Ü0. štev
V Ljubljani, v torek 17. avgusta 1S80.
Letnik VIII.
Inseratl ae (prejemajo iu velja
tristopna Trsta:
i kr., če se tiska lkrat,
1 •> i 16 ,i i, n n * n
^ i, u ii n ^ n
Pri večkratnem tiskanji si tana primerno >manj&a.
Rokopis
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ue sprejemajo.
N »roonino prejema opravniStvo (-laministracija) in ekspedir.ija na Dunajski cesti it. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Po pošti prejeman velja :
Za ceio ieto . . 10 gi. — kr ta poiieta . . 5 _
ta retrt ieta
60

Političen lisi za slovenski narod.
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gi. 40 kr za poi ieta . . 4 „ 20 „ za četrt leta . . 2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan veliA 60 kr. več na ieto.
VredniStvo je Poljanski nasip št. 48.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
50 let!
Jutri 18. avgusta 1880 obhaja vse avstro-ogersko cesarstvo lep in pomenljiv praznik petdesetega rojstnega dne svojega presvitlega vladarja. Rojen je bil kot prvi sin nadvojvode Franc Karla leta 1830, tedaj ravno pred 50 leti. Že leta 1848, komaj 18 let starega, poklicali so ga na vlado velike avstrijske države. Njegov stric, cesar Ferdinand ni hotel gledati homatij in prekucij tega burnega leta, in po odpovedi nadvojvode Franc Karla prišla je vrsta na nadvojvodo Franca Jožefa, da je prevzel slavno krono Ilabsburžanov. Zdaj vlada naš slavni cesar že 32 let, Bog mu podeli še mnogo let! Malokteri vladar vlada tako dolgo, in osoda nam ga nalašč oliranuje, ker je njegova dobrotljivost in prav.čuost tolažljiva za vse narode.
Če pogledamo nazaj na življenje našega cesarja, bomo videli, da je več slabega užil, ko dobrega. Komaj se je ogerski punt leta 1849 potlačil, oglasili so se že drugi sovražniki, da so majali 8tebre naše države. Italjani niso dali nikdar miru, in slednjič so pripravili Francoze, da so jim prišli na pomoč. Bitka pri Solferini, ktere se je mladi ceBar sam udeležil, odločila je na srečo zaveznih Romancev, z britkim Brcem moral je cesar odstopiti lepo Lombardijo. Med tem časom pa se je tudi že Pru8 pripravljal na boj zoper našega cesarja, in Nemci so v zvezi z Lahi napadli nas leta 1866, ter nam vzeli Beneško.
Da se je ta vojska začela brez VBacega uzroka, da je zgubil vnovič drugo rodovitno deželo z velikimi trdnjavami vred , da bo ga
mali nemški knezi tako sramotno zapustili in izdali, ter rajši potegnili s Prusijo, da je bila Avstrija iz Nemčije veu vržena, to so bili vsi britki meči v srce našega blazega vladarja, in ne po krivici so marsikteri rekli, da dobi naš cesar od zgodovinarjev ime ,.Franc Jožef nesrečni." Moč starega sovražnika Avstrije, kralja Viljema, je vedno naraščala, njegov ponos je zraste! poBebno po Brečno dobljeni vojski zoper Francoze , in prisvojil Bi je naslov ,,nemškega cesarja", ktera čaBt je od nekdaj bila last avstrijskih vladarjev.
Še le srečna okupacija Bosne leta 1878 bila je nekaka tolažba za našega vladarja, ko si je pridobil zopet novo, bogato deželo. Od tega časa se Breča Avstrije zopet na bolje obrača. Njena lega na iztoku jej dela mogoče, da se dejansko udeleži vseh prememb v Turčiji , ter jih obrne na Bvojo korist. Tudi v notrajni politiki ni imel ceBar nikoli preveč veselih ur. V prvi vrsti so mu delali Madjari s svojo večno nezadovoljnostjo vedne skrbi; pa tudi prepiri drugih narodov se do zdaj še niBO dali pomiriti, in naš vladar, ki bi rad vsem ustregel ter je že izrekel, ,,da hoče mir med svojimi narodi", že skoraj ne ve, kako bi vladal. Pri VBej dobri volji mu je nemogoče na eni strani prav dajati nemškim kričačem, na drugi pa izpolniti opravičene želje Slovanov in nemških katolikov. Upajmo, da se bo zanaprej obdal s takimi Bvetovalci, kakor Bta Taaffe in Hohenwart, ki hočeta izvesti enako pravico za vse narode, in potem se bo povrnil toliko zaželjeni mir v državo.
Vsi prepiri pa raznih narodov niso nikoli motili, da bi ne pokazali svoje Ijubavi in spo-
Pijanec.
Našim ljudem podotnačil V i 1 i n s k i.
17. Nova služba.
(Dalje.)
„Čaj, čaj, da se prej vode napijem; tako nisem še nikoli tekel, kar živim. Nisem iskal ne brvi ne steze, kar vlil sem jo čez potok in čez hrib naravnost sem kaj-le. Le poslušaj, tako-le je bilo. Hitro sem stopal proti vasi in ne dolgo, pa Bem bil na potu, ki drži k nekdanji Debeljakovi krčmi. Delal sem korake, kolikor sem mogel velike, kar čujem pred sabo vpitje. Pobitim tjekaj, pa vidim , kako Btoji nekaj ljudi okoli prevrnjenga voza, ki se tru dijo, da bi ga vzdignili, pa zastonj. Jaz stopim bliže in koga najdem? gospoda gozdarja, njegovo gospo, pa starega kočijaža. Spet primemo za voz, hentejte, jaz se va-nj uprem v sredi, uni pa ob konceh in voz je vzdignjen in postavljen. Gospod gozdar sega v žep in mi hoče dati kaj plačila, kaj pitnine, pa Bem rekel: „Gospod, lepo se vam zahvalim, nisem zaslužil nikacega plač la, pa tudi sicer vas imam za nekaj prositi, imam ponižno prošnjo do vas,
upam, da me boste uslišali." Gozdar me pogleda od glave do nog, stopi korak nazaj, pa me spet meri od nog do glave in na to reče ljubeznjivo: „Lej ga, lej, Janka Prašnika ! J, kaj Bi ti? No? to mi je ljubo. Kaj pa delaš, kaj počneš? Kam Bi namenjen?" Nato da voz naprej odpeljati, Bam gre peš z gospo, pa jaz zraven njega. Jaz pravim na to: „Gospod, slišal Bem, da je stari ogljar umrl in da je služba prazna, za to službo vas ponižno prosim. Bote videli, gospod, da bom tako delal, da bote z mano zadovoljni; bote videli, gospod, da vam ne bo treba nobenkrat se čez-me pritožiti".
„No, Prašnik", reče na to gozdar, „kupec Grabež, ki je v najem vzel mlin na Jarovini, ta mi je že pravil, da Bi pošten človek. To mi je prav ljubo. Bem tudi boter tvojemu otroku in ko Bem tvojega otroka pri krstu držal, bil sem še logar, pa zmeraj sem te rad imel, toda za službo v ogljarnici potrebujemo popolnoma poštenega in povsem zanesljivega človeka, ker je prav lahko mogoče, da pri tem poslu pod roko trguje , da na skrivnem proč prodaja. Svet ne govori dobro o tebi, ti si na
štovanja svojega do našega Bvetlega ce sarja zato menimo, da Be bo tudi letos njegova petdesetletnica slovesno obhajala po vseh avstrijskih kronovinah , kakor se je nedavno petin-dvajsetletnica njegove poroke.
Če Nemci trde, da je nemški jezik tista vez, ki Avstrijo vkup drži, pravimo mi, da je to velika laž, ampak cesarska hiša, od vseh narodov ljubljena in spoštovana , je tista vez, ki našo državo veže, da ne razpade.
Med tem, ko drugi kralje in cesarje streljajo, je naš car povsodi priljubljen, ker je bilo postopanje Ilabsburžanov od nekdaj pošteno. Posebno pohvaliti pa se mora dobrosrčnost našega vladarja, ki je pri vsaki nesreči prvi, da vneBrečenim na pomoč prihiti, in to tudi močno pripomore, da mu je ljudstvo po vseh deželah zveBto in vdano.
Molimo tedaj na ta državni praznik , naj nam Bog ohrani tacega vladarja, naj mu d& vedno najboljše svetovalce na stran, in naj ga obvaruje zapeljivcev, ki mu slikajo črno za belo in njegovo zaupanje zlorabijo. V to ime kličemo:Namnogaja leta! Živio naš car Franc Jožef I.!
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani 16. avgusta.
Ker bo ustavoverci 8 svojim parteitagom v Modlingu fiaško naredili, hočejo zdaj osnovati velik „iiurtellns;" za vse avstrijske Nemce. Ustavoverni liBti zahtevajo, naj bi se tu oziralo največ na češke, moravske in na Nemce po drugih slovanskih deželah. Od pra-
jako slabem glasu in zatorej ne vem , če bo tvoja prošnja uslišana pri milostljivem gospodu grajščaku".
„Na to sem ponižno rekel, pa mirno, da-si mi je kri zavrela pri taki obrečenosti: „Gospod, saj me lahko poskusite, jaz se bom tako vedel in obnašal, kakor le kdo. Vzemite me, gospod, na poskušnjo za četrt leta. Ako nisem za to, potem mi lahko službo odpoveste. Imam ženo in dvoje otrok, živeti se mora in kruha je vsak dan treba, pripravljen sem biti prav pošten človek."
„Gozdar ni rekel na to bele ne črne, k sreči je pa gospa za-me besedo spregovorila: , Jože", je rekla gospa, „stori Prašniku, stori, kar te prosi, njegova žena je bila zmerom dobra in pa vseBkozi poštena; iščeš pa že več tednov zanesljivega človeka za to mesto."
Gospod gozdar se na to prijazno nasmehne in mi reče: „Tedaj Prašnik, naj pa be, pojdi k logarju na meji, reci mu, naj ti da ključ od hišice ondukaj, pa začni ogljariti, koj jutri začni oglje žgati. Tega dela se boš hitro navadil. Pohištvo in vse drugo, kar dobiš on-dukaje, moreš upotrebiti, pa si najemi pošte-
vih Nemcev zahtevajo, naj bi zatajili vse svoje lokalne želje, ter priskočili v pomoč „zatiranemu nemštvu', naj bi skrbeli v prvi vrsti za nemškutarijo, ter tako ohranili edinost ustavoverne stranke. Tako je bilo od nekdaj, da so odločevali pri ustavovercih poslanci nemških Pemcev, Ilerbst, Plener itd., zato pa se je tudi narodni prepir tako poostril, ker nemški Pemci podobni našim nemškutarjem, ue mislijo ua nič druzega, ko na nemško hegomonijo, na ohranjenje svojega priviligiranega stališča. Nemcem v Tirolskem, v Solnogradu, v gorenji Avstriji itd. je vse eno, kakošne šole so na Češkem ali na Kranjskem, in v kterem jeziku se uraduje; ker pa nemški Pemci zvonec nosijo, zato vlečejo še prave Nemce za seboj v boj za nemškutarijo.
Včerajšnja „Ijaili- '/itg." odgovarja na nesramni napad ua našega deželnega predsednika v dunajski „W. Allg. Ztg.". Dotičnemu dopisniku bere levite , pa še veliko premalo, kajti tak članek je vreden še hujšega odgovora, ko v časniku. Čudno je, da ua Dunaji smejo vse pisati, mi v Ljubljani pa ne. „Tagblatt" je članek ponatisnil in je po pravici konfisciran, prva konfiskacija pa bi morala zadeti „W. Allg. Ztg.", ko bi judje na Dunaji ne imeli take oblasti.
Iz Idrije se nam poroča, da je interpelacija slovenskih poslancev vendar nekaj koristila, ker so zdaj uradniki bolj priljudni z delavci, in tudi plače so se nekoliko zboljšale. Iz tega bodo Idrijčani spoznali, kje imajo iskati svoje prave prijatelje.
Za volitev v Mariboru se še ne ve, koga bodo Slovenci postavili za kandidata, odkar je minister Konrad rekel, da ue kandidira. Naša misel je taka, da naj ga naši vse vendar postavijo za kandidata; ako bo voljen, bo volitev brž ko ne sprejel,!ako pa voijen nebo se vsaj ne more reči, da je propadel. Naj se tedaj sestavi odbor z geslom : „volimo ministra Konrada."
Nemškutarji v IVIarenbcr^u na Štajarskem zmirom kako neumuost narede, da svet o njih govori. Zdaj je okrajni zastop izrekel nezaupnico ministru Taaffeju. Da bi demonstracija več izdala, imenujejo se pred sve tom „Slovence". To so pač Slovenci, da se Bog usmili!
V Urini je šolski svet vendar izrekel
se, da nima nič zoper to, ako se napravite v mestu dve češki šoli. To je menda posledica Čehom prijaznega vetra iz vladnih krogov.
V	ltaniži je bila nedavno volitev za ogerski zbor. Pipale so se za mandat tri stranke, vladna, združena opozicija in pa skrajna levica. Na splošno začudenje je zmagal dr. Unger, kandidat skrajne levice. Vladni kandidat Jokai sloveči madjarski pisatelj, je propadel.
V nanje države. Narodno liberalna stranka na Nemškem
že prej dosti onemogla in razkrhaua, hoče se zdaj še na dve strauki razcepiti. Možje love rešilnega programa , pa ga ne najdejo , odkar jih je Bizmark zapustil, iu so ob vladuo podporo, zgubili so vso moč , kakor naši ustavoverci.
Btiimunski in Srbski knez bivata zdaj v Ischlu v druščini našega cesarja. Nemški listi hočejo vedeti, da išče rumunski knez zveze našega cesarja. To je že prav pa ue v tem smislu, kar nemškutarji žele, namreč zvezo zoper Rusijo , ampak mi bi odobravili zvezo vseh podonavskih držav zoper Turka, da se ta druhal enkrat v Azijo izžene.
llolgarska vojska se računa na 80 000 mož, pa s prostovoljci vred jih bo najbrž še več.
V	It lisi j i so se začeli zopet nihilisti gibati. Ruska vlada napenja vse žile, da bi to noroglavo zaroto zatrla.
Izvirni dopisi.
'L fjaoreiijske^a, 12. avgusta. (II\a!a Bogu, da smo zopet na Kranjskem!) Kedar dva ali njih več v nerazumljivem tujem jeziku pričo druzih med sabo govore, ko bi vendar lahko v domačem jeziku govorili, imajo naši priprosti ljudje navado reči : „Bog nam daj še enkrat ua Kranjsko (to je: med ljudi, ki po naše govore) priti!" — Taka se nam je do zdaj godila od naših uradnikov. Dasiravno večinoma znajo naš jezik, so vendar do zdaj z redkimi izjemami z nami le v blaženi nemščini občevati hoteli; in če so že s kmetom v uradu slovensko govorili, ker ta druzega ni razumil, so mu vendar skoraj izključljivo le nemško dopisovali.
Ali kar smo dobili za deželnega predsednika blagega g. Wiuklerja, je jel drug veter
nega močnega hlapca, da ti bode pomagal. Ljubo mi je, da znaš dobro pisati, da se razumeš , kako je delati račune in tako ne bo nobene prevare ali guljufije, zavoljo ktere sem se že toliko jezil. Prihodnji teden , ko bom gozd pregledoval, te čem obiskati in kar bo treba, ti bom pokazal in razložil. Varuj se pa zverokradcev pa tihotapcev ali skrivačev, ki jim pravite kontrabantarji, teh se varuj !" Tako je bilo pri gospodu gozdarju. Preden odidem, pa gospej roko poljubim. Prijatelj je le dobra stvar, če je tudi najmanji prijatelj. OoBpa je še prijazno za mano zaklicala: „Prašnik!" je dejala gospa, „pozdravite mi ženo". No, hvala Bogu, zdaj sem pa [srečen kakor kaki knez. Otrok, ustani, danes bomo Bpali v svoji hiši. Jutri tvoj oče ne bo več brez dela pohajkoval, od zdaj zanaprej vas bo živil na pošten način."
Veselo priskaklja Barbka pa hajd v og Ijarsko hišo. Večer se je bil storil pa hladno je bilo, ko 80 tjekaj prišli. Janko hiti k logarju na meji s korbico v roki, da kupi kaj jesti za svojo družino Vrnivši se in stopivši pod nizko Btreho reče: „Hvala Bogu! zdaj nismo več brez strehe". Na to izleče iz korbice ne-
kaj jestvine, pa jajc, pa masla, pa kruha, pa nekaj mesa. Vse to mu je bil na upanje dal dobri logar, Katinka je bila pa vesela, da je vse priskrbel.
„O, Janko, ti si pa cel kuhar. Samo nekaj si pozabil. '
„I, kaj bi to bilo? Pozabil? nekaj pozabil? Nisem ne; še soli sem prinesel, v papir zavite. No kaj še?" —
„Steklenko žganja", reče žena smijaje se. „E, pasja noga", reče Janko, pa gre z roko in si usta obriše, „dokler sem tukaj, ne pride mi v ogljarnico niti kapljica žganja in ko bi bila ne vem kako pozlačena."
„No, bomo videli, kako boš držal besedo kako boš mož - beaeda", do Katinka veselo in gre k ognjišču, da kaj gorkega, kaj juhe, pri pravi. — Dolgo, dolgo časa je preteklo, odkar je posledujikrat Jauko z družino večerjal in pa z otroci molil večerno molitev. Malo se mu je ustavljalo, ker že tako dolgo ni molil, zato je pa časih pogrkal, pokašljal, kam pljunil, besedo potegnil, ponovil, ali tu pa tam ka povdaril, pa je bilo.	(Dalje prih.)
pihati. Uradi bo naenkrat pokazali, da znajo tudi slovensko pisati. Jaz sem okrajnemu šolskemu svetu že drugo leto slovenske uloge pošiljal; tih mi pač niso zavračali, ali v slovenščini mi vendar nikoli niso odgovorili. Kako tedaj ostrmim, ko pretečeni teden na slovensko vlogo slovensk odgovor dobim!
Ravno tako je tudi zadnji čas naš okrajni šolski nadzornik jei v domačem jeziku dop -sovati in če še pristavim, da sem celo od ljubljanskega ordinarijata dopis s slovenskim napisom dobil; potem se ni čuditi, če sem veselja zaklical: Hvala Bogu, da smo zopet na Kranjskem!
Ali s tem ni vse opravljeno. To je le nekoliko peska v oči, da bodo okrajni glavarji in drugi viši uraduiki, kadar jih deželni predsednik zopet popraša (in poprašal jih bode gotovo !) odgovoriti zamogli, da slovenske vloge res tudi slovensko rešujejo I Vidi se jim pa, kako jim je to zoprno, in če mi sami dobro ne pazimo in ne čujemo , kmalo bodo zopet nazaj zavili na svoj stari priljubljeni nemški tir. Kaj nam je tedaj Btoriti ?
1.	Mi sami se moramo slovenskega jezika v svojem občevanji z uradi posluževati, če bi bili tudi nemškega bolj vajeni; in to že za-' voljo principa.
2.	Ako se naše slovenske vloge ne sprejmejo ali pa da nam na slovenski dopis nemško odgovore, pošljimo stvar naravnost deželnemu predsedništvu, da se samo prepriča, kako uradi z nBmi govore.
Naravuost neodpustljivo pa bi bilo, če bi se srenjski in farni uradi in krajni šolski sveti nadalje še z nemščino mučili in vkvarjali. S tem bi le okrajnim glavarstvom in drugim vi-šim uradnijam vstrezali in potuho dajali, da bi potem te uradnije, prašaue od deželnega predsednika, lahko odgovorile: „Mi bi že slovensko odgovarjali, ali kaj hočete, ko nam z dežele od srenjskih, farnih in drugih uradov le nemški dopisi dohajajo I"
Ni težko uganiti, na kteri strani bi bila potem sramota I — Stvar je zdaj prišla v tek, ne zamudimo lepe prilike ! Nikar ne čakajmo, da bi nas od zgoraj še le morali opominjati, da naj slovensko uradujemo. če bomo tega čakali, — no potem — ne bomo nikoli nič pričakali!
N Štajerskega, 17. avg. -f- Redko slovesnost smo imeli na sv. Lorenca dau v Vojniku blizo Celja, Obhajali so ta dan duhovni svetovalec in župnik Vojniški v pokoji, čast. gosp. Matevž Lah, Bvojo zlato bv. mašo. Redka je taka slovesnost, ker le malokteremu duhovniku je dano včakati petdesetletnico svojega mašništva. Naš šematizem kaže le 10 jubilantov med 486 kleriki. Pa enega, gosp, Grosskopf-a, je nam letos že pobrala nemila smrt. Večidel ljudi umrje v detečjih letih , le malo jih doseže starost 50 let in marsikomu velja pregovor: „Čez 50 let ne bo ne čevljev, ne dret." Toliko redkeji je duhovnik, ki bi svojo službo opravljal pol stoletja. Ni, kar si bodi, težo in vročino dneva nositi 50 dolgih let v vinogradu Gospodovem.
Tudi gospod oča Lah bo že dvomili, ali bodo doživeli zaželjeni dan 501etnega Bvojega duhovskega delovanja, ali ne, ker tlačila in trla jih je večkrat huda bolezen , protin, po vseh udih, da so Be čutili že klizo groba. Tudi letos jim je že Bmrt trkala aa duri — in bali smo se že, da zlate maše v Vojniku ne bo. Toliko veseliši je bil dan sloveBnosti za jubilanta samega, kakor tudi za vso Vojmško žu-panijo in druge ljube goste.
Od blizo in daleč so hiteli omenjeni dan
mnogi prijatelji zlatomašnikovi in njega časti-telji v prijazen Vojnik, ki je bil vea praznično oblečen, in z mnogimi slovenskimi prapori okinčan. Brez števila ljudstva se je zbralo v cerkvi — ne samo iz Vojniške fare , ampak tudi iz drugih sosednih župnij , da bi zlato-mašnika spodobno počastilo, kar ni samo čast za jubilanta, ampak tudi za ljudstvo Bamo, ki svoje zaslužne duhovnike še zmerom spoštuje in ljubi. Ne bodem popisoval na drobno te slovesnosti, ampak le rečem, da za mene je bilo prav ginljivo, videti starčka gospoda, ki sem ga že v njegovih trdnejših letih dobro poznal in čislal — s palico v tresoči se roki, korakati proti hiši božji — obdanega od v belo oblečenih nedolžnih deklic in od 43 duhovnih tovarišev, — med temi, dva zlatomaš-nika, preč. gg. nadžupnik Žuža iz Laškega in Fr. Juvančič, dekan iz Novecerkve, ki sta s svojo navzočnostjo slovesnost še posebno povzdignila.
Ginljivo je bilo v cerkvi poslušati pridigarja, špirituala mariborskega velečast. gosp. Franca Ogradi-ja, ki si je izbral sedanjemu času primeren rek Gospodov: ,,Na svetu bote britkoBti imeli, toda zaupajte, jaz sem svet premagal" ter navdušeno govoril, da je poslušalcem do duše in srca seglo, ker je tudi njemu, govorniku — s srca šlo. Ginljivo je bilo poslušati, pri slovesni sv., maši, prekraBno petje, ktero je vodil vojniški g. kaplan, doktorand Kukovič, tako izvrstno, da se je le Čuditi.
Po sv. opravilu je zbrano duhovenstvo g. zlatomašniku častitalo. Posebej je pa du hovščina novocerkovska g. jubilantu podarila prelepe nove mašne bukve v spomin in nekdanji zlatomašnikovi kaplani so mu poklonili knjigo fotografij, vzlasti tudi tistih krajev, kjer je povsod pastiroval: Celje, Vojnik itd., kar je vse g. jubilanta močno ginilo.
Pri obedu, kterega se je vdeležilo kakih 70 gostov, je bila prva zdravica Njih svetosti Leonu XIII. in se glasila v latinskem jeziku. Druga napitnica se je napila Njih Veličanstvu, svitlemu cesarju po nemško, treko je napil velečast. g. župnik žalski J. Jeraj slovenski našemu premilostljivemu knezu in škofu. Potem se je napilo g. jubilantu, ki se je srčno vsim gostom zahvalil. Med raznimi napituicami in petjem krasnih slovensk h pesem so nam ure v veseli družbi le prehitro pretekle, naj spomnim, da častni jubilej gosp. očeta Matevža Lah-a nam globoko o srcih ostane vse žive dni.
IJcnc na Tirolskem , 12. avg-Tekoče leto je tu na Tirolskem za nevihte, plohe, točo in druge enake elementarne nezgode posebno ugodno, skoraj vsaki dan je kaj enacega. Zadnje dneve se je nebo posebno odlikovalo s svojo ljutostjo, zlasti je občutila Pusterthalska, gorenja Dravska in Beljanska grozovitost razburjenih oblakov. Strahovito nevihto Bpremljal je obligatni blisk in tresk in pridružila se je tudi toča. Ne še dosti vsega tega, tudi hodourniki bo nas nepričakovano oplašili, zasuli so na mnogih krajih plodovito zemljo kmetovalcu s peskom in kamenjem, naredili so si nove struge in tako zaprli komunikacijo. Po burnih dnevih in Dočeh sije zopet solnce iz modrega neba, oživljajoč in ozdravljajoč po dolinah in livadah, in naših gora vrhunci, ki bo bili pobeljeni z novim snegom, zadobili so zopet prejšnjo barvo.
Pretečeni teden obiskal je novi nameBt-nik gospod Widman prvikrat Pusterthalsko in tudi naše meato je imelo čast visokega gosta v svojih zidovih pozdraviti. Obiskal je kakor po celi dolini tudi tukaj županstvo in 8i je b svojim priljudnim in pohlevnim obnašanjem pri-
dobil srca vseh javnih in nejavnih meščanov n nam zapustil nepozabljiv vtis.
Pričakovano smrt Vašega „buteljna" praznovali bomo tu bivajoči Slovani prihodnjo nedeljo s Btrelišno zabavo. In to z nekakim popolnoma opravičen m ponosom ; kajti v naši sicer jako prijetni a žalibože ponemčeni dolini, ktera je okinčana ne le z v nebo kipe-čimi 8ivoglavci iu snežuiki prve vrste , temuč tudi s pomenljivimi mnogobrojuimi zgodovinskimi spominki, kar svedočijo zanesljiva imena tisočleletnih snežnikov, imena vasi in posameznih posestnikov, podrtina poganskega templja poleg Toblacha itd. pretakala se je slovenska kri proti Gotom, llunom in vojevitim Germanom. (O tem pri priliki kaj več drugikrat). Kakor sem omenil propadlo slavo Dežmana in famosnega deželnega glavarja Kalteueggerja obhajali bomo b Btrelišno zabavo. Odlični Slovan poklonil je v ta namen en napoleon in dosti piva in vina. Mesto tarče bodo „grablje'' in kdor bo prvi „glasovite grablje'' prestrelil, dobi zlati mamon in v tem trenutku zasvirala bo godba veteranov „Naprej zastava slave". In potem sledi živijo!	Vidovski.
•Tal»|»a v IVVcksilti, 29. aprila. (Konec.) Vlada je ljudovlada ali demokratična, kaka I Najnesramnejša, lažnjiva, najmanj svobodna, najbolj Bvojeglavna, trinoška. Predsed-senik Porfirio Diaz je neveden vojak brezviših študij, njegov brat Feliks je bil pocesten tolovaj. V vsaki vasi je najmanj po šest pravd-nikov (advokatov) ali „vvinkelschreiberjev," po dva „generala" in po pet nadčastnikov. Po vsi deželi med 8 miljoni prebivalcev je čez 5000 „generalov" in 7000 „advokatov". So ,generali", ki ne znajo ne brati ne pisati. Za stopinjo „generala" ui treba nič druzega, kakor nabrati kakih 20 mož, Bpuntati Be zoper vlado, napasti uajbližnji grad (vtrjeno hišo), poloviti in zvezati posle, od gospodarja s silo „na posodo vzeti" 5 do 10.000 tolarjev ali pa vse konje, vole iu drugo živino, tudi žito. S tem se nabirajo ljudje, gredo od posestva do posestva in kedar jih je 1000 do 5000 skupej, podeli vlada poveljeniku čast in stan generala. General Cuellar, governer v Flaxali, je bil pocesten tolovaj , ravno tako Carbajal, Doroteo, Leou v Colimi in prej imenovani Fel x Diaz v Oahaki.
Poslanci se volijo večidel po volji gover-nčrja ali predsednika, imajo po 10 tolarjev na dan, pa so navadno prazne glave in store, kar governer hoče. Pač se pravi, da jih ljudstvo voli, ali ljudstvo so po veliki večini Indijanci, okoli G miljonov jih je, in ti znajo komaj govoriti, brati in pisati pa kar n i.
Mestni ali županski zbor se voli tako. V nedeljo prej naznanjeno veli župan vsakemu „sodniku" (načelniku enih ulic) naredititi zapisnik prebivalcev moškega spola ; ti se podajo od hiše do hiše in sestavijo volilce. Drugo nedeljo se na dvoru pred mestno hišo izbero možje, ki bodo sprejemali volilne liste, in ti so: en predsednik, dva zapisnikarja, dva štev-nika (škrutinatorja), in za vsakega teh po en namestnik. To je volilna komisija. Tretjo nedeljo ti v odločenih krajih postavijo v vežo kake hiše svojo mizo iu prejemajo volilne liste, ktere so bili prej že glavarji ulic razdelili med prebivalce. Listi so večinoma tiskani, vsak vo-lilec ima zapisati enega župana, enega za pod župana in OBem prisednikov ali svetovalcev. Ker pa jih le pičlo malo zna piBati, jim liste popišejo od vlade kupljeni agitatorji — ee ve, da z imeni mož, kteri so vladi všeč, in tako vlada zmiraj zmaguje. Po končani volitvi se
drugi dan zberó udje vseh komisij, izvolijo izmed sebe predsednika in dva števnika (škrutinatorja), ti pregledajo in seštejejo volilne liste in izvoljenim dajo pisma, da bo izvoljen'. Četrto nedeljo okrajni glavar te potrdi, če bo mu všeč , ako mu pa niBO po volji, ovrže volitev in začasno pokliče k poslu druge, pa razpiše uovo volitev. V našem mestu že tri leta ni bilo veljavne volitve, okrajni glavar počenja, kar se mu zdi, župan in njegovo starešinstvo nimajo pravice ne enega centava (solda) brez dovoljenja njegovega obrniti v prid mesta; še celó občinskega premoženja v h šah in zemljiščih ne smejo imeti. Pri tem pa mora mesto vendar rediti vse jetnike, zato nakladajo davke povrh deželnim in državnim, pri državnih in županijskih uradih je toliko pisa-čev, kakor menda nikjer drugje, če jih pri vas ni, in vsi ti so mastno plačani.
Skoro ravno tako se vrše volitve poslancev. Volilci večidel poslanca še po imenu ne poznajo, okrajni glavar ga veli voliti in voljen je, ker s silo se ravno ne skopari.
Vojaki se ne nabirajo, kakor pri vas, ampak se nalové kakor ribe, kedar jih je treba. Kdor lovcem prileti v roke, da je le raven, dober je, ne dé nič, če je samec ali oženjen in oče celega krdela otrok; zapró ga in vtaknejo v vojaško suknjo in osobna svoboda z Bogom ! Nikdar več ni sam svoj, še na Bpre-hod ne sme sam, vsak stotnik pelje svojo četo brez ortžja ven in vsi oficirji so z revolverji v roki za petami, da bi kdo ne všel. V vojski, če se kaka četa podá alijo vjamejo, se le oficirji premene, vojaki pa Be obrnejo proti prejšnjim Bvojim prijatljem in tako strelja večkrat brat proti bratu, oče proti sinu, sin proti očetu.
Kar se vere tiče, je do malega vse prebivalstvo rimsko katoliške vere, ali tako nevedno, da imajo božjo službo zmešano z mnogimi nepristojnimi, celó smešnimi navadami. Tako n. pr. z ene vasi o procesiji nese vsak človek križ, da je polno križev vsake velikosti, z druge vasi nesó na dolgih drogih privezane golobe s porezanimi nogami, ki imajo krog vrata privezane majhne srebrno denarje; uboge živalice potem spuščajo, da nekoliko časa po zraku letajo, potem pa zavoljo bolečin popadajo na tla, kjer se otroci tepó za-nje, da jih žive raztrgajo zavoljo denarja okoli vratu. Zopet drugi nosijo angelje v pisana ženska krila ali moške hlače oblečene in s prti pokrite seboj. Koliko pa je še drugih slabih in poganskih šeg!
Niža duhovščina je primeroma malo izobražena, viša pa zeló učena in bi za omiko ljudstva veliko več lahko storila, ali vlada jo tišči kolikor le more. V cerkveni obleki se duhoven zunaj cerkve še prikazati ne sme, še celó zadnjo popotnico mora bolniku pod plaščem skrito nesti s klobukom na glavi. Pridig ali govorov v cerkvi je malo, tukaj imamo večidel stare duhovne, kteri temu niso več prav kos. Zavoljo neprijaznosti vlade jih čedalje bolj primanjkuje, in če ne bo boljše, bo tudi vera kmalu zginila od tod. Škof naš je učen in priljuden gospod, a nasproti niži duhovščini predober, zato ga ta okrog prsta ovija in dela ž njim, kar hoče.
Tu imate toraj par površnih vrstic z Ja-Iape. Vesele niso, a resnične. Pristaviti imam le še to, da poštno zvezo z Evropo imamo še precej dobro; vsak mesec Bte dve francosk pošti, 2 amerikanski in ena angleška. Zdravi I
M. D a n i č.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. avgusta. Prebivalci ljubljanskega mesta!
Nj. veličanstvo, naš presvitli cesar in vladar
Franc Josip I.
praznuje v sredo 18. avgusta
8VOj
petdesetletni rojstni dan.
Pri tej slovesni priliki mislimo svoje hiše z zastavami ozaljšati ia
vtorek 1 ?. avgusta zvečer jih tudi ilumiiiirati.
V Ljubljani 16. avguBta 1880.
Več ljubljanskih meščanov.
(Presvitli cesar) so za pogorelce t Kamnika fare Preserske darovali 800 gld.
(Desetletnica ljubljanske požarne brambe) ee je v nedeljo in včeraj zelo slovesno obhajala. Mesto je bilo po glavnejših krajih okin-čano s cesarskimi, avstrijskimi in narodnimi (deželnimi) zastavam', nemške nobene ni bilo videti. Skoro vse požarne brambe z dežele, potem s Štajarskega, Koroškega, Istre so poslale deputacije v manjšem ali večem številu, posebno odlikovali so ee Hrvatje z Zagreba in Siska, ki so izdatno pomagali prestriči namen, s kterega je bila ta slavnost napravljena — kar je zdaj očitno, namreč: nemško demonstracijo. Kakor pa nasproten veter hipoma zavrne oblake, tako je dobila slovesnost, od ktere je hotelo vodstvo ljubljanske požarne brambe izključiti vse, kar bi jej bilo dalo kak slovensk značaj, mahoma po večini narodno podobo, tuji duh kterega so bili prinesli seboj ponemčeni Korošci in Štajarci z mest in trgov, je bil brž premagan in namestu „Schlauch" in „Heul" bo be slišali le gromoviti „živijo" na rodnih Ljubljančanov, Hrvatov in večega dela požarnih bramb z drugih krajev kranjske dežele — tako, da so tujci, potujčenci in ljubljanski nemškutarji kar zijali in na tihem z zobmi škripali. In tako so nemškutarji kranjski zopet doživeli izdaten „fiasko", zopet imajo eno blamažo več, nam protivni tujci pa so se lahko prepričali, da je Ljubljana na slovanskih tleh, na kterih ni več polja za veliko-nemške ali pruske rogovileže. Prajateljstvo s Hrvati pa se je zopet le še bolj vtrdilo med nami. — Nadrobneji popis pride prihodnjič.
(Zoper vrlega našega deželnega predsednika g. Winklerja) naši hudobni nemškutarji zdaj, ko jim je v Ljubljani pot zaprta, ljuto rujejo in lažejo po dunajskih listih. Glasoviti škandalozni list dunajskih judov „Wien. AUg. Ztg.1' ima že drugi članek o njem, v kterem pripoveduje nam že znane izmišljije hudobnosti in celo osebnega Bovraštva, ter Bkuša gosp. Winklerja razkričati in počrniti kot preganjalca nemščine po Kranjskem. Včeraj „Lai-bacherca" prav krepko in b temeljnimi dokazi pobija oni nesramni spiB, mi bomo v prihodnjem listu poslovenili ta jedrnati odgovor. Za danes povemo le to, da nam spis silno hudo diši po peresu Vesteneckovem; tega gOBp. okrajnega glavarja je namreč zadnji čas tako pogosto videti po cele dneve v Ljubljani, daBenam neverjetno zdi, da bi prihajal EČm le ob svojih poslih, kteriž litijski okrajni glavar ekoro ne more toliko imeti v Ljubljani. Mogoče tudi, da hodi sem le dolgočasne ure preganjat, iz česar bi pa Bledilo, da doma na svo-
jem mestu nima dosti dela. ReBnica je gotovo ta, da nobenega okrajnega glavarja ni videti tolikrat v Ljubljani, kakor goap. vit. Friinzl-Vestenccka, in le v družbi najhujših nasprotnikov sedanje vlade.
Razne reči.
—	U m r 1 je po dolgi hudi bolezni obče Bpoštovani gospod Evgen Majer, župan vipavski.
—	Velika cerkev v Kolinu na Reni, po domače imenovano mesto „Kelnamrajn", kjer so sveti trije kralji pokopani, in kamor so včasih tudi slovenski romarji pogosto hodili, ta velikanska cerkev, ki se je začela zidati že pred šest sto leti, je letos dodelana. Ta dogodek se bo Blovesno obhajal.
—	Velike in strašne nesreče se poročajo iz vseh krajev Avstrije. V gorenji Avstriji so Be vtrgali oblaki in po celi deželi imajo povoden j. Na Moravskem in v Šleziji bila je ravno taka, kar Bmo že poročali. Tudi dolenja Avstrija je mnogo trpela, še Dunaj je bil v nevarnosti; škoda je neizmerna.
—	Zabavnika „Deutscher Hausschatz" prišel je na svitlo 16. snopič ki obsega: Text: Der Brodnik. Reise-Erlebnisse von Karl May. — Das Capitol und die Fora im antiken Rom. — Der Ilobelmann. Ein B.ld aus dem Volksleben vou August Butscher. (Schluss.) — Literarische Chatarköpfe. P. Cü-leBtin Gschwari. Von Bruder Norbert. — Ueber die Wirkungen der Musik. Von M. Becker.
—	Der Notar von ArgoBtoli. Neugriechische Novelle. — Das Todte Meer. Von Dr. A Berghaus. — Altdeutsche Itechtsgebiäuche. Von De Porta. Berliner Chronik. Von Dr. X
—	Ein Stück Meeresboden vor unseren Augen.
—	Das Celluloid. — Allerlei. — Podobe pa so: Illustrationen: Fahrende Säuger in alter Zeit. Nach einem Gemälde von Alfret Seifert.
—	Capital und Forum Romanum. Von Prof. A. Gnauth. — Die Kaißer-Fora. Von Prof. A. Gnauth. — In Versuchung. Gemalt von Fr. Sonderland. — Die Kreuzabnahme im Ober-ammergauer Passionspiel. Originalzeichnung von E. Ilorstig. Kolumbische Baumfarn: Cya-tbea Btraminea Karst. Originalzeichnung von 0. Schulz. — Merkwürdige Thiere im Aqa-rium zu Berlin. Nach dem Leben gezeichnet von Konrad Siemenroth. — Eine Venetiane-rin. Gemalt von Charles Landale.
Petindvajsetletnica katol. dražbe rokodelskih pomočnikov v Ljubljani.
(Konec.)
V pondeljek zjutraj je dež nektere, ki bo be že napovedali, oplašil, da so ostali doma; a večina se odpelje s posebnim vlakom na rajski Bled. In ni jej bilo žal, ker vreme Be je spremenilo in bil je najprijetniši dan. — Društveni predsednik g. Gnjezda je z aziatenco opravil črno mašo za vse ranjke ude, dobrotnike, tako da so res živi in mrtvi obhajali v pravem pomenu jubilej. O prijetni zabavi na otoku po jezeru in po okolici pisati — reklo bi Be gotovo vodo v jezero nositi. Le toliko se lahko reče: da se je tujim gostom in domačim „kiuč nebeški kranjske zemlje'' tako priljubil, da jim je čas tamkajšnjega bivanja le prehitro pretekel. Ura vrnitve je prišla, za škofom Grušo, ki se je že s prvim vlakom odpeljal, je zvečer posebni vlak tudi druge zopet Ljubljani izročil.
Ti Blavnostni dnevi bodo vdeležnikom gotovo ostali v blagem spominu še v pozne čase. Da bi jih mnogi in mnogi dočakali še druzega
jubileja! — K takemu nepričakovanemu vspebu pa so družbi gotovo pripomogli blagi dobrotniki, zato se jih naj hvaležno spominja in tudi njih ohrani v blagem Bpominu. V prvi vrBti gre venec neutrudenemu predsedniku, duhovnemu svetovalcu g. Gnjezdi, ki toliko moči žrtvuje v prospeh družbe. Nič manj drugim gg. učenikom, ki v petji, zgodovini, kršanskem nauku itd. podučujejo, da zamore sleherni društvenik z zahtevami sedanjega časa napredovati. In posebno tisti velikodušni gg. podporniki in podpornice, ki žrtvujejo materijalna sredstva, da zamore družba cvesti, naj se zapišejo v zlato knjigo. Pa kaj bi to govoril, ko bi jim bilo za časno čaBt, bi dotični ni prsta ne ganili, k čemu jim ves trud in požrtvovalnost 11 MiBlim, da se ravnajo po beBedab škofd Gruše, ki je rekel v slavnostnem govoru, da tisti kaj velja, ki res dela v blagor člove-čanstva, ne pa, ki zna le lepo govoriti in tožiti o revi, ne stori pa nič. Sicerpase bodo vseh blagih pospeševateljev tega društva imena zapisala gori v imenitnejšo knjigo.
Morda bi ne bilo napačno, ako bi kteri tistih gospodov, kterim je društvena osnova bolj znana, priobčil kak poduk o teh društvih, Kolpingu itd., za mlajše občinstvo bi ne bilo napačno in čas ravno pripraven o 251etnici, saj smo pričakovali pri slavnostni besedi »li— šati kaj o zgodovini vsaj ljubljanskega društva.
Prava beseda o pravem času pade na dobra tla — morda pri gg. pomočnikih in mojstrih, ki še niso udje, pa tudi pri tistih, ki dobro stvar, katoliško reč, podpirajo vselej po Bvojih močeh, če tudi bolj pičlo — pa saj „z malega raste veliko", česar smo se vdeleženci ravno o tej BlavnoBti prepričali.
Gg. mladim mojstrom in pomočnikom pa toplo priporočamo, da se nepremakljivo držč tistih vzvišenih načel, ktere je g. Rus izrazil. Potem bodo VBelej in povsod ČaBt delali svojemu slovenskemu imenu, ako jih tudi osoda postavi morebiti izvan drage domovine med druge ljudi. Kar velja splošno, velja posebno vam „Posvečevati Bvojih delo rok Človeštvu v prid in stati kakor skala Bran veri, nje svetosti živ svedčk, ln za cesarja in za dom bvoj zlati Pripravljen VBak život in kri je dati."
rt —0).
Naznanilo.
Podpisani naznanja, da je odslej njegova uotarM h ¡»ittariia na pošti v Novem-mestu vsak dan razun nedelj in prazuikov od 8 do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne odprta
Dr. Albin Poznik,
c. kr. notar.
Prodaja.
V Dolini na Dolenjskem se prodaja iz proste roke mlin, žaga in pol gruuta, vbb v dobrem stanu. Več o tem ae izvč pri ž u-paniji v Mirni.
„Oče naš"
60 cm. visoka in 46 cm. široka podoba.
Cena 80 kr.
Predg vor in vsaka prošnja posebej je lepo izpeljana v alegoričnih podobah, ktere služijo v venec okoli tiskanih, raznobarvenih prošenj „Očenaša". Podoba b primernim okvirjem je lep kinč za vsako sobo; ker je prva v slovenskem jeziku in cena ne previsoka, se priporoča posebno za darila o raznih prilikah.
Naročuje se in ob enem denar pošilja naj cenejše po nakaznicah.	(5)
J. Ilazniko nasledniki v Ljubljani
Idatlj in odgovorni urednik ip lp.