere t Sin bdshji ima, de bi mu prottor v’ fvojim fer-
zu perpravil, de bife v’ tem prezheilitim Šakramentu
f’ tabo fklenil, in ti vfe greflme ftralli sadufhiti
pomagal.

10

146

Tako veliko in grosno je to lirepenjenje nafhiga
Gofpoda, de nobena vftvarjena pamet ometi ne maga.

De ga pa vunder nekoliko ometi samorefh, dve
rezin' dobro pretnifli

Pervizh neisrezheno vefelje nafhiga predobrotljivi-
ga Doga, per naf bili, ker O11 to fvojo radoft imenuje.

Drugizli, premifli, de greli On do konza fovrashi,
ki ga opovera, prav po sheljah fe s’nami fkleniti, in
ker njegovim boshjim popolnoftim na vfe visbe nafpro-
toje, ker je On nar vezhi dobrota, prezhifta Ijozh, in
nefkonzhna lepota, ktera greh zhertiti mora, ki nizh
drusiga ni, kakor tema, flaboft in soperni madesli na-
fhe dnfhe.

Tako (trafhno Gofpod greh fovrashi, de je v’
njegovo rasdjatvo vfe dela ftariga in noviga sakona,
in prav pofeboo prefveto britko terplenje njegoviga
bdhjiga 4 Sina namenil; ki bi, kakor prav rasfvetljeni
boshji flushabniki fprizhujejo, vfe nafhe, tudi nar
manjfhi madeshe v' naf satreti, ko bi potreba bilo, tu¬
di tavshenlkrat fhe umreti perpravljen bil

( Sposnafh, ako tudi nepopolnama, f’ tem premifh-
Ijevanjem, velike Gofpodove shelje, v’ tvoje ferze iti,
de bi tvoje in fvoje fovraslmike is njega popolnama
pregnal, obudi sliive shelje v’ tebi, ga s’ enakim na-
menatn prejeti.

,Si ttoril tako, zliakaj potem potolashen in upaj
f’ pogumnim ferzam, de bo nebefhki vites k’ tebi pri-
fhei; in klizlii jo ftraft, ktero fi premagovati namenil,
vezhkrat v’ boj, satiraj jo ponovljaje f ’ ferzhnim fo-
vrashtvam v’ febi, obudi djanje nafprotne krepčili,
in voj f kuj fe sli’ njo svezher in sjutrej pred fvčtirn
obhajilam.

147

Si fe potem preCveti Sakrament prejet napravil,
premifli malo popred fhe pomote ob kratkim, ktere fi
od Cvojiga poCledniga obhajila dosdiij, in tako doperna-
fhal, kakor de bi nobeniga Boga na Cvetu ne bilo, in
kakor de bi ne bil na Cvetim krislm toliko sate preftal,
ker ti vezli majhno vefelje in Cvojo voljo, kakor pak
zliaft in voljo boslijo obrajtal, in oframuj famiga febe
v’ Cvetim itrahu savolj Cvoje nelivaleslmolti in ne-
vrednolti.

Vimder pa miCli, de neismeriia globozbina dobro¬
te tvojiga GoCpoda, prepad tvoje nehvaleshnolti in
Clabe vere k’ Cehi klizlie, de bi ga do kdnza prevsel.

PerpnitiCh mu pa Cerze, ako vCe nagibe do ftvari
v’ Cvdjiin Cerzu sadufhiCh, in ga terdo sapreCli, de no¬
beden drugi, sunej GoCpoda, vanj ne more

Po obhajilu naglo v' Camolizo Cvojiga Cerza po¬
begni, in moli tukej Cvojiga GoCpoda in rezi v’ ponish-
nim Itrahu:

»VidiCh, Moja edina dobrota! kako lahko te ska¬
lim, in kako mogozhna je liraft, me premagati, in de
mi je nernogozhe, Ce je snebiti. Glej, Tvoj je ta boj,
in le od Tebe upam premago, akoravno Ce tudi Cam
vojCkovati moram ”

Potem Ce k’ nebeChkimu Ozlietu oberni, in is
hvaleshnofti in tudi savolj smage Camiga tebe, mu
boshjiga ,Sina daruj, kteriga ti je dodelil, in kteri v’
tvojim Cerzu prebiva, in upaj pogumno Ce vojCkovaje
soper imenovano liraft, C’ Cveftjo smage od Boga, ki
te ne bo sapullil ako ItoriCh, kar samoreCh, ko bi
ti tudi posnej smago dodelil

10 *

148

55 .  POGLAVJE-

Kako fe moramo k’ fveiimu obhajilu perprav-
Ijati, de fe ljubesin v’ naf obudi.

De fe po tem nebefhkim Sakramentu k’ ljubesni
fvojiga Boga obudifh, povsdvigni fvoje o z. In' k’ njegovi
ljubesni do tebe, in preinifhluj svezher, de temu ve¬
likanu in vfigamogozhnimu Gofpodu ni saddfti bilo, de
te je po fvoji podobi vftvaril, in savolj tvojih pregreli,
fvojiga edinorojeniga .Sina tri in tridefet let terpet, in
v’ grenko in britko fmert krisba, de bi te odrefhil,
na semljo poflal; temuzh, de ga je flie verh tega tebi
v’ hrano in pombzhik tvojiga isvelizbanja v' Sakramen¬
tu prelvetiga refbniga telefa sapuftil.

Premifhluj, preljubi fin! natanko nesapopadljivo
ženo in preimenitnolt te ljubesni; ker v’ tem Sakra¬
mentu dna edina in do kdnza popolna poftane.

Pervizh, ako zbaf te ljubesni premifhlujemo
naf je Bog od veka, in bres vfiga sazbetka ljubil.
Ker, kakor je On po fvoji boshji natori vezliin, je tu¬
di ljubesin vezhna, v’ kteri je On pred vfiini (ioletji
v’ fvojib bosbjih miflib fklenil, fvojiga .Sina v’ tem pre-
zbudnim Sakramentu nam dodelili.

Jn sato v’ fvojim ferzu poln snotranje radofti ju-
kaje tako rezili sarnorefh: »\” te globoki vezhnofti
tedej je bil moj nizbef od narvikfhiga Boga obrajtan
in tako ljubljen, de je v’ sbeljah nefkonzlnie ljubesni
fklenil fvojiga vezhniga .Sina v’ brano mi dati.”

Drugizh, vfaka druga ljubesin, bodi she velika
in majhna, kakor hozhe, ima fvoj kdnez, kteriga pre-

149

Itopiti ne more, farno Ijubesin Gofpoda, nafhiga Boga,
konza nobeni«-a nima.

In te fvoji nefkonzhni ljubesni popolnama sadoili-
ti, je fvdjiga ediniga ( Sina dal, ki mu je v’ nefkonzh-
nim velizhaftvii enak, in eniga bitja in ene natore sli’
njim; sato je pa tudi Ijubesin tako velika, kakor dar,
in dar tako velik kakor Ijubesin; oba pa tako velika,
de fi ju nobena pamet vezhih mifliti ne more.

Tretizh, nobena potreba, ne fila ni Boga morala
naf ljubiti, le njegova notranja ali natorna Ijubesin ga
je fpodbadala naf tako neisrezheno ljubiti.

Zhetertizh. iNobeniga nafliih dobrih del, tudi ne
kterih nafhih saflushenj ni pred to ljubesnijo bilo, de
bi tedej Gofpoda nefkonzhne flave fpodbadalo, na-
fhi revfhini takfbno Ijubesin fkasati, temiizh le nje¬
gova radodarnoft gaje naganjala nam nevrednim fiva-
rem fe vflga darovati.

„ Petizh. Ako zhifioit te ljubesni pasljivo premi-
flifh, bofh vidil, de ona ni, kakor je Ijubesin pofvet-
nih otrok, smefhana f’ kako famopridnofljo, ker Go-
fpod naf h Bog, nafhiga blaga ne potrebuje, ker je fam
na febi vef frezhin. in poln vfe flave, sato je tudi fvo-
jo neisrezheno dobroto in Ijubesin, ne savolj febe, am¬
pak de bi nam dobrote delil, nam fkasal.

Ako to natanko premiflifh, rezi fam per febi;
»Kako feje sgodilo, deje Gofpod tako vifozigu veli-
zhaftva fvdje ferze do take revne ftvari naklonil’? Kaj
je Tvoj namen, o Kralj velizhaftva'? Kaj upaf h od me¬
ne, ki drusiga nizh nifim, kakor ena peli prahu? Tun¬
der, o moj Bog! zhifto vidim v’ ljuzhi Tvoje gorezhe
ljubesni: En namen imafh, zbiiloft fvoje ljubesni bolj
natanko fhe proti meni fkasati; ker is nobeniga drusi-

150

ga vsroka fe mi v fig a famiga febe, v’ hrano ne da-
jafh, kakor le sato, de bi me vfiga v’ fe fpremenil,
ne kakor de bi Ti tega potreba bilo, ampak sato,
de bi, ako bi Ti v’ meni, in jes v’ Tebi prebival, po
te preblagi edinofti, fe jes v’ Tebe fpremenil, in rev-
fhina mojiga grefhniga ferza fe f’ Tvojim boshjim fer-
zam v’ enoft ftrinila.”

Sato pa tedej poln ftermenja in s’ velikim vefeljem,
de te Bog tako grosno zhifla in perferzhno ljubi, fpo-
snaj, de Bog po fvoji vfigainogozlmi ljubesni, nizli dru-
siga f’ tabo ne meni, kakor te od vfih ftvari in tndi od
tebe, ker fi tudi ftvar, odlozhiti, de bi vfe mozhi tvo¬
je ljubesni febi naklonil, in de bi fe Gofpodu vfiga v’
sligavni dar pernefil; de bi v’ prihodno le njegova
boshja ljubesin in njegovo dopadenje tvojo parnet, vo¬
ljo in fpomin vodila in tvoje pozhutke vladala.

^Sposnafh dalje, de nobena rezh, tvojimu Gofpo¬
du bolj ne dopade in te sh’ njim bolj ne sedini, kakor
zhe vredno Sakrament prefvetiga refhniga telefa preje-
niafh, odpri mu tedej is tega namena fvoje ferze f’
temi molitvizami in sdibleji:

»O nebefhka jed, kdaj bo prifhla tifta lira, de fe
Ti v’ nobenim drugim, kakor v’ ognju ljubesni, do
konza darujem? Kdaj nevftvarjena ljubesin!”

»O shivi kruh, kdaj bom v’Tebi, po Tebi in sa Te
le shivel? Kdaj, o kdaj, moje shivlenje, moje fladko
vefelo in vezhno shivlenje!”

»O nebefhka mana! kdaj fe mi bo vfaka posem-
Ijifka jed peroftudila, in moje shelje le po Tebi shal-
jevale? kdaj me bof h fam f’ feboj napafel? kdaj moja
prefladka ljubesin, moja edina, nar vikfhi dobrota!
O moj preljubi in vfigamogozhni Odrefhenik! Odprolti

151

moje ferze od vlili verig, od vfe grefhnc Uradi; osali-
fhaj mi dufho f’ Tvojimi fvetimi krepoftmi, de fe bo
v’ vbli rezheli le Tebi dopadi trudila, in de fe moje fer¬
ze Tebi odpre, in Te vabi, in pohlevno prod vanj iti,
ker bres vpora dorifh, kar vedno shelifh.”

.S takfhnimi Ijubesni polnimi sdihleji in ferzlinirni
molitvizami fe lahko svezher in sjutrej k’ fvetinm ob¬
hajilu perpravljafli.

Kader fe zhaf fvetiga obhajila perblisha, pomifli
kaj bofh prejel:

.Sinu shiviga Boga, tido neismerno velizhadvo,
pred kterim fe nebo in semlja trhfe.

,S ve ti ga .Svetnikov, neomadeshovano serkalo,
zhidod bres vfe verde, v’ ktere verdi nobena dvar
zliida ni.

Tidiga,kteri je savolj tebe kakor zhervizhek, ka¬
kor fmetlaka Ijuddva, od hudobije in nesdufhnodi fveta
fe fuvati, s’ nogami taptati, saframovati, sapljuvati in
fe napofled krishati dal.

Njega, nar vikfhiga Boga, miflifh prejeti, v’ kte-
riga rokah shivlenje in fmert vbh dvari obdoji.

Kaj li uafprot ti? Sgoli nizh fam od febe, in sa¬
volj fvojih grehov in hudobij fi od nar sanizliljivfhi
dvari sanizhljivifhi in nar gerfhi neumne sveri, ger-
fhi podal, in saflushil od vdh peklenfkih duhov sa-
nizhovan biti.

.Spomni fe dalje, de H, named de bi sa neismer-
ne in nefhtevilne dobrote fe hvaleshniga fkasal, le v’
fvoji rasujsdanodi in grefhni posheljivodi veliziga in
tako mogozhniga in preljubesniviga Gofpoda sauizho-
val, in njegovo kri s’ nogami taptal.

152

Saltran vfiga tega te pa vunder le v’ fvoji vezlini
ljubesni in nefpremeuljivi dobroti k’ fvoji bdshji miši
klizlie; pa kaj, fhe polilama te vzhafih naganja, in ti
s’ vezhno fmertjo shuga, ako ne pridefh. Tudi ti ne
sapera vrat fvojiga ufmilenja in ti herbta ne obrazha,
akoravno fi poln gob, hrom, vodenizbin, flep, obfe-
den od budizba, in s’ nagnufnimi grebi ofkrunjen.

To edino hozhe od tebe imeti:

Pervizh, de shalujefh, de ti ga skalil.

Drugizh, de fvoje grehe, bodo naj she veliki
ali majhni, zhes vfe zhertifh.

Tretizh, de fe mu vfiga darujefk, in s’ vfimi
Tvojimi gnatvami in nagibi in s’ vfimi fvojimi deli fe
njegovi volji v’ vedno pokorfhino podvershefb.

Zhetertizh, de f’fvettjo in terdno saupafb, de ti
bo grebe obpuliil, te ozkiftil, in od vfih tvojih fo-
vrafhnikov ref kil.

Pokrepzhan od neisrezhene ljubesni Gofpodove
fe bliskaj k’ fvetimu obhajilu, pa vunder f’ fvetirn
in ljubopolnim ftrakam rekozk: »Gofpod nitim vredin
Te prejeti, ki tim Te tako pogofto in toliko krat ras-
shalil, in fvojiga dolga nikoli prav objokal fhe nitim.”
»Go.fpod nitim vredin Te prejeti, ker fhe sdaj nitim
proti od nagnjenja do odputtljivih grehov.”

»Gofpod, nitim vredin Te prejeti, ker fe Tvoji
ljubesni, volji in pokorfhini fhe nikoli prav popolna-
ma podvergel nitim.”

»O moj vfigamogozhni in nefkonzlmo dobrotljivi
Gofpod! tlori po mozhi fvoje dobrote in P fvojo be-
fedo, de tega vredin poftanem, in Tebe tvojo ljubesin!
f’ terdno vero prejmem.”

153

Po obhajilu fe kmalo sapri v’ fvoje ferze in rezi
posabivfhi vfih ftvarjenih rezili, tako ali enako k’ fvo-
jimu Gofpodu.

»O nar vikfhi nebefhki Kralj! kdo Teje vpeljal
v’ moje ferze, k’ meni, ki lim revna Hvar, ubosh-
zliik, flep in gol?" In odgovoril ti bo: ljubesin.

Ti pa odgovori na to: O nevltvarjena, o fladka
ljubesin! Kaj hozhefh od mene imeti? — Nizh drusi-
ga, kakor ljubesin! ti bo odgovoril; noben drugi ogenj
ne fme na altarji tvojiga ferza goreli, in v’ vlili tvojih
delih, kakor ogenj moje ljubesni, kteri vfako drugo
ljubesin in tvojo lallno voljo sateraje fe pred mano ka¬
kor prejetni duh rasdifhava.

To fim vfelej terjal in terjam od tebe, ker vef
tvoj biti shelim, in vef morafh tudi ti moj biti. Niko¬
li fe pa to sgodili ne more, dokler tvoja podvershnoft,
ktera me tako grosno rasvefeluje, ne bo popolnama,
in ti fhe na fvojo lailno ljubesin in termo in fvojo-
pridno fpofhtovanja navesan oftanefh.

( Samiga febe sanizhovati terjam od tebe, de te f’
fvojo ljubesnijo podarujem; tvoje ferze hozhem., de bi
fe s’ mojim fklenilo, ktero je tudi sato na krishu od-
perto bilo, vliga te hozhem, de tudi jes tvoj vef po-
ftanem. Vidifh, de fim nefkonzhne veljave, ali viinder
savolj moje dobrote, od tebe vezhi žene biti nozhem.
Odkupi me tedej, preljuba duflia! f’ tem, de fe mi fe¬
be darujefh. To hozhem moja hzlti! od tebe, de nizh
drusiga nozhefh, nizh drusiga ne miflifh, nizh dru-
siga ne menifb, ne gledafh, kakor mene in mojo
voljo: de v’ tebi vfe hozhem, rniflim, menim in gle¬
dam, in tako tvoj nizh, v’ globozhino moje nefkonzh-

154

nofti vloptjen, fe v’ tifto fpremeni, tako bofli v’ meni
popolnama frezhin, in jes vef v’ tebi vefel.

Napofled daruj v’ sahvalo nebefhkimu Ozlietu nje¬
govima ,Sina, in potem sa fvoje potrebe, sa zelo fveto
zerkev, sa vfe fv6je, sa tifte, sa ktere dolshuoft
imafh in sa dufhe v’ vizah, in fkleni to darvo f’ tifto,
v’ kteri je fam na fvetirn krishu ranjen in okervljen
fvojimu nebefhkimu Ozlietu fe daroval. Ravno tako
mu tudi samorefh vfe fvete mafbe darovali, ktere fe
tifti dan v’ zeli katolfhki zerkvi bero.

56. POGLAVJE.

Od duhovniga obhajila.

Akoravno fvojiga boshjiga Isvelizharja v’ Sakra-
mentu fvetiga refhniga telefa vezli, ko enkrat v’ dan
prejeti ne morefh, ga vunder, kakor fino she od te¬
ga popred govorili, vfleherno minuto v’ duhu prejeti
samorefh; in tega naf nobena ftvar, ne rezil, ako
farni leni in krivi nifmo, opovreti ne fme.

Pa kaj, to duhovno obhajilo je koriftnifhi, in
Bogu dopadljivfhi, kakor pa pogoltne refnizlme obha¬
jila, zhe tifti, ki jih prejemajo, prav perpravljeni nifo.

Kolikorkrat koli le to duhovno obhajilo prejeti
perpravljafh in namenifh, najdefh boshjiga ,Sina per-
pravljeniga, fe ti famiga febe s’ laftnimi rokami v ’
hrano podati.

De fe pa k’ temu perpravifh, fvojiga duha v’
tem namenu k’ njemu povsdvigni in premifhljevaje
fvoje pomote nekoliko sh’ njim vred savoljo njegoviga

155

rasslialeuja obshaluj; in prod ga prav ponishno in
verno, de v’ tvojo revno duflio s’ novimi gnadami
pride, jo osdravi in soper njene fovrashnike pokrepzha,

Ravno tako kader li lilo Itorifh, in kje kako
poshelenje v’ febi satarefli, ali kako dobro delo do-
rifh, Kori vfe s’namenam, debi fvoje ferze Gofpodu
perpravil, kar on vedno od tebe terja. In potem fe k’
njemu oberni, klizhi ga f' hlepenjem, de f’ fvojo gna-
do k’ tebi pride, te osdravit, od fovrashnikov odpro-
ftit, in tvoje ferze v’ fvoje gofpodarftvo fprejet.

Ali fvojiga sadniga obhajila fe fpomnijozh, kader
li Gofpoda v’ Sakramentu fvetiga refhniga telefa pre¬
jel, rezi s’ gorezhim in ljubopolnim ferzam: »Kdaj,
o Gofpod! oh kdaj Te bom fpet prejel?”

.Se pa fhe s’ vezhim pridam k’ temu duhovnimu
obhajilu perpraviti shelifh, obrazhaj she svezher po-
pred vfe fvoje satire, krepodne djanja in druge do¬
bre dela v’ to, de bi po duhu Gofpoda prejel.

Premifhluj potem sjutrej rano, kako velika je
frezha in isvelizhanje dufhe, ktera Sakrament pre-
fvetiga refhniga telefa vredno prejme, ker zhlovek
po njemu sgubljene krepofti, dufha fvojo poprejfhno
lepdto fpet sadobi, in fadu in saflushenja terplenja
boshjiga .Sina deleshna podane; premifhluj fhe po¬
tem, kako grosrio je dopadljivo Bogu, de ga preje¬
mamo in imenovane gnadne dari sadobimo, in glej,
de gorezhe shelje v’ ferzu obudifh, ga prejeti in
mu dopadi.

In zhe imafh te gorezhe shelje, fe k’ njemu
oberni, rekozh- Ker mi ni perpuflieno, o Gofpod, Te
danf v’ fvetim Sakramentu prejeti, odpudi mi, ne-
vdvarjena dobrota in vdgamogozhnod, vfe iri6je pre-

156

grehe, osdravi me, in dodeli, de bi Te sdaj, vfleher-
110 uro in vfaki dan vfvj po duhu prejemal, in nove
gnade iii niozhi soper rovraslmike, pofebno soper ti-
lle saddhil, f’ kterinii fe savolj Tvojiga dopadenja
vojfkujem.

5 ) 7 .  POGLAVJE.

Od sabvalitve.

Ker vfe dobro, kar imamo in ftorimo, je boslije
in od Boga pride, je tedej nafha dolshnoft sa vfe
fvoje krepoRne vaje in smage, kakor tudi fa vfe po-
febne in fploflme dobrote, ktere fino is njegovih do¬
brotljivih rok prejeli, fe sahvaliti.

De to fpodobno Rorifh, morafh namen premifh-
Ijevati, kteri Gofpoda naganja, ti fvoje gnade dajali,
de f tem premifhljevanjem k’ fposnanju pridefh, kak-
fhno sahvalo Bog od tebe imeti hozlie.

Ker pa Bog s’ vfako dobroto fvojo fofebno zliaR
iflie, in mifli, naf v' fvojo ljubesin in flushbo pre-
nagniti, tedej pred vfim drugim nar poprej fam per
febi pomifli: S kakfhno mogozhnoRjo, modroftjo in
dobroto je moj Bog meni te dobrote in gnade delil!

Sposnafh potem, de fairi od febe zlo nizh ni-
mafh, de bi kdaj njegovih darov fe bil vredniga
Roril, ampak nehvalesbnoR in nevrednoR ferza, in
drusiga nizh v’ lebi ne najdefh, rezi tedej ponishin
Gofpodu:

»Kako je mogozhe o Gofpod! de na mertviga
pfa pogledafh, in ini toliko dobrot fkasujefh’? Obla-
godarjeno bodi Tvoje ime od veka do veka. !>

157

Zhutifli napofled, de nizh drusiga f to dobroto
per tebi ne ifhe, kakor ljubesin in flushbo, vshgi
tedej fvoje ferze s’ ljubesnijo do takfhniga preljnbiga
Gofpoda s’ shivim hlepenjem, mu po volji fJushiti.
In f’ tem fkleni popolno darovanje, kteriga takole
fpolnuj.

58. POGLAVJE*

Od darovanja.

De darovanje famiga febe po vfakim osoru Bo¬
gu dopade, dveh rezih potrebujefh. Mora tedej fkle-
njeno biti f’ tihim darovanjem, v’ kteriin fe je Jesuf
Kriftuf fvojimu nebefhkimu Ozhetu daroval, in tvoja
volja mora vfa prolta biti, od ljubesui do vlih dru-
sib 11 vari.

Kar pervo sadene, morafh vediti, de ni le ^in
boshji, dokler je fbe v’ te fblsni dolini prebival, fa¬
rno febe in fvoje dela, temuzh f’ fabo vred tudi na-
fhe dela nebefhkimu Ozhetu daroval. Nafhe lahno
darovanje tedej mora s’ njegovim fklenjeno in f’ sa-
upanjem na njegovo horjeno bili.

V’ osoru drusiga, predin le darujefh, dobro pre-
ihifli, zhe je tvoja volja kaki rezili podvershena, ali
ne; je dna na kej navesana, je treba popred jo fpro-
hiti, in salezi fe k’ Bogu, de te f’ fvojo defnlzo
podpre, de fe boshjimu velizhahvu proh in zhih od
vhh drusih rezin', darovati samorefh.

In f' tern bodi previdiu; ko bi fe Bogu daroval,
in bi fbe na kako hvar fvoje ferze navesoval, bi
kar je tvojiga v’ dar ne perndfel ampak kej ptujiga;

158

ker bi ne bil fam fvoj, ampak tifte ftvari, na kteri
fvojo voljo navesano imafh, khr je Gofpodu grosno
sopemo, ker bi ga f’ tem saframovali.

In od tod pride, de toliko aldovanj, v’ kterih fe
Gofpodu darujemo, ni le prasnili in bres vfiga fadii,
temuzli naf fhe zhes to sapeljajo, de v’ rasne pomo¬
te in grehe sabredemo.

Szer fe finemo bres dvojbe farni febe Gofpodu
darovati, ako ravno bi na ftvari navesani bili; pa
viinder s’ namenam, de bi naf njegova dobrota od-
proftila, de bi potlej v’ ftanu bili boshjimu velizhaftvu
in njegovi flushbi fe popolnama in nenavesovani al-
dovati. Doltikrat in s’ veliko fkerbjo nam je to tre¬
ba ftoriti.

Proft bres vfe natvesbe in zhift bres vfe laftne
volje mora tvoj dar biti; ne glej v’ tem ne semljifkih
ne nebef likih dobrot, ampak le boshjo voljo in pre-
vidnoft, kteri fe vfiga podvrezhi in v’ vedno shgav-
fhino darovale morafh; kjer vlili vftvarjenib rezili
posabivfbi rezili samorefb; »Glej Gofpod, moj Stvar¬
nik! vef kolikor me je, s’ voljo vred fim v’ roki
Tvoje volje in Tvoje vezhne previdnofti. Pozhenjaj s’
menoj, kakor fe Ti poljubi, in Ti dopade, v’ shivlenju
in finertij in po fmerti, v’ zhafu in vezlmofti.”

Zhe fe tako odkritoferzbno obnafbafli (zhefar fe
per sopernib nakljuzbbah lahko preprizhal'h) bofh
kmalo s’ evangelfkim kupzarn semljifke saklade v’
nebefhke fpremenjal, in grosno bofh frezhin; ker
boshji bofh, Bog pa tvoj; ker vedno je Bog laft
tiftih, ki fe ftvarem in farni febi odpovedo, in fe
boshjimu velizhaftvu popolnama isrozhe in darujejo.

159

Vidifh, moj fin! de grosno je dober ta perpomozhik,
premagati vfe fvoje fovrashnike, ker zhe fe v’ daro¬
vanju famiga febe tako s’ Bogam sedinifh, de ti po-
polnama njegov in on popolnama tvoj poftane, kteri
fovrashnik, ali kakfhna rezil biti fhkodovati samogla?

Hozbefli pa Gofpodu kdaj kake dobre dela da¬
rovati, poltaviin molitve, pofte, vaje poterpeshljivoili
in druge takfhne krepčilne dela, povsdvigni popred
fvojiga duha s’ molitvami, poitam in drugim dobrim
delam, ktere je Kriftul’ fvojimu nebefhkimu Ozhetu
daroval, in daj mu fvoje s’ njegovimi vred v’ saupu
v’ njih nefkonzhno ženo in inozh v’ dar.

Hozhefb pa Krillufove dela nebefhkimu Ozhetu
kar nadomeitik sa Tvoje dolgove darovati, ftori tako:

^ploh preglej fvoje pregrehe, in vzhalih per po-
famefnih nekoliko poiloj; in zhe fe natanko prepri-
zhafh, de jese boshje nikdar potolashiti in njegovi
bdshji pravizi sadolliti ne morefh, saupaj v’ shivlenje
in terplenje njegoviga edinorojeniga ^Sina, in fpomni
fe nekterih njegovih del, njegoviga pofta poftaviin,
njegove molitve, poterpeshljivoili, fofebno preliva
kervi, in umel bofh, de je on, de bi te s’ nebefh-
kiin Ozhetam fpravil, in poplazhal dolg tvojih pre¬
greh, te dela, fvoje terplenje in kri, mu daroval, in
per priliki govoril:

»Glej o vezhni Ozhe! po Tvoji volji sadohujem
popolnama Tvoji pravizi sa grehe in dolge te dufhe.
^Stori jo vredno, o boshje velizhaltvo! odpufhenja,
in vsami jo v’ fhtevilo fvojih Cvetnikov.”

Alduj potem fam nebefhkimu Ozhetu, to daro¬
vanje in profhnjo njegoviga boshjiga s Sina sa fe, in
profi ga, de ti odpufti savoljo tihih vfe tvoje pregrehe.

160

te vaji samorefh od ene fkrivnofti v’ drugo
iti, in od eniga dela tifte pofamefne fkrivnofti v
drusiga, in ne le safe samo, temuzh tudi sa druge
lahko darujefh,

59. POGLAVJE-

Od obzhutljive poboshnofti in fubotc.

Obzhutljiva poboshnoft isvira ali is natore, ali pa
is vdiha peklenfkiga duha, ali tudi is gnade bdshje.
Od kod pride, lahko is njenih nafledkov fposnafh.

Zhe po nji fvojiga shivlenja nizh ne poboljfhafh,
ti fkorej dvojiti ni treba, de od hudizha ali pa od
natore prihaja; in to toliko bolj, kolikor vezhi je po-
kuf in fladkoft njena in natvesba nanjo, ali pa obrajt
famiga febe, f' kterirn,je fklenjena.

Zhutifh, de je tvoje ferze f’ perjelno tolashbo
napolnjeno, ne premifhluj dolgo, od kod pride, ne
sanafhaj fe nanjo in ne odjenjuj fvoj nizh fposna-
vati, in trudi fe bolj pridno in famiga febe bolj sani-
zhovaje, fvdje ferze od vfe tvesbe, tudi od duhov¬
nih rezili, prolto imeti, in le famiga Uoga in njegovo
fveto dopadenje ifkali, fe bo obzhutna fladkoft, pride
naj she od natore ali hudizha, fpreobernila, in flad¬
koft gnade poftaia.

Tudi duhovna fuhdta ali od natore, ali hudizha
ali pa od gnade prihaja.

Od hudizha, ki fe persadeva, de nam dufha mla-
zhna poftaja, in jo od del duhovniga shivlenja v’ po-
1’vetne vefelja in flaje obrazha.

161

Od natore ali od naf, savolj naf biga sadolshenja
in natvesbe na pofvetne rezin', nizh manj pa ludi sa-
voljo lenobe.

Od gnade, ki naf opominja, bolj fkerbno sliiveli,
in od vfe natvesbe in od vlili opravil fe odlozliiti, ki
od Boga ne pridejo in njega ne ifhejo, ali pa de naf
fkufhnja suzhi, de dobro le od Boga v’ naf pride; ali
tudi, de v’ pribodno njegove gnade bolj ženimo, in
ponislmifhi in fkerbnejflii bivamo; jo ohraniti; ali pa
tudi sato, de bi f’ popolno satajbo in odpovdjo famiga
febe tudi duhovne fladkofti s’ boshjim velizhaltvam
bolj natanko fklepali, in de bi nafhe ferze, kteriga
Bog popolnama le safe ifhe, po natvesbi na take ob-
zliutke rasdeljeno ne bilo; ali pa napofled tudi sato,
ker Gofpodu dopade naf gledati, de fe f’ zelo mozh-
jb pod fhkitam njegove gnade vojfknjemo.

Obzhutifh tedej fuhdto v’ fvojim ferzu, idi v’ fe
in premifhluj, savolj kterih napzhnoft bi ti obzhutna
poboshnoft odvseta biti vtegnila, in f kleni fe prezej
soper tilto vojfkovati; ne pa sato, de bi fpet obzhut-
nolt gnade sadobil, ampak vliga fe vanal, kar koli
Bogu ne dopade.

Ne najdefh v’ febi nobene takfhne napake, naj
ti bo nameft obzhutne poboshnofti popolnama vdanoft
ali podvershnoft v’ voljo bdshjo, ker ravno to je
prava in refnizhna poboshnoft.

Potem fe naganjaj, in ne opufhaj kar nobene
duhovnih vaj, temuzh fpolnuj jih po vli mdzhi, ko
bi fe tebi tudi fhe tako nerodovitne in pufhdbne do-
sdevale; in pij voljno is kupize britkofti, is ktere ti
preblaga volja bdshja piti daja.

11

162

Bo naj pa tudi tvoja duhovna fuhotnolt obdana
od mnoge in golte tame duha, de hi fe ne vedil kam
djati , in kaj pozheti, per vfim lem pa vunder nikdar
salo maloferzhin ne bivaj, ampak o liani famoten in
terden na krishu, delezli od vliga pofvetniga vefelja,
akoravno hi ti ga fvet in Itvari ponujale.

Ne rasodevaj fvojiga snotranjiga terplenja nobe-
nimu zhloveku, sunej fvojitnu fpovedniku, kterimu
pa ne finefli is tega namena rasodevati, de hi fe kri-
sha snubil, ampak, de hi le poduzhil, kako ti ga po
volji hostiji nofiti gre.

Nikar fe tudi ne trudi f’ pogoltnimi obhajili ali
s’ molitvami, tudi ne f’ kakimi drugimi vadarni, de
bi bil is krisha fnet; ampak, de hi fvoj krish v’ ve-
zhi zlialt krishaniga Gofpdda fhe vik f hi povsdvigni-
ti, pokrepzhan bil.

In ko hi fe od smotnjav fvojiga duha obvarovati
ne mogel, po navadi prernifhljevati in moliti, pre-
mifhluj in moli, kar li je nar bolj mogozhe.

In kar s’ mozhjd fposnanja Boriti ne morefh, fi
filo v’ tem Itori, in glej, de s’ voljo in befedami Ito-
rifh, pogovori fe fam f’ fabo in Gofpodam. Grosni
fad ti bo is jega nahajal, in tvoje ferze bo mozh in
krepolt sadobllo.

V’ takfhnih okoljfhinah morafh torej rezili:
„Zhimu fi shalollna, moja dufha! in me motiflr? Sa-
upaj v’ Boga, ker fhe ga bom hvalil, ker on je moj
Bog in moje isvelizhanje! ,:>

»O Gofpod! sakaj fi pobegnil tje delezli od me¬
ne, in me ob zhafu file in potrebe sanizhujefh — O
nikar me vunder do konza ne sapuAi ! 5>

Vtegnil bi fe tudi fpomniti fvetiga opominjevanja,
eriga je Bog, ob zhafu teshav, fvoji preljubi Sari

163

Tobijevki dal, in H ga k' ferzu jemlji, in po njenim
isgledu rezi naglaf: Sleherni, ki Tebi flushi, je

tega preprizban, de, ako njegovo shivlenje v’ fku-
fbni ftanovitno oftane, veniz sadobi, in zhe je v’ te-
sbavah, bo refhen, je pak v’ fhtrafi, naj upa, de bo
miloft sadobil. Ker nobeniga vefelja nimafh ti nad
iiafho pogubo, po viharju ftorifh, de tihota pofta-
ne, in po joku in kriku s’ obilnim vefeljem nav-
dajafh. Tvoje ime, o Israelfki Bog! bodi na veke
zhefheno.”

Mifli tudi v’ taktilnih okolifhinah v’ Jesufa na
oljfki gori, in na krishu, in kako je on v’ fpodnim
deli duflie, kjer obzbutnoft prebiva, zlo do konza
od fvdjiga nebefhkiga Ozheta sapufhen bil. NoG te-
dej sh’ njim vred fvoj krish in rezi is zeliga ferza:
»Tvoja volja nej fe sgodi.”

t Se obnafhafb tako, hote tvoja poterpeshljivoft
in molilev plamen daritve tvdjiga ferza do boshjiga
fedesha nofile in' bofli v’ refnizi poboshin. Ker prava
pobosbnoft je, kakor fino she fpoinnili, siliva in terd-
na hitroft volje, Gofpoda Iiriilufa f' krishern na rami,
po vfakim potu nafledovati, kamurkoli naf vabi in
klizhe, in Boga savoljo Boga ifkati, kakor pak tudi
vzhafih Boga savoljo Boga sapultiti.

Ko bi nektere ofebe, pofebno shenfkiga fpola,
ktere fe persadevajo po duhu shiveti, fvdjo duhovno
raft po teh regelzah, ne pa po fvoji obzhulljivi po-
boshnofti, merile, bi farne od febe in hudobniga fo-
vraslinika sapeljane ne bile; in bi sapftonj in nehva-
leshno nad tolikimi dobrotami ne slialjevale, ktere
jim je Gofpod fkasal, ampak bi fe s’ vfo mozhjo

11 *

164

persadevale, bdshjimu velizhaftvu s’ vezhim ajfram
Xlusliiti, ki vfe v’ fvojo zliaft in naflie isvelizhanje
obrazila in dopnfha.

Sato pa tudi olebe shenfkiga fpola, ktere fe f’
draliam in previdno perloshnod v’ greli ogibljejo, fe
dodikrat mamijo, kader jim g e rde, shvinfke in dra-
fhne mifli, in vzbafih tudi merfki obrasi nadlego de¬
lajo; in jih takfhne fkufhnjave neisrezheno plafhi-
jo in maloferzhne delajo, in miflijo, de jih je Bog
do konza sapullil in je delezh od njih, ker li mifliti
ne morejo, de bi duh boshji v’ enim, f’ takfhnimi mi-
flimi navdanim lerzu prebivati samogel. Od tod tedej
do konza klaverne in obupne podajajo, vfe fvoje kre-
podne vade opude, in fe fzhafama fpet v’ Egipt (v’
poprejfhuo pofviitno vefelje) povernejo.

One ne posnajo gnad, ktere jim Gofpod daja, ki
jih tako britko fkufhati pulti, de bi jih k’ fpo^nanju
perpeljal, in de bi potrebo njegove mozhi shivo ob-
zhutile, in fe k’ njemu podale. Ker pa teli gnad ne
fposnajo, sazhnejo nad tem rasno toshiti, sa kar bi fe
nefkonzhni boshji dobroti is ferza sahvaliti mogle.

Per takfhnih okolifhinah je nar boljfhi, kar Bo¬
riti samorefh, de fe v’ fposnanje fvojiga pregrefhniga
nagnjenja samaknefh, ker v’ tvoje isvelizhanje ho-
zhe Bog, de fposnafh, kako naglo je k’ vfiin, tudi
nar hujfhim pregreham, in de bi bres njegove pomo-
zhi v’ nar hujfhi pogubo sabredel.

Potem fe povsdigni, saiipaj in saned fe, de ti bo
Bog pomagal, ker ti je nevarnod pokasal, in de te
po molitvi toliko bersheji k’ febi potegniti sheii, sato
fe mu pa vef ponishin sahvali.

165

Gotovo veruj, de takfhne fkufhnjave in nefram-
ne mifli f’ poterplenjem in jakim sanizhovanjem dofti
pred odjenjajo, kakor pak f’ ftrahovitim vporain.

60. POGLAVJE.

Od fprafhovanja vefti

Per fprafhovanji vefti rnorafli tri rezili pred
ozhmi imeti:

Pomote ali pregrefhke dneva,

Njih vsroke,

Pogum iu hitroft, f’ kterimi fi perpravljen fe sh’
njimi vojfkovati in njim nafprotljive krepčili sadobiti.

Kar vfakdanje pregrefhke sadene, fe po 26 . po¬
glavju ravnaj, kjer fino she govorili, kako fe nam
je obnafhati, zhe fmo ranjeni bili.

Potem fe refno persadevaj njih vsroke istrebili
in jih sadufhiti.

De fe pa volja to ftoriti, in krepofti dofezhi go-
rezhe persadeva, fe je s’ nesaupam v’ fe, saupain v’
Boga, molitvijo in sbudain mozhniga ftuda do gerdih
navad, in shivim hlepenjem po njim nafprotni krepč¬
ili, krepzhati treba.

Smage in ftorjene dobre dela vfelej v’ fumu imej.
Verh tega ti ne fvetvam veliko nanje porajtati, ker
nevarnoft je bliso —, vfaj fkrivaj v’ ferzu fe savolj
njih nezhimerno preofhabiti.

Vfe pa po tem takim, bodo naj she kakorfhine
hozhejo, milofti hoshji isrozhi, in glej bolj v' miflih
v’ tč, koliko imenitnifhiga ti fhe opraviti saoftaja.

166

V’ osoru sahvale sa dorove in gnade, ktere fi
prizliijozhi dan od Gofpoda prejel, ga sa isvirik vfi-
ga dobriga fposnaj, in sahvali fe mu, de te je od
toliko ozhitnih in veliko vezh flie od fkrivnih fo-
vrashnikov refhil, in toliko dobrih mifel, in perlosh-
noft dobro ftoriti dodelil, in tudi sa vfe druge dobro¬
te, kterih ne vefli.

61. POGLAVJE

De je grešno potreba v’ tem boju naprej iti,
in fe do konza fvojiga shivlenja vojfkovati.

Med mnoge rezili, kterih v’ tem boju potrebuje¬
mo, fhtejemo tudi ftanovitnolt, v’ kteri je neprenelia-
ina delati treba, de fvoje ftrafti sataremo, ki v’ tem
shivlenju nikdar ne poginejo, ampak plevelu enako
poganjajo.

Kakor pa ta boj le s’ shivlenjem konzha, in fe
mu tudi ogniti ne moremo; gotovo je tedej, de kdor
fe ne vojfkuje, bo ujet, ali pa na boriflm mertev
obleshi

Verh tega imamo f' fovrashniki opraviti, ki naf
po kazhje zherte; salo pa tudi sli’ njimi nikoli miru
ali pokoja upati ni, ker oni takfhne ljudi, ktere sli’
njimi, nar vezhi perjasnoil imajo, nar hujflii more.

Ne boj fe pa viinder njih mozlii in grosniga fhte-
vila; ker nobeden v’ tem boju premagan biti ne mo¬
re, kakor tifti, ki fam premagan bili hozhe. Ker vfa
oblaft nafliih fovrashuikov je v’ rokah vajvoda, sa
kteriga zhatt fe vojfkujemu. Ta pa po nobeni ženi

167

n« perpulti, de bi te prekanil, temuzh fam liozhe sa¬
te sa oroshje prijeti, ker mozlinejfhi je on od vlili
tvojih fovrashnikov, ti bo tudi smago dodelil, ako fe
poleg njega junafhko borifh, in ne v’ fe, ampak v’
njegovo mozh in dobroto saiipafh.

Zh: ti pa Gofpod tudi tako hilro smagne vejze
ne dodeli, sato viinder ne finefli ferza sgubiti, ker
sa gotovo imej, (kar naj bi te tudi fe junafhko voj-
fkovati opogumiti moglo) de bo on vfe rezili, ki fo
tebi nafprot, ali kar bi tvojo smago odganjati ali ji
nafprotovati vtegnilo, bodi she karkoli liozhe, v’
tvoj prid obernil, ako fe v’ boju svefto in junafhko
obnafhafh.

Nafleduj, moj lin! fvojiga nebefhkiga vajvoda,
ki je premagal sate fvet, in fe farniga febe v’ fmert
dal, v oj f kuj fe po viteshko v’ tem boju, de vfe fvo-
je fovrashnike do konza premagafh, ker ako le eni-
ga farniga fhe shiviga puftifh, ti bo enako fmeti v’
tvojih ozheh in kakor fuliza na firani, in bi te zhe-
ftitljivo premagati opoveral.

62. POGLAVJE.

Kako fe je treba sa boj soper fovrashnike
perpiavljati, ki fe ob f inertni uri fhe s’ na¬
mi vojfkujejo.

Akoravno je naflie shivlenje na fvetu vedna voj-
fka, vunder pak sadno uro v’ preltopu is sbivlenja v ’
fmert poglavitni vihar perverflii, ker kdor sdej pa¬
de, vezli nikdar ne vftane,

168

De fe pa sa takrat dobro perpravifh, fe she v’
fedajnim zbala, ki je fhe v’ tvoji oblafti, mosbko
vojfkuj: ker kdor fe v’ shivlenju berhko bije, s a da bi
fpeh v’ dobrim fmertno liro lahko smago dofezhi.

Poleg tega imej pogofto in pasno fmertno liro
pred ozlimi, de, kader bo priflila, fe je vftrafhil ne
bofh; ferze bo proflo in perpravljeno fe liifro boja
lotiti. Pefvetnjaki li te mifli is glave isbijaj«, de bi
li vefelja v’ pofvetnih rezheh sh’ njo ne ogrenili, ker
fo is zeliga ferza vanj satelebani, in bi fe zatorej bati
sazheli, ako bi miflili, de jih bodo sapuftiti mogli.
Njih nerodno nagnjenje fe sato vunder ne smanjfha;
ampak nafprot fhe le mozhnejfhi prihaja; sato jih pa
lozhitva is tega shivlenja in od rezili, ktere fo jim
tako drage, tako ftrafhno saboli, in doftikrat tifte
nar bolj, ki fo jih nar dalje vshivali.

De fe pa k’ teinu imenitnimi! boju bolj natanko
perpravifh, fi mifli vzhafih, de fam, in bres vfe po-
mozhi v’ fmerfnih teshavah leshifh, in jemlji fi k’
ferzu, kaj bi te takrat Itifkati vtegnilo. Mifli potem
fi tudi pomozhkov, od kterih v’ prihodnih poglav¬
jih govoriti hozherno, de fe jih v’ fvojih poflednih
nujah v’ isvelizhanje poflushiti samorefh. Ker gro-
sno potrebno je, de fe v’ boju dobro surirno, ki
nam le sa enkrat naftaja, de fe ne fpotaknemo,
zhefar bi v’ vezhnolli nizh vezli popraviti ne mogli.

169

63. POGLAVJE.

Od fhtirih napador nafhih fovrashnikov ob
zhafu fin črti, pervizh od fkufhnjave soper
\ero, in od vishe braniti fe.

.Shtirje pofebni lilno nevarni napadi fo, f kteri-
mi naf nafhi fovrashniki v’ fmertni uri ftif kajo. Nam-
rezh fkufhnjava soper vero, obup, nezbimerna zbali,
in napofled mnoge flepotije in fpremembe duha teme
v’ angele lužili.

V’ osoru perviga napada, ako te fovrafhnik f’
krivimi fprizhleji pofknfba, fe od smoshnofti fpos-
nanja naglo k’ volji oberni, rekozb: Poberi fe .Satan,
ozhe lashi! fhe poflufhati te nozhern, dovolj mi je
verovati, kar mi fveta riinfka-katoljfhka zerkev ve¬
rovati veleva.

Ne dajaj kolikor koli ti je mogozhe nobeni mi-
fliži soper vero proftora, ko bi fe ti fhe tako per-
jasno perlisovala, ampak imej jo sa hudizhevo sanko,
v’ ktero te ujeti ifhe.

In ko bi ne imel vezli toliko zhafa, de bi fvoje ferze
fproftiti in v’ savelje (praviti samogel, rnoshko in fta-
novitno fe vpri, in ne odjenjuj nobeni flepotii, ali
kakim befedam fv. pifma, ki bi ti jih hudizh nareko¬
vati vtegnil, ker jih vfe popazhene in nesverRama
Ravi, in napzhno raslaga; naj bi fe ti fhe tako d6bre,
zhiRe in preprizliljive dosdevale.

Ko bi te pak savita kazha vprafhati vtegnila,
kaj neki rimfka-katoljfhka zerkev veruje, nikar ji
odgovarjati, ampak premifli njeno prekanjenoR, in de

170

te iflie v’ sadergo befedi fpraviti; obudi v’ ferzu dja-
uje prav shive vere; ali pa jo do konza ofraniotiti,
ji odgovori: ,Sveta rimska-katoljfhka zerkev refnizo
veruje. In oprafha naj te: Kaj je refniza? ji odgo¬
vori; ravno to, kar veruje.

Pred vfim drugim pa imej vperto fvoje ferze v’
krishaniga Jesufa, rekozh: „0 Bog, moj Stvarnik in
Odrefhenik! hiti mi pomagat, in ne saputli me, de
refnize Tvoje Cvete katoljfhke vere ne saputlim, in
dodeli mi gnado, de kakor fini v’ Tvojo zbali v’ nji
rojen bil, tudi fvoje urnerjozbe shivleuje v’ Tvojo
zbali v’ nji fklenern.”

64. POGLAVJE.

Od drusiga napada ali fkufhnjave v’ obupnoft,
in nafprotljivih perpomozbkov.

Drugi napad, f’ kterim naf duh temote flepari in
nam popolnama ferze podreti iflie, je tirali, kteriga
f’ fpoininam nafliib pregreh podpihuje, de bi naf v’
pall obupa trefbil.

V’ te nevarnolli fe gotove regelze dershi, de
fpomin tvojih grehov is gnade in fzer v’ tvoje isve-
lizhanje isvira, ako ponishnotl, shalofl nad rasshalje-
njem boshjim, in saupanje v’ njegovo miloft is njih pri¬
haja. Te pa nepokojniga delajo, in v’ nesaupnoll in
maloferzhnotl devajo, ko bi tudi vsrok imel, ki bi
te natanko preprizhal, de bofh pogubljen, in de no-
beniga zhafa ni vezli sa tvoje isvelizhanje, — imej
jih naravnoft sa flieptanje hudizha; ponishuj fe tedej

171

fhe bolj, in obudi inozhno saupanje v’ Boga, tako
bofh fovrashnika s’ njegovim oroshjem ob tla tre-
fbil, in dal zbali Bogu.

Obudi veliko shaloli nad rasshaljenjem boshjim,
kolikorkrat koli ti v’ fpoinin pridejo; in proli potem
r polnim saupam v’ terplenje Jesufa Rriftufa odpu-
fhenje sadobiti.

,She vezh. Dosdeva naj fe ti tudi, de ti je Bog
povedal, de nlfi nobena ovza njegove zhede vezli ?
vunder ne sgubi po nobeni ženi saupanja vanj, am¬
pak rezi mu v’ ponishnolii: „Pazh imafh vsrok sa-
volj mojih hudobij me savrezhi, o Gofpod! vunder
pa imam vezh vsroka v’ Tvojo miloll saupati, od-
pufhenje sadobiti.”

Satorej Te profirn sa isvelizhanje te hudobne
livar!, ki je savolj fvoje hudobe pogubljena, vunder
pa tudi po nefkonzhni ženi Tvoje predrage kervi od-
refhena Hozhem, o moj Isvelizhar! v’ Tvojo zbali
isvelizhan biti; v’ Tvojo nefkonzhno miloll saupam,
in fe Tvojim rokam isrozhim. Delaj s’ menoj, kakor
fe Ti poljubi, ker Ti fam li moj Gofpod, in ubijefh
naj me tudi, ne sgubiin ga shiviga upa v’ Te!”

65. POGLAVJE

Od tretjiga napada ali fkufhnjave v’ nezhi-
merno zhaft.

Tretji napad je fkufhnjava v’ nezliimerno zbali
in predersnoll.

X’  tern fe po nobeni tudi fhe tako saviti vabi v’
kako tudi nar manjfhi dopadenje do febe ali fvojih

172

del, ne daj sapeljati, le nad Gofpodam imej fvdje
dopadenje, in nad njegovo nefkonzhno dobroto in de¬
li ltjegoviga fvetiga shivlenja in britke 1'merti.

Bodi vedno sanizhljivfhi v’ fvojih ozlteh do po-
fledniga sdiha fvojiga shivljenja; in imej le Gofpoda
sa sazhetnika vfili fvojih dobrih del, ki bi fi jih do-
mifhljevati vtegnil. Proti ga sa pomozh; pa ne nad-
jaj fe je savolj fvojiga saflushenja, ko bi tudi v’ do-
flerih terdih bojih bil smagal. Per tem fe vedno v’
fvetim Itralm ohrani, in fposnaj odkritoferzhno, de
bi vfa tvoja fkerb sapttonj bila, ko bi te Bog pod
Tvojimi peroti obzhuval ne bil, na kteriga hrambo
fe tudi edino sanafhati fmeflt.

Zhe to opoininjevarije poflufhafli, fovrafhniki
nikdar nizh soper te opravili ne bodo.

In tako fi bofh pot nadelovai, sa vefeli prelas
v’ nebefhki Jerusalem.

66. POGLAVJE.

Od zhetertiga napada, ali t d flepotij in lash-
n ji vili perkasin ob fmerlni uri.

Vtegnil naj bi te kazhji fovrashnik, ki nikoli ne
pozitiva naf muzhiti, s’ lashnjivimi obrasi in fpre-
membatni v’ angele luzhi napadati, oftani ftanovit in
nepremakljiv v’ fposnanju fvojiga nizhefa in nellraho-
vit mu odgovori: »Poberi fe pofhatt, v’ fvoje tem-
nize; jes nitim vredin nobenih prikasn: drusiga ne po-
trehujem, sbok (suriej) inojiga Jesufa in prdfhnje pre¬
blage Divize Marije, fv. Joshefa in drusih ^Svetnikov.

173

In posdeva naj fe ti tudi po mnosih snamnjih tako
rekozh sa ref, de hi takfhne pukasni nebefhke vteg-
nile hiti; jih viinder saverni in dalj ko morefh od fe-
he odsheni; in ne boj fe nekakor, de hi taki na tvojo
nevrednoft poltavljeni vpor Gofpoda rasshalil, ker ako
je rezil od njega prifhla, ti lio gotovo nasnanje dal,
in nizh f’ tein ne sgubifh; ker, kdor ponishnimu
gnado deli, mu je savolj djanj ponishnofti gotovo ne
vsame.

To fo navadne oroshja, f’ kterimi fovrashnik naf
v’ tifti pofledni lili nadiesliva, f’ flehernim fe pa po
njegovih rasnih nagibih vojfkuje, ki fo po njegovim
fposnanju, vfakimu pofebej laftne.

Sato pa moramo, preden ura tilliga imenitniga
hoja pride, soper fvoje nar hujfhi ftrafti, ktere naf
nar bolj vladajo, fe kerpko previditi in junafhko fe
boriti, de fi ob enim zhafu smago polajfhamo, kader
nobeniga zliafa, fhe kaj ftoriti, vezli ne bo.

Vojfkovati fe sli’ njimi rnorafh, de jih satarefh.
J. huk (Kralj. 15, 18.)

Drugi del

Duh ovne

v 6 j f k e.

I. Perloshik k’ duhovni vojfki,

II. Od snolranjiga miru, ali od pota </ nebefa.

III. Kako je treba bolnike tolashiti, in jih sa Jrezhno

jinert pcrpravljati.





#




Predgovor

zheftitiga pifavza*

I p^ er fini, preljubi braviz! fbe nekaj nau¬
kov in regelz v’ fvojih pifmih nafhel, kleri
zhloveka od ftrafti v’ krepoft in od ftvari k’
Bogu napeljujejo, fim jih v’ le bukvize sate,
ki fim li dolshnik, odbral, de zelina pomanj¬
kljiva ne bo. Profim te pa viinder, fi jih
perloshik k’ moji duhovni vojfki mifliti, in
te opominjam v’ Jesufu Kriftufu, kterimu tu¬
di ta perloshik kar poglavarju in vajvodu
darujem: fe v’ njih uriti, in s’ mozhjo fpos-
nanja doftikrat in pasi ji vo premifhljevati, in
s’ voljo v’ permerjanih prilikah, kterih od
raniga jutra do vezhera, in od vezhera do
jutra ne manjka obrazhati.

12

Bog hodi vedno f’ teboj, in naj vodi
tvoje mifli, befede in dela, de ftorifh, kar
mu je dopadljivo, in s’ namenam mu dopafti
delafh. Moli same.

Perloshik k’ duhovni vojfki.

1 .  POGLAVJE.

Kaj je kerfhanfka popolnoft.

»e fe, poboslina diiflia! v’ vajah duhovnica shiv-
lenja sapftonj ne bofii trudila, kar fe je doltim slie
pergodilo, in ne tezhefh, de bi ne vedila kam, mo-
rafli pred vfirni rezhmf dobro vediti; kaj je kerfhan-
fka popolnoft.

Kerfhanfka popolnoft pa nizh drusiga ni, kakor
boslije sapdvdi in poftave natanko fpolnovati, in s’ na-
rnenain dopafti Bogu, in no na delno ne na levo, fhe
manj pa nasaj odjeujevati. In to hozhe zeliga zhlo-
veka imeti

Konez zeliga shivlenja zhloveka tedej, ki popol-
nama biti slieli, mora vedno persadevanje biti, vfaki
dan vezhi fpeb v’ satajevanju fvdje volje sadobiti, in
vfe tako ftoriti, kakor de bi ga le bdshja volja na¬
ganjala, de bi Bogu dopadel in njegovo zhaft povik-
fheval.

2 .  POGLAVJE.

De je boj potreben, kerfhanfko popolnoft
dofezhi.

S' kratkimi befedami fmo veliko povedali, sakaj
fe persadevamo; ftoriti pa in ispeljevati: v’ tem obftoji

12 *

180

opravilo shivlenja. Ker pa po grehu uafhih pervih
ftarfhev in uafhih hudih navadah v’ naf poftava pre¬
biva, ki je boshji poftavi nafprot, je treba, de fe f’
feboj, fvetam in hudizham vojfkujemo, ki fo fkupej
podpiliovavzi in sazhetniki naf biga hoja.

s. POGLAVJE

Od treh rezili ,  kterih Kriftufov nov voj-
fhak potrebuje.

Je tedej vojfka napovedana, fo ti, Kriftufov bo-
riz! tri rezin' potrebne: Jaki pogum in lerden fklep fe
vojfkovati, oroshje in umetnoft ga rabiti snati.

V’ fklep fe vojfkovati te mora premiflik tega
prigovora peljali: »Zhloveka shivlenje na semlji je
vedna vojfka.” V’ te vdjfki je terda poftava, de kdor
fe ne vojfkuje, kakor fe fpodobi, sa vfelej mertev
oftane.

Jaki pogum bofh sadobil, zhe v’ fe zliifto nizh
ne saupafh, v’ Boga pa popolno saupanje ftavifh; tudi
dvomiti ne fmefh, deje on v’ fredi tvojiga ferza, te
ref hiti od vfake nevarnofti.

Sa tega voljo tudi terdno veruj, de kader te fov-
rashniki napadajo in fe ti sh’ njimi hraber vojfkujefh,
bofh smago dofegel, ako na fvoje mozhi in umetnoft
ne sidafh, in fvoje perbeshalifhe saupljivo per boshji
vfigamogozhnofti, modrofti in dobrotljivofti ifhefh.

Oroshja fo vpor in fila, ktero fi zhldvek ftoriti
mora.

181

4. POGLAVJE*

Od vpora in file, in kako fe je tega oroshja
poflushili.

Akoravno tla vpor in tila teshke in vtrudljive
oroshja, vunder tla grosno potrebna: ker le po njima
fe snriaga dofeshe.

To oroshje je takole obrazhati treba.

Zhe te tvoja napzhna volja in hude navade smagu-
jejo, de ne ftorifh, kar je boshja volja, rezi fe jim
vperaje: Refnizhno, refnizhno to hozhem ftoriti!

In s’ enakim vporain fe jim vftavljaj nafprot, ka¬
der te na poshelenje gerdih navad ali fpridene volje
vlezhejo, in rezi: »Naha, po nobeni ženine! S’ bosh-
jo pomozhjo hozhem vfelej njegovo voljo ftoriti. O
Gotpod, moj Rog! hiti mi pomagat, de ta shelja, k’
jo sdaj po Tvoji gnadi obzhutim, Tvojo voljo vfelej
fpolniti, v’ perloshnofti k’ hudimu, od moje tiare in
fpridene volje sadufhena ne bo.’’

Ako v’ vporo veliko teshavo, in flaboft v’ volji
obzhutifh, ti na vfe tirani lilo delaj, in mifli, de ne-
befhko kraljeftvo lilo terpi, in le tifti ga nafe peteg-
nejo, ki febi in fvojiin ftraliam lilo flore.

Je pa tvoj trud in vpor tako teshaven, de tvoje
ferze ftifke nahajajo, ftopi v’ duhu k’ Jesufu na volj-
fko goro, fkleni svoje nuje s’ njegovimi, in proti ga,
de ti po njih mozh zhes fe dodeli, de bi f’ želim
ferzam k’ nebefhkimu Ozhetu rezhi samogel: »Ne
kakor jes, ampak kakor Ti hozhefh! Tvoja volja naj
fe sgodi.’ >

182

Nakloni potem fvojo voljo bolj in bolj v’ voljo
boshjo, de liozhefh, kar Bog hozhe, de hozhefli;
in trudi fe po vli mozhi, de fleherno delo f’ tako
popolno voljo in tako zhifto llorifh, kakor, de bi le
v’ tern žela popolnolt, in zelo dopadenje in vfa zhaft
bosbja bila. Enako ftori potem drugizh, tretizh, zhe-
tertizh i. t. d.

Dalje; fe mar fpomnifh, de fi kje kako boslijo
sapoved prelomil; obudi shaloft nad prelomam, in vpo-
gumi fe bolj, Boga toliko popolnifhi v’ sapovedi,
ktero ravno fpolniti miflifh, poflufhati, kakor tudi
v’ vfih drusih, ko bi fe prilika primerila.

Vari fe kake perloshnotti, bo naj she fhe tako
malovredna, sanimarjati, kjer Bogu pokorn vteg-
nefli biti; ker ako v’ majhnih rezheh pokorfhino fka-
sujefh, ti bo nove gnade dadeloval, de mu bofh v’
velikih veliko Ioshej pokorn.

Navajaj fe tudi, kader ti kaka bosbja sapoved v’
mifel pride prezej Boga moliti, in ga sa gnado pro¬
fiti, de bi ti per priliki fvojo pomozh fkasal, de bi
mu pokoren samogel biti.

5. POGLAVJE*

Nad fvojo voljo je vedno zbali treba, de bi
fposnali, v’ ktero ftraft je fofebno prenagnjena.

O liani, kolikor ti je mogozhe, sbran fam v’ febi,
de fposnafh, v’ ktere ftralli nar bolj fe tvoja volja
nagiba, ker jo tilla bolj od fleherne druge trapi in
satira.

183

Od tod tudi pride, de volja zhloveka, ktero po
navadi vedno kaka ftraft fpreinljuje, pofilama ali ljubi
ali zherti, posheluje ali fe ogiblje, fe vefeli ali shalu-
je, upa ali obupa, fe boji ali je predersna ali ferdita.

Zhutifh, deje kaka ftraft tvojo voljo prevsela, ki
ni pp volji boshji, temiizh po laftni ljubesni, trudi fe,
dejo od ljubesni do febe k’ ljubesni boshji in k’ fpol-
nenju boslijih sapoved in poftav prenagnef h.

Po tem fe je pa, ne le per mdzlmih ftraltih, ktere
v’ velike pregrehe napelujejo, ampak tudi per majh¬
nih, ktere v’ odpuftljive pregrefhke vabijo, ravnati,
ker zhe fi ravno take pomalim fvojo mozh sadobe,
vunder naf, zhe fo proftovoljne, flabe, ob sdravje in
mozh fpravijo,. in naf v’ veliko nevarnoft, padi v’
fmertne pregrehe, perpravljajo.

6* POGLAVJE

Je perva ftraft, namrezh ljubesin do febe in
ftvari saterta, in Bogii isrozhena, bo vfe
drugo v’ redu per naf.

De fvojo voljo ob kratkim in po redu od nerod¬
nih ftraft isproftifh, fe s’ vfo mozhjo trudi, pervo
ftraft, ljubesin do febe premagati, in v’ red djati; zhe
je ta v’ redu, jo bodo vfe druge enako nafledovale,
ker is nje is-hajajo, in korenino in hrano v’ nji imajo.
Vfaki lahko to ume, zhe malo pomifli; ker zhlovek
le po tein hrepeni, kar ljubi, in le v’ tem fvoje ve-
felje ima. Nafprot pa on fovrashi in fe tiftiga nar

184

bolj ogiblje, kar rezil njegove ljubesni kali, jo od
naf odganja in shali.

Sato pa tudi obupamo nad tako rezhjo, zhe fe
nam teshave, jo sadobiti, nepremagljive sde. Tudi
nobeden bojezh, pogumen ali nejevoljin nepoftane,
kakor takrat, kader je naflia ljuba rezil shaljena, ali
nam kej, jo dofezhi, napotleje ftavi.

To pervo ftrall premagati in jo v’ red djati, mo-
rafli natanjko premifliti, kaj ona ljubi in na kaj fe
tvesi, preinifhluj pa tudi laltnofti tifte rezin', de fpo-
snati samorefh, kaj s’ njeno tvesbo in ljubesnijo meni.

Zhutifli ledej, de na lepoto in dobroto gleda, in
flaj ali prid v’ namenu ima, potem pogofto v’ febi
ponavljaj:

Kaj samore lepoto in dobroto Boga prefezhi,
ki je sazhetnik in edini isvirik vfiga dobriga in fle-
lierne popolnolti? — In kdo bi samogel kdaj vezlii
prid in vefelje istnodrovati, kakor: Boga ljubili, ker
kdor ga ljubi, fe v’ njega fpremeni, in le v’ njemu
fe refuizhno vefellti samore? —

Verli tega je zhlovefko ferze bosbja laft; ker
Bog ga je vltvaril in odrefbil, in f leherni dan on to
terja, in neprenehatna s’ novimi dobrotami vanj go¬
vori: »Moj fin, daj mi fvoje ferze!”

Ker tedej is mnogih vsrokov, od kterih fpodej
bolj natanko govoriti hozhemo, je bosbje zhlovefh-
ko ferze, in je vfe premajhno in nesmoshno, fvoje
dolshnofti do Boga popolnama fpolnili, naj bi fe po
vfi mozhi trudilo, nizh drusiga ko Boga in takfhne
rezhi ljubiti, ki njemu dopadejo, iu tako in v’ takfh-
nim redu jih ljubiti, kakor je Bogii ljubo.

185

Ravno takfhno gorezhnoft naj bi tudi zhlovefhko
ferze v’ ftrafti ftuda kasalo (ker to je dvojna podlo¬
ga sidanja popolnofti); in nizli drusiga naj bi ne fov-
rashilo, kakor greli, in kar vanj napeljuje.

K*  POGLAVJE.

De fe zhlovefhka volja podperati mora.

Ker je naflia od ftrafti omamljena volja vfa pre-
flaba, fe braniti in te ftrafti premagovati, de bi jih
po bosliji volji ravnala in v’ njegovo pokorfhino
fpravila, (faj fkufhnja saddfti fprizhuje, de, zlie tudi
hozhe in fklepa premagovati, vunder mnoge perlosh-
nofti vfe njene fklepe podero in sadufhe); je tedej
grosno potrebno, de je ne gre le v’ tiftih perloshno-
ftih, ampak tudi popred podperati in krepzbati, de
tnozb nad fabo sadobi in fe premaga, in fe tudi is
fushnofti fvoje ftrafti refhe popolnama Bogu in njego-
vimu fvetimu dopadenju srozlo,

8. POGLAVJE.

S’ premago fveta i'e volja zhloveka mozlmo
krepzha.

Ker nafhe ftrafti fvet in njegov blifh mika in
krepzha, ker nam on fvojo mogozhnoft, bogaftvo in
flaje ponuja, ne more drugazh biti, de, kader je
fvet premagan, volja zhloveka vnovizh dihati sazhne,

186

in fe drugam oherne, ker nikdar bres Ijubesni in ve-
felja biti ne more.

De pa fvet pod noge fpravifh, inorafh natanjko
premifliti; kaj fo njegove velizhaftva in obljube, zhe
jih per beliinu dnevu pregledujefh.

In de naf kdaj, nafhe Uradi v’ tem premifhlje-
vanji motile ne bodo, hozhemo sa premifhljevanje
in fklep tidi prigovor modriga .Salomona v’ mifel
vseli, ki je po fkurhnji vlili rezili djal: »O nezlii-
mernod vlili nezhimernod, vfe je nezhiinernod in
muka duha!”

.Sleherni dan nam to refnizo fprizhuje; ker ako
zhlovefhko ferze fe nalititi hlepi, viinder le, ako
tudi tido, po zhemnr hlepi, dofeshe, lito ne bo, te
miizh fhe le bolj lazhno, in to le sato, ker fe le v’
pofvetnih rezlieh pafe, fenzo, fanja, nezhimernod in
lashi vsiliva, ktere nikoli ne nalitijo.

Krivo in polno golulije je vfe, kar fvet obeta.
Nekaj obeta, in named tidiga drugo deli. Daja, pa
tudi dano naglo nasaj jemlje; in zhe tega ne dela,
pa fkopim, ki fvoje ferze na pofvetno Idalo tvesijo,
s' obzhutnifhiini mukami mori. Takfhnim ljudem je
lahko fprerokam povedati: »Zhlovefhki otrozi! koli¬
ko dolgo fhe, hote teshkiga ferza? Sakaj ljubite ne-
zhimernod in ifliete lash'? >:>

Bodi she pa, de bi blifhne dobrote tega fveta
ref bile prave dobrote; kako bodo pak enkrat tak-
flini ljudje nad hitrodjo toshili, v’ kteri je to zhlo-
vefliko shivlenje prefhlo? Kje fo tedej velizliadva,
mogozhnod, prevsetnod toliko knesov, kraljev in
zefarjev? — Sginilo je vfe!

187

De torej ta fvet tako premagafli, de on tebe in
ti njega sanizhujefh, ali pa prav sa prav, de je fvet
tebi in ti fvetu krishan; nafprotuj um, predin fe tvoja
volja nanj naveshe, f tem, de shivo premiflifli nje-
gove nezhiinernofti in lashi in s’ voljo tudi, in ako
ni volja in mozh fposnanja od ftralli omamljena, bofh
lahko fvet sanizheval, in fleherni ftvari, ki fe ti po¬
nuja, rezili samogel:

Zhe fi ti kaka Hvar? poberi fe s’ vfimi fvojimi
miki; ker jes v’ ftvareh ftvarnika ifhem. Kar je du-
hovniga, ifhem, ne kar je telefuiga. Ne tebe, le
njega famiga liozhem ljubiti, ki ti je bitftvo, mozh
in vfe dobro, kar imafh, dal.

9. POGLAVJE.

Od druge podpore zhlovefhke volje.

Druga podpora zhlovefhke volje v’ tem obftoji,
de vojvoda temniz odshenemo, ki je sazhetnik vfih
napzhnih mikov nafbih ftraft.

Tega lovrashnika pa presheneino in premagamo,
kaderkoli fvojo posheljivoft in narodne nagibe pre¬
magamo in podfe fpravimo.

Hozhefh tedej, de hudizh od tebe pobegne, na-
fprotovaj fvojim ftraftam, ker t6 je branilo, f’ kte-
riin, kakor fveti Apoltel Jakob uzhi, fe mu v’ bran
ftaviti moramo.

Tukej nam je fhe fpomniti treba, de slozhefti duh
vzhafih naf f’ tako filo iiapada, in posheljivoft mefa
in ftralli tako grosno podpihuje, de fe nam dosdeva,

188

de zhlovek pofilama obleshati mora. Vunder pa ni¬
kakor obupati ne finemo. Brani fe le ersno, in vedi,
de Bog je P teboj, de premagan ne bofh. Brani fe
tedej, ti sopet pravim; ker gotovo bofh smagal, ako
ftanoviten oftanefh, ker ni sadofti fe enkrat, dva ali
trikrat vbraniti; ampak tolikokrat, kolikorkrat te on
fkuflia, ersno tedej 1'e v’ bran poliavi.

Ker hudizh jutri pofkufha, kar ni danf opravil,
in prihodni teden, ker mu je v’ prizhijozhim fpodle-
telo, in tako s’ veliko poterpeshljivoftjo od zhafa do
zhafa dalje pofkufha, in fe bori sdaj P togoto, sdaj
s’ umetnoftjo, in tako delezh, de te nasadnje premaga.

Salorej je pa potrebno vedno s’ oroshjem per-
pravljen biti, in nikoli ne saupati, akoravno bi she
doftikrat bil premagal, ker shivlenje zhloveka je ve-
dna vojfka, in premaga ne obltoji v’ danf in jutri,
ampak v’ konzu.

Je to tebi teshavno, vedi, de je hudizhu fhe
teshavnifhi, zhe fe mu v’ bran ftavifh. Salorej mu
febi v’ tolashbo tudi rezi: Le muzhi me, kolikor ho-
zhefh peklenfki duh; vunder, ker savolj fvoje slobe
terpifh, jes pa sato, ker nozhem Gospoda rasslia-
liti, bo tudi tvoja muka vezimo terpela, moja fe bo
pa f' pomozhjo gnade boshje v’ vezhno vefelje fpreo-
bernila.

1«. POGLAVJE.

Od fkufhnjav v’ duhovni napiih.

V’ poprejfhnim poglavju je bilo govorjenje od
fkufhnjav, klere hudobni duh f’ pofvetuim velizhaft-

189

vam, bogaftvam in flajem budi, tukej bomo pa od
fkufhnjav duhovniga napuha, dopadenja do febe in
nezhiinerne flavoshel.juofti govorili; k’je toliko rtevar-
nifhi, in fe je je ogibati treba, kolikor tesbji jo je
fposnati, in je sopernif bi Bogu.

O koliko jakih borzov in berhkih flushabnikov
boshjih je la napuh po mnogih premagali in dofterih
letih trefhil na tla, in jih v’ fusline lmdizha fpremenil.

Beg pred tem ttrafhuim vdarzain in fkrivno sa-
dergo v’ tem objtoji, de fe moramo neprenehaina tre-
fti, in vfe fvoje dobre dela v’ ftraliu in trepetu fpol-
novati, de jih kaki zherv snotranjiga napuha ne isgri-
se in Bogu peroftudi; salo fe pa tudi v’ tiftim poni-
shevati in persadevali gre, vedno boljfhi dela fpol-
novati, kakor de bi dosdaj fhe nizh dobriga ftorili ne
bili. In ko bi fe nam tudi dosdevalo (kterih mifel fe je
vunder ogibali treba,) kakor de bi vfe, kar je bilo
mogozhe, ftorili bili, moramo is zeliga ferza isrezhi:
»Nevredni hlapzi fino.”

Per vfunii temu pa fe je treba k’ ljubesnjivimu
Isvelizharju satezhi, de bi naf od vfe napuhljivofti
ref bil, naf uzhil in nam pomagal is ferza ponishnim
biti. Tudi k’ Marii Divizi fe moramo pogofto sate-
kati, in jo profiti, de bi nam pravo ponishnoft, pod¬
porno krepofti fprofila, in nafhe krepofti mnoshila in
fpremljevala: de bi jih ne sgubili, temuzh raflli in
v’ savetju bili.

Ker fmo od tega she v’ duhovnim boju sadolli
in veliko govorili, ni tukej vezli treba.

190

11 .  POGLAVJE.

Od tretje podpore zdilovefhke volje.

Tretja podpora, f’ ktero fvoji volji vezhkrat k’
pomozlii priti moramo, je molitev. Navadi, bersh ko
li pofkufhan, fe k’ Bogu oberniti, rekozli; »O Bog,
glej v’ mojo pomozli; Golpod hiti mi pomagat! >>

Perpravi fe sa boj s’ molitvijo in vporam v’ pri-
zhijozhnofti bdsbji in bodi vedno opafan s’ oklepam
molitve, s’ nesaiipam v’ fe, in saupam v’ Boga., ,Se
tako in f’ takfhnimi oroshji vojfknjefh, gotovo je,
de bofh smagal.

Je kej taziga, de bi molitev ne smagala? Kaj fe
s’ vporam, nesaupam v’ fe in saupam v’ Boga odver-
niti ne da? V’ kterim boju samore tifti premagan bi¬
ti, ki ftanovit v’ boshji prizhijozlinofti Roji, in sve-
fto mifel ima, mu dopafti?

12 .  POGLAVJE.

Kakci fe je obnafhati treba, de Boga, kader
koli hozhemo, pred ozhmi imamo.

Speli, Boga, kader hozhefh v’ miflili imeti, do-
fezhi, natanko premifli, de fkrivno Bog poleg tebe
Hoji, de te vidi, in na vfe tvoje mifli in dela pasi.

Ali pa tudi, de vfe livari, ktere viditi sainorefli,
fo enake oknjenimu omresbju, fkosi ktere f kri voj
Bog nate gleda in te vzhalih nagovarja rekozli: »Pro¬
fite, in bote prejeli, ker kdor proli prejme, in ter-
kajozliimu fe odpre.”

191

V’ prizhijozhnoft boshjo fe tudi f’ tem mifliti
sainorefh, de v’ pogledu ftvari, fe zhes njih telefnoft
povsdignefh in f Tvojimi miflimi k’ Bogu ohemefh,
ki jim je bitnoft, gibzhnoft in mozh dal.

Hozhefh pa med bojam ali ob zhafu kaziga dru-
siga dela moliti, fe mifli, kakor fino govorili, v’ pri¬
zhijozhnoft bdshjo, in moli in prdfi ga sa pomozh in
hrambo.

Vedi pa, poboshna dufha! de zhe fe tako v’ fve-
to prizhijozhnoft boshjo mifliti navadifh, te nefhte-
vilne smage in nefkdnzhne saloge zhakajo; in verh
tega fe bofh tudi pred miki, miflimi, befedami in
deli obvaroval, ki prizhijozhnofti bdshji in shivlenju
njegoviga edinorojeuiga Sina nifo permerjane.

Poleg tega ti bo tudi ta prizhijozhnoft bdshja
mozh dajala, de bofh v’ njegovi prizhijozhnofti shi-
veti samogel.

Ako tedej rezhi, naturfke mozhi, (kakor fo ogenj
ali hlapi) kterih mozh je omejana in fvoj konez ima¬
jo, vunder fvdjo laftnoft zhloveku obzhutiti dajo, ki
bliso njih ftoji, kaj bi nam od prizhijozhnofti Boga
tipati ne bilo, kteriga mozh je nefkonzhna, ki je
neisrezheno deljiven?

Sunej tifte profilve, od ktere fino sgor govorili:
„0 Bog glej v’ mojo pomozh, Gofpod hiti mi poma¬
gat P’ ktere fe v’ fleherni potrebi poflushiti samore-
mo, samorefh tudi marfkako drugazh profiti. She-
lifh poftavim voljo boshjo fposnati in jo fpolniti, bi
dobro bilo fe kake tehle poflushiti: »Pozhefhen bo¬
di Gofpod! uzhi me fvdje poftave.” — „Vodi me Go¬
fpod po potu Tvojih sapoved! O ko bi pazh moje po¬
ta Tvojo pravizhnoft varovati ifkaleP

192

Hozhefh napofled fproliti od Boga, kolikor fe
od njega fprofiti samore in njemu dopade, moli is
obzhutka zeliga ferza in prav poboslino Gofpodovo
molitev.

13. POGLAVJE.

Opombe od molitve,

V’ osoru ultne molitve (ker tnkej ni govorjenje
od snotranje ali premifbijevavne molitve, od ktere
1'podej vezli govoriti liozhemo,) je-treba dobro pa-
metiti, de mora, kakor fino she fpomnili, kratka in
vezhkrat ponovljana, in polna hlepenja in terdne ve¬
re biti, de ti bo Bog pomagal, ako tudi ne tako,
kakor sbelifh, vunder pa gotovo in v’ veliko boljflii
in vgodnifbi dobi.

Drugizh morajo takfhne molitve smiraj, ali ras-
lozline ali vunder fploh f temi le molitvizami fklenje-
ne Liti: po Tvoji dobroti; — v’ Tvojo zliaft; — v’
imenu Tvojiga preljubiga .Sina; — po mozbi njego-
viga fvetiga terplenja; - po profhnji prezheftite Di-
vize, Tvoje hzhere, nevette in matere!

Tretizh je treba fvdjo molitev vzhafih s’ gore-
zhim sdililejem f kleni ti, poftavim: »Dodeli mi, Go-
fpod! IVojo Ij n bes in v' imenu Tvojiga preljubiga .Si¬
na. Kdaj, o Gofpod! oh kdaj bo ta ljubesin v’ meni
goreti sazhela ‘i a

To fe tudi po fleherui pofamefni profhnji Ozbe-
nafha ftoriti samore. Poltavim: »Ozhe nafh! kteri li
v’ nebefih, pofvezlieno bodi Tvoje ime.” Kdaj, o ne-

193

befliki Ozhe! bo Tvoje ime na zeli semlji fposnano,
zheflieno in povelizhevano? Kdaj, o moj Bog! — In ta¬
ko pqr priliki po vfih dresih profhnjah.

Zhetertizh je, ako sa dar krepolti profirno, prav
koriftno, vrednoft in potrebo krepoft, velikolt bosbjo
in njegovo dobroto in saflushenje tiftiga pogollo pre-
mifbljevati, kteri jih od naf terja, ker tako fe bolj
poboslmo in sheljno, s’ vezhi zhaltjo, fveltjo in po-
nisbnoltjo profiti samore. Napofled je tudi namena
fpoinniti treba, is kteriga zhldvek profi, de bi nam-
rezh Bogu dopadli, in ker njegove zhafti ifhemo.

14 . POGLAVJE.

Od drugazhne molitve.

Prav popolnama tudi v’ bosbji prizbijozhnofti le
v’ minil) samorefh moliti, in to bres vfih befedi, in
od zhafa do zhafa k’ Bogu sdihovaje, ozlu in fer-
ze s’ gorezho in sheljno Ijubesnjo k’ njemu povsdi-
govaje, de bi ji pomagal, de bi le njega ljubila,
zhaitila in le njemu riushila:

Ali pa tudi, zhe f hrepenjenjem k’ njemu fv6je
ozbi povsdiguje, de bi gnado sadobila, sa ktero je
ravno v’ poprejfhni molitvi profila.

13

194

15 .  POGLAVJE.

Od z.heterte podpore zhlovefhke volje.

Zheterta podpora zhlovefhke volje je boshja lju-
besin, ktera voljo tako groso podpera in krepzha,
de ji nizh nemogozhe ni, in nobena flraft ali fkufh-
njava taka ni, de bi je premagati ne mogla.

Pomozhik, to Ijubesin dofezhi, je molitev, in
moramo Gofpoda sanjo profiti, dalje premirhljevanje
tazih rezin, ki fo perpravne ta ogenj s’ boslijo po-
mozhjo v’ pokashenim zhlovefhkim ferzu vshgafi.
Premifhlujmo tedej:

Kdo je Bog; kako velika in mogozhna je vfiga-
mogozhnoft, modroft in lepota boshja; kaj je Bog sa
zlilo veka Boril, in kaj bi fhe ne Boril, ako bi treba
bilo; f’ kakfhno Ijubesnijo je on to Boril, in koliko
ddbriga on flehernimu zhloveku vfaki dan flori. Dalje,
kaj bo on v’ vezhnim shivlenji tiftiin fkasoval, ki fo
v’ tem shivljenji njegovim sapovdatn pokorni, v’ zhi-
ftim namenu fvojiga ferza njemu dopafti.

16. POGLAVJE.

Od premilhljevanja boshjiga bitja,

Kaj je Bog, je farn, ki fe famiga febe popolno
fposn&, takole povedal: , u Sim, ki fiin.”

In tako veliko in mogozhno je to bdshje ime,
de fe nikoli nobeni ftvari primeriti ne more, nobenimu
knesu, nobenimu kralju ne zefarju, nobenimu Ange-

195

la, tudi zelimu fvetu ne, ker bitftva vfili rezhi le is
njega isvirajo, in vfe je farno is febe, — sgoji nizb.

Is tega fe vidi, kakd nezhimern je zhldvek, ki
(Ivari ljubi, in fe nanje navesuje, in ne ljubi dvar-
nika v’ njih, in jih ne ljubi tako, kakor ftvarnik ho-
zhe, de bi jih ljubil.

IVazhimern je, ker nezhimernolt ljubi; nezhiinern,
ker mifli, de fe od ftvari nafitili samore, ktere
fo farne na febi sgdli nizh; nezhimern ki nevtrudljivo
po rezheli hrepeni, kterili dajanje je rop in morija.

Ako tedej ljubiti hozhefh, kakor je ljubiti tre¬
ba, ljubi Boga, ki ferze napolnuje in (iti.

17 .  POGLAVJE.

Od preniifhljevanja boshje vfigamogozhnofti.

Vemo, de ne le ta ali nna mozh, ampak vfe
mozlii fkupej na seinlji, ko bi, ne rezhem kako
kraljedvo ali medo, teinuzh le kako poflopje, daviti
liotle, bi tega bres mnogotere tvorfne (robe) in oro¬
dja in sgube veliziga zhafa ne mogle doriti, in per
vfiin tčm, bi jim vunder le delo popolnoma po volji
ne f-hajalo.

Bog pa je v’ fvoji vfigamogozhnodi zeli fvet v’
enim okomigleji is nizh vdvaril* in ravno tako lahko
samore on nefhtevilne druge vdvariti, jih rasdreti
in v’ nizh djati.

Bolj natanjko, ko to refnizo premifhlujemo, s'
vezhim zhudatn naf bo napolnila, in mogozhno naf
bo naganjala, tako mogozhniga Gofpdda ljubili.

13 *

196

18. POGLAVJE.

Od pienrifhljevanja modrofti boshje.

Kako vifoka in neisvedljiva je boslija modroft,
nobeno vftvarjeno bitllvo rasumeti ne more.

Pa de viinder to nekoliko rasnmeti samorefh,
poglej lepoto neba, blagoft semlje in zeliga fveta, in
drusiga vidil ne bolh, kakor neisvedljivo modroft
boshjiga mojftra.

Preinifliluj dalje mnogoternoft v’ zlilovefhkim
shivienji, kteriga rasne permere in nakljuzhbe 1'prem-
lujejo; in vidil bofh, de tudi v’ nar vezhih smefh-
njavab neprefegljiva boslija modroft povfod gofpoduje.

Preinifbluj fkrivnoft odrefbenja, in vidil bofh,
de fo polne saklada nar vezhi modrofti. »O bogoftvo
modrofti in vednofti boshje! kako neprefegljive fo
fodbe njegove!”

19. POGLAVJE.

Od premifhijevanja boshje dobrotljivofti,

Boslija dobrotljivoft je, kakor druge njegove ne-
fkonzhne popolnofti, lama na febi neprefegljiva; po¬
glejmo pa vunder tje, kamor fe je raslila, je vimder
tako velika, de je ni rezin' na fvetu, v’ kteri bi ne
blifhela. ,

Vftvarjenje (fveta) je is bdsbje dobrotljivofti; nje¬
govi obftanik in vlada fta is boshje dobrotljivofti;
odrefhenje nam pa napoveduje, kako nefkdnzlmo in
neifrezheno je Bog dober, ker je fvdjiga laftniga ,Si-

197

na v’ odrefhenje in vfakdanjo hrano v’ prefvetim Sa-
kramentu nam dal.

20, POGLAVJE.

Od premifhljevanja lepote boshje.

Od lepote boshje hi to vfaj sadofti biti vtegnilo,
de je ona takfhne neismernofti in nefkozhnofti, de je
Bog, ki od vekomej lef le famiga febe in nizh drusiga
ne gleda, jo gledaje po vfi fvoji nefkonzhni smosh-
nofti nefkdnzhno naliten od nje, in popolnama frezhin.

Pomifli tedej viinder, o zhlovek! vifoko vred-
nott, h’ kleri te je Bog poklizal, in ne bodi vezli ta¬
ko abotniga ferza, de bi fvojo vrednoft posabivfhi,
fvojo ljubesin v’ nezhimernofti, pofvetni ljubesni in
fenzi sapravljal.

Bog te k’ ljubesni fvdje vfigamogozhnofti, mo-
drdfti, dobrote in radofti fvdje lepote klizbe; on te
klizbe, iti v’ fvdje vefelje, in ti li gluh k’ njegovimi!
glafu! O premifli, premil'li dobro, kaj delafli, de te
zliaf ne prehiti, v’ kterim nobena shaloft vezli ra¬
bila ne bo!

21. POGLAVJE.

Kaj je Bog sa zhloveka 1’loril, in f’ kakfhno
ljubesnjo; in kaj bi flie sanj ftoril ne bil’
ako bi treba bilo.

Kar je Bog zhloveku in sa zhloveka ftoril, fe is
premifhljevanja ftvaritve in odrefhenja fposna.

198

Ljubesin pa, f’ ktero je on to flori I, in sa nje¬
govo isvelizhanje fkerbel, tako rekozh riefkonzhnoft
prefega.

Nefkonzhnaje bila zena nafhiga odrefhenja, ve-
zhi pa je bila ljubesin; ker vezli bi bil on hotel ter-
peti in vezhkrat umreti, ko bi treba bilo.

Ako li fe tedej vfiga, in nefkonzlinokrat famiga
febe sa to odkupfhino dolshan, kaj (i potlej sa tifto
ljubesin dolshan, ktero je Bog do tebe imel, in tifto
odkupfhino delezh prefega.

33. POGLAVJE«

Kaj Bog vfaki dan sa zhloveka ftori.

Noben dan, pa kaj noben okomiglej ne prejde,
de bi zhl6vek novih dobrot od Boga ne prejemal,
ker vfaki dan in vfleherni hip ga vnovizh Bog vftva¬
ri, de ga v’ shivlenju ohrani. t  Sleherni okomiglej
mu Bog f fvdjimi ftvarmi flushi, s’ nebam, srakam,
semljo in morjem in vfim, kar je v’ njih.

Vfaki dan mu on fvojo gnado deli, ga od hudi-
ga k’ dobrimu naganja, varje ga, de ne grefhi, in
grefhi naj tudi, mu pomaga, de nasaj v’ greh ne
pade. Ga zhaka, ga vabi k’ pokori, in zhe fe nasaj k’
njemu poverne, mu per te prizhi odpufti, ker hitrej-
fhi je Bog odpuftiti, kakor pak zhlovek odpufhenja
profiti. ,S’ flehernim dnevam mu tudi fvojiga Sinu
pofhilja, s’ viiini salogami fkrivnofti fvetiga krisha;
pa kaj, vedno on tega prezheftitiga ,Sina v’ Sakra-
mentu fvetiga Altarja sanj hrani.

199

23 .  POGLAVJE.

Kako velika je dobrota, f’ ktero Bog grel'li¬
ni k a zhaka in terpi.

De velikoft boshje dobrote v’ prenafhanju grefli-
iiika fposnafh, premifli pervizh, de Bog, ki do kon-
za krepoft ljubi, nafprot hudobijo neismerno fovrashi.

Kako velika tedej je dobrota boshja, ktera
grefhnika terpi, ki pred ozhmi nar vikfhi zhiftofti in
velizhaftva ne eno, ali dve, ampak bresfhtevilne ger-
dobije pozhenja?

Natanko fposnain (samore potem takim grefhnik
rezili) o Gofpod, de, kader fim grefhil, fi v’ moje
ferze govoril: Zhakaj, hozbeva viditi, kdo od naju
premaga; ti s’ vedniin rasshalenjem, ali jes s’ ne-
prenehljivim odpufhenjem.

To edino, prav prevdarjeno, je po moji pameti
sadofti, s’ gnado boshjo ferze grefhnika vsbgati, de
fe hitro k’ Bogu fpreoberne.

Ako pa ne flori, naj fe pa firafhne in neprefeg-
Ijive fddbe boshje boji, od ktere naglama ftrahopol-
ue in neogibljive ftrele lete, soper ktere noben po-
mozhik ne varje.

24. POGLAVJE.

Kakfhne dobrote Bog v’ vezhnim shivlenji,
ne le tiftim, ki i’o mu svefto flushili, ampak
tudi fpokorjdnim greflinikam fkasuje.

Jako veliki in nefhtevilni fo darovi gnade v’
vezhnim isvelizhanju, ktere Bog v’ nebefih deli, de

200

jih noben zlilo vek sapopafti, in zhifto in popolnaina
sheleti ne more.

Kdo bo kdaj sapopadel in umel, kaj fe to rezhe:
zhlovek fedi per objedu Boga, mn 1'Iushi, in ga v’
fvoji blagovitofti vsiliva?

Kdo sainore umeti, kaj je vbod isvelizhane dufhe
v’ vefelje Gofpoda?

Kdo sainore ljubesin in fpoflitovanje umeti, kte-
re Bog prebivavzain fvojih nebel' fkasuje, od kterih
fv. Tomash takole govori: »Tako fe Bog vflehernimu
Angelu pofebej, in vfitn fvetim dufham podvershe,
kakor de bi njih fushin bil, in vfakiinu pofebej, ka¬
kor de bi flehern is med njih njegov Bog bil.”

»O Gofpod, Gofpod! kdor natanjko in vezhkrat
premifhluje, kaj Ti ftorifh sa fvoje ftvari, Te vliga
do konza od ljubesni samaknjeniga vidi, de bi fe ko¬
mu dosdevati vtegnilo, de Tvoje blagovitoft v’ tem
obttoji, de jih ljubifh, jim dobrote fkasujefh, in jim
farniga febe v’ hrano delifh.”

»O Gofpod! dodeli nam dar, to tako premifhlje-
vati, de, bi Te ljubili, in Te ljubijozhi fe f’ Tabo
fklenili po savesi ljubesni.”

»O zldozefhko ferze, kam beshifh? Po fenzah
n vetrih hlaftafh? Nizhefu nafproti liitifh, in sapu-
ifhafh tiftiga, ki je vfe v’ vlimu? vfigamogozhnoft?
modroft? neisrezheno ljubesin? nevftvarjena lepota?
nar vezhi dobrota in neismerno morje vfih popolnoft?
In glej, on tezhe sa tabo in te klizhe f’ fladkim gla-
fam, s’ vedno novimi in le ftarimi dobrotami!

Ali vefh, od kod tvoja grosna nefrezha isvira?
— Sato, ker ne molifh, ne premilhlujefh? Sato, fi

201

pa tudi brus luzhi, gorkdte; sato tudi ni zhuda, de
fe od del tame ne vernefh.

Idi tedej, o tniazhna dufha, idi v’ fholo teh pre-
mifhljevanj in molitve; de fe v’ nji is fvoje fkufhnje
suzhifh, de pravi uki Kriftjana in duhovniga v’ tru¬
du obftoje, fvojo voljo setajevati; de fe boshja volja
sverfhi, famiga febe sanizhovati, de bi Boga ljubil,
in de vfi drugi uki (naj tudi vfe snanje v’ febi imajo,)
bres tega nizh drusiga nifo, kakor predersnoft in na¬
puh, ki, kolikor bolj pamet vedre, toliko bolj voljo
tamne, in f’ tiftimi dufbatni v’ pogubo hite, ktere v’
lafli itnajo.

35. POGLAVJE.

Pela podpora zhlovefhke volje

^Sovrash famiga febe je potrebna podpora nafhe
volje; ker zhe farni febe ne zhertimo, pomozhi ho¬
stije ljubesni, sazhetnize vfiga dobriga nikoli sado-
bili ne bomo.

De fe fovrashtvo do febe sadobi, je pred vfim
drugim Boga sanj profiti, in mnogotero fhkodo pre-
mifhljevati potrebno, k’ nam jo je lallna ljubesin she
tolikokrat naklonila in nam jo fhe vfefkos' kloni.

Nikoli nobena flikoda fe fhe ni sgodila, ne v’
nebelih ne na semlji, de bi laftna ljubesin nje isvirik
ne bila.

Tako grdsno hudobna in muhalla je laftna ljube¬
sin, ktero do febe imamo, de ako bi mogozhe bilo,
de bi v' nebefa iti fmela, bi per te prizhi nebefhki
Jerusalem v’ Babilon fpreobernila. Premiflimo tedej.

202

kakfhne nadloge v’ zhlovefhkitn ferzu in v’ prizhijo-
zhim shivlenji ta kuga napravlja.

Pobrala naj bi fe ta laftna ljubesin vim is tega
fveta, in per te prizhi bi bile sapahnjene peklen-
fke duri.

Kdo bi famiga febe tako grosno ljubiti samogel,
de bi premifhljevaje bitftvo, laftnolli in vzhine laftne
ljubesni, Tamiga febe zhertiti in sanizhovati ne jel?

26. POGLAVJE.

Kako fe laftna ljubesin fposna.

Ako shelifh fposnati, kako grosno gofpodar-i v’
tebi laftna ljubesin, in kako vterjeno je she v’ tvo¬
jim ferzu njeno kraljeftvo, premifhluj vzhalili in glej,
f’ ktero dufhno ftraftjo tvoja volja opraviti ima, ker
gotovo ne bofb farne nafhel.

Jo pa najdefh in vidifh, de ljubi ali hlepi, fe
vefeli ali shaluje, natanjko premifli, je li rezh ljubesni
ali poslielenja krepoftna ali po boshjih poftavab, in na
enako visbo tudi zhe vefelje ali shaloft kej ima, sa-
volj kteriga Bog liozhe, de bi fe nad njim rasvefelje-
vali ali shaljevali; ali pa de naflii obzhutki v’ fvetu
in tvesbi na zhafne rezili fvoj isvirik imajo, ker
volja f’ ftvarmi fvoj opravik ima, in to ne is file ali
potrebe, tudi ne tako, kakor je boshja volja. Je to,
ni treba dvomiti, de laftna ljubesin v’ tvoji volji kra¬
ljuje in njeno zelo kolefje vertl.

Jma pa volja f krepoftmi in rezbrni opravik, ki
fo po volji boshji, je treba tudi premifhljevati, zhe
jo v to volja boshja, ali pa laftno dopadenje in ter-

203

ma nagiba; ker doftikrat fe sgodi, de zhloveka ne¬
kaka famoglavnoft in laltna dopadljivo!! naganja, de
marfkaj dobriga dela, moli, fe polli, fvete Šakramen-
te prejema in druge dobre dela opravlja.

To fe pa is dvojne ftrani fprizhati da.

Pervizh is tega, ako fe tvoja volja, kader fe
perloshnoft ponuja, kazili dobrih del ne polafti.

Drugizh, kader poftavim kaki napotleji vmef pri¬
dejo, tvoja volja kreshna, nepokojna in smefhana bi¬
va; ali, kader ona, ako ji po termi gre, vefelje in
flad nad feboj obzhuti.

Ako ltog voljo nagiba, je treba sbok (sunej) tega,
kar fmo she fpomnili, fhe premifhljevati; kam in v’
kakfhin konez fvoje dela obrazila. Je njeni namen
sgol volja boshja, je fizer vfe v’ redu, pa vimder ne
tako, de bi zhlovek popolnama v’ savetji biti samo-
gel; ker laftna Ijubesin fe grosno prekanjeno v’ dd-
bre in krepoftne dela vtika.

jše pa merfka pofhaft laftne ljubesni ozhitno po-
kaslie, ji je s’ shiviin zhertenjem nafprotvati treba,
in ne le v’ velizih, ampak tudi v’ majhnih rezheli.

Kjer bi fe pa fkrivoj pafti vtegnila, je treba ve¬
dno nad feboj ftrashbo imeti. Sato fe pa ponishuj in
terkaj per flehernim dobrim dčlu na fvoje perfi, in
proli Boga sa odpufhenje, in de te pred laftno ljube-
snijo varje.

Prav dobro bofh tedej ftoril, ako sjutrej rano
k’ Bogu povsdignefh fvoje ferze in mu obljubilli ^ de
nimafh le farno namena ga nikdar rasshaliti, pofebno
prizhijozhi dan; ampak vfelej in per vlih rezheli nje¬
govo boshjo voljo fpolnovati, in is namena mu dopa-
ili. In savolj tega morafh Boga profiti, de ti vedno

204

pomaga in te zhuva, de fposnafli in ftorifh, kar in
kakor mn je vfliezh.

SV. POGLAVJE

Od fhcfte podpore volje.

.Sveta inafha, lih tako pa tudi fveto obhajilo in
fpoved fo fhefto krepzhalo zhovefhke volje. Ker
gnada bohja je nar potrebnifhi in pofebnifhi pedpora
nafhe volje, de dobro ttori in fe hudiga varje, je
fprizhlej, de vfe, kar nam gnado mnoshi, je voljna
podpora.

De pa, kider fveto mafha flifhifh, fe v’ tebi
gnada mnoshi, jo takole flifhati inorafh:

.Sveta mafha fe v’ tri dela rasdeli. Med per-
vim, kteri od ftopniz altarja do darovanja terpi, fe
trudi gorezhe shelje v’ tebi obedovati: de bi .Sin
hostiji, ki je is nebef prifhel, in na semlji bil rojen,
ogenj fvoje Ijubesni v’ tebi vshgal, in ti gnado dode¬
lil, s’ mozhjo fvoje krepofti v’ dno tvojiga ['er//d  fe
fpuftiti in v’njemu rojenimu biti, de bi ta ogenj v’ tebi
gorel in tvoje ferze po nobeni drugi llvari ne hrepe¬
nelo, kakor zeli zliaf fvojiga shivlenja, per vfleherni
priliki in na veke mu dopafti.

Kader mafhnik molitve fvete mafhe moli, profi
tudi ti, revna duflia! s’ ognjenim hlepenjem sa enake
gnade.

Per sazhetku lifla in evangelija povsdigni k’ Bo¬
gu fvojiga duha, in profi ga sa rasfvetlenje in tnozh,
de bi jih umeti in fpolnovati sainogel.

205

Per drugim deli, kteri od darovanja do obha¬
jila terpi, fe od vfe tvesbe in mifli na pofvetne re¬
zili in nafe odtergaj, in daruj fe popolnatna njego¬
vi fveti volji.

Per povsdigovanji fvete boftje in shegnaniga ke¬
liha moli pravo Kriftufovo telo in njegovo pravo kri
fklenjeno f’ prefveto boshjo natoro.

In zhe tiftiga premifhlujefh, kije v’podobah kru¬
ha in vina f krit, fe mu is ferzhne ljubesni sahvali, de
je vlaki dan tako dober, f’ predragim fadam 1'vojiga
prefvetiga terplenja k’ nam priti, in s’ enako darvo
in enakim namenam, ker fe je on na krishu prebo¬
den, fvojimu nebefhkimu Ozhetu daroval, ga tudi ti
ravno tako nebefhkimu Ozhetu daruj.

,Še duhoven obhaja, fe tudi ti duhovno obhajaj,
in odpri le Gofpodu 1'voje terze, in sapahni ga vlim
ftvarem, de on ogenj fvoje ljubesni v' njem obudi.

V’ tretjim in poflednim deli profi s’ mafhnikam
vred, ali vunder le v’ duhu, kar on glafno moli, sa
vfe nainrezh, sa kar zerkev v’ molitvah po obha¬
jilu profi.

38. POGLAVJE.

Od praviga obhajila,

Ako hozhemo, de bi fe gnada boslija bolj in bolj
v’ naf pomnoshila, fe je, kar je inogozhe dobro per-
praviti treba. Ker pa tega, kakor fe fpodobi, fam od
febe ne magafh, moli s’ veliko poboshnoftjo tole
zerkveno molitev:

206

»Profitno Gofpod! ozhifti naf obifkaje nam v61l,
de kader Jesuf Kriliuf, Tvoj .Sin, naf h Gofpod s’ vfirni
.Svetniki k’ nam pride, v’ nafliim ferzu perpravljeno
ftanje dobi. Ki f’ Tabo in fvetim Duham sliivi in
kraljuje, od veka do veka. Amen."

De pa, kar je mogozhe, s' bdslijo pomozhjo fe
perpravljati ne opuftimo, to premifhluj:

Is kteriga namena je nafh Isvelizhar Sakrament
fvetiga Altarja poftavil. .Sposnafh, de je bil njegovi
namfin, de fe fpomnimo velike ljubesni, ktero nam je
v’ fvojim fvetim terplenji in v’ fmerti fkasoval, pre-
mifhluj dalje, is kteriga namena on hozhe, de fe jih
rpu;;i!jnjemO.

Salo on is fpomin terja, de ga ljubimo in mn
pokorfhino fkasujemo. Nar boljfhi perprava k’ fve-
timu obhajilu je terden fklep in gorezhe shelje, ga
ljubiti in mu pokorfhino fkasovati in velika ferzhna
shaloft, de ga popred nifmo ljubili, ampak skalili.

In de bi ga v’ teh gorezhih sheljah ljubili, mo¬
ra nafha perprava toliko dolgo terpeti, de pride zhaf,
ga v’ Sakramentu prejeti.

Obudi potem sliivo vero v’ fvojim ferzu, de je
v’ podobah kruha refnizhno jagnje bosbje, ki grehe
fveta odnafha, f krito, moli in profi ga, de bi ti vfe
fkrite in druge grehe is tvojiga ferza odvsel, in prej¬
mi ga v’ saupu, de bi ti fvojo ljubesin fkasal.

.Si ga prejel, in vpeljal v’ fvoje ferze, profi ga
pogofto is zeliga ferza sa njegovo ljubesin, in sa
vfe, zhefar potrebujefh in njemu dopade.

In potem ga nebefhkimu Ozhetu daruj v’ sahval-
ni dar sa neismerno ljubesin, k’ jo je v’ te dobroti

201

in viih driifili dobrotah nam dodeljeval, in de ti fvdjo
ljubesin dodeli; potem ga tudi sa potrebe shivih in
mertvih daruj.

39. POGLAVJE.

Od /povedi.

De fpoved [podobno opravimo, nam je vezli re¬
zili treba.

Pervizh je treba po bdshjih sapbvdih in dolshnofii
fvdjiga (lanu in poklfza fvdjo veft natanko fprafhovati.

.Si fvoje, akoravno male pregrefhke svedil, jih
britko objokaj in premifli, kako grosno fi sh’ njimi
bdshje velizhaftvo rasshalil, in kako velika je tvoja
nehvaleshnoft proti njegovi dobroti in ljubesni, ktere
on zhloveku fkasuje. Pokaraj fe potem s’ befedami
fveliga pifma rekozh»Takole ti ndrez in nefpametni
bedak Gofpodu povrazhujefh? Ni on tvoj 6zhe, k’ fi
njogova laft, te ni isobrasil in dal‘f”

Potem obudi vezhkrat v’ febi sbelje, de bi ni¬
koli Boga shalil ne bil, rekozh: Oh ko bi ga nikdar
in nikoli shalil ne bil, fvdjiga .Stvarnika, nebefhkiga
Ozheta, fvdjiga Isvelizharja! De bi bil vfe druge sla
rajfhi prenafhal!

Potem fe poln framote pa f' terdno vero k’ Bo¬
gu oberni, de ti bo odpnftil, in rezi is zeliga ferza
»Ozhe grefhil fim, sopor nebefa in Te, nifim vezh
vredin fe Tvojiga t Sina imenoti, imej me sa fvdjiga
najemnika.”

Obudi vnovizh kaf in shaloft nad rasshalenjem
bdshjim, f’ terdnim fklepam raji vfe preterpeti, kakor

208

pak vedama in s’ voljo Boga rasshaliti, fpovej fe
fpovedniku fvdjih grehov 1" frainoto in shaloltjo, ka¬
kor H jih ftoril, in varji fe kaj isgovarjati ali dru¬
ge toshiti.

Po fpovdi fe sahvali Bogu, de je, akoravno li
ga nefhtevilnokrat rasshalil, le vunder vedno bolj per-
pravljen odpufhati, kakor pak grefhnik ga sa odpu-
fhenje profiti ali ga fprejeti.

In to naj te fhe v’ vezhi shaloft fpodhada, de fi
tako ddbriga in ljuhiga Ozheta rasferdil, in v’ bolj
terdin fklep napeluje s' njegovo gnado in profhnjo
prezheftite Divize Marije, fvojiga fvetiga Angela var-
ha in drusih .Svetnikov, ktere kar fvdje patrone f’
pofebno poboshnoltjo zheftifh, de bi ga v’ prihodno
vezh ne rasshalil.

30. POGLAVJE.

Kako je nezhifloft premagati treba

Vfe druge ftrafti fe f’ tein premagajo, de jih v’
boj klizhemo in fe sli’ njimi vojfkujemo, ako naf tu¬
di vzhafih ranijo, in de jih fpet in fpet v’ boj vabi¬
mo, toliko dolgo, de jih nasadnje vfe v’ fhibkih in
mozhnih sheljah potaremo.

Nezhiftoft pa fe ne frne le ne obudovati, ampak
s’ veliko fkerbjo vfe od febe odganjati, kar bi jo
obuditi vtegnilo.

.Skufhnjave mefa tedej in neframnofti, fe f’ tem
premagujejo, de fe pred njimi beshi, ne pa ozhitno
sh’ njimi, bori.

209

Bolj hitro in dalj, ko fe beshi, gotovfhi je smaga.

Dobre navade, ravna volja, poprefhne fkuflinje
in smage, shlahta, majhniga pomena ali oltudne ofe-
be, ki nifo ravno nevarne, ali karkoli li bodi drnsi-
ga, kar nam savetnoft obeta, fo preflabi isgovori,
de bi beshati treba ne bilo. Beshi, preljuba dufha!
beshi, ako nozhefh ujeta biti.

Ako tudi ljudi najdemo, ki fo zeli zhaf fvojiga
shivljenja s’ nevarnimi ofebami bres flikode pajdafh-
tvo imeli, vimder te tega ne fme nizh mar biti, am¬
pak Bog vezhni naj to fodi; ker dofti jih je, kterih
pregreflikov ozhitno ne vidimo, fo vimder grosno
globoko sakopani. Beshi ti in maraj sa opomine,
ki ti jih Bog v’ fvetim pifmu, v’ shivljenji toliko ve-
lizili ^Svetnikov, in fhe vfaki dan tu in tam daja.
Beshi, beslii in fhe ne ogleduj fe, pred kom beshifh,
ker tudi v’ tem je nevarnoft, de bi fe ne vernil.

Zhe fe pa pajdafhtva ogniti ne morefb, imej kra-
tik in hitri pogovor, in bodi rajifhi malo saguljen,
kakor pak prevezh perljuden; ker tudi v’ tem fo va¬
be, plamen in perhavka perkriti.

Pazh tukej pregovor velja: „Predin bolesin pride,
fe sdravila poflnshi,* Ne zhakaj, de bofh bolan, am¬
pak beshi ob zhafu, v’ tem je sdravilo in sdravje.

In padel naj bi po nefrezhi v’ beteg, tvoje zelo
refhilo v’ tem obftoji, de per prizhi, ko fe beteshni-
ga zhutifh, po befedah fvetiga pifma, »fvoje dezhiza
ali otroke sagrabifh in trefhifh ob fkalo.”

Hitro namrezh tezi k’ fpovdnlku, in rasod enium
nar manjfhi pregrefhke te ftrafti; fizer fkrita ljulika
poshene in sadnizh naralte velika in mozhna.

H

210

31. POGLAVJE,

Kako fe je marfkake rezin ogibati, de v’
fkruno nefranmofli ne pademo.

Marfkterih rezili fe je ogibati, ako nezhemo,
de perote nafhe duflie na limn nezhiile ljubesni ne
obvife. Pervizh in prav polebno fe je ofeb ogibati,
ktere nam ozhitno nevarnoft nanafhajo; in drugizh
tudi drusih, kar nam je mogozbe. Tretizh fe mora¬
mo vafovanja, posdrav, darilov in perjasnolli ogiblje-
vati; ko bi tudi pofledne jako perljudne ne bile, ker
losliej fe perjasnoft, ktera fhe ni prav vterjena, po-
mnoshi, kakor pak vterjena rasdere.

Zbetertizh je treba pogovoram te Itrafti, petju
in musiki fe odtegovati, in varovati fe bukev brati,
v’ kterih framoshljivoft fhkodo terpi.

Petizh beg, kteriga malo kteri zhlovek posna,
nanj ne porajta, in fe tudi v’ njemu ne uri, je beg
pred ijubesnjo do ftvari vfploh. Tega plemena je Iju-
besin do obleke in mnogih rezili, ktere le savolj ve-
felja v’ hifhah fbpogamo, do jedi, in mnosili drusih
rezih; in zhe je tudi to vefelje vzhafih perpufheno,
fe ga viinder navadi zhlovefhko ferze, de fe nad
njim rasvefeluje, in fvoje poshelenje vednimu rasve-
feljevanju odperto ima. Nam tedej hudobno rasvefe-
ljevanje nafprot pride, ktero sbe od natore naglo ra¬
ni in sajde do mosgov kolti, ferze potlej teshko po-
mozhik in pot dobi fe premagati, ker fe nikoli po-
pred v’ premagovanji urilo ni.

Sato fe pa nafprot ferza, ktere fo navajene fe
perpufhenimu vefelju odpovedovati, nezhiftih in ne-

211

perpufhenili, s’ veliko lahkoto, ktere le imenovati
flifhijo, ogibljujejo.

32 .  POGLAVJE.

Kaj je ftoriti, kader fe v’ hudobijo nefrara-
nofti sabrede.

Sabredil naj bi bil ali po nefrezhi ali tudi is hu¬
dobije v’ fkruno mefa, tezi, de fe osdravifh, in greh
na greh ne nakladafh, nntvegaina in bres vfiga drusiga
fprafhovanja fvoje vetli k’ fpovdi, in povej bres vfiga
zhlovefhkiga osora naravnolt fvojo zelo bolesin, in
vsami fvet in pomozhik, kakorfhniga koli, ki ti ga
fpovednik naloshi, rad nafe.

Ne obotavljaj fe zliifto nizh, ko bi tudi jesero
in jesero sgovorov imel; ker ako fe obotavljafh,
bofh vnovizh sabredil, in is povrazhka nova obotava
nahaja; in ker po tem takim neprenehoma is obotave
novi povrazhki, in is povrazhkov nove obotave pri¬
hajajo, preteko leta, predin fe k’ fpovdi podafh, in
fe is grehov iskopljefh.

Kar to neframno fkruno sadene te fhe sadnizh
opominjam, de beshi ako nozhefh sabrelli.

Vari fe tudi nar manjfhi nefpodobnofti, ktera bi
ti v’ mifel priti vtegnila, in ogibli fe je, kakor nar
vezhi. In ko bi ti tudi zhilto previdil, de fo le, ker
jih naglo odshenefh, odpuftljive flabofti, fe jih sato
vunder fpovej in rasodeni fpovedniku fvojiga fov-
rashnika.

14 *

212

Si pa inar padel, tezi naglo k’ fpovdi, in ne daj
fe od nobene framoshljivofti sapeljati.

33 .  POGLAVJE.

Od nekaj nagibov, sakaj naj fe grefhnik naglo
fpreoberne.

Pervi nagib, sakaj naj fe grefhnik naglo k’ Bo¬
gu fpreoberne, je Bog fam, kteriga, ker je nar ve-
zhi dobrota, vfigamogozknolt, inodroft in dobrotlji-
volt, bi fe zhlovek skaliti predersniti ne fmel.

Tudi pamet nam fvetuje; ker neisrezheno nefpa-
metno fi je vbral, k' fe je vfigamogozhnofti nar vik-
f biga .Sodnika predersno soper poftavil, ki ga bo
enkrat fodil.

Tudi vfi fpodobnofti in pravizi je nafprot; ker
neprillojno je, de nizhef, prali, Hvar fvojiga livarnika,
hlapez gofpoda, prejemaviz dajavza dobrot, fin ozke-
ta skali.

Drugi nagib je velika dolsknolt grefhnika, fe v’
ozkelovo liifko nasaj poverniti, ker fpreobernitva in
vernitev grefknika Ozketu zkaft, in zeli ozketovi hi-
fki, fofefki in Angelam nebef vefelje liori.

Ker, kakor lin ozketa skali in rasferdi, ga tudi ras-
vefeli in zkafti, ako fkefan in s’ britkim jokam nad
rasshaljenjein in f popolno voljo fe verne, in v’ pri-
liodno vfe njegove sapovdi derski in v’ vlili rezheh
pokorfhino fkasuje,- mu zbali in vefelje tako veliko
ftorl, gine tako V’ skivo njegovo ferze in ga k’
ufmiljenju sbada, de mu ni sadofti, ga sheljno per-

213

zhakovati, ampak mn flie nafproti tezhe, ga objame,
poljubi (kufhne) in s’ gnadami in drugimi darrni ob¬
daruje.

Tretji nagibik je, laftni prid grefhnika, ker po-
mifli naj dobro, de, ako fe v’ godnim zliafu ne fpre-
oberne, gotovo, kader sima in dan prasnovanja dojde,
fe bo v’ peklenfke fhlrafe pogresnil. In ko bi tudi
nobene druge kasni v’ pekli ne bilo, bi she sato
oftermeti mogel, de fe bodo njegove flralti, ktere fo
ga tukej v’ grehih vklenjeniga imele , tam nefkonzh-
no namnoshiie, in to bres vfiga saupanja kdaj kake
kaplize tifte vode sadobiti, ki ga je tukej hladila, de
bi le konez njegoviga perila smozhila,

Sbaloftno je fe na fvdje fklepe sanafhati, de fe
bofh grefhnik pofledno uro fvojiga shivljenja, ali pa
zhes nektere leta ali iftefze fpreobernil; ker bedaft in
poln hudobe je takfhni fklep.

Zhilto malo pameti ima tifti zhlovek, ki fi upa¬
nje dela, grosno tesho noliti, kader nar fhibkejfhi
pollane.

Grefhnik, ki neprenehoma greflu, od dneva sa
fpreobernjenje flabi, she savolj navade, ki bolj in bolj
narafha, mu bo v’ drugo natoro, in tudi sato, ker
bo nesmoshnifhi fleherni dan, gnado fpreobernjenja
dofezhi, in napofled tudi salo, ker is gole hudobije
lloga sanizhuje, in nad ftvarmi fvdje vefelje ima; tu¬
di sato, ker fi nasadnje preposno domifhluje, Boga
po golufivo dobiti, ga nejevoljniga dela in mu voljo
odvsame, mu s’ mozhjo pomagati.

Takfhno pofvetovanje in takfhni fklep je tudi
sgola neuinnoft, Bilo naj bi she poftavim, de bi grefli-
niku mogozhe bilo fe fpreoberniti in mozlmo gnado

214

sadobiti: kdo ga pa sagotoviti samore, de mu med
tem nauaglama befede ne smanjka in nagle fmerti ne
umčrje, kar fe je she doftim, doftim sgodilo, in fe
fhe vfefkosi sgodi.

Klizhi tedej, o grefhnik! klizhi, ki tole berefb,
v” Gofpoda rekozh: ».Spreoberni, in bom fpreober-
njen, faj li Ti moj Bog!” Nikdar sdihovati ne nehaj,
dokler fe k’ Bogu fvojimn Gofpodu ne fpreobernefli;
objokuj s’ grenkimi folsami, de fi ga shalil, in terdno
fkleni vfe ftoriti, mu dopafti in fe sh’ njim fpraviti.

34. POGLAVJE.

Kako fe folse nad rasshalenjem boshjim in gna-
da fpreobernjenja sadobe.

Boljfhiga pomozhka nobeniga ni, slialoil in folse
nad rasshalenjem boshjim obuditi, kakor je premifh-
Ijevanje nesrnerne dobrote in milofti, ktere Bog zblo-
veku fkasuje.

Ako kdo dobro premifli, dc je f’ Tvojimi grehi
nar vikfhi dobroto in neisrezbeno blagoft rasslialil,
ktera drusiga ne more, ko dobro ftoriti, in nikoli
drusiga, ko dobro ftorila ni, in fhe vedno mnogotero
ftori, de dna fvoje gnade desltju enako nam doli po-
fbilja, in fvdjo fvetlobo perjatlam in fovrashnikam
fvojirn deli, in premifli fhe, de ga je savolj kakiga
nizliefa, kake shidane volje, majlmiga napzhniga ve-
fclja shalil, kako bi brilkih fols ne pretakal?

^Stopi potem pred snamnje krisbaniga Isvelizhar-
ja, in mifli, de ti takole govori: »Poglej gori name!
in premifhluj moje rane, eno sa drugo; ker savolj

215

tvojih grehov fim bil ranjen hi fverkan, kakor me
tukej vidifh. In glej tvoj Gofpdd fim, tvoj ^Stvarnik,
tvoj preblagi Isvelizliar: tvoj ufmiljeni Čzhe! ,Spreo-
herni fe tedej k’ meni, verni fe nasaj v’ folsah refni-
zhne shalofti in s’ ravnim hlepenjem, de bi me nikoli
shalil ne bil, in P terdno voljo, rajfhi vfe nadloge
prellati, kakor me v’ prihodno fhe rasshaliti, nasaj
k' meni fe verni, ker jes fim te odrefhil.”

Potem fi poftavi Gofpoda pred ozlii, f’ ternjevo
krono na glavi, f’ terftam v’ rokah in na želim slu-
votu ranjeniga, in mifli, de flifhifh is njegovih uft
tele befede: „Ecce hotno, glej zhlovek! poglej tukej
zhloveka, ki te je s’ neismerno Ijubesuijo ljubil in P
to framoto, P temi ranami in to kervjo odrefhil.”
Glej zhlovek! Ta zhlovek je, kteriga fi sa takfhno
ljubesin, ktero ti je fkasoval, in sa take velike
in mnoge dobrote shalil! Glej zhlovek! Ta zhlovek
je inilolt bosbja, preobilno odrefhenje! Ta zhlovek fe
s’ vfimi saflushenji fleherno uro in minoto sate Bogu
Ozhetu daruje; ta zhlovek, kteri fedi na defnizi
Ozheta, proti sate in je tvoj befednik! Sakaj me te¬
dej slialifh ? Sakaj fe k’ meni nasaj ne povernefh?
Idi k’ meni nasaj, raspoditi hozhetn tvoje krivize ka¬
kor oblake, in tvdje grehe, kakor megle. 9

216

35. POGLAVJE.

Od nekterih vsrokov, sakaj ne objokujemo,
de fmo shalili Boga, in sakaj bres krepofti in
kerfhanfke popoinofti shivimo.

Dofti je vsrokov, de zhlovek v’ nefpametni le¬
nobi shivi, fe is greha ne iskoplje, in zhednofti, ka¬
kor fe fpodobi, ne vda. Nar pofebnifhi fo tile:

Pervizh, ker zhlovek v’ fvojim ferzu ne prebi¬
va, tudi ne vidi, kaj fe v’ njegovi liifhi godi, in
kdo jo v’ lafti ima, le radoveden sunej febe pohaja,
in fvoj zhaf per traparijah in nezhimernih vefeljih
sapravlja. Zhe tudi f’ perpufheuimi in takfhnimi re-
zlimi opraviti ima, kiere fo farne na febi dobre, ali
vunder kratko nikar na rezili ne mifli, ki fo krepo-
ftne in kerfhanfke popoinofti.

In zhe tudi vzhalih takfhne mifli dobi in fvojo
potrebo fposna, in zhuti, de ga Bog klizhe in vle-
zhe, de bi shivlenje poboljfhal, odgovori: »Cras,
cras! jutri, jutri!” Nikoli pa danef, sdaj, ne pride;
in ker je na jutrovirn betegu bolan, in je od potlej
in posnej okushen, mu po flehernim danef in sdaj
le jutri in potlej naftaja!

Tudi tazih ljudi je dofti, ki miflijo, de pravo
poboljflianje slavljenja in krepoftne vade le v’ neka-
zih poboshnih navadah obftoje, kterih fo fe navadili,
in fkorej zeli dan s’ molitvijo ozhenafha in zhefhene
Marije satratijo. in fvoje nerodne llrafti satirati, ki
jih na fvet navesujejo, nikoli fhe v’ rnifel ne pride.

Drugi sazhenjajo fizer v’ krepoftih fe uriti, pa
ftavijo bres globine osidje fvoje krepofti, ker fleherna

217

krepoft mora fvojo globino ali fundament imeti. Pofta-
vim globina ponishnofti je shelja sanizhevanimu, od
drusih saframovanimu in fvojim ozhern nizli vrednimu
biti. Kdor tedej fvojo globino vloshi in poilavi, bo s’
vefeljem kamnja ponishnofti poberal, in ga na sani-
zhovanje, kteriga nam marfkdo dela, na perloslmofti
nofil, de bo dela ponishnofti delal. Ako tedej poslie-
lenje, sanizlievanim biti, v’ naf rafte, in sanizheva-
nje, f’ kterim naf ljudje pitajo, sa ljubo imamo, bo¬
mo gotovo ponislini poftajali, fofebno ako pogofto,
k’ Bogu sdihujemo, de bi nam to krepoft po saflu-
shenju fvojiga nefkonzlmo ponishaniga jšina dodelil.

Akoravno pa nekteri vfe to flore, vitnder pa is
ljubesni do krepofti in is namena Bogu dopaili ne,
od tod potem tudi pride, de fe te krepofti po vfih
krajih in proti vfim ne fpolnujejo. Ker do nekterih
je zblovek ponishin, do drusih pa napuhljiv. Poni-
slmi fmo v’ prizho nekterih, napuhljivi pa do tiftih,
kterih fpofhtovanja ravno v’ fvoje namene ne po¬
trebujemo.

,She drugi fo, kteri fe fizer sa kerfbanfko po-
polnoft persadevajo, pa tako, kakor de bi jo is hiftnih
inozhi, ki fo grosno flabe, po fvoji umetnofti in vaji,
ne pa is Boga, v’ ponishni nesaupnofti v’ fe, dofe-
zhi samdgli, in satorej bolj nasaj, kakor pak naprej
lesejo.

Tudi tazili je dofti, ki bersh, ko fo na pot po-
polnofti ftopili, fe jim she dosdeva, de fo popolnoft
dofegli; ali vitnder zldovek, ki je fam v’ febi tako
nezhimern, je tudi v’ krepoftih navprek.

Zhe ti je refniza krepoft in kerfhanfka popol-
noft dofezhi, imej pred vfim drugim nesaupnoft v’ fe

218

in terdno saupanje v’ Boga in trudi fe, kar je mo-
gozhe gorezhe shelje v’ febi obedovati, f le berili dan
dalje iti. Glej zhes to, de nobene perloshnofti, bodi
she velika ali majhna, ne samudifh, v’ krepoftih fe
uriti, in zb e jih samudifh, fi kako pokoro naloshi,
in tega nikdar ne opufhaj.

In ko bi bil tudi v’ krepoftih naraftel, mifli vun-
der vfleherni dan, de fi fhe le sazličl, in fkerbi vfa-
ko delo tako pridno opraviti, kakor de bi vfa popol-
noft le v’ tiftim farnim obftala; ravno tako fkerbno
tudi drugo in tretje in vfe druge opravljal. Vari fe
pa s’ veliko fkerbjo pred nar manjfhi pomoto, kakor
fe fkerbni ljudje pred velikimi pregrefhki varujejo.

Objami krepoft savoljo krepofti in v’ namenu
Bogu dopafti; in bofh do vfih ene mifli in vedno
enaki oftal, bodi she fam ali pa v’ drufhini. Takdle
delaje fe bofh umetnofti nauzliil, krepoft savoljo kre¬
pofti in Boga savoljo Boga sapuftiti. Ne kreni od te¬
ga pota, ne na defno ne na levo, fhe manj pa nasaj.
Bodi previdin perjatel famote, premifhljevanja in mo¬
litve. Sdihuj vezbkrat proti Bogu, de ti krepofti in
popolnofti, po kteri hlepifh, dodeli; ker Bog je isvi-
rik vfih krepoft in popoinoft, h’ kterim naf fleherno
liro naganja.

36. POGLAVJE.

Od ljubesni do fovrashnikov.

Akoravno pa kerfhanfka popoinoft v’ popolni po-
korfhini do boshjih sapoved obftoji, viinder pa prav
pofebno is sapovdi, fovrashnike ljubiti isvira: grosno
fe ta sapoved premili boshji navadi perlega.

219

Shelifh tedej omenjeno popolnoft bres velikiga
truda iu v’ kratkim zhafu sadobiti, fe trudi, de na¬
tanko vfe fpolnifh, kar Kriftuf v’ te sapovdi fovra-
shnikov veleva: ljubi jih, dobro jim ftori in moli
sanje; pa ne le tje po verhu in mlazhno, ampak s’
jako ferzhnoftjo, de famiga febe posabivflii, fvoje
ferze njih ljubesni odprefh in sanje profifh.

V’ osoru dobriga, ktero jim fkasovati morafh,
je dufhni prid perVo; de jim nikoli fpotike ne de-
lafh, fvojo duflio savoljo tebe pofhkodovati; temiizh
kashi jim s’ obrasatn, befedami in deli, de jih lju-
bifh, in de fi vedno perpravljen jim flushbo ftoriti.

V’ osoru zhafnih dobrot te mora modroft in
sdravi premiflik laftnofti tvojih fovrashnikov, tvojiga
ftanu in perloshnoft obilno uzhiti, kaj bi ti bilo ftoriti.

( Stori tako, bofh v’ kratkim preprizhan, de fe
bota krepoft in mir obilno v’ tvojim ferzu oglafba¬
ti jela.

Ta sapoved tudi tako teshka ni, kakor fi kdo
domifhluje. Ref de ni tajiti, de je n a tori soperna,
kdor je pa previdin in hiter nagibe natore in fovrash-
tva sadufhiti, mu bo gotovo lahko, ker fkriti in
preljubi mir in blagoft v’ febi ima.

De pa Tvoji flabi natori pomagamo, imamo fhte-
ri prav jake pomozhke.

Pervizh, molitev, f’ ktero to ljubesin od fvojiga
Isvelizharja po njegovi profimo, ki je na krishu per¬
vizh na fvoje fovrashnike, potlej fhe le na fvojo ma¬
ter in napofled nafe mifiil.

Drugi pomozhik je, ako fam per febi rezhefh:
»Sapoved gofpodova je, de fovrashnike ljubim, jo
moram tedej fpolnovati.”

220

Treti, de sliivo podobo boshjo v’ njih premi-
flujefh, k’ jim jo je Bog, kader jih je Vftvaril, in
to te perganjati mora, jo do konza zheftiti in ljubiti.

Zheterti in sadni je premifhljevanje neisrezheno
imenitne odkupitve, f' ktero jo je Jesuf Kriltuf od¬
kupil; ker je ni odkupil f’ slatam ali frebram, am¬
pak f’ fvojo laftno kervjo. ^Skerbi tudi, de ta ne-
smerjena zena savershena in sapftonj prelita in s’
nogami pohojena ne bo.

37 .  POGLAVJE.

Od fprafhovanja vefti.

Kteri sa fvoje isvelizhanje prav dobro fkerbe,
fvojo veft vfaki dan po trikrat isprafhujejo: Pred
kofilam, svezher in predin fpat gredo. Ako pa tudi
vfaki zldovek tega ftoriti ne more, naj pa vunder
vfaki vezher fvojo veft fprafhuje. Zhe je Bog dva¬
krat fvoje delo pogledal, ki ga je sa zhloveka voljo
vftvaril, sakaj bi pa zldovek vunder enkrat ne po¬
gledal, kaj savoljo Boga ftori, kterimu bo mogel
vezli ko enkrat ojfter odgovor dajati.

( Sprafhovati fe pa takole gre;

Pervizh profi Boga sa njegovo fveto rasfvetlenje,
de bi zelo fvoje ferze in vfe fvoje dela fposnati sa-
mogel.

Potem premifhluj, kako fi v’ tebi sapert in v’
fvojim ferzu sbran bil, in f’ kakfhno fkerbjo fi ga
zhuval (varoval.)

Tretizb, kako fi Bogu ta dan v’ fvojih perlo-
shnoftih, ktere ti je naklanjal, de bi mu flushil, po-

221

korfhino fkasoval. Od tega ne morem nlzh drusiga
povedati, kakor de to fprafkovanje vfe v’ febi sapo-
pafti mora, kar ftan in dolsbnofti vfakiga v’ febi imajo.

,Si fe po boshji gnadi obnafhal, in dobre dela
opravljal, fe sanje is ferza Rogu sahvali; potem jib
is glave ispufti in obudi gorezhe sbelje fvoje pota
vnovizb sazheti, kakor de bi dosdaj fhe nizh ftoril
ne bil.

Savoljo fvdjib samud, pomot in pregreli pa obu¬
di shaloft in kaf, de fi Boga skalil, in rezi s’ sbaloft-
nim ferzam: Gofpod, delam kakor (im fam, budo.
Tudi per tem bi ne bil fbe oftal, ako bi me Tvoja
roka dershala ne bila; sato Te pa is zeliga ferza le¬
po sahvaliin. Delaj sdaj, o Gofpod! v’ imenu Tvojiga
edinorojeniga ^Sina Te sato profim, delaj, kakor fi
fam na febi, dobrotljivo. Odpulti mi, in dodeli mi
gnado, de Te v’ prihodno vezh rassbalil ne bom.

V’ pokoro sa fvoje pregrefhke in fpodbad po-
boljfhanja satri fvojo voljo v’ kaki perpufheni rezhi,
v’ zhiinur ona fizer fvoje veliko vefelje ima; to tudi
od tela velja. Takfhne fpokorne dela ne frnefh ni¬
koli opufbati, ako nozhefb, de bi to fprafhovanje
tvoje vedi sapftonj ne bilo; in kakor per mlazbnih,
ki fe le is navade fpraf kujejo.

222

38. POGLAVJE.

Dve regelzi v’ miru shiveti.

Zhe kdo tudi, ki po naukih, ki jih je dosdaj fli-
fhal, shivi, vedno v’ miru shiveti samore, viinder pa
hozhem fhe v’ tein poglavju dve regelzi dati, od
kterih fmo she nekoliko poprej govorili, in tukej
fhe enkrat od njih hozhemo fpomniti, ker ako jih
fpomnujefh, te bodo navajale v’ tem hudobnim fvetu,
kolikor je mogozhe v’ miru shiveti.

Perva je, de fe trudifh prav fkerbno, duri fvo-
jiga ferza po smoshnofti sheljami sapreti. Ker po-
sheljivoft je dolgi lef krisha, in nepokoja, in je dalj-
fhi, kolikor mozhnejfhi fo tvoje shelje. In kolikor
vezh rezili je, po kterih tvoje shelje hrepene, toliko
vezh je perpravljenih deblov ali hlodov sa tvoj krish.
Zhe potem teshave in napotki vmef pridejo, de fe
fpolnenje shelj dofpeli ne da, fe oh hipu pozhesni
lef krisha perkashe; in posheliviz na krishu perbit
obvifi.

Kdor tedej nozhe na krish, naj ne daja nobenim
sheljam proilora; II pa she na krishu perhit, preshe-
ni shelje in v’ tiftim okomigieji bofh tudi is krisha
fnet. Drusiga pomozhka ni tukej.

Druga regelza je ta. Morafh kako Btnoft ter-
peti, in te kdo kazili, nikar jih premifhljevati, tudi
ne prevdarjaj rezhi, ki jih sadevajo. Ne rezi: tega
bi ti ljudje ne fineli ftoriti; in kaj fo oni? kaj fi ne
domifhlujejo? in kaj taziga poftavim. To bi fe djalo
olje v’ ogenj vlivati in plamen ferditofti, nejevolje in
fovrashtva podpihovati.

223

Derslii fe v 1  takfhnih okoljfhinah per te prizlii
krepofti in boshjih sapoved, de vefh kaj ti je ftoriti,
in fe fhe hujflii od njih ne pregrefhifh.

Tako bofli pot krepofti in miru nafhel.

Ako fe fam f’ feboj tako ne obnafhafb, kakor
bi fe obnafhati bilo, kako fe ti zhudno sdeti samore,
de fe drugi do tebe tako ne obnafhajo.

Nahaja naj te pa vefelje, fe smafhovati nad njimi,
ki fo te rasshalili, fe nar poprej nad fabo smafhuj,
ker od febe nobeniga hujfhiga fovrashnika in ras-
slialivza nimafh.


224

Od snotranjiga miru, ali od pota v’ nebefa.

1. POGLAVJE.

Od natdre nafhiga ferza, in kako ga vladati
moramo.

Vftvarjeno je bilo tvoje ferze is zhiftiga namena,
de bi ga Bog ljubil in v’ lalli imel. Po te ijubesni
delaj sh’ njim, kar hozhefh, fhe tako teshkiga naj
kaj bo, lahko ti bo. Satd pa pred vfim drugim na¬
men fvojiga ferza v’ taki red deni in terdno podpri,
de fe bo sunanji zhldvek is snotranjiga vidik Ako fo
tudi shivotne fpokorila in fploh vfe vaje, f kterimi
fe truplo kroti in bersda, hvale vredne, kolikorkrat,
in kakor fo she po sadevah kake ofebe, ki fe jih
poflushi, pametno vmerjene; vunder pa po njih ni¬
koli krepčilen, ampak nezhimern in napuhljiv poita-
jafli, in fe ob fad terplenja devafh, ako te vaje is
snotranjiga zhloveka ne prihajajo, in od njega shiv-
Ijenja in reda nimajo.

Zhlovefhko shivljenje vfefkosi drusiga nlzh ni,
kakor boj in vedna fkufhnjava, in savolj tega boja
morafh neprenehama zhuti in varovati fvoje ferze,
de vedno pokojno in mirno ollane. In oftane naj
kdaj v’ tvoji dufhi kaka pozhutfka nepokojnoit, jo
fpet fkerbno udobrikaj in umiri fvoje ferze, in ne
dovoli po nobeni ženi, de bi ga kij f kalilo, in ftori
t6 vfelej, kader te v’ molitvi ali kjer ii bodi, kaki
nepokoj nahaja, in f’ pridam hofli molil, ako fe umet-
noili, fvoje ferze potolashiti, nauzhifh. Glej pa, de

225

pohlevno in bres file vfe to ftorifh. Nar imenitnifhi
in vedna vatla tvoji ga shivlenja mora fploh biti, Tvo¬
je ferze v’ miru imeti, in ga nikoli od tega pota
pufliti.

2. POGLAVJE.

Od fkerbi, ktero dufba imeli mora, de ohra¬
ni fvoj mir.

Zhes vfe fvoje nagibe morafh tedej pred vfim
drugim to llrasbo miru poftaviti; in bres dela in tru¬
da te bo to do bolj imenitnih rezili perpeljalo; pa
kaj, v’ vezliim pokoju in savetju bofh f’ to od Boga
poflano ftrasho nad fabo zbujal, de ti bo v’ navado,
bres nepokoja in smefhnjave moliti, ubogati, fe po-
nishovati in sabave prenafbati.

,Se ve de, s’ marfkako teshavo fe bofh mogel
vojfkovali, predin ta mir sadobifb, ker v’ tem fhe
niti prav dobro surjen, veliko tolashbo bo pa potlej
tvoja dufba is fleherne sopernofti imela, k’ jo bofh
potem obzhutil, tudi vfaki dan fe bofh bolj navadil
fvojo dufho umiriti.

In naj bi te tudi vzhafih tesliave fhe tako hudo
svijale, in tako grosno motile, de bi fe ti dosdevalo,
de ti ni vezli mogozhe miru sadobiti, idi in moli fla-
novitno po isgledu nafhiga Gofpoda in Isvelizharja,
ki je na oljfki gori trikrat molil, de bi te f’ fvdjim
isgledam uzliil, de morafh molitev sa perbeshalifhe
in podporo imeti, in de ti, ziniti fe fhe tako shalofi-
niga in maloferzhniga, vimder molitve opufhati ne
fmefh, dokler fe tvoja volja s’ boshjo ne fuide, in

15

226

satorej poboshna in mirna, bolj fkerbna in ferzhnej-
fhi ne podane; fprejeti in objeti, zliefar fe je poprej
bala in ogibala, kakor jo tudi nafh Isvelizhar isda-
javzu nafproli ftopil, rekozh: »Vftanite, glejte, isda-
javiz fe bliska.”

3. POGLAVJE.

Kako je ftanje miru pozhafu ftaviti treba,

.Skerbi kakor fini opominjal, in ne perpufti, de
bi fe tvoje ferze molilo, in v’ rezili mefhalo, ki ga
nepokojniga delajo, ampak trudi fe ga vedno mirniga
ohraniti, in Gofpod fi bo v’ tvoji dufhi nieilo miru
issidal, in tvoje ferze bo fedesli pokoja in vefelja.
Le to on od tebe slieli, de kaderkoli te kaka rezil
nepokojniga dela, fe v’ vfili fvojih delili in iniflih sa
mir persadevaj.

Kakor fe mefto ob enim dnevu ne poftavi, tudi
v’ enim dnevu miru sadobili ne inifli; ni kej maj-
Imiga to, Gofpodu hiflio in fedesli pofiaviti, in nje¬
govi tempelj poltati, ali vimder mora Gofpod fam lo
liifho ftaviti, iizer je tvoje delo sapilonj.

Pomifli pa, deje  ponishnoil pervo in edino (la¬
jalo te vaje, kakor fv. Duh Davida uzhi: „Ako Go-
fpod liiflie ne tla vi, jo šaman (sapilonj) (lavi, ki jo
llavi.” Pf. i 20.

22 ?

4. POGLAVJE.

Kako fe dufha fleherne tolashbe ogibati mo¬
ra, ker je v’ tem prava ponishnoft in revfbi-
na duhu, P ktero fe pravi dufhni mir sadobi.

Ako fkosi duri ponislmofti (ker druge je ni) iti
shelifh, fe morafh fofebno od kdnza truditi, in po vfi
rnd/Jii persadevati, krisbe in tesliave, ko fvdje pre¬
blage felirize ljubiti, in skeleti, de bi te vfaki zldd-
vek sanizbeval, in de bi nobeuiga sunej Boga ne bi¬
lo, de bi ti dober bil, in te podperal. Bodi pa terdno
preprizhan in globoko v’ ferze fi vtifni, de le Bog
je tvoja edina dobrota in tvoje perbeshalifhe, vfe
drugo pa bodezhe ternje, in te bo, ako ga v’ ferze
puftifh, gotovo bolezbe rasbadalo. Sadene naj te pa
kej soperniga, bodi velel in rad prenafbaj, in gotovo
veruj, de je Bog f’ teboj. Nikoli nobene zlialti in
nlzh drusiga ne ifbi, kakor kar je v’ njegovo ve-
zlti zbali.

Potem fe trudi vefelje imeti, zlie te kdo framo-
li, graja in sauizbuje, ker veliki sakladi v’ tem pra¬
lni sakopani leslie, in zbe to rad fprejemafb, bofb
v’ kratkim obogatel, de fbe zhutil ne bo, ki te je sli’
njimi obdaroval.

Ne posheli nekakor, de bi te kdo v’ tem shiv-
lenju obrajtal, de sapufhen in fam f’ krisbanim Kri-
ftufarn terpifb, in te nibzhe ne moti. ^amiga febe
fe bolj, kakor nar vezbiga fovrasbnika ogibli. Ne
delaj po fvdji volji in po fvojib dosdevkib, ako no-
zbefli ozbitno sgubiti. Sato ti je pa orodja treba,

15 *

223

de febe pred fabo branifh; kaderkoli bi fe tvoja vo¬
lja, zhe tudi v’ fvete rezin' nagibala, jo v’ veliki po-
nishnofti pervizh farno in golo pred Gofpoda poftavi,
in profi ga, de bi fe tvoja volja nad tabo ne fpolnila,
ampak njegova; to pa s’ gorezhimi sbeljami ftori,
bres smeli laftne ljubesni in f savedam, de fam od
febe nizh nimafh in nizh ne samorefh.

Vari fe Tvojih lallnih fodb, pofebno v’ rezheli,
v’ kterih blifh fvetdfti ali nefpametna.fkerb nagiba,
ker Gofpdd govori: »Varite fe krivili prerokov, ki
v’ ovzbjih koshah k’ vam pridejo, snotraj fo pa sgrab-
ljivi volkovi, is njih fadii jih bote fposnali.” .Sad njih
fo pa nuja in nepokoj, v’ kterih duflio sapufhajo.
Vfe rezili ktere te od ponishnofti in lega pokoja in
tega snotranjiga miru, f’ kterimi prašnimi sgovori
koli odganjajo, fo krivi preroki, ki v’ podobi ovaz,
td je, k’ videsu fkerbnofti in pomozhi blisliniga, ka¬
kor sgrabljivi volkovi okrog lasijo, de bi te ob po-
nislmolt, in pokoj in tako ob potrebni mir perpravili.
Kdor v’ dobrim gotovo rafti slieli, nžj fe v’ tem toli¬
ko bolj varuje, kolikor Vezhiga blifha in videsa fve¬
tofti je rezh farna na febi; vunder pa to, kakor je
rezbeno bilo s’ velikim inirain in snotranjo tihoto
obfodi.

,Si fe pa v’ te rezhi morebiti kej smotil, ne bo¬
di satd nepokojin, ampak ponisbuj fe pred fvojim
Gofpodarn, fposnavaj fvdjo f labod, in uzbi fe v’ pri-
bodno previdnifbi biti, morebiti je to Bog savolj tvo-
jiga fkritiga napuha perpuftil, ki je tako globoko V’
tebi sakopan, de ga fam ne fposnafh.

Zhutifh vzbali, de ojftro in ftrupeno ternje te-
sbav tvojo duflio rasbada, ne bodi smefhan satd,

229

ampak zliuj sdajzi s’ vezbi fkerbjo, de fe globokej-
fhi v’ tvoje ferzd ne sabode, in glej de fpet tvojo
voljo perjasno v’ kraj njeniga pokoja in miru nasaj
perpeljafb; dufho fvojo zhifto ohrani sa Boga, kteriga
vfelej v’ dno fvojiga ferza dobifh, in ki te sagotovi,
de fe je vfe v’ fkufhnjo sgodilo; de bi fe tako sa nar
vezhi dobroto perpravljal in veniz pravizbnofti saflu-
shil, kteriga ti njegova nefkonzhna milott omifhluje.

5. POGLAVJE.

Dufha mora v’ snotranji famoti prebivati, de
Bog v’ nji dela.

Do fvoje duflie imej veliko fpofhtovanje, ker
6zbe vfih ozhetov in Gofpod vlih gofpodov jo je sa
fvoje prebivalifhe in fvoj tempelj vftvaril. Tako vi-
foko jo v’ zhafti imej, de nikoli ne pervolifb, de bi
fe v’ hude rezht nagibala. Vfe fvoje hlepenje in
upanje morafh vedno na prihod Gotpodovi obrazbati,
kteri tvoje duflie obifkal ne bo, ako je farne ne naj¬
de. Nikar ne mifli, de bi v’ prizho drusili Gofpod
kako befedizo tvoji dufbi govoril, drugazb, de ji
sliuga ali jo sapufha. Dufho le on hozbe imeti pro-
fto od fleherne ptuje mifli, profto od fleberne posbe-
ljivofti, nar bolj pa od Iaftne volje.

Nikdar ne fmefh is fvoje lallne volje ti dela po¬
kore nefpametno nakladati, ali perloshnofti ifkati, de
bi Bogu vliregel kej terpeti; temuzb ftori to po nau¬
ku fvojiga fpovednika in is povelja fvojih fprednikov,
ki te nameft Boga vodijo, ker on po njih nad tvojo

230

voljo gofpodari, in sli’ njo ravna, kakor fe mu
poljubi.

Po fvoji volji nikoli nizh ne Ilori, temuzh mro¬
žih fe Bogu, rle po fvoji volji v’ tebi gofpoduje.
Persadevaj li, de tvoja volja vedno deiezli od tebe
oltane, to je, de zlo nizh pofebniga nozbefli. In per-
godilo naj bi fe, de bi kej hotel, imej fvojo voljo
tako obravnano, de, ako fe po nji ne godi, in fhe
mar naravnoft nafprot, te shaloft ne obide, ampak
tvoja duflia tako mirna odaue, kakor de bi nizh ho¬
tel ne bil.

Prava duhovna fvojbodnolt je: na nobeno rezli
fe ne navesovati. Zhe fvojo dufho vfo golo, prodo
in farno nebefhkimu Ozhetu darujefh, bofh vidil,
kakfhne zhudeshe bo on v’ nji delal.

O prezhudna fairiota in fkrivno prebivalfhe nar
vikfhiga Boga, ker le tnkej in nikjer drugej on du-
flri fvoji h tiflief ne naftavlja, in fhepta v’ njeno fer-
ze! O rajna pnfhava, ker le tukej Bog zhloveku
perpufha ga gledati in sli’ njim govoriti! Tje hozhem
iti in gledati ta prezhudni obras. Hozhefh pa tje
ili, issuj zhevle is nog, ker fvet je ta kraj. IsbdII
noge, nagibe dufhe nanirezh, de bodo gole in prode.
Ne shepa ne mofhne ne fmefh na tem potu imeti;
ker zlo nizh od tega fvela ne fmefh imeti, akorav-
no drugi tako grosno po njemu glade; pa kaj fhe
posdravljati nobeniga ne finefh; ampak vfe fv6je mi-
fli in obzhutke imej v’ Bogu, ne pa v' dvareh sa-
maknjene; pudi de mertvi mertve pokopavajo; li pa
Idi v’ deshelo shivili, in ne dajaj fmerli delesha
nad tabo.

231

6. POGLAVJE.

Od rasuninofti, ktero per ljubesni do blish-
niga imeti moramo, de nam ne podere dufh-
niga miru.

.Skufhnja te bo sadofti suzhila, de pot ljubesni
do Boga in blishniga je prav kratka, grdsno rasfvet-
Ijena in proflorna, de po nji v’ vezimo shivlenje gre¬
mo. »Ogenj fim prifhel na semljo perneft,” govori
Gofpod, »in kaj liozbetn drusiga, de gori?” Akorav-
no pa Jjubesin boshja nobene mere nima, mora viin-
der Ijubesin do blishniga mero imeti, zhe v’ te lju¬
besni mere nimafh, bi ti grdsno fhkodljiva biti vteg-
nila, in shelja druge na roke dobiti, bi te svodila,
de bi farniga febe pogubil.

Blishniga tako ljubi: de fvoje fhkode ne terpifb,
in li mu dolshan lep isgled dajati, vunder riizb is te¬
ga namena farno ne flori, ker le sguba bi bila v’ tem.
Preprofto vfe flori in f’ fvetiin namenam in nizh dru¬
siga ne mifli, kakor Bogu dopafti. Ponishuj fe v’
vlili fvojili delili, in fposnaval bofli, kako malo sa-
morefli sli’ njimi drugim pomagati. Poinifli tudi de
tvoja 1'kerb in gorezlinoft sa drusili isvelizanje ne
fme taka biti, de bi v' tem mir in pokoj sgubil. Mo-
zlino fe ve de mora tvoje hlepenje in shelja biti, de
bi drugi refnizo fposnali, k’ jo ti fposnafh in umef h ?
in de bi fe vpijanili od tiftiga vina, kleriga Bog fle-
berniinu zhloveku obeta, in bres vfiga vrazliila deli.

^eprenehama te mora po isvelizliauju blishniga
shejati, vunder pa mora to is ljubesni do Boga, ne
pa is tvojiga nefpametniga ejfra isvirati. V’ famotl

232

tvoje dufhe g a mora Bog obudovati, in njemu Te
fpodobi, po njegovim dopadenji od njega Tvoj fad
imeti.

^Sain od febe ne morefh nizh fejati; daruj tedej
Gofpod Bogu njivizo fvoje dufhe zhifto in profto od
vfih drusih rezhi, in obfejal jo bo on T Tvojim feme-
nam po fvojim dopadenji, in ona bo fad obrodila. Pre-
pufti mu, de te isvoli, in ne delaj mu napotka f’ fvo-
jo voljo. Zhakaj famotno bres vfiga drusiga tuhtanja,
kakor le Bogii dopalli, in zhakaj, de te k’ delu po-
klizlie; ker hifhni gofpodar je sbe isfhel, delovzov
najemat. Isbfj fi vfe fkerbi is glave, sasheni jih vfe
savoljo febe, in vfo ljubesin do zhafnih rezili, od fe¬
be, in Bog te bo f' fvojo obleko pokril; in ti dode¬
lil, kar bi nikoK niiflii ne bil. Posabi, karkoli je mo-
gozbe, zhifto famiga febe, in le ljubesin boshja farna
naj v’ tvoji duflii kraljuje.

Od vfiga kar fino dosdaj govorili, ohrani to, s’
veliko fkerbjo, (ali pa lepfhi rezheno s’ nobeno
fkerbjo, de bi le nepokojniga delala,) de fvfij
ajfer s’ vfo sderslmoftjo v’ miru, in Boga s’ vfim
miram v’ febi ohranifh, in de tvoja dufha od fvoje
lailne naloshine nizh ne sgubi, ker grosno potrebno
je to, kader fe v’ prid drusih isdaja, fhkodo ima.

To molzhanje, kakor fmo sgorej pojafnili, je
glafno klizalije k’ boshjiin ufhefam; to pohajanje je
nekaka kupzhija, ki per vlili rezheli dobi tik nanafba;
le lega famiga fe primi, kar te pred Bogam bogatiga
dela. To delo pa drusiga nizh ni, kakor golo isro-
zliilo dufhe, ki je od vfih rezili profta; vimder fi pa
od vfiga tega febi nizh perlafto.vati ne fmefli, ker
Bog vfe dela, in od tebe nizh drusiga nozhe, kakor

233

de fe pred njim ponishnjefh in mu eno dufho daru-
jefh, ki je prolla in zhifta od vlili pofvetnih rezhi,
in polna ferzhnih shelj, de bi fe v’ vlili rezheli popol-
nama bosbja volja nad tabo sverfhila.

7 . POGLAVJE-

Kakri fe od vfe laftne volje profta dufha pred
boshje ob) 1 izlije poftaviti mora.

Takole tedej sazhni pomalim in f’ pohlevnim
pozhutkam fvdje delo, in saupaj v' Gofpoda, ki te
klizhe rekozh: »Balite k’ meni vfi, ki delate in lle
oblosheni, in jeli vaf liozhem pokrepzhali.* Dalje:
»Vi vfi, ki fte shejni idite k’ ftudenzu in pijte!* Po-
flnfhaj tedej te nagibe in bdshji pokliz, in zhakaj
na vdih fvetiga Duha, de fe f’ terdnim fklepam in
flep v’ morje te boshje previdnolli in boshjiga dopa-
denja vtopifh, in profi, de bi fe to nad tabo fpolnilo,
in te mogozhni valovi boshje ljubesni nofili, in de bi
bres vpora k’ brodu fvdje pofebne popolnolli in fvo-
jiga isvelizhanja perplaval.

t Si te nagibe obudil (kar doili dofti krat vfaki
dan ponovljati morafli,) fe trudi in persndevaj, kar
je mogozhe f’ snotranjo in sunanjo fveftjo in zelo
mozhjo fvdje dufhe sa tifte rezili, ki te k’ bosbji
ljubesni naganjajo, in fe ti Bog vfe hvale, ljubesni
in hlepenja vredniga fkashe. To fe pa mora bres vfe
file tvojiga ferza sgoditi, de bi te vaje, ko bi jih mar
s’ nefpametnim ajfrain in pofilaina opravljal, te oflabile,
in tako opel'hale, de b' sa  druge vade nesmoshin pollah

234

.Skufhene vprafhaj sa fvet, in uzhi fe, ali f’
slieljami ali v’ refuizi boshje dobrote in njih nepre-
nehljive in ljube dari vedno prernifhljevati, in gnade
v’ ponishnofti fprejemaj, ktere po te ueisrezheni do¬
broti kapajo v’ tvoje ferze. Vari fe pofilama tozhiti
folse, ali obzliutno pobcshnoft obedovati; ampak rnirn
ofiani v’ snotranji fainoti, in zbakaj, de fe bosbja
volja nad tabo sverfbf. Ako ti Bog potlej dar pobo-
sbnofti in fols dodeli, bodo gotovo fladke, nepoliljene
in bres truda, in fprejeti jih morafb s’ vfo Ijubes-
njivofijo in vefeljem, fofebno pa s’ vfo ponishnoftjo.

Kljuzh, ki vfe 1'krivnofti in saklade duha odpera,
je: famiga febe vfelej in v’ vlili rezheb satajevati sua-
ti; in ravno ta kljuzh sapre duri vfe nejevolje in fu-
hdte duba, zbe fino farni nad tem krivi bili; pride
naj ta fuhota od Boga, jo med saklade dufhe per-
fbtevajmo. Imej vfelje nad njo, kakor Marija per Je-
sufovih nogah fedeli in poflufbati, kaj Gofpod govo¬
ri. Zbuvaj fe pa, de tvoji fovrashniki, med kterimi
fi ti nar vezbi, te v’ te famoti motili ne bodo. In
zbe Boga s’ mozhjd fvojiga fposnanja ifbefb, de bi
v’ njemu pozbival, ne ftavi ti meje, in obrazbaj Tvo¬
jih vmifbljevanih mozbi, primer, podob ifkati, ker
nad vlimi podobami nefkdrizbnifbi je Bog in povfot
in v’ vlili rezheb je prizhijozh, in vfe rezili fo v‘
njem; in njega famiga bofh na dno fvojiga ferza na-
fhil, kolikorkrat njega, ne pa febe v’ refriizi ifbefb,
ker njegovo vefelje je per zhlovefhkih otrozib pre¬
bivati; de bi nal' febe vrednih flori!, ako tudi naf ne
potrebuje.

V’ premifbljevanji fe ne derslii tako pofamefnib
refniz, kakor de bi famozh per njih ollati bilo; am-

235

pak tam fe dershi, kjer mir sadobifh, in kufliaj Go-
fpoda blagoft, kjer koli ti jo dajati liozhe. In ko bi
tudi opufhal, kar ii premifhljevati fklenil, ne dajaj
fe mamiti, ker kdnez teh vaj noben drugi ni, kakor
kufhati, kako blag je Gofpod; ker blagoft tega oku-
Fa poglaviten namen biti ne fine; ampak de vezhi Iju-
besin do njegovih del v’ febi po njih obndujemo, in
ga, kar je mogozhe, pofnemati fklenemo. ( Sino tedej
kdnez dofegli, ni nam potreba vezli sa pomozhke fe
truditi, ki fo ga dofezhi omenjeni.

Velik napotlej praviga miru in pokoja je ta ftra-
hovitoft in fkerb, ktero v’ takfhnih vadah imamo,
ker fvojiga duha veshemo, in ga v’ to ali uno pre-
mifhljevanje filimo, in Boga tako rekozli (ilimo, ga
po potu peljati, kteriga fmo mu pokasali, in ga vle-
zhemo iti, kader fe nam dosdeva. Bolj pa v’ tak¬
fhnih okoljfhinah, in to nevedama, fvojo, kakor pak
Gofpodovo voljo ifhemo. Kaj fe to drusiga pravi,
kakor Boga s’ beshanjem ifkali, in bres fpolnenja
njegove volje mu dopalli hoteti.

Hozhefh potem takim refnizhno po tem potu na¬
prej priti, in kdnez, kteriga shelifh, dofezhi, nobe-
niga drusiga namena, nobene druge shelje imeti ne
fmefh, kakor Boga dobiti, in fizer tam, kjer fe ra-
sodeti hozhe. 4 Sapufti vfe, in ne hodi naprej, dokler
perpufhenja ne zhutifh, posabi vfe drugo, de le v’
fvojim Gofpodu pozhivafh. In zhe boslijimu velizha-
Rvu dopade fe od tebe odtegniti, in nizli vezli kakor
popred rasodeti, ga vnovizh iflii in ponavljaj fvoje
vaje, in fizer vedno s’ enakim namenam in hrepe-
njenjem, ga sli’ njimi predfebik fvoje ljubesni dofezhi.

236

In H ga nafhel, (tori, kakor je bilo rezheno; sapufti
namrezh vfe, in fkerbi, de fe volja Gofpoda sgodi.

Veliko per tem obftoji, in marfktera dufba, ki
duhovno shivf, fe veliko fadu in pokoja obropa, ki
fe famoglavno v’ fvojih vajah trudi. Posdeva fe jim
namrezh, kakor de bi fhe nizli ftorili ne bili, ako
vfih ne fpolnijo; in miflijo, de vfa popolnoft v’ tein
obftoji; in tako fushni fvoje laftne volje poftanejo,
ktera jih filno fuzhe, in fe Irudijo zhloveku enako,
ki na nogah shelesje ima, in nikoli ne pridejo do
praviga snotranjiga miru in pokoja, kjer refnizhno
Gofpod prebiva in fvoj pozhitik ima.

S. POGLAVJE.

Od fvefti v’ prefveti Sakrainent Allarja, in
kakci fe moramo Bogu darovati.

Persadevaj fi is zeliga ferza, de fleherni dan
fveft do prefvetiga Sakramenta Altarja v’ fvoji dufhi
pomnoshifh, in ne prenehaj to neprefegljivo fkrivnoft
prezhudovati in fe nad njo rasvefeljevati. Premifhluj
v’ duhu, kako fe Gofpod v’ teh majhnih in zhiftih
podobizah fkasuje, de bi te febe vredniga ftoril, ker
frezhni fo tifti, ki nifo vidili in fo vimder verovali.
Nikoli ne sheli, de bi fe ti v’ tem shivlenji v’ drusih
podobah perkasal. Glej, de fvojo voljo v’ njemu vpla-
menifh, in vfaki dan fe bolj perpravljaf h, njegovo
voljo vfelej in v’ vfih rezheh fpolnovati.

Ako fe v’ lem fvetiin Sakramentu Bogu daru-
jefh, bodi perpravljen in naret savoljo njegove Iju-
besni vfe muke, britkofti, rasshaljbe, tudi vfako bo-

237

lesin, nejevoljo in fuhoto med molitvijo in sunej mo¬
litve terpeti, in premifhluj sraven tega, de vfe to
doftikrat terpeti in v’ fvoj prid fprejemati morafh.
Le vari fe, de ne bofh lam tega kriv, in vfe tvoje
vefelje naj v’ tern obliojl, de bofh f’ fvdjim ljubijo-
zliim in ljubljenim Jesufam, in lizer savolj njegove
ljubesni poterpel.

Ne bodi neftanovit v' dobrim, kar fi pozhel, in
ne hoti danef to in jutri kej drusiga; ampak zhakaj
in terden bodi, in bodi gotov, de, ako fe teh per-
poinozhkov s’ vfo blagdftjo poflushifh, bofh do kdn-
za poterpel; in nemogozhe ti bo, le eno uro bres
tega miru shiveti, de bi prenafhljivih britkoft ne
obzhu til.

9. POGLAVJE.

De nobene tolashbe v’ vefelih rezlieb, ampak
le Boga ifkati moramo

Isvoli vfelej teshave, in bodi vefel, zhe te no¬
bena tolashba pofebne perjasnolti in zhlovefhke vgbd-
nofti ne ohladi, ktere nobeniga dobizhka dufhi ne
pernefejo. Vezlu del pa imej vedno fvoje vefelje, pod-
vershenimu biti, in voljo drusih lloriti. Vfe naj te na¬
vaja, fe k’ Bogu obernili, in nlzh naj te na tem potu
ne opovera. Tolashba naj ti bo, de ti je vfe grenkota,
in le Bog tvoj mir. Vfe fvoje tesliave v’ Gofpoda
obrazhaj; ljubi ga in saupaj mu bres vfiga ftrahu
zelo fvoje ferze; ker gotovo bo vmede dobil, tvoje
dvojhe (dvombe) isjafnovati, in te nakvifhko pobrati,

238

ako fi padel. S’ eno befedo, ako ga ljubifh, bofh
vfiga dobriga gofpodar.

Daruj fe Bogu v’ dar v’ miru in pokoju duha,
in de na te poti dalje pridefb in bres vpelia in sgre-
fhbe bodiflr, per vlaki itopinzi fvdjo dufho po bd-
shji volji nagibluj, in kolikor bolj fe oklenefh, to¬
liko vezli gnad bofh od njega prejel.

Tako vredovana mora tedej tvoja volja biti, de
vfe hozhe, kar Bog hozhe, in nizh nozhe, kar Bog
nozlie. Ponavljaj tudi per vfaki Itopinzi vfelej fvoj
fklep Bogii livaleshnimu bili, in nizh ne fkleni vitn
tega, kar je sa sdaj treba, bodi pa vedno proft.

Satorej pa viinder ni nobeniinu prepovedano, pri¬
dno in rasumno sa rezili fkerbeli, kterih v’ fvojim
Banu potrebuje. Ker tako delati, fe pravi po volji
boshji delati, miru in refnizhne rafti v’ duhovnim
shivlenji ne opovera.

.Skleni v’ vlili rezheli to ftoriti, kar ftoriti sa-
morefh in je dolshnoft; v’ vlili drnsih rezheli pa, ki
fo sunej tebe bodi ednakofhin in ponishin. Kar vfe¬
lej ftoriti inorefh, je Bogu fvdjo voljo darovati in
nizh drusiga ne sheleti; ker kaderkoli fi le proftofti
in od vlili Hrani fvoboden (kar fe vfelej in povfot, in
sunej tvojih opravkov lahko sgodi,) bofh mir in po¬
koj vshival. V’ te proftofti duha je velika dobrota,
po kteri hrepenifh, in nizh drusiga ni la proltoft ka¬
kor zhakanje snotranjiga zhloveka famiga v’ febi,
bres vefelja, hrepenjenja in il’kanja rezili sunej febe.
In dokler fi tako proft, bofh lifte bdshje fushnolli
deleshin, v’ kteri inogozhnoft bdshjiga kraljeftva ob-
ftoji, kteriga snotrej v’ febi imamo.

239

lO. POGLAVJE«

De flushabnik bosbji ne fme ferza sgubiti,
akoravno nejevoljo in burke (nepokoj) tdga
miru v’ febi obzhuti.

Le v’ fvefti fi bodi, pogollo in dollikrat smoten
in te fvete in blage famdte in preljubiga miru obro-
pan hiti; takfbni prah fe bo doltikrat na semlji tvo-
jiga ferza povsdigoval, de ti bo na potu, po kterim
fhe iti morafli, veliko' nejevoljo delal; Rog 16  v’
tvojo frezho dopufba. Pomifli, de to je tifli boj, v’
kterim fo fi Cvetniki veniz nar vezhiga saflushenja
perdobili. ltezi v’ vlili okolifhiuab, ktere te mamijo:
»Glej, Gofpod, IVojiga fhishabnika; naj fe mi po
Tvoji volji godi. Vem iu lposnam, de refniza Tvojih
beledi vezhua oftane, in de fo Tvoje obljube gotove;
in na te jes fvoje saupanje sidain. Glej tukej fvojo
livar, delaj po fvoji volji s’ menoj, moj Rog, nizli
me v’ Tvoji flushbi opovreti ne fme. Le farno sa Te
ahivim. >>  Rlagor duflii, klora fe tako fvdjimu Gofpo-
du daruje, kolikorkrat jo smota in nepokoj nahaja.
Ako ta boj dolgo terpi, in ne morefh fvoje volje ta¬
ko hitro, kakor bi hotel, s’ bo.shjo llreniti, nikar
satorej ferza ne sgubi, in ne boj fe, ampak daruj fe
naprej in moli, in gotov bofli fvoje smage.

Premifhluj boj, kteriga je tvoj Isvelizhar na olj-
fki gori imel, in kako fe ga je njegova fveta zhlo-
vefhka natura branila, in rezi: »Ozhe, ako je mo-
gozhe vsami la kelih od mene;” in kako je potlej
njegova dufha, naglo fe v’ pokojno famoto vernila,

240

in T fvobodno in profto voljo v’ veliki ponishnofti
djala: vunder ne moja, temiizh Tvoja volja nej fe
sgodi. — Glej, de po tem isgledu ftorifh. V’ te fti-
fki ne ftori nobene Ilopinje, de bi ozbi popred v’
Kriitnfa na krisbu ne vsdignil; in s’ velikimi in prav
raslozhnimi zherkami bofh tam sapisano vidil, kako
fe ti obnafbati gre. Derslii fe svefto tega isgleda.
Ne obupaj, ako te vzhalih tvoja laltna volja mami,
ne ogibluj fe krislia, ampak verni fe k’ molitvi nasaj in
zliakaj v’ ponishnofti. de tvoja volja sgine, in shelifli,
de bi fe boshja nad tabo isfhia. Zhe fe pa tudi f’
tem edinim ftraham od molitve vernefh, bodi sado-
voljin; fe pa niti tako obnaftial, ref de bo potlej tvo¬
ja duflia bres hrane lazhna oftala.

Trudi fe pa, de v’ tvoji dufhi, tudi ne malo
zhafa, nizli drusiga ne prebiva, kakor Bog fam. Nizh
te ne fine raskazhiti in v’ jeso nadrashiti; saverni
fvoje ozbi od hudobije in flabih isgledov drusih ljudi
in bodi otroku enak, ki fe nad nobeno rezhjo ne
rastogoti, in bres vfe sainere sliivi.

11. POGLAVJE.

Od -  pridnofii, 1" klero fe hudobni fovrashnik
trudi, nam ta mir podreti, in kako fe pred
njegovimi svijazhami varovati moramo.

Ker nafh sopernik okrog hodi, in ifhe kako du-
fho poshreti, fe is vlili mozhi trudi, de bi ona od
ponishnofti in priproftofti odftopila, laftnimu trudu vfe
dobro perf lite vala in dar guade sgubila, bres ktere

241

flie imena Jesuf zhlovek isrezhi ne more. Samoremo
pa is fvoje profte volje gnadi nafprotovati, je vunder
bres njene pomozbi fprejeti ne moremo. Je kdo ne
fprejme, je fam kriv, je pa fprejme, jo ie is gnade
fprejeti samore, klero Bog vfim obilno ponuja.

Nafh sopernik, hudizh, fe trudi, in naganja
zldoveka inifliti, de je od drusih fkerhnejfhi, in fe
gnade bdslije fprejemati bolj perpravlja, in fe potlej
persadeva, de zhlovek te mifli napuhljivo v’ febi re_
di, in posabi fvoje nesmoshnofli, (ki vunder nizh ne
samore, ako ga gnada ne podpera,) is te flepote pa
druga prihaja in ljudi sanizhuje, ki tiftih del, kakor
on ne fpoluuje.

Zhe tedej 1'kerbno ne zhujafh in hitro vef poni-
shin, kakor fino she djali, fvojiga nizhefa in fvoje
nesmoshnofti ne preiniflifh, te bo v’ hudobijo napuha
povesnil, enako tiftimu Fariseju, od kteriga evangeli
govori, de fe je f’ fvojimi dobrimi deli bahal, in hu¬
do fodil dela drusih ljudi.

Gre hudizhu po frezhi, na tem potu tvojo voljo
na roke dobiti, bo gotovo popolnama njeni gofpod
in mnoge hudobije bo vanjo nagnal, in jo v’ grdsno,
veliko fhkodo in nevarnott savesnil; satd naf pa Go¬
fpod zhuti in moliti opominja.

Treba fe je tedej fkerbno varovati, de fe fov-
rashnik tako iinenitniga saklada, dufhniga miru in
pokoja namrezh ne obropa, ker na preterganje fe
trudi te ob ta mir perpraviti in ifhe, de bi tvoja du-
1'ha v’ nujah in smotah shivela, ker dohro ve, de v’
tem vfa sguba in f hkoda obttoji. Je tedej dufha v’ miru,

16

242

lahko vfe fpolni, veliko flori in vfe dobro opravi;
sato pa tudi rada v’ dobrim oflano, in morimo vfiinn
v’ bran ftoji, kar ji nafprotuje. Nafprot pa dufha,
ktera je smotena in nepokojna malo flori, in fhe tifto
grosno flabo, fe kmalo vtrudi in napofled v’ jalovi
muki shivi. Shelifh tedej f’ smago is boja priti, in
de ti fovrashnik truda tvdjiga isvelizhanja ne f-babi,
fkerbi is žele (Voje mozlii, de nepokoju nobeniga
proftora v’ fvoji duflu ne dafh, ali ji pervolifh, de
bi kdaj nemirna poilala.

De fe pa pred flepotijami fovrashnika bolj varo¬
vati vefh, imej gotovo regelzo, [de fleherna mifel,
ktera te manj Boga ljubiti in manj v’ njega saupati
napeljuje, je pofel peklenfkiga forvrasbnika; saverni
ga naglo, ne daj mn bliso tebe in nikar mu naftav-
Ijati ufhef Laflnoft fv. Duha je dufhe per vfaki oko-
lifhini bolj in bolj s’Bogam sediniti, ker jih v’fladki
ljubesni nnema in vshiga in novo saupanje v’ njih
obuduje; Laflnoft hudizha je pa, vfelej to opovreti iu
fe is vfih mozlu' persadeti, poftavim, naf f’ preveli¬
kim ftraham navdati, navadne flabofti mnoshiti in
dufho v’ nuje vtapljati, de fe k’ fpovdi in fv. obhajilu,
ali pa moliti fpodobno perpraviti ne more; satd pa te¬
dej on vedno v’ nesaupu, ftrahu in nujah tizhi. In
ker obzhutne poboshnofti nima, v’ molitvah in drusih
bogabojezhih delili nobeniga flaja ne obzhuti, jih s’
nepoterpeshljivo shaloftjo opravlja, ker ga fovrashnik
mami, de je vfe sgubljeno in hi sato boljfhi bilo,
takfhne tesbavne vade opufhati; pa kaj, v’ tak ve¬
lik nepdkoj zlilo veka napofled nesanpnoft povesne,
de mifli, de vfe, kar flori, je sapftonj in bres vfiga
fadu; od tod fe tedej [njegova britkoft in ftrahovitoft

243

tako namnoshi, de nasadnje mifli, Bog ga je do
konza savergel.

Ali gerda lash je to; ker grosni prid bi dufha
per fuhoti duha in v’ pomanjkanji obzhutne pobosh-
nolti imela, ko bi vedila, kaj Bog sh’ njo mifli, in
bi per tem poterpeshljiva in flanovitna oBala, in kar
je v’ njeni mdzhi, Borila.

De pa to bolj umefh, in narneB d o briga in ko-
riftniga, ktero ti Bog dati sheli, savolj fvoje nelpa-
meti fhkode ne terpifh, hozbem hafni, ktere is po-
nishne BanovitnoBi v’ vajah isvirajo, ktere v’ fuhoti
duha opravljafh., v’ prihodnih poglavjih bolj rasjafniti,
de jih fposnaje miru ne sgubifh, kader fe v’ takfhni
duhovni fuhoti in flifki ferza zlmtifh, is pomanjkanja
obzhutne poboshnofli, ali is kake, tudi velike in ger-
de fkuf linja ve isvirajo.

12. POGLAVJE.

Dufha ne fme savolj snotranjih fkufhnjav
mini sgubid.

Veliko dobriga is britkofli in fuhdte duha dufhi
isvira, zhe jih v' ponishnoBi in poterpeshljivoBi fpre-
jema. Umel naj bi to zhlovek prav, gotovo bi fi no-
beniga pokoja in nobene shaloili ne delal, kader bi
ga obifkale; fprejemal bi jih, pa ne, ko snamnja fo-
vrashtva, ki ga Gofpod do njega ima, teinuzh kakor
prizhleje velike in pofebne ljubesni; in kakor prav
imenitne gnade boshje bi jih fprejemal.

Prav raslozhno bo to, zhe fe pomifli, de fe te
rezhi le takim dufham sgode, ki fo v’ flushbi bdsliji

16 *

244

od drusih bolj pridne, in fe vfiga ogiblejo, kar bi
ga rasshaliti vtegnilo; to fe jim po navadi v’ sazhet-
ku fpreobernjenja ne pergodi, ampak posneji, kader
fo she nekaj zhafa Bogu flushili in terdno fklenili,
mu fhe v’ vezhi popolnolti flushili, in fo fe ravno
she dela lotili. Nikoli fe pa ne flil*hi, de bi grefhniki
in takfhni ljudje, ki fo vtopleni v’ pofvetnim vefelji,
fe zhes enake fkufhnjave toshili, is zliefar fe glad¬
ko vidi, de shlahtna je jed, f ktero Bog fvoje lju¬
be golti.

Zhe je pa tudi ta jed nafhimu pokufu nafprot,
vunder pa zhloveka krepzha in mu grdsno korifti,
ako bi tudi tega takrat ne lposnali. Akoravno dufha
v’ britki fuhoti kopernf, in perdrushijo naj fe fhe tu¬
di k’ nji takfhne fkufhnjave, de bi le inifliti nanje
ji she gnuloba bila, vunder pa po nje dojde do tifti-
ga fadii, tiftiga sanizhovanja febe in do tifte ponish-
nolli, ktero Bog od nje terja; zhe tudi, kakor fmo
she djali, te fkrivnofti v’ teshavi ne fposna, in fe ji
gnufi, in fe brani po takfhnim potu hoditi, ker bi
nikdar bres kufa in snotranjiga vefelja rada ne bila,
ker fe ji dosdeva, de fo vfe duhovne vade sguba
zhafa, in trud bres vliga prida.

13. POGLAVJE

De nam Bog savolj nafhe hafni, fkufhnjave
pofhilja.

De bolj natanko fposnamo, de nain Bog fkufh¬
njave v’ nafh prid pofhilja, bi nam premifhljevati

245

treba bilo, kako prevseten in zhallilakomen je zhlovek
she po fkasheni naturi, kako je fvojoglaven, in febe
od drusih vedno boljfhiga zhifla. Tako grosno ne¬
varna je pa ta latlna ljubesin sa refnizhno raft v’ du¬
hovnim shivlenji, de fam duh njeni je she napotlej
pravo popolnoft dofezhi. Satorej pa nafh presvetli
Bog, is fvoje preljube previdnofti, f’ ktero nad fle-
herniin, pofebno nad tiftim zhuje, ki fe v' njegovo
flushbo poda, fkerb ima, de te veliki nevarnofti odi¬
demo, in naf tako rekozh pofilama k’ pravimo fpos-
nanju febe perpeljati. Taka fe je f’ fv. Petram Apo-
ftelnam godila; Gofpod namrezh je perpuftil, de ga
je trikrat satajil, de bi fe potlej fposnal, in nikoli
vezh nafe ne saiipal. Lih tako je tudi on fv. Apo-
ftelnu Pavlu, potem ko ga je v’ tretje nebo samak-
nil, in mu fvoje boshje fkrivnofti rasodel, teshavne
fkufhnjave poflal, de bi on fvoje nature flabofti fpos¬
nal in fe pouishal in fe le f voj i h f labod hvalil, in de
bi ga vifokoft rasodenja, ktero je od Boga prejel, ne
preofhabila, kakor on fam fposna.

Bog tedej, ki s’ nafho revfhirio in fpridenim
nagnjenjem ufmilenje ima, dopufti, de takfhne fkufh¬
njave nad naf pridejo, in de fo vzhafih grosno niozh-
ne in ftrafhne, kakor tudi rasne, de bi fe ponisho-
vali in fposnali, akoravno fe nam posdeva, de fo
prasne takfhne fkufhujave. In ravno v’ tem fe fka
suje boshja dobrota in modroft; ker lih to, kar fe
nam tako fhkodljivo dosdeva, nam nar bolj rabi, ko
nam k’ ponishnofti, ktere naf ha dufha nar bolj po¬
trebuje, pomaga.

Doftikrat fe permeri, de flushabniku boshjimu,
ki takfhne mifli v’ febi obzhuti, in v’ veliki nepo-

246

boshnofti iu fuhoti duha koperni, v’ mifel pride, de
fe mu to savolj njegove nepopolnofti pripeto je, in de
je ni dufhe, de bi tako polna pomot bila, in Bogu
tako mlazhno, kakor ona flushila; pa de takfhne mi-
fli le v’ ljudeh prebivajo, klere Bog sapufha, in de
tudi ona saflushi, de bi jo Bog savolj tega sapuftil.

Is tega is-haja, de tifti, ki fe je-popred prevezh
obrajtal, po tem britkim, is nebef mu pofianim sdra-
vilu, fe nar vezhiga revesha na semlji, fbe imena
Kriftjana noliti, nevredniga inifli. Nikoli bi pa zhlo-
vek tako niških mifel od febe ne bil dobil, in tako
ponishno od febe mifliti jel, ko bi ga te grosne bril-
kofti in neisrezhene fkufhnjave permorale ne bile.
Gnada je ledej to, k’ jo*Bog v’ tem shivlenji dufhi
fkasuje, ki fe mu je isrozhila iu darovala: de jo
osdravi, kakor fe mu poljubi in fzer f’ sdravili, kterc
on sa njegovo sdravje in isvelizhanje potrebne fposna.

Sunej lega fadu, kteriga takfhne fkufhnjave in
pomanjkanje obzhutnejpoboshnofti, v’ dufhi obrode, fo
fbe marfkteri drugi. Kdor fe tedej v’ takfhnih fti-
fkah obzhuli, je k 1  Bogu beshatijn dobro ftoriti po-
filjen, iu tudi savolj pomozhka v’ te lili, in de bi fe
is takflme muke refhil fprafhuje fvoje ferze, vfako
pregreho, fe fploh vfiga ogiblja, karkoli je nepopol-
niga, in kakor li bodi zhloveka od Boga odvrazhuje.
Tako ga teshava, ki fe mu je tako grosno navfkrish
in fhkodljiva dosdevala, nagiba, Boga bolj fkerbno
ifkati in fe od vfiga lozhiti, kar fe s’ voljo bosbjo
ne vftrinja.

Napofled tudi tifte britkofti in ftifke, jktere du-
fha v’ tazih fkufhnjavah terpi, nizli drusiga nifo,
kakor Ijubpsnjive vize, ako jih, kakor fmo she djali,

247

v’ ponishnofti in poterpeshljivofti prenafha, iu fpletajo
tifti nehefhki veniz, ki fe le po njih sadobi, in je
toliko zheftitljivfhi >  kolikor vezli je britkoft iu ftifk
bilo.

Is tega fe tedej vidi, kak6 malo vsrokov ima¬
mo, savolj tega fvoj mir sgubljevati in shaljevati;
kakor fe to per taktilnih diifhab sgodi, ki fo flie
premalo suzhene, in darove kteri jim is dobrotljivih
rok boshjih prihajajo, hudizhu, fvdjiin greham in ne-
popolnolli perlaftujejo; snamnja Ijnbesni sa snamnja
fovrafhtva, in boshje inilovanje in gnade sa pnfhize
fhtrafe imajo, ktere is ferza, k’ je polno togote,
isvirajo, in napofled miflijo, de je vfe, karkoli ftorč,
bres saflushenja, in fe ta sguba s’ nobeno rezhjo
vezh popraviti ne da. Bi tedej miflili, — kar je ref-

niza,_de nobene sgube v’ tem ni, ampak le velik

dobizhik, (ko bi fe dufha, kar vfelej samore, te per-
loshnolli poflushila); in de je to vfe le fprizhlej pre¬
ljubih opominov, f kterimi fe Bog naf fpomnuje:
nikdar bi satorej miru in pokoja sgubiti ne mogli,
ker fe od fkufhnjav in domiflikov nadleshovanih in
fuhotnih in bres poboshnolii v’ molitvi in drusih vajah
pozhutijo, veliko rajflii bi v’ novi ftanovitnolli fvoje ferze
pred boshjim oblizbjem ponishovali in terdno fklenili,
voljo boshjo v 'vfirn in po vfim fpolnovati, in Gofpodu
tako popolnama flushiti, kakor on hozhe, de bi mu
na tem fvelu flushiti treba bilo. Tudi bi fe slo per-
sadevali li inir in pokoj ohraniti, in radovoljno vfe
is rok nebefhkiga Ozhela fprejernati, ker le v' tifti
je kupiza, is ktere nam ona piti daja.

Pride naj pa she takfhna britkoft in fkufhnjava
od hudobnih fovrashnikov ali ljudi, savoljo tvojih

248

pregreh ali is drusili vsrokov, jih viinder le Gofpod
pof bilja; naj bi ti jih tudi, kakor fe mu she poljubi,
po kakorfhrtih koli potili pofhiljal. Nizli drusiga, te
sadeli ne more, kakor sloft Ritke, to pa vfelej od nje¬
ga prihaja, kar ti on v’ tvoj prid nakloni, akoravno
hi sloft sadolshenja, ki ga tvoj blishni ftori, kakor
poftavim, de ti kako 1'hkodo napravi, ali te rastogoti,
njegovi volji v’ nafproti bilo. On fe tega v’ tvoj
prid in tvoje isvelizhanje poflushi; sato pa natneft,
de bi shaljeval ali klavern bival, fe mu f’ ferzlmiin
vefeljem sahvali, in vfe, kar ti je mogozhe ftauovit-
no in f’ terdnim fklepam opravi, in ne sgubluj zbala
in sli’ njim obilniga saflusherija, kteriga per te priliki
lahko dofeshefh, ki ga od njega na ponudvi iuiafh.

14« POGLAVJE.

Kaj ti je ftoriti, de v’ saclolslikih in flabo-
ftih nepokojin ne poftanefh.

Ko bi vzhafih v’ kako pregreho sabredil, ali v’
fvojih opravilih in befednh nekoliko nemarn bil, ka¬
kor poftavim, de bi savoljo kake rezili, ki fe per-
meri, klavern prihajal ali godernjavfal, ali godernja-
zhe poflufhal ali kako raspertje napravil, ali nepo-
terpeshljiv, ali radovedin ali dvomljiv do drusili, ali
v’ kakorfhino fi bodi drugo pomoto en- ali vezhkrat
safhel, ne rastogoti fe nekakor fato, tudi ne obupaj,
tudi mifel na pregrefhik, k’je she prefhel, naj te
prevezh ne sliali, ne bivaj sato v’ duhu smefhan in
pobit. Ne mifii, de takfhnih flaboft nikoli vezli proft
ne bofh, ali de fo tvoje nepopolnofti in flabi fklepi

249

nad tem krivi; ali pa de v' refnizlmirn duhu ali po
potu Gofpoda ne hodiTli, in ne ftifkaj Tvoje dufhe s’
nefhtevilnimi drugimi nujami, de hi per vfleherni ho-
pinzi od klavernohi in obupa pehala.

Ker is tega bi is-hajalo-, de Te ali framujefh pred
Boga ftopiti, ali bi Te pa f’ to klavernoftjo od njega
odmikoval, kakor de bi bil svehobo do konza pre-
kerThil, ktero fi mu dolshan; in bi, de bi li teshavo
polajfhal, zhaf tratil, zhes to mifliti in Te fprafho-
vali, koliko dolgo fi v’ tein pohajal, ali fi pervolil,
fi hotel ali ne, ali fi mifli odganjal? Bolj ko ti med
tem to premifhlujefh, ako po pravim potu ne hodifh,
manj bofh dofegel Tvoj konez, in toliko vezhi bo
tvoj hud in nepokoj, in liujfhi bo lirah pred Tpovdjo,
Zhe bi pa sadnizh tudi k’ Tpovdi Tliel, bi s’ nekazim
nadleslmim ftrahain Thet, in ko bi tudi v’ tem veliko
zhaTa satratil, bi vuiider tvoj duh sato mirniThi ne
bival, ampak bolj nepokojin pohajal, ker bi te lirah
napadal, de niti vfiga povedal. Savolj tega neklera
duTha v’ grosnih britkohih in nepokojih shivi, kar
malo Tadii obrodi, in Te T’ tem ob mnoge saTluge
perpravi.

VTe to pa is tega prihaja, ker Tvojih natorTkih
Tlaboh ne Tposnaino in vishe ne vemo, kako je s
Bdgam v’ zaker hoditi, kteriga, ko bi tudi v’ vTe
osvane in The vezhi Tlabofii sabredli, veliko losliej
T’ ponishno in pohlevno fpreobernitvo, kakor pak T’
klavernohjo in nujo potolashiti samoremo, kar is
greha, v’ kteriga Trno padli, is-haja; poTebno kader
Te le zhes navadne in odpuhljive grehe TpraThujemo;
ker le od tihih je tukej pomenik; ker le v’ takThne
taka duTha prepada, ktera tako, kakor Tmo djali,

250

sliivi; to tudi le od tiftih ofeb velja, kfere v’ duhu
sliive, in imajo refni namen rafti v' fvetdfti, in fe
ogibljejo velikih pregreh. Tiftih pa, ki bres vfe
fkerbi profto v’ (inertnih pregrehah sliive, in savoij
fleherne ftvarize Boga skalijo t  je treba vfe drugazhi
fvariti, in to osdravilo ni sanje, jSe ve, de imajo
takfhni ljudje velik vsrok shaloft imeti in fe nepoko-
jili, in morajo s’ veliko fkerbjo fvojo veft fprafko¬
vati, de bi fe f’ fvojo nemarnoftjo in fvojiin sadol-
shenjein ob potrebni pomozhik isvelizhanja ne per-
pra vili.

De fe pa k’ tiftimu tniru in pokoju, v’ kterim
na’ bi fe flushabnik boshji vedno obvarovati mogel,
nasaj povernetno, fhe fpomnim, kar je vezli, kakor
vfe to, de ta fpreobernitva, de bi na saupanje v’
Boga sidana bila, ne le farno per majhnih in vfak-
danjiii, ampak tudi per ve/.h ih in fmerlnih pregrehah,
(ahe Gofpod perpuftf, de vanje sabredefh) bili mora,
ko bi jih tudi veliko, na enkrat, in ne le is gole
kerhkofti in flabofti, ampak tudi is hudobije doper-
nafhal; ker nikoli ne bo shaloft, ki le duha nepokoj-
niga dela, in tefne dvombe vefti budi, duflio v’ ftan
popolnofti perpeljala, ako jih s’ ljubesnjivim saupan-
jern na dobroto in miloft boshjo ne ftrinja.

In to je fofebno per tazih ofebah potrebno; ki
ne hrepene le is fvoje nadloge refhene biti, ampak
tudi vifhi ftopnje popolnofti dofpeti, in popolnifhi Iju-
besin in edinoft s’ Bogam imeti. Ker dofti jih je, ki po
duhu shiveti skele, de tega umeti nozhejo, vedno v’
flabofti ferza in nesaupnofti duha sliive, kar jih tako
opovera, de ne morejo naprej, in tudi sa gnade ne
smoshni podati, ktere jim je Bog po ftopinjah dsyati
fklenil, in vedno prav revno v’ fuboti shive, ktera

251

nobeniga ufmilenja vredna ni, ker le po fvoji termi
ravnajo in fe branijo isvelizhanfkiga nauka dershati,
ki bi jih po kraljevim polu k’ vifhim in terdnim kre-
poltam kerflianfkiga shivlenja peljal, in k’ tiltimu
pokoju pomagal, kleriga je nam fam Kriftuf na tem
fvetu sapultil.

Tifti fe morajo tedej, kaderkoji fo savolj dvojb
fvoje velti v’ kakim nepokoju vtopljeni, f’ Tvojimi
fpovedniki ali fizer drugimi, kterim fe saupajo, de
jim fvet dati samorejo, pofvetovati, naj jih tudi po-
flufhajo, in fe umire. In de vfe 1‘kupej povsamemo,
kar fe od tega nepokoja, ki is hib (pomot) isvira,
povedati gre, sa fklep pofledno poglavje perdenem.

15. POGLAVJE.

De fe dufha b res sgube zhafa miriti, in da¬
lje iti mora.

Kaderkoli zhutifh, de fi v’ kako hibo (pomoto)
sabredel, bodili she veliko ali majhno, in tudi jese-
rokrat v’ en dan in fizer vfelej fvobodno in premifh-
Ijeno, fe takole obnafhaj:

Ne dajaj fe od nobene nadleshne grenkote mo¬
titi in nepokojniga delati in ne beli fi dolgo glave,
ampak bersh ko fposnafh, de fi grefhil, poglej po-
nishno v’ fvojo kerlikoft in oberni fe s’ obzhutkain
ljubesni k’ fvojimu Bogu in govori s’ nitmi ali pa le
f’ ferzam tako: »Gofpod, kakorfhin fini tako fe tudi
obnafham, drusiga fe od mene ni nadjati bilo, kakor
takfhne in enake pomote. Tudi fhe per tem bi ne
bil oftal, ako bi me Tvoja dobrota ne bila varovala

252

in mi pomagala. Sahvalim fe Ti, de fi mi odpuftil,
in obshelujem, kar fim ftoril, in de (im bil Tvojim
gnadam nesvefi. Odpufii mi in dodeli mi gnado, de
Te nikoli vezh rasslialil ne bom, in de me nobena
rezil vezli od Tebe ne lozhi, ki Ti vedno flushili in
pokorfhino fkasovati shelim.”

In potem ne sgublnj zliafa f’ tein, de bi fe nepo-
kojil ali tuhtal, ti je Gofpod odpuftil ali ne; ampak
uri fe dalje f’ fveftjb in miram, kakor de bi v’ no¬
beno pomoto sabredil ne bil. In ne enkrat ampak
(tokrat, in vfelej, kader je potreba, tako ftorili in
vfelej s’ enako fveftjd in s’ ravno tiltun miram, sadni,
ko pervi krat; ker f’ tem grosno Boga zheftifh, od
kteriga verovati morafh, de je vef dober in nefkon-
zlino bolj mili, kakor bi fi ti mifliti mogel. Potem
takim ne bofh prenehoval f’ tvojim pridam, f’ fvojo
(lanovitnoltjo in rafijo v’ duhovnim shivlenji, in ne
bofh sapftonj zhafa in fadii tratil.

Pa kaj, fhe s’ dobizhkam fe satfnorefh takole
obnafhati, is fvojili grehov in pomot fe iskopati, ako
tedej s’ globokim pogledam v’ fvoje ferze fvojo rev
fliino fposnafh in fe pred Bogam ponishafh, s’ dru¬
gim pogledam pa njegovo miloft fposnafh in jo Iju-
bifh in povelizhujefh. ( She vezh: vifhi te ho tvoja
pomota s’ Gofpodovo pomozhjo povsdignila, kakor
je vifokoft bila, is klere fi padel, ako s’ gnado vred
delafh. To naj bi tifte dufhe pomiflile, ktere nepd-
koj in ftifke okrog fuzhejo; in vidile bi, kako velika
je njih f lepota, de fvoj zhaf v’ fvojo veliko fhkodo
sapravljajo. Ta opomba je veliziga osora vredna; ker
kljuzli, f’ kterim fi dufhe velike saklade odperati sa-
morejo, ki bi jih v’ kratkim zhafu bogate ftorili.

253

Kako je treba bolnike tolashiti, in
jih sa Irezhno fmert perpravljati.

Bolan Jim bil j in jLe me ohijkali. Mat-  25.

1. POGLAVJE.

Kako imenitno delo je, bolnikam pomagati.

Ozhitno je, de ne obflojf isvelizhanje zhloveka
v’ njegovim shivlenji, ampak v' njegovi fmerti, ker
drevo, kamor pade, tam sa vfelej obleshi, is zhefar
is-haja, de ni delo majhne ljubesni bolnikam poma¬
gati, de bi frezhno nmerli. Bres dvojbe je to delo
veliko imenitnirhi, kakor fi marfkdo dornifjduje.
Zhe zhloveka premifhljujemo, ki je sa isvelizhanje
namenjen, lposnamo, de je neprezenjene vrednofti;
ker je po podobi in enakofti prefvete Trojize vftvar-
jen; zhe pa ozhi v’ dela povsdignemo, ki jih je
boshji ^Sin, de bi zhloveka refhil, opravil, kdo bi
potlej vftani bil nefkonzhno ženo in vifokoft zhlo-
vefhkiga isvelizhanja sapopaili? Zhe premifhljujemo
napofied prav pofebni konez nafhiga isvelizhanja, je
imenilnoft njegova po vfi pravizi neisrezhena, ker je
flava Boga.

254

3. POGLAVJE.

Kaj nam je premiflili treba, kader naf k’
bolniku klizhejo. *)

De bi fe bolj sa delovno ljubesin uneli, moramo,
zhe naf k’ bolniku klizhejo, sunej tega, kar fmo lih-
kar djali, tole premifhljevati.

Pervizb, de naf ne klizhe ta ali uni, ampak Bog
fam, ki nam je fvdjiga boslijiga .Sina v’ isgled dal,
ki je; de bi fvet odrefhil, na semljd prifhel. Pomi-
1'li dalje, kako nevtrudljivo je delal, in ni porajtal sa
trud, ne sa mras, vrozhino, lakot ali shejo, fhe
manj pa sa kake teshave; pa kaj, fhe umeri je brit-
ko na krishu. Zhe nozhefh tedej shaliti fvdjiga Go-
fpoda, ne brani fe is nobeniga vsroka takfbniga dela,
ne savolj trudnolli, ne fvdje sloshnodi, tudi ne sa-
volj neperjetnodi ali nefnage v’ hifhi bolnika fe umi-
kovati. Tretizh premifli tilti Gofpodovi rek: »Ravno
f’ tifto mero, f’ ktero fte merili, fe vam bo vra-
zhovalo."

3. POGLAVJE.

Od pofebnih pomozbkov, bolnikam pomagati.

Ako hozhemo fveto delo, bolnikam na fmertni
podeli pomagati, svedo opraviti, potrebujemo teh pe¬
terih rezili:

') Opomba. Tito nauki bolj tikajo duhovne paflirje, kakor palt
druge ljudi; ali kdor brati sna, in duhovnika manjka, nej tudi
on to dolshnoft nase prevsame. Bog mu bo gotovo to flushbo
obilno povernii; — ali pa zhe bolnik fam brati sna in santore
fe mu bodo ti nauki dobro sa isvelizhanje vfpefhili.

255

Pervizh poboshniga shivlenja;

Drugizh nesaupa v’ fe;

Tretizh, saupa v’ Boga;

Zhelertiz.h molitve;

Petizh, vislie jim pomagati.

Od fhlerih perviii nozhern tukej ni zli govoriti,
ker fim v’ duhovni vdjfki saddfti od njih povedal;
tukej hozliem tedej s’ boslijo pomozhjd le od petiga,
in lizer, kar je mogozhe, oh kratkim govoriti.

4. POGLAVJE.

Od rasnih llanov, v’ kterih bi bolniki biti
vtegnili.

Po moji previdnolli, bi lian, v’ kteriga bolnik
priti samore, peteri biti vlpgnil. Pervizh fo takfhni,
ki fo is kake vifozhine padli, ali nevarno ranjeni bili,
ali kakor fi bodi v’ fmert.no nevarnoft prif hli, in
naglo konzhajo; drugizh fo takfhni, ki imajo vezh
zhafa fe k' fmerti perpravljati; in lian poflednih je
trojin. Nekteri fe namrezh nozhejo v’ bosbjo voljo
podati; drugi fe fzer podajo in fe fhe samorejo ino-
zhl fvdje dufbe poflushiti, krepofti obuditi; fo pa tu¬
di taki, ki malo ali zhifto nizli obzhutlejev nimajo,
ali prav teshko in f’ trudam neklere djanja krepofti
obude. K’ petiinu ftauu tifte fhtejemo, ki fo she is
nevarnofti, in fe boljfhajo od dne do dne.

256

5 .  POGLAVJE.

Kako fe tiftim bolnikam pomaga, ki fov’ per-
vim ftanu.

Visha bolnikam pomagati, kteriin, kakor pravi¬
mo je she finert na jesikn, je; de veiikoft nadloge
naglo premiflimo; in zhe nam lifla fhe pol ure shiv-
lenja obeta, fe obnafhajmo, kakor de bi le komej
fbe pol zheterti ure v’ pomozh imeli. Sazheti je te-
dej s’ nar pofebnifhimi in k’ isvelizhanju nar potreb-
nifhimi pomozhki; terpi fbe shivlenje kej dalj, le
potlej drugo, zliefar je fbe treba, popravi.

Tole naj nam bo v’ isgled. Imamo bolnika pred
feboj, ki she pojema, pomozh, klero mu v’ tem fta¬
nu fkasati samoremo, de mu nagovarjamo in rezhe-
mo: »Moj lin! is ferza obshaluj; de li tako rasno
Gofpoda shalil, ki te je v’ fvdji nefkonzhni ljubesni
po fvdji podobi vftvaril, in ki fi bil otrok pogubljenja,
te je f lerplenjem in britko fmertjo na krishu po
fvojim laftniin .Sinu odrefhil. Proli ga tedej sa odpn-
flienje, f’ polnim saupanjein v’ saflushenje njegoviga
edinorojeniga .Sina in v’ mdzlii predrage kervi, ktero
je sate prelil; in zhe te je kdo rasshalil, odpilili mu
is ferza in rezi: »O Jesuf Odref henik fveta, ufmili fe
me! o prefladki Jdsuf bodi mi Jdsuf! O Jesuf dober
paftir, v’ Tvdje roke isrozliim fvdjiga duha! O fveta
Mati boshja, pomagaj mi reveslm! Vfi .Svetniki
bosliji, profite same, de vezhno sliivlenje dofeshein!

Ima bolnik fhe kej zhafa, rezi mu, de fe takole
fvojih grehov fpove: Is ferza mi je shal, de fim fe
pofebno zhes to ali uno sapoved doftikrat pregrel'bil;

257

Tunder je pa fkerb imeti treba, de fe to, kar je nar
bolj mogozhe, naglo ftori. Daja pa bolesin fhe kej
zbafa, fe bolj v’ pofamefno gre in vprafhuje sa okol-
fbine, kterib je vediti treba. ,Se tako previdno in
pametno obnafbamo, vtegne bolnik s pomozhki pre¬
viden v fvoje isvelizbanje vmreti.

6. POGLAVJE.

Kako fe bolnikam pomaga, ki fo v drugim
ftanu, tiftim namrezh, ki imajo vezli zhafa fe
k’ fmerti perpravljati, in fe doftikrat vboshjo
voljo podati vperajo.

,Smo poklizani bolniku pomagati, ki je v drugim
ftanu, je treba, predin fe k njemu v hifho gre, per
njegovih domazhih pametno poprafhovati, kako je
kej shivel, hakfhnih navad je bil, zhe ga sbe tako
ne posnamo, ker to nam bo pomoralo, mu k isveli-
zhanju pomagati.

Smo v hifbo ftopili in po navadi: »Mir te hifhi
djali,” poprafbajmo bolnika sa njegovi betegin kako
fe kej pozhuti, in pokashimo mu s befedami in obra-
sam, de ga radi imamo, in de nam njegova nadloga
k ferzu gre, in mu vfe dobro pervofhimo.

Potem fe nekoliko pojenja in tako rekozh neka-
zim pomiflikam, tilti rek fv. piftna s glafam in tako,
kakor bolesin hozhe imeti, isrezhe: »Velika sloll je
bila sa vfe ljudi vftvarjena, in tesbak jarm leshi na
Adamovih otrozib, od dneva is - hoja is materniga
telefa, do dneva njih pokopa, kader fe k materi vfih

17

258

ljudi povernejo.” Ta rek in te befede, preljubi inoj
. . .! fo ref pravi obras nadloge zlilovefhkiga shiv¬
ljenja, to uzlii fkuflinja vfib ljudi, pa kar je l'he bolj
imenitno, ta rek je od fv. Duha, ki fe smoliti in
zhloveka golufati ne more. Sato naj bi ga vii pre-
mifhljevali in doftikrat prevdarjali; ker zhudni fad
ima, ker naf vuzhi vfe zhafno sanizbevati in hrepe¬
neti po vezhnim shivljenji, ktero ne bo prefhlo, in
kjer fhe fenze fpremenljivofti ni. In fv. Duh ne pravi
le »sloft in jarm,” ampak velika sloft in teshak jarm,
tudi ne pravi le ljudem, ampak vfim ljudem naloshen.
Sadnizh fklene: »Od dneva is-hoja is materniga te-
lefa, do dneva njih pokopa, kader fe k’ materi vfih
ljudi povernejo. ,>  ^e vam ne sdi ljubi moj . . . ! de
lahko tifte frezhne imenujemo, ki fe fmerti ali prav
sa prav govoriti, murnu shivljenju perblishujemo, de
to breme prizhijozhiga shivljenja, ktero po navadi v
nadlogah in betegih obftoji, od febe kmalo poloshiti
samorejo, in de mertve bolj frezhne imenujemo, ka¬
kor modri govori: »Boljfhi je dan fmerti, kakor dan
rdjftva.”

7 *  POGLAVJE.

Drugi popif nadloge zlilovefhkiga
shivljenja.

V nefhtevilnih krajih perpoveduje fv. pifmo od
slofti zlilovefhkiga shivlenja, v enim kraji takole pri¬
poveduje: »Zhlovek od sliene rdjen, malo zhafa shi-
vi in je s mnogimi nadlogami obdan.” O trikrat in
fhterikrat nefrezhno, do konza nefrezhno shivljenje

259

zhloveka! Ko fi napolnjeno s nadlogami, kje bi
fhe kaki proliorzhik sa nar manjfhi vefelje dobiti sa-
mogel, de bi pravo in ne krivo bilo! O prerevno
shivljenje, ki ni le napolnjeno s eno farno; ampak s
nefhtevilnimi nadlogami, ki je ena liujfhi od drnge.
Pa kaj, fhe ni ena minula, she druga zliaka, pa do-
flikrat. ne le ena, ampak dve in vezli fkupej.

Te nadloge je tilii imenitni modrijan fveta pre-
mifhljeval, ki je milo jokal, kaderkoli je zhloveka
sagledal, ker sdelo fe mu je, de vidi lepo, pa tav-
shent nadlogam in nefhtevilnim permeram podverslieno
pofodo. To je tudi titto ljuditvo premifliljevalo, ktero
je per rojftvu zhloveka jokalo, in fe per njegovi
fmerti vefelilo. Ref de revna jed je premiflik teh
popifov; kdor pa je sdraviga golta in ferza, fe mu
fladka sdi, is zhefar prihaja; „Malo zhafa on shivi,
odrafha ko zvet, bo potaptan in besih kakor fenza.”

Per nafhim kratkim shivljenju je to nar boljfhi,
de naglo mine, in zbe pomifli svetla dufha, de bo is teli
nadlog v isvelizhanje nebef, in vefelje fv. Duha pre¬
bavljena; in kako bi fe ona ne vefelila in vfe nadloge
s poterpeshljivim ferzain prenafhala. de bi fe fvojih
grehov fpokorila in fvojimu boshjimu Gofpodu dopadla.

Tako perjetno je premifhljevanje kratkofti nafhiga
shivljenja, de fo fi fmerti, ne le verni, ampak tudi
neverni sheleli; pa kaj, nekleri poflednih fo fi v’
fvdji ajdovfki flepoti s laftno roko shivljenje jemali,
de bi le hitro njegovi konez dofegli. Valeri Makflm.
pifhe od nekiga modrijana, ki je nadloge tega shiv¬
ljenja tako shivo popifal, de je v dolterih vefelje obu¬
dil, farni febe umoriti, sato mu je pa kralj Plolomaj
prepovedal, takfhne rezhi govoriti.

17 *

260

Tilli tedej, ki fo fi, de bi nadlogam prizhijozhiga
shivljenja ubeshali, farni shivljenje jemali, fo bili Ajdje;
ini fino pa po gnadi bdshji kriftjani in vemo, de pri-
hodno shivljenje ni polno nadlog, ampak polno dobrot,
kterih velikolt nobeno oko vidilo, nobeno uho fli-
fhalo ni. In mi bi samogli tako nefpametni in od
blata flepih ftraft tako oflepljeni biti, de bi fe branili
is teli zhafnih nadlog v’vefelje iti, ki kdnza nima, in
de bi glafa . boshjiga paltirja s vefeljem in hvalesh-
nodjo ne poflufhali, ki nas is te, f’ sgrabljivimi vol¬
kovi napolnjene semlje k fvoji nebefhki zhedi klizhe.

8. POGLAVJE.

Treti popif zhloveflikiga shivljenja.

Premifhljevali fmo ravno v obeh poprejfhuih po-
pifib nadloge zhloveflikiga shivljenja. Obernimo tedej
k treti fvoje ozhf, is ktere prav sa prav obe uni is-
virate. Glej, pred tabo odkrita leshi, premifhluj jo,
kolikor fe ti poljubi, in vfelej bofh v britkoto sadel.

Tudi sheni je on djal: »Mnoshiti hozhem nadloge
tvojiga nofezhiga ftanu. V’ bolezhinah bofh otroke
rodila, in pod oblaftjo bofh moshu, in on bo nad
tabo gofpodar..” Adamu pa je on djal: »Ker fi glaf
fvoje drushe poflufhal, in od fadii drevefa okufil, od
kteriga fiin ti jefli prepovedal, bo v tvojim delu
semlja preklela, v teshavnim delu bofh ifkal hrano
od nje vfe fvoje shive dni; ternje in ofat ti bo obro¬
dila in semlje seli bofh ushivai. V’ potu fvojiga obrasa
bofh jedel fvoj kruh , dokler v semljo pojdefh, is ktere
fi prif hel, ker prah fi, in v’ prah fe bofh fpet fprevernil.’ >

*

261

Nikar pa naj ne mifli kdo, de je to le popif
shivljenja revnih ljudi, naka; ker fplofhna je in vle
sapopade, revne in bogate, plemenite in neplemenite,
knese in kralje, zefarje in papeshe; pa kaj, fhe vezli
delajo poflednji v potu fvojiga obrasa in vezhi bole-
zhine v’ fvojim duhu terpe, kakor pak vfi revni na
truplu in duhu fkupej.

Napofled pa, de fklenemo te popife, premiflduj-
mo poftavo fvojiga telefa, ki ima podobo krisha, in
nam natanko in sadofti fprizhuje, de je shivljenje
zhloveka vedni krish; ki tedej na krishu vili, je kri-
shan. Ker tedej nafha dufha na tem umcrjozhim krishu
vili, mora — hozhe she ona, ali nozhe, shaloft in bolezhine
terpeti. Isvfigatega, kar fmo tedej povedali, fe zinilo
fposna, de je revno zhlovefhko shivljenje in do kon-
za revno, in nobena zhlovefhka mozh, nobena umet,-
noft ne more ftoriti, de bi revno ne bilo. .Smert
farna, zhe jo voljno fprejmeino, kader nam jo Bog
pofhlje , naf od vfe nadloge ref hiti samore.

Tiftim pa, ki prizhijozhe shivljenje tako grosno
zhiflajo, in jim velike teshave dela, ga sapuftiti, fe
lahko pove, de fe jim ravno tako godi, kakor nek-
terim bolnikam, ki fladko sa grenko, in grenko sa
fladko imajo, in tiftim, kterim fe flaba jed dobra, in
ddbra flaba sdi, sato fe jim, de jih refnize prepri-
zhamo takole povedati more:

Pervizh bi tega ne govorili, ko hi mozh fpo-
snanja od shivljenja, v kterim fo fe flabo obnafhali,
fe hudiga navadili, in ftraftam v’ oblaft prifhli, otem-
njena ne bila. Dalje bi gotovo tega ne govorili , ko
bi dovolj ftifke in tu ge (shalofti) fposnali, ktere pre-
uafhajo, de bi krivo in kratko vefelje vshivali, in

262

tudi premifhljevali, kako kralko in sginljivo je to
vefelje bilo. Vprafhovali naj bi sato tifte dufhe, ktere
od Iloga rasfvetljene, prizhijozbe rezin' sanizhnjejo,
in po vezhnih dobrotah prihodniga slavljenja sdihu-
jejo. Zbirni) bi bil fv. Pavl brepenil vinreti in f
KriRufam biti? Sakaj fe je kralj David nefrezbniga
miflil in tosbil, de je v jezili prizhijozhiga sbivljenja
tako dolgo sadershan? Sakaj to, kakor savoljo tega,
ker fta fposnala, kako malo, in nizb vredno je pri¬
zhijozbe shivljenje, in de je savolj veliko nadlog, s
kterimi je od vlili Hrani napolnjeno, fovrashtva in sa-
nizbovanja vredno? Tudi je prav pametno, de fvoje
snatve snatvi toliko modrih in uzhenih podversbejo,
ki vli bres raslozhka in isjemika fprizhiijejo, de je
zblovefhko shivljenje polno bolezbin in nadlog.

Drugizh, ako govorjenje ulili, bogatih in revnih
poflufbamo, najdemo de fo vli v tem ene miili, in
prizhijozbe shivljenje revno imenujejo.

Tretizh, fo tudi takfhni ljudje tako flepi in oboli
(prevsetni), de vedlivu drusih ljudi nizb ne verja¬
mejo; na) bi pa soper fvojo voljo befedam fv. Duha
vfaj fe podvergli, ki to shivljenje polno nadlog ime¬
nuje; in ref, de ni urneti, kako je mogozhe to, kar
je polno nadlog, drago zeniti.

Zhetertizh vprafham tifte, po kterih flepi fodbi
zblovefhko shivljenje vedno veliko ženo ima, sa njih
laftno shivljenje, ktero je polno vefelja bilo; zhe jih
je she kdaj kaj grenkiga ali neperjetniga sadelo? >>
Jih je pa kaj grenkiga sadelo , kako fo she v’ Ha¬
ni ga polno vefelja imenovati, ker je grenkoti
laRno, ki po fladkim nahaja, vfe poprejfhne flad-
kofti v grenkoto fpreoberniti, in fhe zblovefhko fer-

263

ze takfhne Iallnofti ima, de fe fiadkoft, k’ je she
prefhla, njegoviinu pokufu nizh vezline periega, ampak
fpominu le grenkdto nanafha? Kaj bi goltu poma¬
galo, de bi mu dve ali tri jedi difhale, zhe mu pa
poflednja ferze ogreni in okusili.

Naj bi pa bilo poftavim, de bi krivo fposnanje
takfhnih ljudi refnizlino bilo, in zelo zhiovefhko
shivljenje bi ref bilo polno vefelja, bres vfe smefi
grenkote; ni pa vunder, zhe fe 16 dopulii, kratko,
in ne prejde v grosni hitrofti? Kdo pa samore tajiti
de je konez takfhniga shivljenja poln grenkote, in
de ta grenkota vfako fladkoli grosno prefega‘1 bilo
naj bi pa vunder dolgo in njegovi konez nesnano de-
Ijezh; Ktero pa dalj terpi, semljifko ali nebefhko
shivljenje, ktero nobenigakonzanima? Ktero je imenit-
nifhi in boljfhi? — Tukej fe zhlovek nad ftvarein ra-
svefeljuje, tam nad ftvarnikam; in fzer v rieisrezheni,
popolni radofti. Tukej zhlovek s famopridnimi, fprideni-
mi in nesveftimi ljudmi v zaker hodi; tam ima vefelje v
drufhni toliko fvetih dufh in angelov, ki fe ko febe
perferzhno medfabo ljubijo in nad nevftvarjeno lepoto Bo¬
ga nefkonzhno vefelje imajo. Nima tedej, tudi po flepi
in neumni fodbi takfhnih ljudi, zhlovek prav, fe bra¬
niti, ako ga Bog v’ drugo shivljenje klizhe, ker v
nasrezheno boljfhi in frezhnifhi lian pride. In kako
bi kdo sainogel taziga zhloveka pametniga imenovati,
ki po sloftih is zeliga ferza lilepi in boljfhiga od febe
tiflii, ktero kmalo in bolji žene sadobiti samore.

Kaj vezli zhloveka kofhta: to prizhijozhe shiv¬
ljenje nerad, ali pa rad sapuititi? — Ga sapulliti in
naglo v vezimo fmert fe poterkijati; ali pa sapulliti, in
v refnizlino, frezhno in vezimo shivljenje iti'i

264

9. POGLAVJE.

Kako je tiftim pomagati, ki fe savolj mlaclufti
vmreli branijo.

Drugi bodo fkufhani, ker fe jim sdi, de fe fmert
vfe prevred perblishuje , ker fo ravno fhe le v zvelju
fvoje ftarofti. Takim bi takole govoriti dobro bilo :
»Ljubi moj . . ! ko bi ti kratkoft shivljenja prav na¬
tanko preiniflil, bi zhillo vidil, de ga od nobene Hrani
ne kratkiga ne dolsiga imenovati ne moremo. Koga
drusiga je to shivljenje, kakor sginljivi oblak, fenza,
ki hitro memo naf plava? Veter, ki naglo naglo beslu'?
Ne vefh tega, de vefelja tega fveta toliko hitrejfhi
inine, kolikor vezh flaja dajo? in de fe toliko ber-
shejfhi umerje, kolikor hitrejfhi fino shiveli? »Ka¬
kor od tkavza je bilo odfiresheno moje shivljenje,
govori prerok, ko lim fhe is-bajal, meje  pofekal,
od jutra do vezhera bofh ftoril konez s mano.” Kratko
je to shivljenje, in vedno negolovfhi je ta kratkoft,
ker fe ne ve, zhe bo Gofpod, v kteriga rokah je
vfih naf shivljenje in finert, posno ali o polnozhi, ali c
petelinovim petju, ali sjutrej prifhel.” O shivljenje,
ne le dvojljivo in flepo li, ampak siliva nadloga!

Zhe hozhefh kratkoft tega shivljenja nekoliko
umeti, poklizhi nasaj v fpomin kako fvojih del, ktero
fi mar pred petimi leti opravil, in eno drugo od defetiga
leta, in teshko bofh v osoru zhafa le majhni raslo-
zhik med njima nafhel. Sagofovim te pa, ko bi tudi
od Adamovih zhafov do fedanje ure bil shivel, bi fe
ti posdevalo, de je fmert fhe prevred prifhla- To is
tega prihaja, ker je tvoja volja tako grosno na ftvar*
navesana; ko bi bil fvojo voljo dobro ozhiftil, rekel

265

bi potlej f’ prerokam: »Gorje meni, de je moje poto¬
vanje sdaljfhano bilo P Primerimo pa to shivljenje
popolnama s vezhnofijo, in okomiglej nam bo.

Vunder pa naj bi bilo, de bi nam mogozhe bilo
fvoje shivljenje v te folsni dolini po fvojim poljubu
podaljfhati, bi pa to fmeli sheleti? Kaj fe pravi dolgo
shiveti drusiga, kakor dolgo zhafa slofti terpeti?
Vfi fkupej fino romarji in gremo po potu, ki je
poln saderg, poln fovrashnikov, poln boiezhin, smot
in prilik v greh. In shal ti je fhe, de konez tako
teshavniga in nevarniga shivljenja tako hitro dofe
shefh. O revno in golufno shivljenje! Koliko fi
jih she v saupanji, fhe dolgo zhafa shiveli, v
fpanje sasibalo, in zholnizhik njih v krepoltih in po-
polnoftih zvetezhiga shivljenja na klezhe savosil, kjer
fe je rasvesnil, in v vezhni bresin potopil! —

Kdor je rojen, mora vmreti. Zlie vmreti mcrafh,
zhimu pa podafjfhbe tako grosno shelifh in nofifh
tako dolgo teshavne mifli v fvoji glavi, de bofh en¬
krat vmreti mogel? Norza bi ga imenovali tilliga, ki
bi s drugimi v frnert obfojen, fodnika profil, de bi
mu sadnimu vmreti perpuftil, Sakaj vfaki dan profimo:
,>Sg6di fe tvoja volja;” ko fe vunder soper to voljo
puntamo? Ali sakaj pravimo; »Pridi k’ nam Tvoje
kraljeftvo,” ko nam shaloftna fushnoft tega shivljenja
tako grosno dopade? Dolshan fi moj ljubi . . .! fe Bogu
is ferza sahvaliti, de te gnade vredniga dela, te v fvoje
nebefhko kraljeltvo in vezhno vefelje tako hitro po-
klizati. Podaj fe tedej v njegovo voljo, ker vezhna
in bres vfiga prida bi fzer tvoja shaloft bila.

266

lO. POGLAVJE.

Kako je tistim pomagali, ki fe vmieti branijo,
ker fo v’ imenitnih flushbah.

t So ljudje , ki fo fe do imenitnih flushb povsdvignili
in fo v’ grosnih fkufhnjavah, kader fe frnertna ura
perblishuje, in od fmerli nizh flifhati nozhejo. Tein
je povedati, de zhafti tega fveta gre bolj sanizhovati,
kakor pak vifoko zeniti; dalje, de fo tisti, ki imenit¬
ne flushbe imajo, enaki delovzam, ki na verhu vifo-
zih sidanj ftoje, kterim fe dostikrat sgodi, de doli
zepnejo. ftrelah in viharjih fo, in v’ vedni nevar-
nolti, shivlenje sgubiti. !n kakor ti vezhi mras in
vrozhino terpeti morajo, tudi uni v’ ljubesni nebefh-
kih rezili in krepost omersnejo, in fo bolj, v’ ljubesni
do nezhimernost fveta in hudobij vneti. Takfhni fo
vii; malo isjema je tukej, ki fo fe pofvetnih zhafti
ogibali, ali fvojiga ferza nifo nanje navesovali in
fo shiveli, kakor de bi jih ne bili v’ lafti imeli.

Nikoli fhe nifim bral ali flifhal, de bi v’ tem
shivlenji zhasti v’ mir in dufhno isvelizhanje bile; ker
nizh drusiga nifo, kakor tvorina (pridka ali materja)
fitnost in vezhniga pogubljenja. Te (itnofti in grosne
nevarnosti, v’ kterih moshje vifozih zhafti tizhe, fo
tudi mnogi ajdje fposnali, ki fo fe tudi sato kraljevih
zhafti ogibali, kakor nam sgodbe fveta povedo;
od toliko kerfhanfkih kraljev, kraljiz, zefarjev
in njih linov in hzlieri nizh ne omenim, ki fo jako-
ferzlmo ta fvet, sanizhovali, in kraljevo obleko
sa redno ali minifhko menjali, in fe do konza Gofpo-

267

dn darovali. Naj pomiflijo, profim farni, koliko togote in
jese fo she Oni v’ fvoji imenitni fhhishbi imeli; koliko krat
Jim je she v’ Njihovih sheljah in namenih navfkrish
hodilo! Kako grosno fo Jih filne shelje, fhe vezhi
zliaft dofezhi, na Njihovim ferzu grisle in koliko
nozhi fo Oni sa tega voljo v’ takfhnim nepokoju, tu¬
di fhe bres viiga fna prezhuli.

O flepi fvet, kako fi nezhimern in polu lashi!
Kako teshko Jim je per ferzu bilo, zhe Jim je kdaj
fmert na mifel priflila, ker fo vedili, de Jih bo, zhe
hozhejo ali nozhejo, shivlenja in zhafti obropala! Naj
tedej , Bogu k’ ljubu sanizhujejo jakoferzlmo ta fvet,
in gotovo Jim bo v’ nebelih on zhaft dodelil, ktero
bo to semljifko ftokrat bolj v fvetlobi prefegala; nikar
naj ne bodo tako nefpametni, to in uno, dufho in telo
sgubiti, kar bi fe gotovo sgodiio, ko bi, kar Bog
obvari, mu ne odpovedali, in to shivlenje neradi sa-
puftili.

tl*  POGLAVJE.

Kako je tistim pomagati, ki savolj njih otrok
nozhejo umreti.

.So nekteri, ki pravijo, de bi radi umerli, ko bi
le njih otrozi prefkerbljeni bili, in njih reje vezh ne
potrebovali; in kar jim grosne britkofti, fe v’ boshjo
voljo podati, dela. Takfhne moramo predvfimi drugimi
rezhmi vprafhati, kaj jim bolj k’ ferzu gre; de v’
gnadi boshji umerjejo, ali de bi njih otrozi na tem
fvetu perfkerbljeni bili? Zhe jim je pa bres vfe primere
njih isvelizhanje bolj per ferzu, kakor pak, de bi
njih otrozi z h a Pni ga preinosheuja sadofti imeli, naj fi

968

tifte fkerbi is glave isbijejo, ktere njih isvelizhanje pod-
kopavajo. Ker „zhe te pohujfha tvoja rokaalinoga, odre-
shi jo in versijo od febe; ker boljflii je sate , de poman-
kljiv in hrom grefh v’ boshje kraljeftvo, kakor pak de bi
s’ obema rokama in nogama vershen bil v’ vezhrii
ogenj. In zhe te pohujfha tvoje oko, isderi ga in
sasheni ga od febe; ker boljfhi je sate, de s’ enim
ozhefam idefh v’ shivljenje, kakor pak, de bi s’ obe¬
ma ozhefama vershen bil v’ peklenfki ogenj.”

Drugizh, jih moramo vprafhati: Kdo je prav sa
prav refnizhni ozlie vafhih otrok, Bog ali vi? Kdo jih
bolj ljubi vi ali on? Kdo je mogozhnifhi jim pomagati,
vi ali on? VI Ite le njih ftarfhi po mefu in grehu; Bog
je pa njih 6zhe po fvoji dobroti; ker le is gole mi-
lofti je njih trupla isobrasil in vftvaril njih dufhe. Zhe
je pa Bog v’ fvoji neisrezheni ljubesni fvojiga ,Slna na
ta fvet poflal, de bi fvet refhil in prav pofebno isveli¬
zhanje vafhih otrok ofkerbel, kako bi jih on sapuftiti
mogel, in jim sa isvelizhanje potrebnih dobrot ne
fkasal? —

Drugo blago in imenitnolll tega fveta naj bi
Kriftjan nikoli vezli ne obrajtal,kakor bi nafha natora
rada Imela, ampak ravno tako, kakor Bog sapo ve in
v’ tem namenu, de bi njemu dopadli. Premoshenje otrok
ne ohftojl v’ shivlenji in pridu ftarfhev, ampak v’
boshji dobroti in previdnolli. Dobro in slozhelto, shiv¬
ljenje in fmert, uboshtvo in bogatija fo od Boga.

Sato fzer zhldvek ne more bres fkerbi in truda safe
in fvoj dom biti; f’ tem mu je pazil omenjeno, de ne
(lavi fvojiga saupanja v’ fvoj trud in fkerbi, ampak v’
Boga, in vfe is njegovih rok fprejema, in sa nar bolj¬
fhi ima, karkoli mu on pofhlje. Zhe pa Bogu dopade,

262

de v’ te bolesni umerjete, f’ fveftjo verujte, de je to
sa vaf nar boljfhi. In ko bi po vafhi fmerti vafbi otrfizi
odtlej bolj oboshali, bo tudi to v’ njih frezho, de bo¬
do uboshnifhi.

Poglavitna rezil je, de radi in f’hvaleshnoftjo is
rok boshjih jemljemo, karkoli nam dne mile pofhljejo.
Ker je pa tako, isrozbite fvoje otrozhizhe s’ velikim
saupam v’ roke nebeflikiga Ozheta, de bo ufe sanje
ofkerbel, kar jim korifti, in le v’tifto imejte osor, kar
isvelizhanje vafhe dufhe sadene.

12 .  POGLAVJE.

Od tiftih, ki sovolj fvojih grehov in is ftrahli
pred fodbo boshjo umreti nozhejo.

Nar vezli je tazih bolnikov, ki fo po navadi savolj
grehov njih pretezheniga shivljenja in pred fodbo boshjo
v’ grosnirn ftrahu in neradi uinerjejo. Tem moramo pred
ozhi pollavili, de je fizer prav, de fe zhlovek bosbje
pravize in fkrite fodbe boji; ali vunder ne fine ta ftrali
tako velik biti, de bi upanje v’boshjo miloft sgubili.
Vediti morate tedej, de Bog od grefhnika terja, de po-
mifli, de je bosbje velizhaftvo rassbalil, in de to ras-
shalenje, kar je inogozhe, obshahije, in fzer is na¬
mena mu dopafti. Profiti mora miloft boshjo sa to
shaloft; in fvojih grehov fe odkrito ferzhno in f’
terdnim fklepam fpovedati, raji vfe, tudi slavljen¬
je sgubiti, kakor pak Boga vnovizh rasshaliti, po¬
tlej naj fe sa to in uno slavljenje popolna ma v
boshjo voljo poda in saupa naj v’ njegovo usmilen-
je ; ako fe mu ravno kolikor hozhe posdeva , de bi dru-
gazhi biti vtegnilo. Kdor tako dela, ne fine dvojiti, de

270

bo shivel, in ne umeri, in de bodo njegovi grehi,
ko bi tudi erdezhi bili, kakor fhkerlat, beli, ko fneg
in oprana volna / 1

Grefhnik naj fvoje mifli in vfo fvojo voljo tako
nagiba, de jo s’ voljo bdshjo sedini, ki hozhe, de fe
kfamo, de fino Boga rasshaliii, in terdno fklenemo,
ga nikdar vezli ne rasslialiti, ampak niu v’ vfih rezheh
pokorfhino fkasovati, in ftoriti, kar sapoveduje, in
kar njegova preljuba nevefta, fveta katolfhka zerkev
veleva. Vfe druge shalofti in fkerbi, poftavim: »Kdo
ve ali bom v’ fhlevilo tiftih grefhnikov fprejet, kteritn
Bog odpul'ha? >>  in druge enake mifli fo dosdevki
nafhe laflne ljubesni in fkufhnjave hudizha; ker tako
nefkonzlma je miloft boshja in tako zhes mero obil¬
no je sadoftilo, kteriga je krishani Jesuf sa vefoljni
fvet ftoril, de bodo grefhniku, kader jih bo fpos-
nal, v’ vezhi vefelje, kakor pak odpufhenje njegovih
grehov,

13. POGLAVJE.

Kako moramo f’ tiftimi govoriti, ki nozhejo
umreti, ker flie nifo .sadofti sa fvoje grehe
pokore ftorili.

Tudi tazih ne manjka, ki nerodno umerjejo, ker
kakor pravijo, fvojih grehov fhe nifo objokali in fe
jih fpokorili. Takim bi fe per priliki takole povedalo:
Vediti morafh ljubi moj .. .! tifte pokore in folse fo
vezhi vrednofti, ki fo Bogu nar vfhezhnifhi; tifte mu
pa gotovo nar bolj dopadejo, ktere on nar oftrejfhi
od naf terja. Terjal naj bi Bog obilnifhi folse od vaf

271

bi vam tudi dalj shiveti perpuftil; ker pa on sdaj dar
vafhiga shivljenja od vaf imeti hozhe , je snamnje, de
nobene druge pokore nozhe, kakor podati fe v’ njegovo
voljo. Obshalujte tedej, de nilte v’ pretezheniin zhafu
bolj milo jokali, de fte boshje velizhaftvo rasshalili;
zhe pa takfhni jok in takfhna vdajba ni po vafhi
glavi, bodite sagotovljeni, de vafhe shelje po dalj-
fhim sbivljenji ne prihajajo is tega, de bi Tvoje pre¬
grehe radi obshaljevali, ako fe tudi vam tako posdeva,
ampak de bi fhe radi shiveli, kakor fte dosdaj shiveli,
in je shelja grefhnikov, ki fo fe po sadobljenim sdravju
svojim ftraftnim nagibam Iuijfhi od popred v’ kremplje
vergli.

Ukljub temu vam perpomozhkov ne manjka, ter-
pelo naj bi tudi vafhe slavljenje fhe tako malo zhafa,
de fvoje grehe dolgo objokujete. Jakajte fe namrezh
boljisferza, britkejfbi in le savolj Boga; jokajte fes’
vezliim ftudain do febe in s’ vezhi Ijubesnijo do Bo¬
ga, s’ vezhi vdajbo v' fleherno kasin, ktero vam
Bog po fvojim dopadenji naloshiti hozhe; in zhe vam
te grenke shalofti manka, shalujte de je nimate in
profite sanje Boga, in darujte mu med tem folse,
ktere je ,Sin boshji v’ zhaft fvdjiga nehefhkiga Ozhe-
ta sa naf pretakal.

14. POGLAVJE.

Od fkufhnjave, fpoved odkladati.

Hudizh ne preneha bolnika tega drusiga ftanu,
ako vidi, de je njegova volja boshji podvershena,
fkufhati, de fpoved odmika, in mu na uhe fhepta, de

272

je treba to bolj premifliti; potem fe trudi in ifhe, de
bolnika v’ klavernoft in nejevoljo pofadi, in podpihuje
mu mifel, de bi po ftorjeni fpovdi upanje sa shivljenje
per kraji bilo.

Sv. Auguftin na to fkufhnjavo odgovori: »pomo-
zbik, fe k’ Bogu fpreoberniti, fe po nobeni ženi od-
mikovati ne fme; de zbal' pokore v’ tem obotavljanji ne
pretežke; ker kdor fpokornikam odpufhenje obeta, ne
obeta juterniga dneva. Bolti jih je she to umorilo, ki
pravijo: cras, cras! jutri, jutri! Naglo fo fe duri sa-
perle, in sapahnjene fo mu bile vranoglafzu, ki ni
kotel golobizi enako sdihovati.”

Sdihujte, ljubi moj...! golobizi enako in terkajte
se na perfi. Kaj ne, ko bi vam sdravje trupla na
ponudbi bila , bi ne djali jutri! Jn glejte dufhno sdravje
fe vam ponuja, in pravite: jutri! Ne fposnate fvoje
grosne kri vize? Gorje, gorje! She ajdovfki peviz
vaf graja in fodi:

Kar oziiefu ni dobro, odganjafh tok pridno,
Bolenje duha osdravljati t’ je leta savidno.

Horaz.

Ravno tako tudi neki drugi:

Le hiti, ne upaj blagofti prihodnim minutam
Ki danef nif’ pridin, nif’ jutri deloviz f’
potam. O v id.

Ne mudi fe, »pravi fv. Duh,” fe k’Gofpodu fpreo¬
berniti , in nikar tega od dneva do dneva ne odkladaj, ker
naglo bo njegova jesa perverfhala, in ob zhafu mafhe-
vanja te bo pokonzhal.” Idi, ljubi moj brat! in per-
pravi fe v’ imenu Gofpodu k’ fpovdi: od drusih nevar¬
nost nizli govoriti, bo jutri vafha bolesin in teshava
vezhi od danef; in more biti, pa tudi bres dvojbe fe

273

bo trudil sviti hudizh , de bofte vozili tefnobo obzhu-
tili, de vam vafho fpoved opovre. Danel' tedej sa-
zhniva; kar perpravo in fprafhovanje vefli tikajo mo¬
ja fkerb; in name fe sanefite, de vaf bom lahko vfiga
opomnil.

Mifel pa, de hi bolniku fpoved vfe upanje o-
sd ra vi ti vsela, je abotna in napzhna mifel; doftikrat fe
ravno nafproti sgodi. Doftikrat Bog bolosin v fhtrafo
grehov pofhlje; zbe fe tedej f’ fpovdjo greh satare,
ki je vsrok hetega bil, tudi njegovi nafledik neha.
Ozhiten fprizhlej tega nam Gofpod v’ evangelji daja;
kader je on bolnike osdravljal, jim je pred vlim dru¬
gim nar pred grehe odpufhal; in osdravljaje jih je
vfelej opominjal, de naj fe var jejo nasaj v’ poprejfhne
grehe, fe povrazhovati, de fe jim fhe kaj hujfhiga
ne pergodi. »Glej,” je djal, »sdrav fi poftal. Ne gre-
fhi vezli, de fe ti kej hujfhiga ne perpeli!”

15 .  POGLAVJE.

Od pofebnili vsrokov, sakaj greflinik fpoved
odklada.

.Shtirje fo pofebni vsroki, de greflinik fpoved od¬
klada :

Nezhifto pezhanje;

.Sovrashtvo blishniga;

Krivizhno blago, in

.Sramoshljivoft fe grehov oDtoshiti.

Kar pervi vsrok tika je opomniti, de ofeba Iju-
besni, zhe fhe ni odfhla, fe odshene, deje bolnik
nizh vezh ne vidi, in tudi od nje nizh vezli ne flifhi.

18

Potem fe tudi samore bolniku povedati: Vidim pazil,
sakaj fpoved odkladate. Teshko vam hodi sapuftiti,
kar tako perferzlino ljubite. Nimate prave odkrito-
ferzbne ljubesni do fvoje perjatlize, tudi ona nima ve¬
like ljubesni da vaf; kako bi fe tedej rezhi samoglo,
de fe refnizhno ljubita, ker v’ te ljubesni eden dru-
siga fmertno preganjata? Ljubiti fe pravi ljubljenimi!
dobro hoteti, in mu tudi po mozhi dobro ftoriti. Ali
vaju ljubesin ni taka, ktera v’ febi takfhni ftrup noti,
de tifti hip, kader fe ji dovoli, ljubljenzenaglo umori.
Kader jo ljubite fvdjo perjatlizo, umorite febe in njo;
in ravno tako tudi ona vaf v fvoji ljubesni v’ vezhno
pogubo paha. Zhe jo pa vunder ljubiti takfhno vefel-
je imate, je vam nobeden ljubiti ne brani, pa vunder
bres ftrnpa in f’ takfhno ljubesnijo, ki vaf in njo
ofrezhi in vajne dufhe isvelizha. To je ref sa vaf in
sa njo dobro Sapuftite jo, de fe tiftiga ljubiti pover-
nete, ki jo je oltvaril in odrefhil, in de obshaluje
in objaka, deje  boshje velizhaftvo tako grosno ras-
shalila. Tudi gotovo mi verujte (tega ne govorim bres
dobriga vsroka), de fe vafha perjatliza dalje ne bo
vezh s’ vami pezhala, in to fizer savolj vafhiga in
tudi laftniga isvelizhanja. Sapuftite jo tudi vi savolj
fvojiga in njeniga isvelizhanja, prav pofebno pa sato,
de bi Bogu dopadli. Ne fpufhajte fe nizh vezli v ka¬
ke teshke in neperjetne mifli; sapuftiti jo morate po
vfi vishi, hozhete ali nozhete. In vunder ne bole ta¬
ko abotni in oterpnjeni, de bi jo rajfhi v sgubo fvoji-
ga isvelizhanja, kakor pak v’ dobizhik perjasnofli
bosbje in njegovi ga- kraljeftva sapuftiti hotli.

275

16. POGLAVJE.

Od drusiga vsroka, ali od fovrashtva Llish-
niga.

Drugi vsrok, ali fovrashtvo do blishniga kdn-
zhati, gre takole govoriti: Posdeva le mi, de fe
enako junafhkimu vojfhaku ponafhati hozhete, ako-
ravno zhifto nizh od vojfknih poftav in umetnofti ne
vefte. Ste kdaj vidili, de bi kdo, ki fe je nad fvojim
fovrashnikam smafhovati hotel, f’ tein sazhel, de je
nar pred febe vgonobil? Od kteriga pofhteniga voj-
fhaka fte kdaj zbuli, de mu je, ko je pod bander
fvojiga vajvoda perfegel, v zhaft bilo fiiteto, fe pod
banderam fovrashnika vojfkovati? Vi, preljubi perja-
tel! fte po gnadi Kriftufa, nafhiga vajvoda, Kriftjan,
in pod njegovi bander fte per fv. kerftu perfegli. Vojf-
kovati fe morate tedej po poftavab kerfhanfke vojfkou-
metnofti. V’ te vojfki imamo le s’ grehi in ftraftmi,
ki naf v’ krivo napelnjejo, boj. Ki drugazhi dela, in
fe soper fvojiga brata bori, ni Kriftufov boriz, tudi
vojfhak ne pofhten, ampak puntar in pekla vredin.

Zhe vam pa ferd in mafhovanje tako grosno do-
pade, fe farni nad fabo smafhujte, ki fte tolikokrat
in tako slo Boga, fvojo laftno dufho in dufho fvoji¬
ga blishniga rasshalili; ferdite fe soper fvoje nerodne
ftrafti in fe s’ grebam vojfkujte. ,Se pa f’ tiftim bo¬
rili hozhete , ki je vaf slialil, in ga f’ zhefljo prema¬
gati shelite, fe vojfkujte f’ tiftim oroshjem, in tako,
kakor naf nafh pervi vajvoda Jesuf Kriftuf uzhi.
Oroshja pa, f’ kterimi nžj fe po volji boshji soper
fvoje fovrashnike vojfkujemo, in visha jih zheftitljivo

276

premagati, fo: »Jes pa vam povem: ljubite fvoje fo-
vrashnikeP

^Sramota je flepiinu fvetu, fe ne mafhovati nad
fvojim fovrashnikam, in plali (firahovit) je titti, ki
jim odputlia in dobro ftori. OGofpod, Gofpod! o moj
vfigamogozhni Bog! Nepofhten in plali It tedej, ka¬
der odpufhafh fvojim fovrashnikam, in jim kakor sa-
morefh, dobro ftorifh. Laftno je tebi, vedno odpu-
fhati, je tedej po fodbi tega flepiga in nesdufhniga
fveta ne/, ha It hi plahdta. Tvoja laftnofl! Pa tudi, Tvoj
edinorojen ,Sin je delal dela nezhafti in plahote, ko
je na krishu sa krishevze vifezhi molil, rekozli;
„Ozlie odpufti jim, faj ne vedo, kaj delajo!” In zhe
po pameti tega nesdufhniga fveta fodimo , fo bili vfi
tvoji hrabri in nepremagljivi flushalmiki, vfi apoftel-
ni, vfi uzhenzi, vfi muzheniki, vfi kerfbanfki kralji
in zefarji in t Svetnikij pazil de vfi borzi tvojiga kar-
dela plahi in neframni, ki fo vfi fvojim fovrashnikam
odpufhali in jim dobro ftorili. —

O f lepi in do kdnza slozhefti fvet! faj farn zha-
(lifh in pofvezhujefh v’ fvdjili sgodbinih bukvah tifie
mogozhne knese, ki fo tudi med fvojimi mogozhniini
deli fvojim fovrashnikam odpufhali, in jim dobro llo-
rili. Zefar Augufl ni plah ampak jakodufhin, in fler-
mifh nad befedami, ki jih je on fvojimu fovrashniku
djal: »Nekdaj, o Zena! fini ti fovrashniku, sdaj ti
pa tihotapzu in ozhetomorzu odpuftim! Perjasnoll bo¬
di med nama odflej, in prizhkati fe hozheva med
feboj: ali fini ti dvakrat odpilili!; ali fi ti to od-
pufhenje s ravnim ferzam fprejel V*  Tako tedej ti
fvet govorifh, in vunder danef odpufhenje plahdto
sovefh

277

Puftirao vunder fvet v njegovi flepoti, in klimo
sa Gofpodam Jesufam, vajvodam fvojim; ker velika
zhalt je to, in preimenilne žene in neogibljive potre¬
be sa vfaziga, ki nima vefeija, vekomej pogubljen
biti. To je zbali in plazbilo tiftim, ki odpufhajo in
fvojim sopernikam dobrote fkasujejo: »de lle otrozi
fvojiga Ozheta, ki je v’ nebelih . 9  Tako govori Kri-
ftuf. Kako velika zhall in plazbilo pa je, biti bdshji
otrok, tega noben zblovek nikoli ometi ne more.

Kaj nej bi pa fhe od potrebe, fvojim fovraslim
kam odpufbati, govorili? Vfi fino boshji dolshniki;
ker vfi fmo ga, vezli ali manj, rassbalili. »Ako ne
bote odpufhali,” nam on sliuga »tudi vam odpuf heno
ne bo.” »Kdor fe mafhovati hozhe, nad tem fe bo
Gofpod mafhoval, in terdo bo on njegovi greh ohranil.
»Tako govori pifmo, in v drugim rneftu: »Ako bofte lju¬
dem njih prellope odpufhali, bo vam tudi vafh nebefh-
ki.” 6zhe vafhe grehe odpuftil.” Odpuftite tedej, moj
ljubi ...,  odpuftite! ker kar zbali sadene, ne morete,
rezili, de bi vsrok imeli, jeso dershati. Zhe premif-
lite fvoje dolge proti Bogu, fi nizh ismifliti ne more¬
te , de bi ne odpuftili. Pa zhe fe tudi na Ajde osrete,
bote preprizhani, de fo tudi oni odpufhali, in po fili
bofte odpuftiti mogli; zhe pa ukijub temu fprizhleju
nozhete odpuftiti, bo val'nagia poguba sadela , in ver-
sheni bofte v plamen peklenfki, v’ k te rim nikdar no-
beniga konza ne bo.

Is shivljenja .Svetnikov vam hozhem sgodbo po¬
vedati, ki is med drujih isgledov lefim flifhi. Bil je
neki umirajozhi zblovek, ki fe ni dal pregovoriti, de
bi fvojimu fovrashniku odpuftil bil, akoravno fo mu
sato veliko nadlego delali. Ko fo v’ zerkvi juternize

278

sa mertve molili, in do befedi priflili: „Sanefl mi, o
Gofpod!” je krishani Jesuf fnel is krisha fvoje roke
in fi je sh’ njimi ufhefa satifnil rekozli: »On ni sane-
lil, jes tudi ne bom" Hozliete pa, de bi vam Bog
odpuftil, de bi vi fvojimu fovrashniku ne odpuftiti, je
lmdizhova vafha napuhljivoft, pa kaj, tako velika je,
de ji kar nobeniga imena ni dati; ker hozliete, de
bi vam Bog pokorn bil, in vi nozhete njemu po-
korfhine fkasati.

t7.  POLA3VJE.

Od tretjiga vsroka.

Tretji vsrok, savolj kteriga nekteri fpoved od-
kladajo, je, ker ptujga blaga nozhejo poverniti. Tem
fe rezhe: Sakaj nozheta blaga, ktero je drusih lju¬
di, poverniti? Ne morem fi mifliti de bi to savoljo
tega ne hotli, kakor de bi ga sabo vseti miflili. Ker
nagi fte prifhli na ta fvet, in kmalo fe bote tudi
nagi is njega lozhili. Zhe pa to is tega namena de¬
late, de bi fvoje otrdke obogatili, fe motite; ker
tako isvolite vezhno pogubljenje, de bi omiflili
sloshnoft fvojiin otrokarn ; febi pekel, otrokam pre-
moshenje! Pa kaj nek premoshenje? hitrejfhi perlosh-
noft v’ pogubo! In refniza je to ; ker f’ tem krivizh-
nim iinetkam jih svodite na pot pekla , de bodo tam
na veke vafhe dufhe preklinjevali; in po pravizhni
boshji fodbi nadlog na file na fvetii mogli terpeti; kar
fe is mnogotere fhkufhnje fposna. Ker dofli doftikrat
fe je she sgodilo, de fo jerbi krivizbniga blaga tifto
kmalo pognali, in v’ grosno revfhino padli.

279

Naj bi pa bilo poftaviin, de bi po krivizi fkup
fpravljeno blago (ianovitno bilo, in vedno per vafliim
ddmu oftalo; pomiflite nekoliko Kriftufove befede;
»Kaj bi zhloveku pomagalo, ko bi vefoljin fvet sa-
dobil, terpel pa fhkodo na fvdji dufhi? Kaj vain ta¬
ko veliko premoshenje pomaga, zhe bo vafha du-
fba po njemu pogubljena ‘l  In kakrbno vefelje vam
more nad tem biti, de nozhete tega, kar vaflie ni
povernfti, ko imate fhe nekoliko dnov, mar biti’
fhe nekoliko ur preshiveti; in vafha veft vam she
sdaj ozhita, kar je pekla sazhetik? Oh neisrezheno
vaf bo pdtlej fpomin pikal, de tle fvdje otroke
obogatili, ko bole vidili, kako bresbdshno (le fe f’
tem proti fvdji dufhi obnafhali, ker lle jo v’ vezh-
ne muke pognali, de bi fvdjim otrdkam sginljivo ve-
felje sapuftili!

18. POGLAVJE.

Od zhetertiga vsroka.

Zheterti vsrdk, savolj kteriga grefhnik fpoved
odklada, je framoshljivoft. Takfhnimu zhloveku fe per
priliki takole govori: Kakor vidim, de fe sato fpove-
dati branite, ker vaf je kaki velik greli povedati
fram. Ta framoshljivoft bi bila, fe ve pofhtena framosh¬
ljivoft in velike imenitnofti, ko bi jo bili takrat imeli,
ko fo vaf perve mifli nahajale, ki fo vaf v’ fkufh-
njave in greh napeljevale; in ko bi bili takrat natanko
prevdarili, de zlilo vek po grehu shivina poftaue, pa
kaj, fhe hujfhi, ko shivina je, ker is otroka boshji-
ga bo fushin hudizha. O kako zhaftitljiva bi ta framosh-

Ž80

Ijivoft bila, vredna vezhniga shivljenjain nefkonzhnih
dobrot, ko bi bili fhe poleg tega pomislili, de ki grefhi,
pred nar zhiftej fhimi in ftrafhniini boshjimi ozhmi hu¬
dobijo vganja, ktere vfe vidijo; pred vezhniin Ozhe-
tam grefhi, ki je is nefkonzhne ljubesni fvojiga Sina
k’ nam pof lal, in ga v’ fmert dal, de bi greli rasdjal
innafrefhil! Taka framoshljivoft naj bi vfaziga grefh-
nika, kader ga greh napeluje in mika napadla; ali pred
fpovdjo bi jih nikdar ne fmelo fram biti. »Ne fratnuj
fe, ,J  pravi Gofpod, „sa fvojo dufho refnizo govoriti;
ker framoshljivoft je, ki gnado in f lavo nanafha.”

Od neprezenjene zhafti, ktero zhlovek per fpov-
di sadobi, nozhem tukej nizh govoriti, ker ga is
fushnofti greha in hudizha ref hi, in ga perjatla in
otroka bdshjiga ftori, jes vam tukej le od vafhe fkuf hnja-
ve govorim. Is framoshljivoft! in pofhtenja fe fpovdi
ogibljete. Zhe fe je pa kdaj kdo motil, fe gotovo vi
motite. Pervizh ni zhlovek, ki je pred Eogam in ne-
befhkim dvorani v framoti, kar fe le po grehu in ne-
kakor drugazh sgoditi ne more, nobene zhafti vredin.
fNaj ga tudi flepi fvet, kolikor hozhe, fpofhtuje; pa la ga
bo po boshji naredbi kmalo fposnal, kakor je, in sa
vfelej bo ob zhaft. »Pokasal bom ljudftvam tvojo go¬
loto govori Gofpod po uftih preroka, in kraljeftvam
tvojo neframnoft!” Na to je fv. Avgufhtin k’ Bogu
govoril: Jes nifim sakrival, Hm odkrival, de bi ti sa-
krival.’’ Nifim fkrival, de bi ti fkrival. Zhe je zhlo¬
vek satajil, bo Bog odkril; fe zlilo vok obtoshi, bo
Bog odpuilil. >>

Gotovo mi verujte, de boljfhiga pomozhka ni
sa grefhnika, fvojo zhaft fpet sadobiti, kakor Sakra-
ment pokore. To tudi Kriftuf med drugimi poterdi,

281

kteriga befeda ne more golufatl: »Ki fe ponislmje bo
povikfhan; kar pofebno od fv. fpovedi velja, kerfpo-
kornik , kolikor bolj ga premaga kofhta , de premaga
fvojo framoshljivoft in fposna v’ zbali boshjo Tvoje
pregrehe, ker Bog tako hozhe: ne bo le od Boga
in zeliga nebefhkiga dvora, ampak tudi toliko bolj od
fpovednika famiga fpofhtovan, ker Bog tako dela, ki
ferze fpovednika v’ Tvoji zeli oblalti ima; in kar lah¬
ko f’ sgledi in is shivljenja .Svetnikov fprizhujem.
To pa vunder le tiftim, ktere sadene, prepulliin. Ni
ga, kakor fim rekel , boljfhiga pomozhka pravo in
ftanovitno zhaft in perjasnoft boshjo sadobiti, zhefmo
jo sgubili: kakor bersh ko bersh k’ fpovdi iti.

POGLAVJE!.

Od dveh fplofhnih pomozhkov, bolnika na¬
peljevati, de rad um e rje.

Dva pomozhka fta, ki fta, po moji pameti, prav
mozhna, bolnika napeljevati, de fe rad umreti poda.
Eden je, de fe mu pove: zhe zhlovek mnerje ali ne,
per naf ne obftoji, ampak per volji bdsliji. Je tedej
boshja volja, de v’ te bolesni uinerjete, tak vfi vra-
zhi in osdravila fveta, vfe vltvarjene mozhi in volje
nifo v’liani braniti, de bi ne umerli. »Ni ga fveta, ne
modrolli, ne pameti soper Boga. Bom ubil in oslnvel;
bom tepel in osdravljal; in nobeniga ni, de bi refhil
is moje roke.” Zhe val' potem takim opominjam, de
bi radi umerli, lak miflim, de bi poboshno in v’ gna-
di boshji vmerli, ki po vafhi bolesni foditi, hozhe,
de v’ nji umerjete. Fouishujte fe tedej pod njim, in

282

podversite fe njegovi vfigamogozhni roki, in zhe vaf
shelje napadajo, de bi s’ voljo ne mnerli, jim režite:
»Zhirnu fo te shelje, ker ni moje shivljenje v’ mojih,
ampak v’ bdshjih rokah?” In fvojo smago P zhalljo
ovenzhati, režite zlies to: »In ko bi tudi per meni
obftalo , vunder hozhetn , ker vidim , de Bog hozhe,
radovoljno umreti, de mu dopadem.”

Drugi pomozhik je, fi pogolto mifliti, kakor de
bi Bog govoril. »Deni v’ red fv6jo hiflio; ker umeri
bofh in ne shivel.” Ta nagovor naj bi vam vedno pred
ozhmi bil, de bi premagali vfe shelje, dalj na semlji
shiveti, in režite: Zhitnu fo te shelje, zhe fe je sa¬
dni zhaf mojiga shivljenja perblishal 1  Pokorn hozhetn
biti fvojimu .Stvarniku; v’ red hozhem djati fvojo hi-
fho in vfe fvoje nagibe in dela vnot groba po nebefh-
ki ozhetnjavi ravnati.

SO. POGLAVJE.

Od trdtjiga ftanu bolnikov, in v’ zhim je po-
mozh, kte'ro jim fkasovali grd.

Pomozh, ktero gre bolnikam fkasovati, ki fo v’
tretjim ftanu, in kakor fmo sgorej djali, fo v’boshjo
voljo vdani in krepofti obedovati in fe v’ njih uriti
samorejo, v’ tem obftoji, de fe uzhi, kako fe po
volji in dopadenju boshjim: do vrazha, do tiftih, ki
jim ftreshejo, potlej do bolesni in famiga Boga fe
veiti morajo, in kako fe v’ poflednim boju C  fovrash-
nikam vojfkavati gre, kader v’ sadni ftan pridejo.

283

£1. POGLAVJE.

Kako naj fe bolnik, do fvojiga vrazha vede.

Kako naj fe bolnik do fvojiga vrazha ali osdrav-
nika vede, je pervizh: naj on vrazha in osdravila sa
dela dobrote in previdnofti boshje ima; kterimujedo-
padlo, de zhloveku v’ njegovi bolesni vrazha in osdravi¬
la v’ pomozh daja; ki je sadnim mozh dal, osdravljati
nafho bolesin, pervim pa fposnanje bolesni in mozhi
dodelil, ki jih seli v’ febi imajo.

Drugizh mora bolnik sa gotovo imeti, de zhe
sdaj Bog ne da osdravniku ljuzh in fposnanje fposnati
mozh osdravil, nizh pomagati ne morejo, in osdrav-
nik bolesni in njeniga vsroka fposnati ne more. Tu-
kej gre na tri rezhi miflili. Perva je, bershko bersh
fe fpovedati. Mogozhno osdravilo je Sakrarnent po¬
kore, tudi doftikrat sa sdravje telefa; zhe vidi Bog
v’ bolniku zliifto veft, loshej njegove sdihleje in mo¬
litve vflifhuje in dodeli po njih, zhe je sa bolnika
koriftno, de vrazh pravo fposnanje bolesni, in osdra¬
vila mozh, truplo osdraviti, sadobe. Drugo je, de bo¬
gatini in mogozhneshi ne ftavijo saupa na fhtevilo
osdravnikov , tudi ne na njih sborne pofvete , in de ubo¬
gi upanja ne sgube, zhe jih ftvari sapufhajo; ampak
de ti in uni enako v’ Boga upajo in fe njemu udajo,
ki bres vrazhov in po njih osdravlja , kakor she nje¬
govi bdshji volji dopade. Tretje sadnizh je, zhe tudi
nafha rezh per Bogu obftoji, vtinder samuditi ne fme-
tno, fe fkufhanih vrazhov poflushiti in jih ubogati.

284

22. POGLAVJE.

Kako naj fe bolniki do fvojih ftreshajev ob-
nafhajo.

Ker fo bolniki slie savolj nadloge po navadi sha-
loftni in do tiftili, ki jim ftreshejo in flushijo, nevtif-
njeni, kakor tudi 1" flushbo nesadovoljni, klera fe
jim fkasnje, je treba sgodej temu nafprotovati, in
jih fvari ti, de naj poterpljenje imajo, kakor tudi, de
vfe flushbe, ktere fe jim fkasujejo, s’ mirnim ferzam
fprejemajo, zbe tudi nifo ravno tako poftresheni, ka¬
kor bi radi, ali zbe flushba, savolj njih bolesni, fe
jim fadofti dobra ne sdi.

De tedej v’ pomoto nepoterpesldjivolti in nehva-
leshnofii ne pridejo, jih je opominjevati treba, de,
ako fe jim posdeva, de nifo po volji poftresheni, naj
prav tiho farni febi rezhejo: Tiho, tiho snotranji na¬
gibi, vafbim fodbam v’ prizhijozhih okolifhinah ni
upati, nifte kaj jaki fodniki! In zhe nam fim ter tje
tudi prav poftresheno ni bilo, moramo pamet imeti
in po kerfhanfkim pomote isgovarjati, nejevoljo sakri-
ti, in vfe s’ vefelim obrasam in hvaleshni fprejeti.

In ko bi tudi vzbafih potrebnih rezili ne imeli,
naj sato nepolerpeshljivi ne bodo, ampak poklizhejo
v’ fpomin fvoje pregrehe in pomiflijo naj , koliko fo
boshji pravizi dolshni, satorej naj potrebo f’ hvalesh-
nim ferzam v’ fhtrafo fvojih grehov prejmejo. Naj
fhe pomiflijo, koliko bolifhi je, de tukej s’ majhno
rezhjo in v’ saflushenje poplazhajo, kakor pak v’ vi¬
zah s’ veliko, in bres vfiga saflushenja. Tudi je do¬
bro, de boshje jagnje premifhljujejo, ki je med ftrafh-

285

nimi bolezhinaini na krishu vifeIo in fhe kaplize vo de
dobiti ni mclglo. O ko bi vedili, koliko bolnikov je
sapufhenih in nimajo nobene zhlovefhke pomozhi, de
bi ne imeli le farno ljudje, ampak tudi kamnje sh’
njimi ufmiljenje,,kako polerpeshljivo bi hvalili Boga!
Kolikor bolj bi pa vi to mogli Boriti, ki imate viin-
der toliko poinozbi in poflreshbe.

23. POGLAVJE.

Kako naj fe bolnik do fvoje bolesni obnafha.

Ker bolesin .bolezhine Bori, in je bolniku teshav-
na, je sh’ njo nar boljfhi ravnanje, zhe fe voljno po-
terpi. De jo pa bolnik poterpeshljivo prenafba, g a je
takole opominjevati treba:

Ref velika neumnoB je, zhe fe zhlovek neper-
jetne rezili in bolezhine prenafhati brani , ktere zlilo-
vefbko sbivljenje v’ febi ima, in kterih fe snebiti ne
moremo; in ni majhna framdla, de fe jih flie. nifrno
navadili, poterpeshljivo prenafhati. Zhe sa framdto
imamo, de zhlovek, kije veliko let v’ fliolo hodil,
infeuzhil, viinder malo ve; kaj nam je pa od zhloveka
mifliti, ki komej rojen, she v’ ograjo terplenja in bo-
lezhin z.hlovefbke nadloge flopi, in viinder terpeti ne
ve ? Kdo je to zhlovefhko sbivljenje fhe bres bole-
zhin preshivel? Kako hitro fo nafhi pervi flarfhi is
vefeliga raja v’ jamo semljifkih bolezhin tega shivljen-
ja padli! Bofht fo jih grisle teshave v’ njih ferzu, ko
fo sadeti od tesbke prekletve, bili is raja pregnani?
ko fo v’ potu fvojiga obrasa fi kriih flushili ? V’
fvdjim preljubim Sinu Abelnu Braflmo fmert gle-

286

dali, ktere fhe semlja ni vidila ? Viinder fo pa vfe poter-
peshljivo prenefli. Kdo is ozliakov, kraljev in prero¬
kov je shivel kdaj bres terpljenja? Kdo is med naf
bo kdaj tako od mezlia bolezhin preboden, kakor
Abraham v’ mifli, de bo Bagu pokorn, lam f fvdjo
roko fvdjiga edinorojeniga fina Tsaka saklati mogel?
Kdo fi samore mifiili shaloit Jakoba, ko je fuknjo
fvdjiga preljubiga Joshefa f' kervijo ofhkroplano sa-
gledal? Kdo fi britkoft Davida mifliti samore, ko je
is fvdjiga kraljeviga poflopja beshal, preganjan do
fmerti od fvdjiga laftniga fina, kteriga je is ferza lju¬
bil? In kaj liozhemo od kralja ^Sedezija povedati, ki,
ko je fvdjiga kraljeftva bil obropan, fo mu otrdke
pred njegovimi ozhmi pomorili in potem njemu ozhi
iskopali, mu shelesje na noge djali in ga v’ babilon-
fko jezho odpeljali, v’ fredi teli grosnib teshav Go-
fpodboga hvalil?

Poglejmo pa napofled v’ nov sakon, kaj fe je
s’ nar vikfhim vajvodam godilo, ki je po vfi pravi-
zi: mosh bolezhin bil imenovan; s’ njegovo vifoko
zhellito materjo, ktere ferze je bilo veliko morje bo-
lezbin in britkofti; s’ vfimi njegovimi drugimi udi,
Apollelni, muzheniki, fhkofi, divizaini in vfimi Cvet¬
niki: bomo vidili, de fo vfi v’ neisrezhenih bolezhi-
nah in mukah plavali.

Taka je, ljubi moj ...! zhe nobeden bres bole¬
zhin ne shivi, nam drusiga ne oltaja, kakor de jih
poterpeshljivo prenafhamo in Boga hvalimo; in tako
bomo toliko biferov sa nebefhki veniz sadobili, f’
kterim naf bo Bog enkrat venzhal, kolikor bolezhin
fmo prenefli.

287

24 .  POGLAVJE.

Kako je bolnika k’ poterpeshljivofti opominje-
vati, in ga k’ umetnofti terplenja napeljevati.

De fe bolnik umetnofti naužili, bolezhfne in te-
sbave fvoje bolesoi poterpeshljivo prenafbati, mu je
povedati treba, de mora doftikrat fvoje mifli na kte-
riga fpodnih obudkov obrazhati in vedno tako in ena¬
ko fam febi govoriti:

Sakaj fe branifb kufhati od tiftiga fadu, f’ kterim
je vunder vfaki zhaf žela zhlovefhka natora pitana bi¬
la? — Oh zhimu je nepoterpeshljivoft, zhe bolezhin ne
odvsame, ampak pomnoshi? — Bi ne bila gola abota,
ko bi, ker je she bres tega moje truplo bolno, tudi fvo-
jiga duha sboieti perpuftil, ker vunder, zhe je ta sdrav,
na vfe druge nadloge fhe porajtati ni? — J\i mefo
od mojih nar vezhih fovrashnikov kdo? Sakaj mi te-
dej njegove bolezhine tako k’ ferzu gredo? — ni-
fim le, de bi mefu ftregel, Boga sbalil? Bi fe ne mo¬
gel tedej vefeliti, de s’ njegovimi bolezhinami Gofpo-
du sarassbaljenje sadoftujem? — Zhe ga ni nobeniga
kiipza, de bi opuftil, zhe samore f’ pizhlim dnaram
drasiga blaga nakupiti, kako bi jes opuftiti samogel
f tako kratkim in majhnim terplenjem nebefa in lepi
veniz vezbne zhafti kupiti? »kar je sdaj hipno in lah¬
ko: nafha nadloga, perpravlja neprefegljivo, vezhno
ženo flave v’ naf, ker ne gledamo rezhi, ki fe tukej
vidijo; ker ktere fe vidijo, fo zhafne, ktere fe pa ne
vidijo fo vezhne. >>  Govori Apoftel fveta.

Kako grosno imenitne žene mora to blago biti,
ker fe f’ zhafnim vezhno, s majhnim veliko pertershi?

288

Blagor tedej meni, de firn na tem vgodnim tergu!
Ref de po krivfzi fe toshim, in ne pomiflim, de, ako
fe hozhem f’ Krillufovim telefatn ftelefiti, tudi ud tifti-
ge pod eno glavo, klera je f' ternjem kronana, od
holezliin proti biti ne morem. Sheiirn v’ nebefa priti,
ali; „fkosi mnoge teshave je v’ nebefhko kraljeftvo
iti treba.” To fe mi tudi ne fine zhudno sdeti, zbe
nafha glava tako od febe govori: „Ni mogel Kriftuf
tega terpeti in tako v 1  fvojo zbatl iti?”

Poleg lega fe tudi fbe bolniku povedati more,
de on snnej tega premifliljevanja, kader hude bolezhi-
ne pertifkajo, fe tudi tillili bolezhin fpomnnje, ktere
je nafti preljubesnjivi Isveiizhar sdaj v’ te, sdaj unifkriv-
nofti fvojiga fvetiga t.erplenjaobzhulil; in bolnik, kteri fe
v’ duhu nanje osera, bo gotovo obzhutil, de mu bodo
vfe bolezhine fladke poitale. 4 S tem premifhljevanjem
naj bi fe tudi sdihleji fklepali, in fizer takole. Kader
nafhiga Isvelizharja premifhljujefh, kako je on na olj-
fki gori v' grosni britkofli kervavi pot potil, rezi:
O moj dobrotljivi Isveiizhar! savoljo tifle fmertne te-
shave, ktero ii na oljfki gori prenafhal, dodeli mozh
moji flaboili, de te in ktere koli druge bolezhine po
tvojim dopadenji terpeti sainorem.

Drugikrat naj bolnik, kader kdaj kako fkriv-
nofl premifhluje, mifli, de krishani Jesuf fvoje ozhi
nanj obrazka in tako govori: Glej koliko jes šale ter-
pim! — Pokashi pa kako bofli ti is ljubesni do mene
fvoje majhne boleili preterpel. Zlie ti jo teshko terpeti,
fi flori lilo; ker to ravno nebefhko kraljeftvo, mene in
mdjiga nebefhkiga Ozheta nafe vlezhe , v’ zhimur rav¬
no je isvelizhanje.

Tudi f tem, de fe Bogu sahvalimo, zhenaf vred¬
ne (lori, kej terpeti, fe ferze terpeti rasfhirja, po ve-

289

felju namrezh, de kej ravno imamo, kar fkljenjenos’
bolezhinami njegovima edinorojeniga .Sinu, prezheftite
Divize in vfih fvetih Muzhenikov in drusih .Svetnikov,
Bogu darujemo.

25 .  POGLAVJE.

Od vedbe bolnika do Boga.

Vedba bolnika do Boga posebno v’ tem obltoji,
de fe vedno bolj v veri, upanji, ljubesni in kajbi (ke¬
su), de ga je shalil, s’ Bogam s edini kar fe tako ali
enako sgoditi samore.

Mogozhnifhiga pomozhka ga ni, zhloveka ime¬
novane krepofti uzhiti, kakor premifhljevanje bdshje
dobrote, ktera fe bolniku od zliafa do zhafa f’ pre-
mifhljevanjem tehle boshjih latlnoil pred ozbi ftavi,
de je namrezh Bog nafli Itvarnik , nafb odrefhenik,
nafh kralj, duhoven, darilo, nafb befednik, frednik,
paltir, nafha hrana, nafh ozhe, poglavar, vrazh, uzhe-
nik, naflie vefelje, shivlenje, nafha zhall in flava in
vfa nafha dobrota. .Sleherna teh laftnoft fe samore
bolniku pofamefniin pojafnovati, in potlej per priliki
takole konzhati : In tega nefkonzhno dobrotljiviga
gofpoda Ite rasshalili, ki val' ni kakor ite saflushili
naglo v pekel povesnil, ampak vaf poterpeshljivo pre-
nafhal, in vaf po mnogoterih potih k’ febi vabil. Kaj
miflite viinder, bi ne bila le vafha dolshnoft ga is ze-
liga ferza, is žele dufhe in is vsih mozhi ljubiti? Is
ferza fe morate, fe ve, kajati (kefati), de fte njego-

19

290

vo ljubesin rasshalili, in od njegove dobrote ne le
odpufhenje fvojih grehov, ampak tudi vefoljne dobrote
upati. Obudite tedej vunder djanja teh krepoft, obu¬
dite fv6je ferze k’ Ijubesni do njega, k’ shalofti sa-
voljo fvojih dolgov in k’ upanju v’ njegovo dobroto!
i. t. d.

Koriftno bi tudi bilo k’ pojafnovanju ene ali druge
imenovanih refniz, v’ fpodbadlej prizhijozhih kako
sgodbo is fv. pifma ali shivlenja .Svetnikov perdjati,
v’ kterih fe ozhitno boshja dobrota blifhi; in potlej
kej lepiga od nebeflikih dobrot povedati, de fe bol¬
nikovo ferze vshge in po njih hlepeti sazhne. In to
fe sgoditi sarnore, zhe fe poftavim isrezhe: »Kader
fim klizal, me je Bog vflifhal.” Pa kaj, tako nam je
Bog v’ nafhi potrebi pomagati perpravljen, de bi ref
misliti mogli, de mu je edino vefelje, nam revnim
dobrote deliti. Naj pogledamo kamor koli hozhemo,
najdemo Boga vfelej pripravljeniga; zhe premiflduje-
mo nebo, semljo, selifha, morje in vfe shivali: je
Bog povfot prizhijozh, in jim savoljo nafhe korifti
vedno vfim bitftvo, mozh in djanje deli; pa kaj tudi
v’ hudobnih duhovih, nafhih fovrashnikih Bog fvoje
dobrote viditi daja,ker jim njih mozh pomanjfhuje,
de naf le do letim napeljevati in v’ krepoltih fkufho-
vati fmejo. Zhe gremo v fv6je ferze, najdemo Boga,
ki naf savoljo hudobe fhtrafnje in k’ dobrimu vlezhe,
in nam nebela in febe obeta, zhe mu pokorfhino 1'ka-
sujemo.

Grosne korifti je tudi sa bolnike prilika sgub-
ljeniga fina, kteri fe boshje pravize boje. Tele refni-
ze naj tedej natanko premifhljujejo. »Ko ga je od da-
lezh sagledal, fe mu je ufmilil in fhel mu je nafprot

291

in okljenil fe mu okoli vratu in ga kufhnil. — Balite
in pernefite mu nar boljfhi obleko in obležite ga, de-
nite mu perftan na roko in zhevlje na noge, in perpe-
lite fpitano tele, in sakolite ga; jefti hozhemo in fe
goRiti, ker ta moj fin, je bil mertev, in je oshivel;
je bil sgubljen in fe je fpet najdel."

Kako velika tedej bi bila nafha nehvaleshnoR,
tako dobrotljiviga Ozheta shaliti? Kdo bi odpufhenje
nar vezbiga greha ne upal ? ,Srezhin je, kdor kmalo
nmerje: ker kmalo pride v isvelizhanje Stvarnika gle¬
dat, ki je njegove ozhi, njegovi jesik, obras, njego¬
vo zelo truplo isobrasil in vftvaril njegovo dufho,
Isvelizharja, ki ga je f’ fvojo kervjo in fmertjo odre-
fhil; lepoto boshjo, ki je tako grosna in nefkonzhna,
de nefkdnzhnimu fposnanju in neismerjeni neprefeg-
Ijivofti boshji sadoftuje in jo popolnama naliti, ki je
popolnama frezhin! Kakfhna lepota je to, kteronepre-
neharna in od vekomej lef gleda boshje oko in nad
njo ftermi, de boslijiga nefkdnzhno frezhniga Duha
na vfe liram' tako v’ samaknjenolli bersda, de ga no¬
bena druga rezh od nje odvernlli ne maga, in ktera
fe nikdar ne perofiudi, ampak vedni isvirik je neisre-
zheniga isvelizhanja! O neprefegljiva gnada, ktera je
zhloveku dana bila, po tifii lepoti frezhin biti, po
kteri je fam Bog frezhin! Velike žene tedej je vafha
bolesin, ktera vaf is te semlje v nebefa, is velikih ne-
varnoR v ladjoRajo flobode, is velike nadloge v isve¬
lizhanje boshje pelja!

19  *

292

36. POGLAVJE.

( Slehefha perloshnoft mora dobra biti, bolni¬
ka v’ bosbji edinofti ohraniti.

Ne manjka perloshnoft duha bolnika s’ nebefh-
kimi miflami in snotranjimi djanji krepofti palti. Je
osdravnik pollavim odfhel, bi utegnili bolniku pove¬
dati: Glejte osdravnik val'je obifkal, in fte njegove
naredbe, kar vafha bolesin sadena, prejeli. Ali ta je
semljifki vrazli, ki le truplo na semlji osdravlja, ki
te viinder po vli vishi fpet v semljo poverniti mora-
Dvakrat na dan pride k’ vam, in go sato fhe plazhati
morate. Povsdignite tudi fvdje ozlii h’ Kritlutu , ne-
befhkiinu vrazliu, ki nevmerjozbo dufbo in tudi truplo
osdravlja, zbe je sa vaf dobro. 6n je nafb gofpod,
Dog, .Stvarnik in Odrefhenik, ker le on: „fam je
tvojim hudobijam iniloftljiv in osdravlja tvojo bolesin,
ki tvoje shivlenje ad pogube refhuje, ki te s’miloltjo
in ufmilenjem venzlia.” In ne obifhe le bolnika On,
ampak je vedno okrog njega, ga varje pred hudim
in mu dobrote deli. »Jes tim sli’ njim v nadlogi,” go¬
vori On po vitih preroka; in nozhe nobene druge pla¬
zile kakor ljubesin; ljubesin namrezh, ki le persade-
va, de dershimo njegove sapovdi, grehe obshalujemo,
f’kterimi fino ga shalili, in v terdnim saupanji v njego¬
vo niilott klizhemo.

In koliko takfhnih gnad lie she od tega nebefh-
kiga vrazlia prejeli? Pozhivajte tedej napofled v nje¬
govi ljubesni in režite is zeljga ferza f’ kraljevim pev-
zam: »Hvali, moja dufha! Gofpoda; in vfe v’ meni
naj fposnava njegovo fveto ime. Hvali Gofpoda moja

293

dufha, in ne posabi njegovih dobrot.” Na eno morate
vunder tukej pasiti, de v veliko pomoto ne sabredete.
Radi de semljifkiga vrazha poflufliate, vshivate os-
dravila, ki fo uliam grenke, de bi sdravje gnilobnima
trupla sadobili, ki je vunder per vfim tem negotovo;
kolikor bolj bi tedej in s vezlii ljubesnijo in hvalesh-
noftjd, de bi Bogu pokorfhino fkasovali, fleberno gren¬
kobo fprejeti mogli, ktero vafbi obzhutki obzhutijo
in fe v vfih rezheh njegovi fveti volji podati! Imej¬
te tedej fkerb in varite fe, ker tukej sa boshjo zliaft
in isvelizbanje vafhe dufhe velja.

Nikoli fe fhe ni vidilo ali flifhalo, de bi bil kdaj
kaki pofvetni vrazb, bolnika osdravili, njegovo bole-
sin, perpomozhke in grenke arznije (dnarje pa dnarje
in darila) odnefil; nafh boshji osdravnik je pa vfe to
savoljo nafhiga isvelizhanja ftoril! Refnizhno je on
vfe nafhe betege fprejel, in nafhe bolezbine fam no-
lil!” On fam je pil kupizo nafhih sdravil. »Ne bom le
pil kupize, ki mi jo je 6zbe podal?” On fam je rav¬
no tako v’ fvojirn prefvetim in premizlmim mefn sdra-
vila grenkih bolezhin nafe vsel. de bi naf isvelizbal.
»Savolj nafhih hudobij je bil ranjen , in po njegovih
progah fmo sdravi pofiali,” Satorej je pa tudi v Tvo¬
jih sdihlejih klizal: »Moj Bog, moj Bog, sakaj fi me
sapultil!” O bresboshna nehvaleshnolt zhioveka, ki tega
sdravnika ne ljubi, tega gofpoda ne uboga, in is Iju-
besni do njega nar manjfhi rezili nozhe terpeti!

Zhe fe bolniku pufha, mu je dobro rezhi: Ker vi
fo vam vseli, pa le na enim deli trupla in le nekoli¬
ko; in to fe je le is ljubesni, ktero do fvojiga trupla
imate, sgodilo; zhes to vaf je nar tanjfhi konzhik
jekla sadel, in per tem nifte nobene fhkode ali bole-

294

zhine terpeli; vafli krishani vrasli pa je is Ijubesni
do vaf vfo fvojo kri pretil; in tekla je fizer ona po
vlili krajih njegoviga telefa; po fklezhim bizhanji,
fhpizhailim lernji in shelesnimi shebli! O neisrezhena
fladka ljubesin! „0 predobrotljivi Jesuf, bodi moj Je¬
suf!”

Ali veite, kako fe nam godi, kader od Ijubesni
perpovedujemo, ki jo Bog do ljudi ima? — Ravno
tako, kakor tiiliin, ki f’ pofodo k’ morji gredo, de
bi jo napolnili. Natozhijo jo, fe ve de, pa kako? —
Kolikor krat oni tje gredo, toliko krat nasaj polno ne-
fo; le vunder neismernofti morja nizb ne posna, ka¬
kor de bi zbilto nizb prozli odvseli ne bili. Tako fe
nam godi, kader od Ijubesni boshje pogovor imamo;
kolikor krat koli mozh fvojiga fposnanja f’ tem snan-
jem napolnimo, vunder fhe vedno žela nefkonzhnoft
oftane.

Zbe kdo bolnika obifhe, fe mu rezhe: Glejte,
koliko jih vaf obifkat pride in mnogo tolashi, nafh
Isvelizhar na krishu je pa hotel, de fo mu obifki,
ktere je, de bi naf odrefhil, fprejemal, britke tesha-
ve in framoto nanafbali. »Metno gredozhi ib ga sa-
framovali, s’glavami majali rekozhi: O kako tibosliji,
ternpel poderafb in v treh dueli drusiga sidafh, ref hi
fain febe. Zbe fi ,Sin bosbji, ftopi doli is krisba ! w

Kader bolnik perii stniva in iifta, mu moramo
rezili: S’ boshjo pomozhjo fte sdaj fvoje perii in ufta
oprali, de bi pa nafbe perii od hudobij ozhifhene bilei
je nafli isvelizhar hotel, de fo mu v’ obras pljuvali,
kteriga gledati Angelam vefelje dela. »V obras fo mu
pljnvali!”

295

Se bolnik od ene v’ drugo Hran oberne, mu je
rezili: Doftikrat fe od ene Hrani v drugo obernete,
in vunder nimate nobeniga miru; in valha bolesin je
tega kriva. Ravno to fe tudi nafhi dufhi godi, zhe
Boga sapuftivfhi, sboli in fe v’ Bvari saljubi; in naj
fe potlej oberne kamor hozhe; ne najde nobeniga mi¬
ru. „Oberni fe tje, oberni fe leiim,” pravi fv. Au-
gvflitin, „na berbet, na Hran, na trebuh in glej, vfe
tetifhi;” le Bog fam je mir in pokoj nafliitn dufham.
Na  Boga tedej polosliite fvoje ferze, ako hozhete po¬
koj imeti. V’ ljubesni boshji fe po volji od ene Bra¬
ni drugo obernete, in umirile fe bodo vfe vafhe
mifli; v shaloBi nad rasslialenjem boshjim fe bodo bo-
lezhine vafhiga trupla slajfhale in v upanju v njego¬
vo dobroto fe samorete popolnama umiriti.

Zhe pofode sdravil na miši Boje, je rezili: Pojte
kam! koliko pofod tukej na miši v vafho flushbo
Boji, ki fo polne nekterih sdravil in pomozhkov, in
sa boshjiga ( Sina je le ena polna farne grenkote per-
pravljena Bala. Pofoda polna jefika je poBavljena bila.”
O kako velika je naf ha nehvaleshnoB, tudi zhiBo fpos-
namo, de je KriBuf savolj nafhiga isvelizhanja, in de
bi naf ozhiBil od greha, vfo grenkdto preBal, potem
takim napolnujemo, nameBde bife mu sahvalili, njego¬
vo ferzd vedno bolj s’ novo grenkdto!

Tudi roshe, ktere fo doBikrat v Banizi bolnika,
nam samorejo perloshnoB dati bolnikovo ferze k’ Bo¬
gu povsdigniti, ko bi mu rekli: osrite fe s’ ozhmi
duha v’ tiflo bdslijo zvetlizo, .Sina boshjiga, ki je
polna ljubesnjive perjetnoBi in vliga vefelja. »Sim, go¬
vori on, zvetliza poljaZvetliza  polja ni polita od
ljudi, ampak od neba; ona ni tega ali uniga ampak

296

vfaziga, kdor jo hozhe; in ni le od ljudi, ampak tu¬
di od sverin pomandrana. Bos liji jšin ni fvojiga zhlo-
vefbtva is prezhifte kervi divifhke matere po mozhi
zhloveka, ampak po mozhi fv. Duha nafe vsel. »Sveti
Duh bo zhes te prifliel, in mozh nar vikfhiga te bo
obfenzhila;’ 1  in ni tega ali uniga, temuzh tilliga
je on, ki fe ga v’ ljubesni rasvefeluje in njegove sa-
povdi dersliati sheli. „Kdor hozhe mene nafledovati,
naj sadene fvoj krish nafe i t. d.” Tudi ni bila la
bosbja zvetliza le fv. Joshefu in preblagi Divizi pod-
loshna, kakor fv. pismo govori: „in je bil njima pod¬
lostim;’ 1  ampak tudi shivinfki volji Farisejev in frnet-
lakam Ijudftva, tako on po udih preroka govori: »Zherv
fini, in ne zhlovek, frainota ljudi in sanizhovanje pol¬
ka.' 1  Dres velike inilote ni mogozhe pregerdiga napuha
ljudi gledati, ki le v’ fvoji jirevsetnofti fhe Bogu pod-
vrezhi nozhe.

Tudi podglavnize in odeja bolnika perlofhnoil
dajo, sh’ njim govoriti, pollavim: Vunder imate vlaj
kam fvojo glavo poloshiti; boshji ^in pa tega ni imel,
in salo je v britkofli govoril: „Leiize imajo fvoje ja¬
me in ptize fpod neba fvoje gnjesda, zlilovekovi 4 Sin
pa toliko prollorzhika ni imel, de bi bil kam fvojo
glavo poloshil.” Tako grosno me zhlovek sanizhuje,
kteriga fim po fvoji podobi vftvari! in f’ fv6jo kervjo
in fmertjo odrefhil, de raji nezhimernolt in golutijo,
ktere shaloft in fmert nashenejo , v fvoje ferze fpre-
jema, kakor pak mene, ki mir in shivlenje delim.

297

27 .  POGLAVJE.

Kaj je ftorili, kader fe podoba krishaniga Je-
snfa v’ roko vsame.

Vzhafih je tudi treba boshjo martro v’ roke vseti
in tako bolniku govoriti, kakor de bi fam Gofpod
njemu govoril. De fposnafh, preljuba dufha, kako
grosno te ljubim, fe ti ftavim pred ozhi, na krishu
vifezh, f’ ternjem prebodeno glavo, f’ shebli prebiti¬
mi rokami in nogami, f’ ftranjo, ki je f’ fulzo pre-
funjena, in duha v roke fvfijiga nebefhkiga Ozheta
isrozhe , de bi fe f tabo fpravil in te v’ fvojo perjas-
noft fprejel. Je bolnik to premiflil naj krishaniga Je-
sufa moli rekozh: »Posdravljeni bodi nafh kralj! Ti
fam fi fe nafhih semot ufmilii. Ozhetu pokorn, fi bil
fkrisham, de bi bil krishan, odpeljan, kakor pohlev¬
na ovzhiza v’ mefnizo!” Pofebno naj pa fveto glavo
bdsbjiga Isvelizharja moli, in vfe napuldjive in nezhi-
merne mifIi, f’ kterimi je kdaj bosbje velizhaftvo ras-
shalil, v’ tifte prefvete rane vtopi, rekozh: O moj
preljubi lsvelizhar! po mozhi teh ran mi vfe grehe
odpufti, ktere iim f’ fvojimi miflimi ftoril. Potem naj
profi, rane rok molijozh, sa odpufhenje vfih hudih
del, in per molitvi nog sa odpufhenje vfih pofvetnih
shelj. Napofled naj prefvet.o Hran moli, in fe s’ vfimi
miflami, befedami in deli, f’ kterimi je Boga shalil,
v’ te fvete rane vtopi, de bi tam ozhifhen in gotov
bil v vfih fkufhnjavah, in hrambo sadobil, pred vfim
hudim. In potem naj klizlie s’nepremagljivim upam:
»Gofpod je moja mozh, Gofpod je moj tabor, moje
perbeshalifhi in moj odrefhenik!

298

Sarnore fe tudi, kader fe boshja martra v’rokah
dershi, bolniku govorili: Po mozlii ran prefvetigate-
lefa Kriftufa nafhiga Gofpoda vaf 1)0 vezhni Čzlie s’
venzam velizhaltva v nebelih venzhal, in s’ mozhjo
teh fvetih s’ bizhi rasmefarjenih plezh obleko vefelja
dodelil. Te prebodene roke fo vam v’ nebelih fedesh
perpravile; te fvete noge fo vam pot v’ nebefa »rav¬
nale in ofkerbele vftop v’ vezhno vefelje. Darujte te-
dej v’ sahvalo nebeflikimu Ozhetu na tem krishu nje-
goviga ^Sina, de bi on savolj njega, vam te gnade
dodelil, in režite: Moj Bog in Ozhe nafhiga Gofpoda
Jesufa Kriftufa! glej oblizhje Tvojiga masilenza, in
po mozhi njegovih fvetih del mi odpufti in ftori me
vredniga Tvojiga kraljeltva, de bi Te tam molil in
neprenehama hvalil. In tako bo bolnik doftikrat rane
krishaniga Isvelizharja perferzhno in P terdnim sau-
panjem kufhoval.

3N* POGLAVJE.

Kako je bolnika sa boj perpravljad treba, kteri
fofebno sadnjo uro 1’ peklenfkira fovrashni-
kam naftaja.

Bolniku je treba povedati: Bi fe vtegnilo perme-
riti, de bi vam bolesin pofledni zhaf befedo in po-
fluh vsela; in ne toshi fe fovrashnikain tiftikrat naf
fkufhati, de bi jim odjenjali; ali vimder ne dajte fe
amotiti in ne bojte fe: „Ker vezli jih je s’ nami, ka¬
kor sli’ njimi.” Miflite kali, de Bog fpi? ali de fe je
krishani Isvelizhar vtrudil sa vaflie isvelizhaDje fker-

299

beli? in de preblaga Diviza in kerdeio Angelov nifo
vam pomagati perpravljeni ? Zhe fe tudi hudobni fov-
rashnik f' peklenfko slobo trudi, vaf v’ pogubljenje
perpravili, je vunder le boshja volja vaf isvelizhati
nefkonzhno vezhi, in zhe hudizh vaf mamiti ve in
irna nekaj mozhi, ga bo vunder le boshja modroft in
mozh do konza premagala; s’eno befedo hudobni duh
toliko samore, ve in fknfha, kolikor mu Gofpod do-
pufti, ki hozlie de bi isvelizhani bili. Vfe je v’ nje¬
govih rokah, ki nefkonzhno dobro s’ nami mifli. Jše
da kej vefelfhiga flifhati. — Ali vunder hozlie Bog,
de fe varjemo in frno perpravljeni sa bran soper fov-
rashnike, ki naf ta pofledni zhaf po navadi soper
vero in upanje fkufhajo, v’ predersnoft in flepotije
ne fpravijo

99 .  POGLAVJE-

Kako fe v fkufhnjavah soper vero voj-
fkovali moramo.

Na konzu duhovne vojfke fmo od fkufhnjav go¬
vorili, ktere nam ob zhafu fmerti nadlego delajo; pa
od tega je tam bil majhin pogovor, satorej hozhemo
tukej, kjer je mefto sato, bolj natanko govoriti.

De fe tedej loshej vojfkujefh in v’ fkufhnjavah
soper vero premagafh, fe po nobeni ženi v’kako dro¬
bitev zhes vero ne fpufhaj, ampak nepremakljiv v’
tern tabru oltani: »Verujem, kar fveta, rimfka, ker-
fhanfka, katolfhka zerkev veruje.” Pa, ko bi te tu¬
di kaki ftavki fv. pifrna pofkufhovali, ne porajtaj

300

nanje., ker po navadi fe v teh okolifhinah takfhni
ftavki flabo obrazhajo in ha bi jo. Tako fe bo vfe ka¬
kor vofk na ognji in dira v’ srakn rastajalo in ras-
gubilo.

Tudi bi fe permeriti vtegnilo , de bi te potem
mifli nahajale, ki bi sa vero bile; pa tudi teh nikar
ne poflufhaj; po navadi je vfe to svijazha huddbniga
duha, ki li f’ tem duri odpreti ifhe, de bi f’ pravdo
v dufho slesil. In de ti sa en-ilo-in jesernkrat povem:
oltani v’ tein poflednim boju v’ terdnim tabru in
dershi fe le teh befedi: »Verujem, kar fveta mati
rimfka zerkev veruje; jes to verujem, ker ona veruje,
in kakor ona veruje, in ker ona veruje.”

V’ teh flednih urah bi radovedno tuhtanje gros-
no nevarno bilo; satorej fe sa vfe prafhanje in mifli,
kar vero, sadene gluhiga ftori, tudi ko bi fe ti pos-
devalo, de te Angel is nebel', ali krishani Isvelizhar
poprafhuje, de bt ti priliko k’ saflushenji dal. Sdaj
pasi tedaj in rezi vezhkrat tele befede: »Verujem,
kar fveta, riinfka, kerfhanfka, katolfhka zerkev ve¬
ruje , in od tega nozhem nizh vezh vediti.”

Zhe je pa tudi, kar fim tukej povedal, prav
terdna podpora, naj bo viinder tvoja prava podpora
vfigamogozhna dobrota in miloft boshja; ker lok ali
fuliza zldoveka ne ref hi, ne daja smage, ampak roka
boshje mozhi. Salo pa pogofto fvoje mifli k’ Bogu
obrazhaj, de te is nevarnofti refhi.

30. POGLAVJE,

Od fposnatve vere.

301

Bolniku fe rezhe, de vero moli, in potem ga je
vprafhati: verujete vfe to, in kar ti z er fveta, rimfka,
katolfhka zerkev veruje in fposna? Hozhete v te veri
shiveti in umreti. Povsdignite tedej fvojiga duha k’
Stvarniku in režite: Gofpod, moj ^Stvarnik! Tvoji
dobroti ni bilo dovolj, de li me po fvoji podobi vftva-
ril, ampak ti tudi hotel, de' lim od katolfhkih ftar-
fliev rojen bil, in shivel v fveti hatolfhki zerkvi; sa
kar fe ti is zeliga ferza sahvalim. In ker fo fe Tvoje
dela fkonzhale in Tvoja dobrota in miloft nobeniga
kdnza nima. Te profiin naj fe ta gnada v’ meni fpol-
nuje ,  in dodeli mi, de v’ rirofki katolfhki zerkvi u-
merjern ; ker to je m6ja refnizhna volja. Tako jes
pred Tabo fposnam, moj ^tvarnik in Odreflienik! pred
Tvojo prefveto materjo, neomadeshovano Divizo, in
vprizho niojiga fvetiga Angela varita * fv. Verhangela
Mihela, Angelov in Svetnikov nebef, in pred Njimi
Gofpod duhoven Ozhe in pred vfim, ki fo tukej vpri¬
zho ; in profirn Te o Gofpod! savoljo tifte perferzhne
ljubesni, ki Te je is nebel' na semljo pergnala, vsami
me v’ fvojo fveto hrambo, de ne padem. In ko bi tu¬
di savolj fvoje flabofti padel, klizhem k’ Tebi, primi
me f’ fvojo mozhno roko, de hitro fpet vftanem; glej
odforej ftudim fleherni padiz, vfaki greh in dvojbo
v’ veri, in Te ponishno sa odpufhenje profirn.

Bolnik naj tudi preblago Divizo, fvojiga Angela
varita, fvetiga Verhangela Mihela in druge fvete pa-

302

trone sa pomozh profi, in to profhnjo naj vezhkrat
v’ dan ponovi.

31. POGLAVJE.

Od fkufhnjav soper saupanje in od brana
v’ te vojfki.

,S’ tremi rezhmi ifhe fovrashnik nafhiga isveli-
zlianja nam nafhe upanje na tla pomandrat 1 . Pervizh
naf pregovarja, de fpovdi, ktere fmo opravili, nizh
ne veljajo. Drugizh , de naf hi grehi fo preveliki in
njih fhtevilo tako grdsno, de odpnfhenja upati ne fme-
rno, Tretizh, de nafhe fpreobernenje je she preposno.

Bran v’ tem napadu ni sa tiftiga tesliak, ki fhe
f’ fvojim fpovednikam govoriti samore. Priprofto naj
mu pove: Duhoven 6zhe, to ali uno mi dela teshave,
kajmiflijo! kaj mi je flori ti? In zhe je (loril, karmu
je bilo fvetovano ali rezheno, ni treba dalje od tega
nizh vezh mifliti in nadleshnih mifel poflufhati. Tifti
pa, ki fo she bliso fmerti, in nizh vezh od pretezhe-
niga shivlenja govoriti ne morejo, naj takole v’duhu
govore: Upam od milofli boshje, de bodo mdje fpov¬
di vredno opravljene; fo pa savolj kakiga pregrefh-
ka, kteriga fim kriv bil, nevredne bile, mi je is fer-
za shal, o Gofpod! in v’ saupu v’ britko terplenje in
fmert Tvojiga bdshjiga ,Sina, Te sato sa odpufhenje
profim; tudi perpravljen fim, kar mi je mogozhe, Bo¬
riti, ko bi mi fhe perpufheno bilo Boriti. In to je
dovolj; fleherua nesaupnoB je pa satorej odgnati.

Odgovor sa drugo pa vemo, de je Isvelizhar fam
djal, de je grefhnikov ifkat, na fvet prifhel; de je,

303

savolj grefhnikov zhlovefhko natoro nafe vsel; dalje
tudi, de je sa grefhnike tri in tridelet let dolgo na
semlji prebival, sa isvelizhanje grefhnikov pridigoval,
in fvoje bdshje nauke osnanoval; in napofled, de je
sa grefhnike neisrezhene bolezhine preterpel, in fmerti
krisba umeri. Dalje, ni le Bog v’ ftarim sakonu pa
uitih fvdjiga preroka govoril. »Jenjajte hudo delati,
uzhite fe dobro ftoriti, in potlej ine grajat pridite,”
govori Gofpod. »Ko bi vafhi grehi ko fhkerlat bili,
bodo beli kot fneg, in ko bi bili erdezhi ko kerme-
sin, bodo beli kot volna?” In ni v’ novim sakonu farn
Kriftuf govoril, ko je tafho fv. Petra, ediniga fina vdo-
vize Najmljanke in Lazara v’ sbivlenje in v’ zhverfto
sdravje obudil, in P tein ozhitno pokasal, de ga ni
greha, kteriga bi neisrezheno ulinileni Bog ne odpil¬
iti!, zhe v’ ponishnoiti in terdni veri v’ njegovo milo
narozbje beshimo.

Treti vsrok fe s’ enim farnim prigovoram fv. pif-
ma podere in v nizh done; f’ temle namrezh: Hudo¬
bija hudobniga mu ne bo v' fbkodo, kteri dan koli
fe on od fvoje hudobije fpreoberne.

33. POGLAVJE.

Od treljiga napada, ali predersnofti, in kako
fe soper to vojfkovati moramo.

4 So bili fovrashniki v’ obeh imenovanih napadih
premagani, naf v’ trelitn pofkufhajo, in k' preders-
nolti ali k’ velikimu saupu v’ fvoje dobre dela nape-
bijejo. To fe pa takole sgodi.

304

Pervizh naf mamiti ifhejo, de na fvoje ddbre
delasidamo, in fvdje isvelizhanje nanje ftavimo; dru-
gizh, de li domif hlujemo, Bog naf veliko bolj od dru-
sih ljubi, in nam pofebne gnade deli.

Kar nafhe ddbre dela sadene fe motimo, od dru¬
gih vsrokov ne fpomnim,' v dveh rezheh, ako na tifte
sidamo; pervizh namrezh ne vemo, zhe fo Bogu per-
jetne ali ne; drugizh bi vlegnili is fvdjih dobrih del
v’ pregreho palli, ktera sa vfelej frnert nashene. Pre-
dersnoft pa mifliti, de ima Bog pofebno ufmilenje s’
nami in naf od drusih bolj ljubi, je gdli napuh, kte-
riga fe je ogibati, in do fmerti zhertiti treba.

Doftikrat bolniku povej: »Zhlovek ne ve, je Iju-
besni ali fovrashlva vredin.” Dalje: »Ne idi v fddbo
f’ fvdjim klapzam , Gofpod ! ker nobeden , ki tukej
shivi, ne bo pred Tvojim oblizhjem sa pravizhniga
fposuan.”

33« POGLAVJE.

Opomini sa frnertno uro.

Ko bi po nefrezhi in is nemarnofti v’ dvome zhes
vero ali v’ rnifli nesaupa, predersnolli, nesveftobe in
v’ kako tako pomoto bili sabredli (je treba bolniku
govoriti,) ne sgubite ferza, zhe vam tudi fovraslmik
fhepta, de je s’ vami she per kraji; ampak fpovejte
febersh; zhe pa ni mogozhe, režite: »Bog bodi meni
grefhniku miloftljiv, >>  in dajte, zhe morete kako snam-
nje pokajbe (kefa) in shalofti, in pomagano vam bo.
Miflite tudi vezhkrat v' Marijo Divizo, v’ fvete An¬
gele varhe in druge fvetnike, in profite jih sa pomozh,
in glejte, de fe she sdaj tega navadite.

305

Tudi potlej to v’ fpominu obranite, kader krish
povsdignem in vam rane fvetih nog krishaniga [sveli-
zharja kasaje, k’ponishnofti in k’ fvetimu ftrabu opo-
minjem, in v’ vafhim imenu govorim: »Ne idi v’fodbo
r fvojim hlapzam, o GofpodP in potem rane rok vam
kasaje, vaf k’ upanju v’ safhishenje Jesufa Ikriftufa na¬
ganjam in nameft vaf govorim: „V’Te’, Gofpod! fini
upanje ftavil, ne pulti me vezimo v’ framOto biti!’' Dalje
kader vam odperto ftran kasliem, in vaf ga ljubiti fva-
riin in v’ vafhim imenu dem: »Ljubili Te liozhem, Go¬
fpod, moja inozb! ,>  Sadnizh, kader vam zelo podobo
krishaniga Jesufa pred ozbi ftavim, in vnovizb ga ljubiti
vaf opominjam in sa vaf rezkem: »O Jesuf, bodi mi
Odrefhnik!” in potem roke proti nebefam povsdigovaje
na mefto vaf govorim: Kakor jelen po vodi, tako moja
dufha po Tebi, moj Bog P hrepeni i. t. d.” Tudi v’
miflih s’ mano porežita, kader vam podobo preblashene
Divize pred ozbi ftavim in molim:

Marija gnade polna, mila,

O Mati predobroljiva!

Obvari naf, de hudg'a fila,

Ob fmerti ne bo fhkodvala!

Ali vam ni ljubo, de v’ vafhim imenu vfe te mo-
litvize, sdihleje ferza in kej drusiga, kar mi Bog v’
mifel da, molim? Potolasbite fe tedej in saupajte v’
tiltiga, ki vaf je vftvaril in odrefbil. Varite fe pa kakih
perkasin sbeleti; in ko bi tudi kej taziga vidili, fhe ne
smenite fesato, fhe menj pa jih finefte fpofbtovati, ko
bi vaf tudi v to naganjale; temiizb povsdignite duha k’
tiftimu ^vetniku, kteriga fe vam vidili posdeva, in
zbeftite ga v nebefih; in ko bi vam tudi perkasin pre-
zheftito Divizo pred ozhi ftavila, jo na defnizi njeniga

20

306

hdshjiga .Sina v’ nebefhkim kraljeftvu zhaftife ravno;
tako, ko bi .Sina boslijiga v' perkasni viditi miflili, mo¬
lite ga na defnizi Ozheta, in v’ prefvetim Sakramentu
altarja.

34. POGLAVJE.

Kaj je boriti, kader bolnik sadno popotnizo
prejema.

Kader fe prefveti Sakrament k’ bolniku prinefe,
mu je treba, predin ga prejme, takole govoriti:

Glej tukej Odrefhenika [Veta fkritiga v’ podobah
fvete hollje! Tukej je tifti prezheftitljfvi .Sin, kteriga
je 6zhe, »savoljo velike ljubesni, k’ jo je imel do
naf, na fvet poflal;” tukej je tifto neomadeshovano
jagnje, ktero je na krishu bilo umorjena, de bi grehe
fveta odrefhilo. Verujete vfe to? Verujete to terdno,
de, ki dobro perpravljen je od tega kruha, velike
gnade od Boga sadobi, in v’ fmertni uri pofebno mozh
daja, in naf v’ riebefa fprernluje? Ne obzhutite shivih
shelj v’ febi, ga savoljo tega prejeti, in mu f’ tem
dopafti? .Sene fposnate nevredniga take dobrote, nje¬
ga Gofpoda nefkonzhnofti, v’ fvoje ferze prejeti? Re¬
žite tedej f’ shivo poboshnoftjo: »Gofpod, nifim vre-
din, de grefh pod m6jo ftreho i. t. d.”

35. POGLAVJE*

Od zhetertiga ftanii bolnikov.

Bolnike zhetertiga lianu fmo fi tifte miflili, ki
fo bres vfih obzhutkov. Tem ni drugazh pomagati,

30 ?

kakor Tvojiga duha k’ Bogu povsdigovati, in sanje
tako ali tako moliti.-

Glej, o .Stvarnik nebef in semlje! Tvojo Hvar,
ktero fi po Tvojim pretnodrirn Tvetu, po Tvoji podobi
isobrasil! Nikar ne sanizhnj fvojigo dela, akoravno je
oftndno od greha

Glej, o vzhlovezhena beTeda, to dvar, ineTo od
Tvojiga meTa! ne zherti je, zhe je tudi gola od do¬
brih del, temiizh obleži jo, o GoTpod! T’ Tvojimi do¬
brotami in saTlushenjem, kakor li tudi nam Boriti sa-
povedal. Glej, o boshji poftaviz! to Hvar, ktera je
savolj Tvojih grehov Tebi Tovrashniza podala, in /lori
ji dobro, kakor sapovedujeTh, de tudi mi moramo
Tovrashnikam dobrote Tkasovati. Glej, o dober padir,
to sgubljeno ovzhizo, sa ktero li, de bi jo nafhil, tri
in trideTet let v’ le Tolsni dolini Te trudil! O nikar ne
perpulli, de bi is Tvojih boshjih rok padla v’kremplje
peklenTkih volkov, ampak nefi jo nasaj v’Tvoji ovzhji
hlev. Glej OdreThenlk Tveta! Hvar, sa ktero fi neisre-
zhene bolezhine na krishu preterpel! Ne sapulli je
sdaj, akoravno je proti Tebi nehvaleshna bila; reThi
jo, GoTpod! v’ Tpominu tifte Tmertne brilkofti, ktero
fi tako radovoljno na oljfki g6ri predal, in savoljo
Tvojiga prefvetiga terplenja in grenke Tmerti!

Dobro je tudi kake verdize is pTalmov moliti,
ktere Te bolnikovimi! danu perlegajo. Jepodavim dra-
liovit, To tele verdize perpravne:

„Ti fi moja pomozh in moj OdreThenik, GoTpod;
o nikar Te ne mudi! — Nate, o GoTpod, fim saupal,
ne pudi me vTramoto biti vekomej! — Nate To naThi
ozhetje saupali; saupali To in refhil fi jih; k’ Tebi To
klizali, in odtel fi jih; v’ Te To saupali, in niTo pri-

20  *

308

fhli v’ sramoto. — Moj Bog, nikar ne pobegni od
rnene: glej v’ mojo pomozh! — O Bog, pasi v’ mojo
pomozh; Gofpod hiti mi pomagat! Bog nafhe perbe-
sbalifhe in nafha mozh, nafli pomozlmik v’ fdi, ki fo
naf grosno teshko sadele! — Ufmili fe me, o Bog,
utrnili fe; ker v’ Te saupa moja dufha, in pod tvojimi

peroti liozbern saupati, dokler hodobija merno odide!_

Gofpod, lilo terpirn; odgovori fe same! — Zliimu fi
shaloftna, moja dufha! — in zhimu me shalifh ? —
Upaj v’Boga; ker fhe ga hozhem hvaliti, isvelizhanje
mojih ozhi in mojiga Boga! — Rako blagi fo Tvoji
fhotori, o Bog vdjfknih trum! hlepi moja dufha
in fe od hlepenja taja po Tvojih veshali Gofpod! —
Blager jim, ki v’ Tvoji hifhi prebivajo o Go¬
fpod! na vfe veke Te bodo hvalili. _ Oberni fe

Gofpod! in refhi mojo dufho; (tori me frezhniga
savolj fvojiga imena in fvoje milotli. — Refhi me
od mojih fovrashnikov, Gofpod! — Klizal fim k’
Tebi; rekel fim; Ti fi m6je saupanje, Ti moj del v’
shivih desheli!” —

,.,Se je pa bati, de je bolnik od saiipanja v’ fe in
v’ fvoje dobre dela prevsetin, fo tele verftize koriltne:

»Ne idi f’ fvojirn hlapzam v’fodbo, Gofpod! ker
nobeden, ki tukej shivi, ne bo pred Tvojim oblizbjem
opravizhen — Ako, Gofpod hudobijo gledafh, kdo
bo obdal? — Ne v’ mozh fvojiga loka liozbern sau¬
pati, in moj rriezh me ne bo refliil. Ne nam, Gofpod,
ne nam, ampak Tvojim imenu daj zliad! — O Bog,
bodi mi grefhniku milofiiv! —

Tudi je dobro vezhkrat ponovljati! O Jesuf, bodi
mi Isvelizhar! O Jesuf Marija! Pomagaj mi, o Jesuf,
savoljo febe, in po profhnji Tvoje prezhefiite Matere!

309

Marija, Mati polna gnad, o Mati milofti! Vari me pred
flikodo fovrashnika, in pridi mi v’ pomozh v’ sadni tili! —
Dobro je tudi doltikrat bolnika na zheli, ozbeh,
ufiili in perfih f’ snamnjem fv krisha pokrisbati in
vfelej rezili: Jesuf, Marija! Jesuf Nazarefbki, Kralj
Judov! refhi ine savolj Tvojiga imena. Tudi ga gre
doflikrat f' shegnano vodo pokropiti: Prav dobro je tudi
mu terplenje Kriftufovo brati, litanije in druge molitve
moliti, kakor rimfki ritual v’ tem sapove. Prizbijozhim
je tudi povedati treba, de naj sanj molijo, in naj fe
vfak persadeva, kakor mu je rnogozhe pomagati,
in fe fpomniti bosbjiga reka: „S  ktero mero fte me¬
rili, fe vam bo tudi nasaj merilo.”

36. POGLAVJE.

Kaj je ftoriti, kader je bolnik umeri.

Per fmerti bolnika, je dobro nekoliko is hifbe
iti, de domazbi potrebne rezhi opravijo, in med tem
ure sa mertve moliti. Kader potem v’ hifho nasaj pri¬
demo, bi takole s'domazhimi merlizha govoriti koriililo.

Prav je, de merlizha objokujete; ker je Bogu
perjetno delo mertve objokovati; in je fprizhiej lepili
zhlovefhkih obzhutkov. Ali joku je vunder treba mero
dati, de delo, ktero je na febi hvale vredno graje ne
saflushi. De pa folse nekoliko potolashimo, hozhemo
flifhati, kaj merlizh flehernimu is med naf govori.

Takole namrezli govori, ako ravno njegoviga
glafa ne flifhimo. »^Spomni fe fddbe, ktera fe je nad
mano sgodila; ker tudi f’ tabo fe bo tako godilo.
Danef meni, jutri tebi!” Jes fim she v’ vezhnofti; ne
bo ravno dolgo, de bote tudi vi umerli; ker zhaf

310

nafhiga shivlenja fe ne poverile. Zhlovek prav sa prav
od vzheraj do danef sliivi; tako naglo sgine fenza
tega shivlenja! in ref je, de ni praviga shivlenja, ka¬
kor shivlenje v’ nebelih. Zhirau tedej toliko joka po
meni? Zhe pa jokati hozhete, fe nad fabo jokajte, ki fe po
vli vishi naglo k’ fmerti terkljate j ali lepfhi govoriti, zhe
s’ mano in fabo dobro menite, pojenjajte s’ jokam,
ki meni nizh ne pomaga, in vam ne korifti, ker je
truplu in dufhi fhkodljiv. Obrazhajte tedej shaf, kte
riga s’ jokam sapravite, v’ to, de molite same, in
pomiflite, de neprefegljive boshje fodbe v’ dufhah
rajnkih, vezli madeshev najdejo, kakor bi ti zhlovek
mifliti samogel. In ker vaf ljubim, vaf opominjam
shivlenje poboljfhati, ljubiti Boga in blishniga in fvet
sanizhovati. Kaj mi sdaj vli flaji mera, shidane volje,
napilil in nezhimernoft fveta pomagajo? Kakor nagel
veter, fe je vfe fpreletelo; in kar mi je ottalo, fo grdsne
kasni, ktere, kakor upati fmefie, po milofti boshji
tizer ne v’ pekli, pazh pa v’ vizah terpim.

Torej vaf profim, pomagajte mi s’ vlimi pomozhki,
ktere fveta rimfka, kerfhanfka katolfhka zerkev
uzhi; in de fklenem fvdje befede, vaf vnovizh pro-
fim, Borite v’ tem shivljenji, kar bi v’ fmerti sheleli,
de bi bili Borili. O kako velika, neisrezhena je
britkoB, zhe zhlovek na fmertni poBeli preinifhljuje,
koliko dobriga bi bil lahko Boril, in ni Boril in
kakfhne perloshnoBi je opufhal. O koliko nebefhkih
darov fe sgubi, koliko fe jih sgubi, o revni, flepi fvet!
Bodite tedej rasumni in pametni, in ravnajte fvdje
zelo shivlenje v’ tifio prihodno, fledno potrebo, v’
fmert; ker v’ tem vfe obfloji, in vfe drugo je nezhi-
mernofi in nizh.

37 .  POGLAVJE.

Od petiga in sadniga 1'tanii bolnika.

311

Bolnike petiga Kanu fmo (i tifte, kteri okrevajo,
miflili. Tein moramo takole govoriti: Meni fe vidi,
de fte v’ te bolesni marfkaj pofkufliali ker bolj kakor
kdaj fte fposnali, de fte umerjozhi in de nizhefi tega
fveta ko ftrela naglo memo lete; de fte na pofvelne
rezhi bolj, kakor bi fe vam bilo sdelo, natveseni bili;
in de fe potlej ne da tako lahko bres velike teshave
od njih lozhiti; poflednizh de morate Bogu v’ ftrahu
iu trepetu ojfter odgovor od zeliga fvojiga shivljenja
dati, in deje fpomin v’ dobre dela, ktere je zhlovek
opravil, veliziga vefelja.

Is vfiga tega fklenite, de fte enako umnimu vaj-
vodu vojfke, ki vfe flabe ftrani vara ogleda, flabofti
in pomankljivofti tabora vafliiga ferza pregledali, in
satorej po vfe pravizi, zeli kratik odlog, kteri fhe
vafhimu shivlenju oftaja, v’ to obrazhati morate, s’ vfo
fkerbjo fe perpravljati in obvarovati, de bi fmert, kader
pride, vaf tako perpravljane nafhla, de bi is borifha
lozhitve vam pot v’ refnizhno vezhno shivlenje odperla.

To pa takole ftoriti gre. Miflite fleherno jutro, de
vam glaf sasvoni: »Ofkerbi hifho, umeri bofh! Miflite
/i poleg tega, de bi vam fhe ta edini dan bil odlozhen,
de bi s’ vfo fkerbjo fe perfadevali, fvojo veft v’ vfih
fvojih delih zhifto ohraniti, fvoje ftrafti bersdati, fvet
sanizhovati in fvojo dufho fkrepoftmi osalifhati, de bi
Bogu dopadli.

To ftoriti, je velike zhujezhnofti treba, tudi li
morate junafliko lilo delati, moliti, premifhljevati in
fe f’ fvetimi Sakramenti krepzhati: Navadite fe, nad

fvojim ferzam llrasho imeti, de fe od Itvari odterguje,
in fe nanje ne tvesi, in zhe fe v’ tem vtrudite, fi lilo
llorile, idite naglo k’ molitvi in režite tako ali enako:
O Gofpod , moj Bog! odproiti me od fovrashnikov in od
vfe tvesbe na posemijifke Itvari Pomagaj mi, o moj
Bog! de tein nagibam ne jenjam, ki fo soper Tvojo voljo.
Vaflie premifbljeVanje naj pa v’ tem obltoji, de pre-
mifhljujete, kai je.Sjn boshji v’tem shivljenji ftoril in
terpel. In zhe premiflite v’ tem, de fe je vef in pogofto
za vaf daroval fe tudi vi ne branite febe do kouza nje¬
govi prefveti volji darovati, ki nizh drusiga nozhe,
kakor vafho frezho, in lizer takflmo frezho on ifhe
ktere nihzlie isrezbi ne maga, on hozhe, de bi per
njem v’ nebelih bili, in sh’ njim ravno tlfto jedilo vefelja,
popolnolli in blagoflova vshivali, kleriga on vekomej
vsiliva.

Ako pak bolj natanko vedi ti hozhete, kako vam
je shiveti in fe vefti, kako febe in fvoje nerodne Itralti
vredovati in fvojo dufho f’ krepollmi osalifliati, fo vam
bukve duhovne vojfke grosno koriftne, ker vfe to
one uzhe.

Popravki vezhih pomot,

21