Številka 43 URADNI LIST S0CIAL1STIČN E REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 29. decembra 1969 Cena 3 dinarje Leto XXVI V'S'E'B’I'N A : 270. Sklep o načinu plačevanja nadomestila osebnega dohodka poslancu, ki zaradi dela v skupščini izgubi del svojega osebnega dohodka na delovnem mestu. 271. Odločba o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške. 272. Pravilnik o izpitih v osnovnih in srednjih šolah. SPLOŠNI AKTI REPUBLIŠKIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJ: 273. Sklep o določitvi prispevkov za socialno zavarovanje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz socialnega zavarovanja. 274. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo upokojencev. \ ^ 275. Sklep o določitvi prispevka za zdravstveno varstvo uživalcev socialnih podpor. 276. Sklep o določitvi povračil, ki pripadajo komunalnim skupnostim socialnega zavarovanja delavcev za stroške s poklicno rehabilitacijo in z zaposlovanjem delovnih invalidov. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 204. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih jprlspveklh in davkih občanov v občini Lenart. 205. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1969. 206. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1970. 207. Odlok o spremembi odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskemu organu med materialne stroške (Lenart). , 208. Odlok o spremembi odloka o določitvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov in komisij in drugih kolegijskih organov skupščine občine Lenart. 209. Odlok o spremembah In dopolnitvah statuta občine Lenart. 210. Odlok o prispevkih in davkih občanov občine Litija. 211. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Litija. 212. Odlok o spremembi iu dopolnitvi odloka o proračunu občine Litija za leto 1969 213. Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija v I. trimesečju 1970. 214. Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine (Litija). 215. Odlok o dopolnitvi odloka o redu in miru na območju Litija. 216. Sklep o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov Litija dešni breg, območje Grbin in Mišja dolina Šmartno. 270. Na podlagi 1. točke odloka o povračilih poslancem Skupščine SR Slovenije in funkcionarjem, ki jih voli ali imenuje Skupščina SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 5-28/68) je administrativna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 17. decembra 1969 sprejela SKLEP o načinu izplačevanja nadomestila osebnega dohodka poslancu, ki zaradi dela v skupščini izgubi del svojega osebnega dohodka na delovnem mestu A 1 Poslanec Skupščine SR Slovenije in ^član telesa skupščine, ki ni poslanec (v nadaljnjem besedilu: poslanec) ima pravico do povračila izgubljenega dohodka za tisti čas, ko zaradi dela v skupščini izgubi osebni dohodek na delovnem mestu in sicer — ko sodeluje na sejah zborov, sejah oziroma delovnih sestankih odborov in komisij skupščine, katerih član je ter na skupnih sejah teh teles; — ko po naročilu zborov, odborov, komisij ali drugih teles skupščine oziroma predsednikov teh teles opravlja nalogo, ki terja njegovo prisotnost v skupščini oziroma na kraju, kjer se naloga opravlja; — ko opravlja službeno potovanje izven kraja zaposlitve po nalogu Skupščine SR Slovenije. 2 Delovna organizacija, pri kateri je poslanec v stalnem delovnem razmerju, predloži v primerih iz 1. točke Skupščini SR Slovenije zahtevek za povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka. 3 Poslanec, ki zaradi dela v skupščini v primerih iz 1. točke izgubi del svojega osebnega dohodka pri opravljanju svobodnega poklici, predloži administrativni komisiji zahtevek za povračilo izgubljenega dela osebnega dohodka; na podlagi vloženega zahtevka določi nato administrativna komisija višino povračila. 4 Ko začne veljati ta sklep, preneha veljati sklep o načinu izplačevanja nadomestila osebnega dohodka poslancu, ki zaradi dela v skupščini izgubi del svojega osebnega dohodka na delovnem mestu (Uradni list SRS, št. 15-126/68). 5 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS--. St. 113-1-23/69 i Ljubljana, dne 17. decerribra 1969. Skupščina Socialistične republike Slovenije administrativna komisija Predsednik Ivan Renko 1. r. 271. Na podlagi 4. člena uredbe o izdatkih za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 25-282/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOČBO o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ‘ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške 1 Za službena potovanja v tujino se republiškim organom priznavajo med materialne stroške povračila za dnevnice, ki znašajo za posamezne države in za posamezno skupino delovnih mest največ: Država Valuta Skupina I del. mest II Afganistan obrač. dolarji 22 20 Albanija obrač. dolarji 18 15 Alžirija obrač. dolarji 22 19 Argentina ZDA dolarji 22 19 Avstralija ZDA dolarji 25 20 Avstrija avstr, šilingi 500 425 Belgija belg. franki 1.100 950 Bolivija ZDA dolarji 22 19 Brazilija ZDA dolarji 22 19 Bolgarija obrač. dolarji 16 13 Burma angl. funti 10 8,5 Cejlon angl. funti 8 N 6,75 Češkoslovaška obrač. dolarji 20 17 Čile ZDA dolarji 22 17 Danska danske krone 160 130 Etiopija ZDA dolarji 22 19 Finska ZDA dolarji 22 17,5 Francija franc, franki 110 95 Gana obrač. dolarji 26 24 Grčija obrač. dolarji 17 14 Gvineja obrač. dolarji 28 25 Holandija niz. goldinarji 75 65 Indija rupije 170 135 Indonezija angl. funti 11 10 Irak iraški dinarji 9 7,5 Iran ZDA dolarji 25 23,5 Islandija ZDA dolarji 22 19 Italija ital. lire 13.000 10.000 Irska angl. funti 7 5,5 Izrael obrač. dolarji 24 21 Japonska ZDA dolarji 28 25 Jordanija Južnoafriška ZDA dolarji 22 19 Unija angl. funti 6 5,25 Jemen ZDA dolarji 25 22,5 Kambodža obrač. dolarji 34 32 Kanada kanadski dolarji 22 19 Kitajska obrač. funti 10 9 Kenija angl. funti 9 8 Ciper angl. funti 6 4,75 Kongo-Kinšaso Kongo- ZDA dolarji 28 27,5 Brazzaville ZDA dolarji 28 27,5 Kuba obrač. dolarji 22 19 Kuvajt angl. funti 10 9 Libanon ZDA dolarji 22 16,5 Libija angl. funti 10 9 Madžarska obrač dolarji 20 17 Mali obrač. dolarji 30 27,5 Maroko ZDA dolarji 20 17 Država Valuta Skupina 1 del. mest II Mehika ZDA dolarji 22 17 Malezija ZDA dolarji 3'0 . 27.5 Mongolija obrač. dolarji 26 23 DR Nemčija obrač. dolarji 20 17 ZR Nemčija marke 70 55 Nepal angl. funti 8 6,75 Nigerija ang!, funti 10 9 Nova Zelandija angl. funti 7 5,5 Norveška norveške krone IGO 130 Pakistan angl. funti 9 8 Paragvaj ZDA dolarji 22 17 Peru ZDA dolarji 22 19 Poljska obrač. dolarji 20 17 Portugalija ZDA dolarji 20 17 Romunija obrač. dolarji 20 17 ZSSR obrač. dolarji 25 21,5 Saudova Arabija ZDA dolarji 28 26,5 , Senegal angl. funti 10 9,5 Sirija ZDA dolarji 20 16,5 ZDA ZDA dolarji 30 25 Somalija ZDA dolarji 22 20 Sudan angl. funti 9 7,5 Španija „ pezete 1.000 850 Švica švicarski franki 85 70 Švedska šved. krone 130 110 Tajska ZDA dolarji 25 23,5 Tanzanija angl. funti 8 7,5 Tunizija obrač. dolarji 20 19 Turčija obrač. dolarji 20 17 ZAR obrač. dolarji 24 21 Uganda angl. funti * 10 • 9 Velika Britanija angl. funti 9 7,5 Urugvaj ZDA dolarji 20 17 Venezuela ZDA dolarji 30 27 Zambija angl. funti 10 9 Druge države Južne in Sred- nje Amerike ZDA dolarji 28 26,5 Nezajete države Afrike ZDA dolarji 30 27,5 Nezajete države Azije ZDA dolarji 30 27,5 2 / V okviru zneskov iz 1. točke te odločbe določita višino dnevnice v vsakem posameznem primeru svet delovne skupnosti in predstojnik republiškega organa. 3 Z dnem, ko začne veljati ta odločba, neha veljati odločba o najvišjih zneskih dnevnic za službena potovanja v tujino, ki se priznavajo republiškim organom med materialne stroške (Uradni list SRS, št. 32-338/65). 4 Ta odločba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 114-7/65 Ljubljana, dne 11. novembra 1969. Izvršni svet skupščine Socialistične republike Slovenije Predsednik Stane Kavčič 1. r. 272. Na podlagi 41 a člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/68 in št. 14-108/69) ter 25. člena zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) izdaja Republiški sekretar za prosveto in kulturo PRAVILNIK o izpitih v osnovnih in srednjih šolah I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se urejajo izpiti v osnovnih in srednjih šolah, katere opravljajo učenci teh šol in druge osebe, ki želijo doseči izobrazbo teh šol, če ni za učence šol, enot in oddelkov za odrasle drugače določeno s pravilnikom o organizaciji izvajanja izobraževanja odraslih v osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-45/66) in s pravilnikom o organizaciji in izvajanju izobraževanja odraslih v srednjili. šolah (Uradni list SRS, št. 20-156 68). Za druge osebe iz prejšnjega odstavka se štejejo osebe, ki niso učenci osnovnih oziroma^ srednjih šol in se ne izobražujejo v šolah, enotah ali oddelkih za odrasle- V osnovnih in srednjih šolah se opravljajo razredni in popravni izpiti, v srednjih šolah pa še dopolnilni in zaključni izpiti (v nadaljnjem besedilu: izpiti). 2. člen Izpiti so lahko pismeni in ustni ali pa se opravljajo na drugačen način (storitve oziroma izdelki). V osnovnih šolah so pismeni in ustni izpiti iz slovenskega jezika, iz tujega jezika in iz matematike, iz drugih predmetov pa samo Ustni izpiti. Ce ni s tem pravilnikom drugače določeno, določi učiteljski zbor srednje šole, iz katerih predmetov so izpiti pismeni in ustni ali pa samo ustni oziroma, iz katerih predmetov se opravljajo na drugačen način. Če ni s tem pravilnikom drugače določeno, sme trajati pismeni izpit iz posameznega predmeta največ dve uri, ustni pa največ trideset minut. 3. člen Učenci osnovnih in srednjih šol opravljajo izpit iste vrste v posameznem šolskem letu praviloma samo enkrat za isti razred, druge osebe pa lahko večkrat. Učenci petega, šestega in sedmega razreda osnovne šole, ki so izpolnili šolsko obveznost, pa ne nadaljujejo šolanja, in učenci osmega razreda osnovne šole, lahko kot redni učenci do dopolnjenega sedemnajstega leta starosti popravne izpite večkrat ponavljajo. Učenci srednjih šol. ki niso opravili zaključnega izpita, ga lahko večkrat ponavljajo. Če učenec od vštetega petega do vštetega sedmega razreda osnovne šole ali učenec, srednje šole iz neupravičenih razlogov ne pride k izpitu oziroma med izpitom odstopi, se šteje, da izpita ni opravil. Učenec osnovne in srednje šole, ki iz upravičenih razlogov ne pride' k izpitu oziroma med izpitom odstopi, opravlja izpit v naslednjem predpisanem roku ali v izjemnem roku. O razlogih iz drugega in tretjega odstavka in o izjemnem roku iz tretjega' odstavka tega člena odloča učiteljski zbor. 4. člen Učenci osnovnih in srednjih šol opravljajo izpite v tisti šoli, v kateri so vpisani, druge osebe pa v tisti šoli, v kateri so se k izpitu prijavile. Učenci opravljajo izpite iz prejšnjega odstavka praviloma v rokih, ki so določeni s šolskim koledarjem. Učenci, ki so opravljali razredni izpit v avgustu, lahko opravljajo popravni izpit med 20. in 30. septembrom. Roke za izpite, ki jih opravljajo druge osebe, določi ravnatelj šole. Ravnatelj mora taki osebi omogočiti, da opravlja izpit najkasneje v dveh mesecih od dneva prijave za izpit. 5. člen Izpiti se opravljajo v slovenskem jeziku. V šolah za pripadnike drugih narodov Jugoslavije se izpiti opravljajo v materinem jeziku, v šolah z jezikom posamezne narodnosti v jeziku te narodnosti, v dvojezičnih šolah pa v slovenskem jeziku in v materinem jeziku. 6. člen Razredni, popravni in dopolnilni izpiti se opravljajo pred komisijo, zaključni izpit pa pred izpitnim odborom. 7. člen Komisija iz prejšnjega člena mora imeti najman. tri člane, in sicer predsednika, izpraševalca in zapisnikarja. Člane komisije imenuje ravnatelj šole izmec članov učiteljskega zbora šole, po potrebi pa tudi izmed članov učiteljskih zborov drugih šol. Komisija poprej potrdi teme, naloge, storitve oziroma izdelke za pismeni izpit in vprašanja za ustn: izpit. Teme, naloge, storitve, izdelki in vprašanja se določijo v skladu z učnim načrtom za predmet, iz-katerega se izpit opravlja, * 8. člen Člani izpitnega odbora iz 6. člena tega pravilnika so predsednik, podpredsednik, tajnik, izpraševalci posameznih predmetov ter ocenjevalci pismenih nalog, storitev in izdelkov ter tajniki komisij. Predsednika izpitnega odbora lahko imenuje-vsako leto v mesecu maju republiški sekretar za prosveto in kulturo. V tem primeru je podpredsednik izpitnega odbora ravnatelj šole. Če republiški sekretar ne imenuje predsednika izpitnega odbora trideset dni pred začetkom zaključnega izpita, je predsednik odbora ravnatelj šole, podpredsednika pa izbere učiteljski zbor izmed svojih članov. Izpraševalce, ocenjevalce in tajnika izpitnega odbora določi ravnatelj srednje šole izmed članov učiteljskega zbora šole, po potrebi pa tudi izmed drugih strokovnjakov. Izpitni odbor lahko imenuje tudi druge osebe, da nadzorujejo kandidata, ko pri zaključnem izpitu opravljajo storitve oziroma izdelujejo predmete. Te osebe imenuje izpitni odbor izmed delavcev delovne organizacije, v kateri kandidati opravljajo ta del zaključnega izpita. Kadar je to potrebno zaradi večjega števila oddelkov zaključnega razreda, dela izpitni odbor v komisijah; v takih primerih' določi izpitni odbor izmed sebe ustrezno število komisij. Člani teh komisij so predsednik komisije, izpraševalci, ocenjevalci pismenih nalog, storitev in izdelkov ter tajnik komisije. V komisiji morajo biti najmanj trije člani. 9. člen Izpitni odbor in komisije delajo na sejah. O delu izpitnega odbora in komisije se piše zapisnik. Izpitni odbor oziroma komisija odloča z večino glasov vseh članov. Osnovne in srednje šole lahko v skladu s tem pravilnikom natančneje določijo dele izpitnega odbora in komisij ter potek posameznih izpitov. II. RAZREDNI, POPRAVNI IN DOPOLNILNI IZPITI 10. člen Razredne izpite opravljajo učenci osnovnih in srednjih šol, ki ob koncu šolskega leta niso mogli biti ocenjeni iz vseh ali iz posameznih predmetov in ne želijo ponavljati razreda. Učenci opravljajo razredni izpit iz tistih predmetov, iz katerih niso bili ocenjeni. Razredni izpit iz vseh predmetov lahko opravljajo pred začetkom šolskega leta tudi tisti učenci osnovnih in srednjih šol, ki so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni iz treh ali več predmetov. Razredni izpit iz vseh predmetov posameznega razreda lahko opravljajo tudi učenci osnovnih in srednjih šol, ki želijo v krajšem času končati šolanje. Razredne izpite iz vseh predmetov enega ali več razredov osnovnih ali srednjih šol lahko opravljajo tudi druge osebe. Učencem in drugim osebam, ki opravljajo razredne izpite, morajo šole omogočiti, da razredni izpit opravljajo postopoma po posameznih predmetih. 11. člen Popravne izpite opravljajo: — učenci od vštetega petega do vštetega sedmega razreda osnovne šole iz enega ali dveh predhnetov, iz katerih so bili ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni ; — učenci osmega razreda osnovne šole iz vseh predmetov, iz katerih so bili ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni; — učenci srednjih šol iz enega ali dveh predmetov, iz katerih so bili ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni; — učenci od vštetega petega do vštetega sedmega razreda osnovne šole in učenci srednjih šol iz enega ali dveh predmetov, iz katerih so bili pri razrednem izpitu negativno ocenjeni: — učenci srednjih šol iz enega ali dveh predmetov, iz katerih so bili pri dopolnilnem izpitu negativno ocenjeni; — učenci srednjih šol in druge osebe iz enega predmeta, iz katerega so bili pri zaključnem izpitu negativno ocenjeni; — druge osebe, ki se izobražujejo v osnovnih in srednjih šolah, iz vseh predmetov, v katerih so pri tem izobraževanju negativno ocenjeni, razen pri zaključnem izpitu, glede katerega veljajo določbe prejšnje alinee. Učencu osnovne šole oziroma drugi osebi, ki opravlja popravne izpite iz predmetov osmega razreda osnovne šole, izda osnovna šola spričevalo o končani osnovni šoli potem, ko opravi vse popravne izpite. Šola mora na željo učenca oziroma druge osebe omogočiti, da le-ta opravlja popravne izpite postopoma. Ce hoče učenec oziroma druga oseba z. negativno oceno iz tujega jezika v osmem razredu dsnovne šole dobiti spričevalo o končani osnovni šoli, mora prej opravljati popravni izpit iz -tujega jezika. Če izpita ne opravi, mu izda šola spričevalo o končani osnovni šoli le na njegovo željo. V takem primeru se v spričevalu o končani osnovni šoli pripiše pripomba: »-Učenec je končal osnovno šolo v skladu s tretjim odstavkom 40. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-51/<58 in št. 14-108/09)«. Negativna Ocena iz tujega jezika se v spričevalo o končani osnovni šoli ne vpiše. 12. člen Dopolnilne izpite opravljajo učenci srednjih šol, ki prestopijo v skladu z 29. členom zakona o srednjem šolstvu (Uradni list SRS, št. 18-138/67) v drugovrstno srednjo šolo, če se predmetnika in učna načrta šole, iz katere učenec izstopi, in šole, v katero učenec prestopi, razlikujeta. Dopolnilne izpite lahko opravljajo tudi osebe, ki si želijo pridobiti izobrazbo drugovrstne srednje šole poleg izobrazbe srednje šole, ki so jo končale. III. ZAKLJUČNI IZPIT 13. člen Zaključni izpit opravljajo osebe, ki so končale zaključni razred srednje šole (v nadaljnjem besedilu: kandidati). Učenec, ki je končal zaključni razred srednje šole z odličnim uspehom, je oproščen zaključnega izpita. Šteje se, da je tak učenec opravil zaključni izpit z odličnim uspehom. V spričevalo o zaključnem izpitu se vpiše namesto ocen pripomba: »Učenec je oproščen zaključnega izpita, ker je končal zaključni razred z odličnim uspehom« in skupna ocena: »odlično (5).« Neuspešno opravljeni zaključni izpit se sme večkrat ponavljati. Če kandidat iz neupravičenih razlogov ne pride k zaključnemu izpitu v predpisanem roku oziroma med izpitom odstopi, se šteje, da je izpit že enkrat opravljal. Tak učenec lahko drugič opravlja izpit v naslednjem roku. 14. člen Zaključni izpit se lahko opravlja pismeno najmanj iz enega in največ iz dveh predmetov, ustno pa najmanj iz treh in največ iz petih predmetov. Ce ni s tem pravilnikom drugače določeno, se šteje storitev ali izdelovanje predmetov z obrazložitvijo storitve ali izdelka za pismeni del zaključnega izpita. V poklicnih šolah, v katerih se pouk in učno razmerje učencev s pogodbami končata ob različnem času, se lahko tudi posamezni deli zaključnega izpita opravljajo ob različnem času. 15. člen Na vseh srednjih šolah se opravlja pismeni in ustni del zaključnega izpita iz materinega jezika ter ustni del zaključnega izpita iz novejše zgodovine narodov Jugoslavije (NOV in povojni razvoj) z družbenopolitično ureditvijo SFRJ. V skladu z določbo prejšnjega odstavka določijo 'rednje šole v soglasju z zavodom za šolstvo SR Slovenije še druge predmete zaključnega izpita in način pravljania izpita iz teh predmetov (prvi odstavek 2 člena). Ti predmeti se objavijo v »Objavah«, glasilu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. 16. člen Teme pismenega dela zaključnega izpita po zahtevah učnega načrta srednje šole lahko določi republiški sekretar za prosveto in kulturo. Svojo odločitev sporoči srednjim šolam najkasneje petnajst dni pred začetkom izpitnega roka. Ce republiški sekretar za prosveto' in kulturo v roku iz prejšnjega odstavka ne sporoči odločitve srednjim šolam, določi teme izpitni odbor. 17. člen Teme za pismeni del zaključnega izpita iz materinega jezika določi izpitni odbor na naslednji način: učitelji, ki poučujejo v zaključnih razredih, pripravijo tri teme iz širšega družbenega življenja, tri teme iz gospodarstva in tehnike ter tri teme iz kulture in znanosti. Dan pred pismenim iziptom izroče vseh devet tem v zaprtih kuvertah ravnatelju šole. Na dan pismenega izpita izroči ravnatelj vseh devet tem v zaprtih kuvertah izpitnemu odboru, ki določi z vsakega področja od predlaganih tem po eno temo kot izpitno temo. Ce se izpitni odbor s predlaganimi temami ne strinja, določi druge izpitne teme. 18. člen Ce srednje šole določijo pismeni del zaključnega izpita iz matematike, določi izpitni odbor matematične naloge v obsegu učnega načrta srednje šole na naslednji način: učitelji, ki poučujejo matematiko v zaključnih razredih, pripravijo tri skupine matematičnih nalog ter jih dan pred pismenim delom zaključnega izpita v zaprti kuverti izročijo ravnatelju šole. Na dan pismenega izpita izroči ravnatelj vse tri skupine nalog v zaprtih kuvertah izpitnemu odboru, ki določi eno izmed predlaganih skupin kot izpitno nalogo iz matematike. Ce se izpitni odbor ne strinja s predlaganimi skupinami nalog, določi za izpitno nalogo drugo skupino matematičnih nalog. 19. člen Ce srednje šole določijo pismeni del zaključnega izpita iz tujega jezika, določi izpitni odbor na predlog učiteljev, ki poučujejo tuji jezik, kombinirano nalogo v obsegu snovi srednje šole. Kombinirana naloga obsega preizkus uporabnega znanja slovnice, preizkus neposrednega razumevanja neznanega teksta in preizkus pismenega izražanja. Učitelji izročijo dan pred pismenim delom zaključnega izpita kombinirano nalogo v zaprti kuverti ravnatelju šole, ki jo izroči na dan pismenega izpita iz tujega jezika v zaprti kuverti izpitnemu odboru. 20. člen Ce določijo srednje šole pismeni del zaključnega izpita iz predmetov, ki niso navedeni v 18. in 19. členu tega pravilnika, določi izpitni odbor teme iz teh predmetov v obsegu učnega načrta srednje šole na naslednji način: učitelji, ki poučujejo v zaključnih razredih te predmete, pripravijo tri teme iz teh predmetov. Dan pred pismenim delom zaključnega izpita izročijo v zaprtih kuvertah teme ravnatelju šole. Na dan pismenega izbita izroči ravnatelj vse tri teme v zaprtih kuvertah izpitnemu odboru, ki določi eno izmed predlaganih tem kot izpitno temo. Ce se izpitni odbor ne strinja s predlaganimi temami, lahko določi drugo temo kot izpitno temo. 21. člen Ce določi srednja šola kot del zaključnega izpita storitev ali izdelek, določi izpitni odbor, katero storitev mora kandidat opraviti oziroma kateri izdelek mora kandidat narediti. Storitve in izdelki morajo biti izbrani v obsegu učnega načrta srednje šole. 22. člen Vprašanja iz posameznih predmetov pri ustnem delu zaključnega izpita določi izpitni odbor na naslednji način: izpraševalci posameznih predmetov pripravijo ustrezno število listkov. Na vsakem listku morajo biti tri vprašanja. Pripraviti je treba vsaj pet listkov več, kot je kandidatov, najmanj pa trideset listkov. Na dan ustnega izpita izročijo izpraševalci listke v zaprti kuverti izpitnemu odboru. Vprašanja pri ustnem delu zaključnega izpita morajo zajemati celotno snov izpitnega predmeta, ne smejo pa presegati obsega in ravni učne snovi, določene z učnim načrtom srednje šole 23. člen Popravni in dopolnilni izpiti pri zaključnem izpitu se opravljajo po enakem postopku kot zaključni izpit. 24. člen Izpitni odbor pred začetkom zaključnega izpita določi zlasti: — vrstni red posameznih delov zaključnega izpita; — ustrezno število komisij, če je v šoli več oddelkov zaključnega* razreda; — vsebino, obliko in način opravljanja posameznih delov zaključnega izpita; — nadzorne učitelje pri pismenem delu zaključnega izpita oziroma osebe, ki nadzorujejo kandidate pri zaključnem izpitu (peti odstavek 8. člena); — pripomočke, ki jih smejo kandidati uporabljati pri posameznem delu zaključnega izpita; — razpored kandidatov pri ustnem delu zaključnega izpita, ki obsega imena kandidatov ter dan in uro opravljanja izpita. Razpored kandidatov iz zadnje alinee prejšnjega odstavka mora izpitni odbor pravočasno objaviti. 25. člen Zaključni izpit začne predsednik izpitnega odbora s tem, da vsem kandidatom uvodoma na primeren način pojasni ustrezne določbe tega pravilnika in postopek pri zaključnem izpitu ter jih zlasti opozori: — da se morajo pri zaključnem izpitu ravnati po določenem postopku in navodilih izpitnega odbora; — da ne smejo motiti in ovirati poteka zaključnega izpita; —• da brez dovoljenja ne smejo zapustiti prostora, kjer opravljajo zaključni izpit; — da pri zaključnem izpitu ne smejo uporabljati nedovoljenih pripomočkov in sredstev. Kandidata, ki so pri pismenem oziroma ustnem delu zaključnega izpita ne ravna ob ooozorilih iz prejšnjega odstavka, lahko nadzorn učitelj oziroma predsedujoči opomni. Če kandidat cponvna ne upošteva, ga nadzorni učitelj lahko odstrani iz prostora, kjer se opravlja izpit. Izpitni odbor potem odloči, ali sme tak kandidat nadaljevati zaključni izpit v istem izpitnem roku. Če izpitni odbor odloči, da tak kandidat ne sme nadaljevati zaključnega izpita, se šteje, da tak kandidat Izpita ni opravil. Opomin, odstranitev iz prostora in zavrnitev iz prejšnjega odstavka se vpiše v zapisnik. 26. člen Zaključni izpit se začne praviloma s pismenim delom, če izpitni odbor ne določi drugače. Pismeni del zaključnega izpita opravljajo kandidati v šoli pod nadzorstvom učitelja (nadzorni učitelj). Ta del izpita mora biti v dopoldanskem času. Za ta del izpita iz posameznega predmeta ima kandidat na razpolago cele štiri ure. Če je v šoli več oddelkov zaključnega razreda, opravljajo vsi kandidati pismeni del zaključnega izpita hkrati. Ob začetku pismenega dela zaključnega izpita je treba kandidate razporediti po prostoru, jih seznaniti s postopkom, temami, vsebino, obliko in trajanjem pismenega dela izpita ter jim pojasniti, katere pripomočke smejo uporabljati. Pred začetkom pismenega dela izpita iz materinega jezika je treba kandidate pozvati, da si iz predloženih tem izbere vsak svojo temo. Kandidat pri pismenem delu zaključnega izpita lahko piše najprej koncept, preden izgotovi čistopis. Ko kandidat konča pismeni del zaključnega izpita, odda čistopis in morebitne koncepte nadzornemu učitelju ter odide. Po preteku štirih ur morajo vsi kandidati oddati svoje pismene izdelke ne glede na to, ali so jih končali. 27. člen Če ima srednja šola v skladu z drugim odstavkom 14. člena in z 21. členom tega pravilnika pri zaključnem izpitu storitev ali izdelek, določi izpitni odbor, kdaj bo posamezen kandidat opravljal ta del izpita, koliko časa ima kandidat na razpolago za ta del izpita, prostor, kjer bo kandidat opravljal izpit, in način, kako naj se kandidati seznanijo s postopkom, vsebino, obliko in trajanjem tega dela izpita. Izpitni odbor lahko odloči, da kandidat opravi le del storitve oziroma izdelka. Izpitni odbor lahko kandidatu na njegovo prošnjo določi drugo storitev pziroma drug izdelek. Opravljanje storitev oziroma izdelovanje predmetov pri zaključnem izpitu lahko traja več kakor štiri ure, če tako zahtevajo tehnične možnosti za izvedbo tega dela zaključnega izpita. Ta del zaključnega izpita nadzoruje član izpitnega odbora ali oseba, ki jo določi izpitni odbor (peti odstavek 8. člena). 28. člen Ustni del zaključnega izpita se opravlja pred izpitnim odborom. Če je več oddelkov zaključnega razreda, ^se lahko opravlja ta del izpita pred komisijami izpitnega odbora (šesti odstavek 8. člena). Kandidatom se predložijo listki z izpitnimi vprašanji (prvi odstavek 22. člena). Predsedujoči začne ustni del izpita s tem, da pozove prvega kandidata, naj si izbere listek. Kandidat mora odgovarjati na vprašanje z listka, ki ga je vzel. Kandidat lahko po vpogledu samo enkrat vrne listek in vzame drugega. Vrnitev listka lahko vpliva na oceno iz predmeta, iz katerega kandidat opravlja ustni del zaključnega izpita. Listki z vprašanji, na katera so kandidati že odgovorili, se izločijo. Prvi kandidat se lahko pripravlja največ 20 minut, potem ko je vzel listek, naslednji se pripravlja med tem, ko kandidat pred njim opravlja ustni izpit. Izpraševalec in predsedujoči lahko dajeta kandidatu dodatna vprašanja, s katerimi se razčlenjuje vsebina vprašanja z listka. Ustni del zaključnega izpita iz posameznega predmeta sme trajati največ dvajset minut. 29. člen Če je kandidat pri zaključnem izpitu opravljal storitev ozirorha izdeloval predmet, mora to tudi obrazložiti pred komisijo izpitnega odbora. Obrazložitev storitve ali izdelka sme trajati najmanj dvajset in največ štirideset minut. 30. člen Uspeh kandidatov pri pismenem delu in znanje kandidatov pri ustnem delu zaključnega izpita ter skupna končna ocena zaključnega izpita se izražajo z ocenami, ki veljajo pri ocenjevanju učencev v osnovnih in srednjih šolah. Uspeh kandidata pri pismenem delu zaključnega izpita oceni izpitni odbor na utemeljen predlog učitelja, ki je kandidatov izdelek pregledal in popravil. Poleg tega učitelja pregleda izdelek še sopregledovalec. Sopregledovalec pismeno potrdi, da se s predlogom ocene strinja. Če se sopregledovalec s predlogom ocene ne strinja in predlaga izpitnemu odboru drugo oceno, mora svoj predlog utemeljiti. * Kandidatovo storitev oziroma kandidatov izdelek pri zaključnem izpitu oceni izpitni odbor na predlog komisije, pred katero je kandidat obrazložil storitev oziroma izdelek. Kandidatov uspeh pri ustnem delu zaključnega izpita oceni izpitni odbor na predlog komisije, pred katero je kandidat opravljal izpit. Če se opravlja iz, posameznega predmeta pismeni in ustni del zaključnega izpita, določi izpitni odbor za ta predmet na podlagi obeh ocen skupno oceno. Skupno končno oceno pri zaključnem izpitu določi izpitni odbor potem, ko je bil kandidat ocenjen iz vseh predmetov zaključnega izpita. Vse ocene pri zaključnem izpitu se vpiše v zapisnik o zaključnem izpitu. 32. člen Kandidat opravi zaključni izpit, če je ocenjen iz vseh predmetov vsaj z oceno »zadostno". Kandidat, ki je pri zaključnem izpitu negativno ocenjen iz enega predmeta, lahko opravlja popravni izpit Iz tega predmeta. Če je pri takem predmetu tudi pismeni izpit del zaključnega izpita, mora kandidat opravljati popravni izpit tudi iz tega dela zaključnega izpita, če je bil tudi pri tem delu izpita negativno ocenjen. Popravni izpit pri zaključnem izpitu se lahko večkrat opravlja. Popravni izpit opravlja kandidat, ki je učenec srednje šole, le v naslednjem izpitnem roku. druga oseba pa v rokih, ki jih določi ravnatelj srednje šole v skladu z drugim odstavkom 4. člena tega pravilnika. ✓ Kandidat, ki je pri zaključnem izpitu negativno ocenjen iz dveh ali več izpitnih predmetov, ni opravil zaključnega izpita. 33. člen Kandidatu, ki je uspešno opravil zaključni izpit, se izda spričevalo o zaključnem izpitu. Spričevalo podpišeta predsednik izpitnega odbora in ravnatelj šole. Ce je ravnatelj hkrati tudi predsednik izpitnega odbora, podpiše spričevalo tudi podpredsednik izpitnega odbora. Kandidatu, ki ni opravil zaključnega izpita, -ne izda šola o tem nobenega dokumenta. 0 34. člen Izid zaključnega izpita razglasi predsednik izpitnega odbora po končanem celotnem zaključnem izpitu v navzočnosti članov izpitnega odbora. Spričevala o zaključnem izpitu se razdelijo kandidatom na slovesen način. 35. člen Predsednik izpitnega odbora in ravnatelj pošljeta zavodu za šolstvo SR Slovenije najpozneje deset dni po vsakem izpitnem roku skupno poročilo o zaključnem izpitu. IV. SKUPNE DOLOČBE 36. člen O izpitih v osnovnih in srednjih šolah se pišejo zapisniki. Zapisniki obsegajo zlasti datum izpita, vse- bino izpita, izpitno komisijo, naloge in vprašanja pri izpitu ter oceno uspeha in znanja kandidata pri izpitu. Obrazce zapisnikov iz prejšnjega odstavka lahko posebej določi republiški sekretar za prosveto in kulturo in jih objavi v "-Objavah«, glasilu republiškega sekretariata za prosveto in kulturo. Ce republiški sekretar za prosveto in kulturo ne določi obrazcev zapisnikov, določijo obliko in vsebine zapisnikov osnovne oziroma srednje šole same. 37. člei. ' Teme pismenih izpitov in vprašanja pri ustnih izpitih v osnovnih in srednjih šolah so uradna tajnost, dokler se ne objavijo v skladu s tem pravilnikom. V. KONČNA DOLOČBA 38. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu SRS«. St. 132-10/69 Ljubljana, dne 27. novembra 1969. Republiški sekretar za prosveto in kulturo • Slavko Bohanec 1. r. Splošni akti republiških samoupravnih organizacij 273. Na podlagi III. točke odloka o plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev (Uradni list LRS, št. 5-40/63, in Uradni list SRS, št. 14-82/64) je sprejela skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije na 42. seji dne 25. decembra 1969 SKLEP o določitvi prispevkov za socialno zavarovanje za določene kategorije oseb, ki uživajo posamezne pravice iz socialnega zavarovanja Kategorija Panoga zavarovanja zdrav- stvene din za invalid, zavarovanje oz. nesreću pri delu v invalid, zav. din 2. Učenci strokovnih šol in gimnazij ter študenti višjih šol, visokih šol, fakultet in umetniških akademij, kadar opravljajo praktično delo v zvezi s poukom (3. točka 1. odst. 20. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju)................1,10 I Za kategorije oseb iz I. in II. točke odloka o plačevanju prispevkov za socialno zavarovanje za določene kategorije zavarovancev (Uradni list LRS, št. 5-40/63 in Uradni list SRS, št. 14-82/64) se določijo prispevki za posamezne panoge socialnega zavarovanja v mesečnih pavšalnih zneskih, in sicer: Panoga zavarovanja zdrav- Kategorija stveno • din 1. Vajenci v gospodarstvu in učenci strokovnih šol s praktičnim po- za invalid, zavarovanje oz, nesrečo prt delu v invalid, zav. din ukom; učenci strokovnih šol in gimnazij na proizvodnem delu; študenti višjih šol, visokih šoi, fakultet in umetniških akademij na obvezni praksi ........................ 16,20 3,90 3. Učenci strokovnih šol ter študenti višjih strokovnih šol, visokih šol, fakultet in umetniških akademij,. kadar so na obveznem praktičnem delu v učilnicah ali delavnicah (2. tč. 1. odst. 22. člena temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju) ........................ — 0,60 4. Osebe, redno priglašene pri zavodu za zaposlovanje po prenehanju delovnega razmerja (3. tč. 1. odst. 13. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in 4, točka 1. odst. 24. člena temeljnega zakona o inva)idskem zavarovanju) . . . 57,40 6.10 5. Osebe, redno priglašene pri zavodu za zaposlovanje (5. točka 1. odstavka 16. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju) . . . 57,40 — / Kategorija Panoga zavarovanja zdrav- stveno din za invalid, zavarovanje oz. nesrečo pri delu v invalid, zav. din 6. Osebe, ki so na strokovni uspo-bitvi ali prekvalifikaciji, ki jo organizira zavod za zaposlovanje (2. tč. 1. odstavka 20. člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju) ..................................32,50 7. Osebe, ki se udeležujejo mladinskih delovnih akcij, za katere so po predpisih o invalidskem zavarovanju zavarovane za vse primere invalidnosti, osebe, ki se udeležujejo organiziranih javnih del, če delajo na takih delih najmanj 6 ur na dan 16,20 6,10 8. Osebe, ki se 'udeležujejo mladinskih delovnih akcij ali organiziranih javnih del, pa niso zajete pod 5 . . 9,00 3,60 9. Osebe na šolanju, strokovni izpo- polnitvi ali podiplomskem študiju, ki so zaradi tega prekinile delovno razmerje, če ta čas dobivajo štipendijo . ...................... 57,40 — 10. Osebe, ki jih pošlje organizacija pred sklenitvijo delovnega razmerja z njimi kot svoje štipendiste na praktično delo v drugo organizacijo, da se tam strokovno usposobijo ali izpopolnijo . ...................41,40 — 11. Osebe na prostovoljni praksi (volonterji), ki ne prejemajo osebnega dohodka in delajo poln delovni' čas........................1 . . . 41,40 6,10 Poleg prispevkov za zdravstveno in invalidsko zavarovanje se plačuje še prispevek za pokojninsko zavarovanje v znesku 20,00 din na mesec 12. Osebe na predvojaškem pouku na taborjenju, če niso v delovnem razmerju ........................ 9,00 3,60 13. Osebe na pouku v oddelkih pred-vojaške vzgoje, če niso v delovnem razmerju................•. . . . 2,60 — 14. Zakonec oziroma starši umrlega zavarovanca (23. oziroma 25. člen temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju)............41,40 15. Za ožje družinske člane jugoslovan- skih državljanov, ki so v delovnem razmerju v tujini, če so družinski člani zavarovani v Jugoslaviji po temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju......................57,40 16. Osebe iz držav v razvoju, ki so v naši državi kot štipendisti na šolanju, strokovnem izpopolnjevanju In usposabljanju...................41,40 — 17. Osebe, ki prestajajo kazen zapora ali strogega zapora................1 — 3,60 Za uživalce stalne državne podpore, ki sredstev, zbranih na območju komuijalne skupnosti z osnovnim prispevkom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (111. člen temeljnega zakona o organizaciji in financiranju socialnega zavarovanja). II Obračun dejanskih izdatkov po točki 1/1 se vrši mesečno za nazaj na podlagi predloženih obračunov, ki se preverjajo po mesečnih bruto bilancah, po periodičnih obračunih in po zaključnem računu sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev, prispevek v odstotku po točki 1/2 pa se obračunava mesečno na podlagi vplačanega osnovnega prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje. I III Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969 dalje. Z dnem, ko se začne uporabljati ta sklep, preneha veljati sklep o določitvi dela prispevkov za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, ki pripada komunalnim skupnostim socialnega zavarovanja delavcev za stroške s poklicno rehabilitacijo in z zaposlovanjem delovnih invalidov (Uradni list SRS, št. 38-285/68). St. 402-4/1969-3/1 Ljubljana, dne 25. decembra 1969. Skupščina republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije Predsednik Jože Globačnik 1. r. Predpisi občinskih skupščin ✓ SKUPŠČINA OBČINE LENART 204. Na podlagi 161. člena statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-688/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69), ter 9., 14., 20., 82., 84., 92., 94., 99. in 103. člena zakona o -prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-3^69, 40-251/69) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Lenart 1. člen V odloku o občinskih prispevkih in davkih občanov v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 7-39/68. št. 15-142/68, št. 6-19/69, št. 9-53/69) se 3. člen spremeni tako. da glasi: -Občinski prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za proračun občine in za financiranje vzgoje in izobraževanja, plačujejo zavezanci po skupni stopnji 4,60%; stopnja prispevka za proračun znaša 3,10%.« 2. člen V 4. členu se besedilo 1. točke spremeni in dopolni tako. da glasi: »za gospodinjske pomočnice in gospodarske pomočnike na zasebnih kmetijskih gospodarstvih 300 din.« 3. člen V 5. členu se spremeni in dopolni drugi odstavek tako, da glasi: "Celotno območje občine se po kriterijih iz 60. člena zakona o prispevkih in davkih občanov uvrsti v II. skupino. 4. člen V 7. členu se besedilo 2. alineje spremeni in dopolni tako, da glasi: »Kmetje — borci in aktivni sodelavci NOB, ki jim je priznana delovna doba v dvojnem trajanju s pričetkom po 9. septembru 1943 in kmetje — borci prostovoljci za severno mejo, ki jim je priznan status tega borca — se oprostijo plačila prispevka od kmetijstva do 800 din katastrskega dohodka.« 5. člen V 12. členu se: v 2. točki pred besedo kolarji, postavi beseda »fo- tolitoretušerji«, v 3. točki pred besedo kleparji, postavi beseda »avtofaksiji«, v 4. točki za besedo avtoličarji, postavi besedo »avtokleparji«. za besedama vodovodni inštalaterji, pa se dodajo besede »izdelovanje jedilnega olja«, v 5. točki pred besedo »fotografi« postavi besedo »akumuiatorstvo«. Za prvim odstavkom 12. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Zavezancu prispevka po pavšalni letni osnovi, določi davčna uprava občinske skupščine nižjo letno pavšalno osnovo, kakor je ugotovljena v prvem odstavku tega člena, če ne dela poln delovni čas ali je njegova storilnost zmanjšana zaradi starosti, bolezni ali zaradi neprimerne lokacije poslovnega prostora«. 6. člen V 13. členu se doda nov drugi odstavek, ki. se glasi: »Zavezancem prispevka od obrtnih dejavnosti se odmerjeni prispevek zniža: — za vsakega vajenca za 10 %, vendar največ 500 din za enega vajenca, skupno znižanje za vse vajence pa sme znašati največ 2500 din, — za 50 % zavezancem, ki opravljajo obrtno dejavnost v prvem letu obratovanja in za 25 % v 2. letu obratovanja. Zavezanci — obrtniki, stari nad 60 let se oprostijo plačila prispevka od obrtne dejavnosti do 2000 din prispevne osnove.« 7. člen V prvem odstavku 15 a člena se za besedo »znaša«, vstavita besedi »za odvetnike«, pika v tem odstavku se nadomesti z vejico, in dodajo besede »za druge zavezance pa 22.000 din.« 8. člen Pred 21. členom se postavi naslov IX. poglavje: »Davek od dobitkov pri ierah na srečo.« Dosedanji naslov IX poglavja in 22. člen se črtata. 9. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje. St. 400-24/69-43 Lenart, dne 23. decembra 1969. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 205. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69) ter 64. členu zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št. 43-334/67 in št. 40-302/68) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Lenart za leto 1969 1. člen Odlok o proračunu občine Lenart za leto 1969 (Uradni list SRS, št. 9-51/69) se v prvem členu spremeni tako, da glasi: din »Proračun občine Lenart za leto 1969 obsega dohodke, ki znašajo skupaj .... 4.391,266 — prispevek za uporabo mestnega zemljišča . ................................. 40,000 tako, da ostane za financiranje proračuna . 4-351,266'< 2. člen Drugi člen se spremeni tako, da se glasi: din ■«S proračunom občine Lenart so razporejeni dohodki v znesku................. 4.305,644 nerazporejeni dohodki tekoča proračunska rezerva znaša .....................• . , 45,622« 3. člen Peti člen se spremeni tako, da se glasi: »Sredstva v glavnem namenu 12 bo svet za družbeno načrtovanje in finance skupščine občine Lenart razdeljeval v skladu z določili 110. člena statuta občine Lenart do višine 128.000 din.« 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969. St. 400-7/68-280 Lenart, dne 23. decembra 1969. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. Pregled dohodkov in razporejenih dohodkov proračuna občine Lenart za leto 1969 Vrsta dohodka 1. 2. 3.*» 5. Dohodki Prispevki................... . Davki........................ Takse ....................... Dohodki po posebnih zveznih predpisih.................... Dohodki organov in razni drugi dohodki................. Prenesena sredstva........... Skupaj din St. glav. namena Razpored dohod ko v Skupaj din 2.313.760 03 Kulturno prosvetna dejavnost .... 233.007 1.214.000 04 Socialno skrbstvo 547.804 250.000 05 Zdravstveno varstvo 178.212 40.000 06 Komunalna dejavnost 30.000 07 Delo državnih organov 1.924.308 . 30.000 12 Dejavnost krajevnih skupnosti . . . 206.023 13 Dejavnost družb, političnih organizacij 543.506 in društev 251.420 14 Negospodarske investicije 443.903 15 Gospodarske investicije 127.970 16 Gospodarski posegi 289.126 17 Proračunske obveznosti iz prejšnjih let 35.793 18 Rezervni sklad 38.078 19 Nerazporejeni dohodki 45.622 Skupaj: .......................... . 4.351.266 Skupaj:.................................4.351.266 206. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št, '16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69) ter 52. členu zakona o financiranju družbeno političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64, št. 43-334/67 in št. 40-302/68) je skupščina občine Lenart na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb v občini Lenart v I. trimesečju 1970 1 1. člen 3. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna skupščine občine Lenart za leto 1970 in se zajamejo v zaključnem računu 1970. 4. člen Ta odlok začne veljati 1. januarja 1970. St. 400-24/69-43 Lenart, dne 23. decembra 1969. Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov proračunskih sredstev se v I. trimesečju 1970 do sprejetja občinskega proračuna za leto 1970 financirajo na podlagi proračuna za leto 1969. 2. člen Izdatki se smejo izvrševati v tem času največ do 25 “/o izdatkov proračuna občine Lenart za leto 1969 in Po njegovih splošnih določilih. 207. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK o spremembi odloka o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskemu organu med materialne stroške / / 1. člen Odlok o izdatkih za potne in druge stroške, ki se priznavajo občinskemu organu med materialne stroške (Uradne objave, št. 9-107/67), se spremeni in sicer: — v prvi vrsti 3. člena se znesek »55,00 din« nadomesti z zneskom »70 din«, ' — v zacjnji vrsti tretjega odstavka 4. člena se znesek »0,62 din« nadomesti z zneskom »0,80 din«, — v sedmi vrsti 5. člena se znesek »55 din« nadomesti z zneskom »70 din«, — v osmi vrsti 5. člena se znesek »0,62 din« nadomesti z zneskom »0,80 din«. 2. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje. St. 114-2/65-9 Lenart, dne 23. decembra 1969. Predsednik ' skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 208. Po 161. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23 69) je skupščina občine Lenart na skupni seji obeh zborov dne 23. decembra 1969 sprejela ODLOK o spremembi cdloka o določitvi povračila stroškov odbornikom, elanom svetov in komisij in drugih kolegijskih organov skupščine občine Lenart 1. člen Odlok o določitvi povračila stroškov odbornikom, članom svetov in komisij in drugih kolegijskih organov skupščine občine Lenart (Uradne objave, št. 9-108/67 in Uradni list SRS, št. 15-146/68), se spremeni in sicer: — v predzadnji vrsti 1. člena se znesek »27,50 din« nadomesti z zneskom »35 din«, — v zadnji vrsti 1. člena se znesek »55 din« nadomesti z zneskom »70 din«, — v prvi vrsti 2. člena se znesek »0,25 din« nadomesti z zneskom »0,80 din«, — v tretji vrsti 3. člena se znesek »0,62 din« nadomesti z zneskom »0,80 din«. 2. člen Prvi stavek drugega odstavka 5. člena se spremeni in glasi: »Članu kolegijskega organa, ki opravlja samostojen poklic ali ni v delovnem razmerju, se prizna nadomestilo za izgubljeni zaslužek, če je na delovni dan opravljal svojo funkcijo v skupščini ali njenih organih.« 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje. St. 010-12/62-23 \ Lenart, dne 23 decembra 1969. s Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. 2C9. Po 161. in 227. členu statuta občine Lenart (Uradne objave, št, 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69) je skupščina občine Lenart na 8. skupni seji obeh zborov dne 23. decembra 1969 sprejela 1 ODLOK o spremembah in dopolnitvah statuta občine Lenart 1. člen V statutu občine Lenart (Uradne objave, št. 16-188/67, št. 18-207/67 in Uradni list SRS, št. 6-23/69) se za 21. členom doda novo poglavje II a, ki se glasi: »II a NARODNA OBRAMBA 2la člen Občina na svojem območju izvaja v miru obrambne priprave vseh družbenih činiteljev iz svoje pristojnosti, v vojni pa vodi splošni ljudski odpor. Skupščina občine neposredno in z organi, ki jih ustanovi na podlagi zakona ali tega statuta, pravočasno organizira teritorialno obrambo in civilno Zaščito, vojne priprave državne uprave, gospodarstva, družbenih služb, druž-beno-političnih in drugih družbenih organizacij skladno z načrti občine in širših družbeno-političnih skupnosti. Občani, naselja, krajevne skupnosti, delovne in druge organizacije ter organi občine izvajajo vojne priprave v okviru redne dejavnosti ter nenehno skrbijo za strokovno izpopolnjevanje kadrov in materializacijo priprav na področju narodne obrambe. 21 b člen Organizacija in delo občinske skupščine in njenih organov v primeru neposredne vojne nevarnosti in v vojnem stanju se določi s posebnim odlokom občinske skupščine v skladu z ustavo in zakonom.« 2. člen Spremeni se člen 156 in se glasi: »Zbora občinske skupščine delata in odločata praviloma skupno. Zbora občinske skupščine delata in odločata ločeno o: — verifikaciji mandatov odbornikov, — izvolitvi mandatno-imunitetne komisije, — izvolitvi predsednika zbora, — razpisu nadomestnih volitev. Zbora občinske skupščine lahko' delata in odločata ločeno o posameznih zadevah, če tako sklene posamezni zbor. Ločeno sejo zbora vodi predsednik zbora, ki ga izvoli zbor na svoji prvi seji za dobo štirih let.« 3. člen V 161. členu statuta se: 1. tretja alineja spremeni in se glasi: »— sprejema družbeni plan, občinski proračun, zaključni račun, načrt za obrambo (razvojni načrt) in načrt za delo v vojnih razmerah (vojni načrt), program financiranja zadev narodne obrambe.« 2. Za četrto alinejo se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »— določa v mejah svoje pristojnosti krajevnim skupnostim, delovnim in drugim organizacijam ter občanom naloge in ukrepe s področja narodne obrambe, — ustanavlja občinske organe za vodenje teritorialne obrambe in civilne zaščite v miru in vojni ter za izvrševanje nalog in ukrepov s področja varstva ljudi in premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami.« 3. Za šestnajsto alinejo se dodata dve novi alineji, ki se glasita: »— voli in razrešuje delegate občin za zasedanje delegatov v Skupščini SR Slovenije, — imenuje in razrešuje komandirja postaje milice in njegovega pomočnika v soglasju z republiškim sekretarjem za notranje zadeve.« 4. člen Za členom 165 se doda novo podpoglavje, ki se glasi: »2. DELEGATI OBČIN V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI 165 a člen Občinska skupščina in njeni organi sodelujejo z republiško skupščino in njenimi organi, izmenjujejo mnenja v zadevah, ki so pomembne za občino in republiko ter dajejo mnenja, predloge in stališča o predlogih svetov in vprašanjih, ki jih obravnava republiška skupščina. Občinska skupščina lahko da republiški skupščini predlog za izdajo zakona in je pooblaščeni predlagatelj zakonskega predloga. 165 b člen Delokrog delegatov, način izvolitve ter pravice in dolžnosti delegatov so določeni s posebnim odlokom občinske skupščine.« 5. člen Pred 166. člen se vstavi novo podpoglavje, ki se glasi: »3. ODBORNIKI OBČINSKE SKUPŠČINE« 6. člen V VI. poglavju postaneta podpoglavje 2 ip 3 podpoglavja 4 in 5. 7. člen V V 184. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »Za svoje delo so odgovorni občinski skupščini. Svet občinske skupščine Sestavljajo člani, ki jih imenuje občinska skupščina izmed odbornikov, članov delovnih in drugih ogranizafcij in občanov. V vsakem svetu mora biti najmanj en odbornik « 8. člen Spremeni se 186. člen in se glasi: »Občinska skupščina ima naslednje svete: 1. za področje družbenega načrtovanja in financ: svet za družbeno načrtovanje in finance, ki šteje 9 članov, 2. za področje industrije, prometa, blagovnega prometa, gostinstva in turizma, obrti in delovnih razmerij: svet za gospodarstvo, ki šteje 9 članov, 3. za področje kmetijstva, gozdarstva, lova, ribolova: svet za kmetijstvo in gozdarstvo, ki šteje 9 članov, 4. za področje urbanizma, gradenj, komunalnega in stanovanjskega gospodarstva: svet za komunalno gospodarstvo, ki šteje 9 članov, 5. za področje predšolske vzgoje, šolstva, prosvete, kulture, znanosti, telesne vzgoje: svet za prosveto in kulturo, ki šteje 9 članov, 6. za področje zdravstva, socialnega varstva in socialnega zavarovanja: svet za zdravstvo in socialno varstvo, ki šteje 9 članov, 7. za področje obče uprave, pravosodja in notranjih zadev: svet za občo upravo, ki šteje 9 članov, 8. za področje'narodne obrambe:"svet za narodno obrambo, ki šteje 8 članov.« 9. člen Za 186. členom se dodajo trije novi členi, ki se glasijo: 186 a člen »Svet občinske skupščine ima predsednika, ki sklicuje in vodi seje sveta, skrbi za izvajanje sklepov in daje pobudo za obravnavanje vprašanj iz delovnega področja sveta. 186 b člen Svet obravnava in odloča o vseh vprašanjih iz svojega delovnega področja na sejah. Svet je sklepčen, če je na seji navzoča več kot polovica njegovih članov, odloča pa z večino glasov navzočih članov. 186 c člen Za delo svetov se uporabljajo določila poslovnika o delu skupščine občine Lenart.« 10. člen Spremeni se 191. člen in se glasi: »Vsaka komisija ima predsednika in določeno število članpv. Predsednika in člane komisije imenuje občinska skupščina izmed odbornikov, članov delovnih in drugih organizacij ter občanov. Mandatno imunitetno komisijo sestavljajo samo odborniki ustreznega zbora.« 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 011-1/63-117 Lenart, dne 23. decembra 1969. \ Predsednik skupščine občine Lenart Franjo Muršec 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 210. Na podlagi 9., 14., 258. in 259. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Ur. list SRS, št. 7/69 in št. 40/69) in 26., 27. in 64 člena zakona o izobraževalnih skupnosti in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67 in št. 40/68) ter 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1969 sprejela ODLOK o prispevkih in davkih občanov občine Litija I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Prispevki in davki skupščine občine Litija se predpisujejo in določajo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občariov, po določbah republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po določbah tega odloka in predpisih, izdanih na podlagi naštetih zakonov in tega odloka. 2. člen S tem odlokom se uvajajo prispevki in davki, ki pripadajo občini in določajo njihove stopnje v skladu s pooblastili, danimi v temeljnem zriconu in republiškem zakonu o prispevkih in davkih občanov. j 3. člen Določbe temeljnega in republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov sc neposredno uporabljajo, ne glede na" to, da so posamezne njune določbe vzete v tem odloku. II. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Skupna stopnja prispevka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja (v nadaljnjem besedilu: prispevek iz delovnega raznierja). ki pripada občini in temeljni izobraževalni skupnosti Litija znaša 4.50 °/o. Temeljni izobraževalni skupnosti Litija pripadajo po tem odloku naslednji dohodki: — 2<’/o od prispevka iz delovnega razmerja in — 25°/o od ostalih zbranih prispevkov po tem odloku. 5. člen Za kategorije osebnih dohodkov, od katerih se plačuje prispevek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje pavšalne mesečne osnove: din 1. za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebnih gospodinjstvih................. . 300 2. za gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih....................300 3. za osebe, zaposlene pri krajevnih skupnostih .......................................400 4. za lovce in ribiče, zaposlene pri delovnih organizacijah in društvih..................400 5. za osebe, zaposlene v domovih in planinskih društvih...............................400 III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI 6. člen Za odmero prispevka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: prispevek od kmetijstva) se območje občine razdeli na štiri skupine katastrskih občin in sicer: I. skupina: v to skupino ni uvrščena nobena katastrska občina, II. skupina: k. o. Litija, k. o. Hotič, k. o. Šmartno, k. o. Jablanica, III. skupina: Konj, Liberga, Sobrače, Vintarjevec, Sv. Anton, Selo Mirna, Kresniški vrh, Velika vas, Tihaboj, Kresnice, Okrog, Volavlje, Vodice, Moravče, IV. skupina: Polšnik, Ježni vrh, Poljane, Gradišče, Trebeljevo, Konjšica, Dole, Šentlovrenc, Roviše, Velika goba. 7. člen Prispevek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katastrskih občin, zmanjšan za katastrski dohodek od gozdov, po naslednjih stopnjah. •/• — v II. skupini ............................18 — v III. skupini ............................12 — v IV. skupini .............................8 Prispevek od kmetijstva, ki pripada občini, se odmerja po stopnji, ki velja za katastrske občine, v kateri ima zavarovanec prebivališče. 8. člen Prispevek od kmetijstva, ki odpade ha osebni dohodek iz gozda, se ne obračunava po katastrskem dohodku, temveč od osnove, ki lo predstavlja vrednost lesa, odkazanega za posek v letu, za katero se prispevek odmerja. Osnovo za odmero določi občinski upravni organ, pristojen za odmero prispevka, glede na količino lesa, določenega za posek in poprečno ceno lesa na panju, ugotovljeno v preteklem gospodarskem letu na območju gozdne organizacije, ki gospodari z gozdom, in to po vrstah lesa in vrednostnih razredih. 9. člen Prispevek od kmetijstva, ki' odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh skupinah katastrskih občin po proporcionalni stopnji 20 %> od osnove. 10. člen Prispevka od kmetijstva so oproščeni lastniki zemljišč, katerih skupni letni katastrski dohodek ne presega 200 dinarjev. H. člen Plačila prispevka od kmetijstva se oproste zavezanci prispevka, ki prebivajo v naslednjih krajih: Veliki vrh, Zapodje, Jesenje, Bitiče, Volčja jama, Gradišče, Jablaniške Laze, Bukovica, Šumnik, Ravne, Vi- nji vrh, Obla gorica, Vrata, Vintarjevec, Mala Stanga. Širmanski hrib, Pečice, Brglez, Lukovec, Goliče, Slivna, Mala sela, Gadnje — zaselek, Hude ravne, Morav-ška gora, Vodice, Okrog, Riharjevec, Gabrska gora. Čateška gora, Križišče, Ravne, Zagrič, Sevno, Kamni vrh, Stara gora, Primskovo, Mihelca, Reka gozd, Konj-šica, Stranski vrh, Kostanjevica, Ravne, Strmec, Pod-strmec, Račiča, Koške poljane, Dragovško, Hohovica, Podpeč, Kamni vrh, Gobnik, Nova gora, Laze, Dolga noga, Mala noga, Preska, Borovak, Podroje, Ščit, Tišje, Jastrebnik; če skupni letni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 2000 dinarjev in če jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. Zavezancem v krajih iz prvega odstavka tega člena, ki vlagajo sredstva v graditev in adaptacijo gospodarskih poslopij, za nabavo opreme in .preureditev stanovanjskih prostrov v turistične namene, se ne glede na višino osebnih dohodkov prizna posebna olajšava v odstotku od odmerjenega prispevka pod naslednjimi pogoji: — 60 •/« če vložijo nad 3.000 din do 10.000 din, — 700/n če vložijo nad 10.000 din do 15.000 din, — 80 V« če vložijo nad 15.000 din do 20.000 din, — 90 “/k če vložijo nad 20.000 din. Olajšava iz drugega odstavka tega člena velja za leto, ko se sredstva vložijo. 12. člen Ce se da zemljišče v zakup delovni organizaciji zaradi izkoriščanja za kmetijsko proizvodnjo za najmanj 4 leta, se odmerjeni prispevek od kmetijstva, ki sorazmerno odpade na to zemljišče, v celoti odpiše. Oprostitev iz prejšnjega odstavka se ne more priznati, če delovna organizacija tako zemljišče z zakupno ali kooperacijsko pogodbo prepusti v izkoriščanje lastniku zemljišča razen, če pri kooperacijski pogodbi delež kmetijske organizacije v doseganju skupnega dohodka od tega zemljišča presega 50 “/o. 4 13. člen Začasno so oproščeni prispevka od kmetijstva dohodki zemljišč: 1. za 10 let — zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z izrednimi investicijami zavezanca prispevka postala uporabna, 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki: a) za 8 let — zemljišča, na katerih se zasadijo češplje, jablane, hruške ali drugo plemenito sadje, b) za 10 let — zemljišča, na katerih se zasadijo orehi, c) za 2 leti — zemljišča, na katerih se zasadi ribez. Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca prispevka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodili so bile izvršene spremembe zemljišč. Začasna oprostitev teče od 1. januarja prihodnje-*a leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. 14. člen Občinski upravni organ, pristojen za odmero prispevka od kmetijstva, prizna v primerih znatno več- jih investicij za melioriranje poleg oprostitev po prvi točki 13. člena tega odloka še začasno oprostitev za toliko let, kolikor znaša razmerje med dejanskimi stroški za melioriranje napram enoletnemu katastrskemu dohodku zemljišča, ki je bilo meliorirano, vendar največ za 10 let. 15. člen Pri odmeri prispevka od kmetijstva se zavezancem, ki preživljajo več kot dva mladoletna otroka ali za delno nezmožna družinska člana in katerih osebni dohodek ne presega 1.200 din letno na družinskega člana, zniža za tretjega in za vsakega nadaljnjega mladoletnega otroka ali za delo nezmožnega družinskega člana odmerjeni prispevek od kmetijstva za 10°/*, vendar pa skupno znižanje prispevka ne sme znašati več kot SO0/«. Zavezancem, ki nimajo za delo zmožnih družinskih članov' in pri katerih osebni dohodek vseh članov gospodinjstva ne presega 4.000 din letno, se odmerjeni prispevek od kmetijstva zniža za 50 °/o. V osebni dohodek po prejšnjih dveh odstavkih se vštevajo dohodki zavezanca in vseh članov gospodinjstva, od katerih se odmerjajo prispevki oziroma davki po letnih osnovah ter dohodki iz delovnega razmerja od pokojnin in invalidnin. Olajšave po prvem in drugem odstavku tega člena se priznajo praviloma ob letni odmeri prispevka, lahko pa tudi pozneje, ko se ugotovijo okoliščine oziroma, kot to zavezanec posebej uveljavlja. Priznanje olajšave lahko zavezanec uveljavlja le do konca koledarskega leta, v katerem se prispevek odmerja. Zavezancem se odmerjeni prispevek od kmetijstva ustrezno zniža, če so imeli v letu, za katero se prispevek odmerja, več kot 200 din izdatkov za zdravljenje družinskih članov ali če so imeli izdatke za pogreb družinskih članov. Prispevek se zniža za znesek prispevka, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste. Olajšava za pogreb družinskegai člana se lahko prizna največ do višine zneska, ki ga za stroške pogreba prizna komunalni zavod za socialno zavarovanje, vendar le zavezancu, ki ni upravičen do povračila teh stroškov od komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Za mladoletne otroke po tem členu se štejejo otroci do 15. leta starosti ter vajenci in otroci na rednem šolanju, vendar največ do 24. leta starosti. Za nezmožne za delo po tem členu se štejejo ženske, stare nad 60 let in moški, stari nad 65 let ter druge odrasle osebe, glede katerih je nezmožnost za delo ugotovljena z odločbo pristojnega organa ali z zdravniškim spričevalom javne zdravstvene službe. 16. člen Poleg olajšave iz prejšnjega člena se priznajo k metom - borcem NOV še naslednje olajšave pri prispevku iz kmetijstva: 1. kmetom-borcem NOV, ki so nosilci »spomenice« 1941, španskim borcem in predvojnim komunistom — revolucionarjem, v višini odmerjenega prispevka, ki pripada občini, 2. kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOV, ki jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju s pričetkom pred 9. IX. 1943 pa neprekinjeno do 15. V. 1945, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanja katastrskega dohodka za znesek 2.000 din, 3. kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOV, ki so vstopili ali aktivno sodelovali v NOV v času od 9 IX. 1943 pa do 31. XII. 1944 in jim je priznana posebna delovna doba v dvojnem trajanju za čas med 9. IX. 1943 do 31. XII. 1944 in še nadalje neprekinjeno do 15. V. 1945, se prizna olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini, v obliki znižanja katastrskega dohodka za znesek 800 din. Olajšava pri odmeri prispevka, ki pripada občini in ki se prizna v obliki znižanja katastrskega dohodka po kriterijih prve do tretje točke prvega odstavka tega člena, se prizna tudi zavezanki prispevka — vdovi po padlem ali po vojni umrlem možu-borcu NOV, če je njen pokojni mož aktivno sodeloval z NOV in ima priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju kakor tudi obratno, zavezancu prispevka, če je njegova žena aktivno sodelovala v NOV in ima priznano posebno delovno dobo v dvojnem trajanju. Olajšava po prvem in drugem odstavku tega člena se prizna na 'podlagi predloženega dokaza o priznanju posebne delovne dobe v dvojnem trajanju. Ne glede na izpolnjene pogoje iz prvega in drugega odstavka tega člena za priznanje olajšave, se olajšava pri odmeri prispevka od kmetijstva v obliki znižanja katastrskega dohodka ne prizna, če zavezanec prispevka, njegov zakonec ali kdo od članov gospodarske skupnosti prejema osebni dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine, ali če vdova po padlem borcu znova sklene zakonsko zvezo. 17. člen Kmetom-borcem in aktivnim sodelavcem NOV ter ostalim zavezancem prispevka, katerim se prizna olajšava po prvem in drugem odstavku 16. člena tega odloka in ;ki prebivajo v krajih, naštetih v 11. členu tega odloka, se prizna olajšava v obliki znižanja prispevka od gozdov, odmerjenega po 8. in 9. členu tega odloka za 20°/o. 18. člen Če je bil donos na posamezni parceli ali na več zemljiških parcelah manjši zaradi elementarnih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti, se na zavezančevo prošnjo prizna posebna olajšava ob vsaki nezgodi. Olajšava se prizna tako, da se katastrski dohodek od vsake take parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na njej zmanjšal donos, če znaša skupno zmanjšanje katastrskega dohodka po prejšnjem odstavku v primerjavi s celotnim katastrskim dohodkom zavezanca za prispevek od nezgodnih površin več1 kot 20°/o, se zmanjša katastrski dohodek negozdnih površin za znesek, ki ustreza ugotovljenemu odstotku. Razlika med prej odmerjenim prispevkom in prispevkom, odmerjenim od katastrskega dohodka, zmanjšanega na tej podlagi, se odpiše. Prošnjo za priznanje olajšave mora zavezanec vložiti v 15 dneh po nastanku škode. O prošnji odloča za dohodke pristojni občinski upravni organ na podlagi ocenjene škode. Škodo oceni komisija, ki jo imenuje za kmetijstvo pristojni občinski upravni organ. IV. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 19. člen Prispevek iz osebnega dohodka obrtnih dejavnosti se odmerja po pavšalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku, v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku) in dejanskem osebnem dohodku. 20. člen Po pavšalni letni osnovi plačujejo prispevek od obrtnih dejavnosti občani, ki samostojno in trajno opravljajo storitvene obrtne dejavnosti in katerih celotni letni dohodek po odbitku stroškov ne presega 15.000 din ter ne zaposluje tuje delovne sile. 21. člen Letna pavšalna osnova za zavezanca iz naslednjih skupin obrtnih dejavnosti: kovaštva, urarstva, ključavničarstva, kleparstva, tapetništva, mizarstva, kolarstva, krojaštva, šiviljstva, čevljarstva, sedlarstva, vrtnarstva, steklarstva, pleskarstva, obrtnih osebnih in drugih storitev se določi tako, da se največji letni znesek osebnega dohodka, določen s tem odlokom, zniža zaradi starosti zavezanca, moškim nad 65 let, ženskam nad 60 let starosti, za 20 do 50 “/o, zaradi manjše delovne sposobnosti, za 20 do 40°/o, zaradi drugih okolnosti, ki vplivajo na dosego dohodka, kot slaba lokacija obrtne delavnice, večja oddaljenost od mesta in večjih središč, slaba opremljenost obrtne delavnice, neprimerni delovni prostori in podobno, za 10 do 30%>. 22. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti se določi v pavšalnem letnem znesku vnaprej zavezancem, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti v manjšem obsegu, priložnostno ali brez stalnega poslovnega mesta, zlasti vaškim obrtnikom, ki se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost pa opravljajo le postransko ali občasno in osebam, ki opravljajo storitve pretežno s svojo fizično silo. Prispevek od obrtnih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku' plačujejo tudi osebe, ki se ukvarjajo z obrtnimi storitvami za neposrednega naročnika kot s postranskim poklicem v naslednjih dejavnostih: kovaštvo, ključavničarstvo, kleparstvo, kovinostrugar-stvo, urarstvo, avtokleparstvo, brusaštvo in polirstvo, kolarstvo, mizarstvo, tapetništvo, krojaštvo, šiviljstvo, pletiljstvo, šivanje perila, čevljarstvo, sedlarstvo in jermenarstvo, popravljanje nogavic, zidarstvo, tesarstvo, krovstvo, soboslikarstvo, pečarstvo, rezanje stekla, pranje in likanje, fotografiranje, snaženje oken. čiščenje in mazanje vozil, žaganje drv. Višino prispevka v pavšalnem letnem znesku za zavezance iz prvega odstavka tega člena določi za odmero prispevka pristojni občinski upravni organ v višini od 200 do 2.000 din. Pri tem mora upoštevati vrsto dejavnosti, kraj in obseg dela ter starost in zdravstveno stanje zavezanca za prispevek. Če zavezanec prispevka iz drugega odstavka tega člena ne opravlja obrtne dejavnosti v skladu z določili zakona o obrtnih delavnicah, ne plača prispevka v pavšalnem letnem znesku, temveč po preteku leta po dejanskem dohodku. 23. člen Zavezanci prispevka v pavšalnem letnem znesku, ki opravljajo obrtne ali druge gospodarske dejavnosti brez stalnega mesta, določi za dohodke pristojen organ prispevek v pavšalnem letnem znesku do naslednje višine: din — snažilcem obutve..................do 200 — prodajalcem pečenega kostanja . . do 150 — vsem drugim zavezancem .... do 200 24. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (prispevek po odbitku), ki pripada občini, se plačuje od naslednjih dohodkov in po naslednjih stopnjah: 1. po stopnji 18 “/o: — od dohodkov, ki jih imajo občani od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri LOTU, ki jih organizira Jugoslovanska loterija, — od dohodkov, ki jih imajo zavarovalni poverjeniki, ki niso z zavarovalnico v delovnem razmerju, — od provizij zastopnikov ustanove za varstvo malih avtorskih pravic, ki niso z njo v delovnem razmerju, — od provizij, ki jih dobije ulični prodajalci časopisov za časopisna podjetja, časopisne zavode ali časopisne agencije, če se ukvarjajo samo s prodajo časopisov in niso z navedenim podjetjem, zavodom ali agencijo v delovnem razmerju, — od dohodkov potujočih gledališč in prireditev. — od dohodkov delavcev, ki delajo doma za delovne in druge organizacije, če niso z njimi v delovnem razmerju, — od provizij, ki jih dobijo poslovni agenti in poverjeniki založniških podjetij od prodaje njihovih knjig, revij in drugih publikacij, če niso v delovnem razmerju z založniškim podjetjem in od provizij, ki jih dobijo od nabiranja oglasov za objavo v knjigah, revijah in drugih publikacijah založniških podjetij, 2. po stopnji 20 %>: — od dohodkov transportnih delavcev in od dohodkov drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če niso z njimi v delovnem razmerju in če ne plačujejo prispevka v pavšalnem letnem znesku; — od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja drugih storitev za delovne in druge organizacije ali za hiše v družbenem upravljanju, če se za opravljanje takih storitev po predpisih o delovnih razmerjih ne sklene delovno razmerje in če se od takih dohodkov ne plačujejo prispevki po dejanskem dohodku, po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, — od dohodkov od opravljanja dela državnim organom ali delovnim in drugim organizacijam po pogodbi o delu po predpisih o delovnem razmerju, — od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti, od tovorjenja in izvlačenja lesa ali drugega materiala z delovno živino, razen od prevoza mleka. Med dohodke od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti se ne štejejo dohodki, ki jih imajo lastniki gozdov s spravilom lesa iz lastnega gozda. 3. po stopnji 10°/o: — od dohodkov od prevoza mleka in pluženja snega. 25. člen Prispevek od obrtnih dejavnosti po dejanskem osebnem dohodku plačujejo zavezanci, ki se ukvarjajo z obrtno proizvodnjo in drugi zavezanci, ki prispevka od obrtnih dejavnosti ne plačujejo po i^V'šalni letni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali pj odbitku. 26. člen * Poslovne lenjige morajo voditi zavezanci prispevka od obrtnih dejavnosti, ki se jim odmerja prispevek po dejanskem osebnem dohodku, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din prispevne osnove, oziroma, če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno osnovo. Zavezanci prispevka iz prvega odstavka morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, knjigo o opravljenem prometu, knjigo upnikov in dolžnikov in seznam, snovnih sredstev. Zavezancem, ki opravljajo dejavnosti, za katere ni predpisan prometni davek, ni treba voditi knjige o opravljanem prometu. Samostojni gostinci vodijo namesto knjige o opravljanem prometu, knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač. Če zavezanec prispevka od obrtne dejavnosti ne vodi seznam osnovnih sredstev, ne more uveljavljati amortizacije kot odbitne postavke pri ugotavljanju osnove. Ce zavezanec ne vodi knjige upnikov in dolžnikov, plača prispevek od fakturirane realizacije. Ne glede na določbe prejšnjih dveh odstavkov morajo vsi, samostojni gostinci voditi knjigo evidence o nabavi in prodaji alkoholnih pijač, vsi prevozniki s tovornimi avtomobili pa knjigo o opravljenem prometu. v 27. člen Najvišje stopnje ekonomske amortizacije, ki se priznajo pri obračunu amortizacije kot strošek in se . odšteje od celotnega dohodka po 6 točki 76. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov znašajo: Največ •/. — na stavbe oziroma poslovne prostore, ki niso zavezani davku na dohodek od stavb .....................................2 — osebni avtomobil....................15 — tovorni avtomobil ........................20 — delovni stroji......................10 — peči in sušilnice za izdelavo gradbenega materiala in stroji za živilsko stroko 10 -p stroji v gradbeništvu...............15 — merilni instrumenti in kontrolni aparati 10 — večja orodja........................15 — oprema in inventar...................10 Zneski za amortizacijo poslovnih prostorov, strojev, orodja in prevoznih sredstev ter inventarja, ki se odbijajo od celotnega dohodka, ne smejo presegati zneskov, ki ustrezajo stopnjam iz prejšnjega odstavka. Pri ugotavljanju amortizacijskih zneskov je tre-' ba upoštevati vrednost in trajnostno dobo poslovnih prostorov, strojev, prevoznih sredstev, orodja in inventarja ter čas obratovanja. 28. čler. Največji letni znesek osebnega dohodka, ki ga doseže L. deldvnega - ržmerja del? "?c določene (ospo- darske organizacije, ki opravlja enako dejavnost v občini, v kateri ima zavezanec poslovni sedež in enoletni poprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe, znaša po posameznih obrtnih dejavnostih : Stroka oz. dejavnost Najvedji letni znesek OD 1. Predelovanje nekovin: — vse obrti iz te stroke . . 21.000 2. Predelovanje kovin: — precizna mehanika za pi- salne, računske in podobne stroje................ 23.000 — ključavničarstvo, kleparstvo, kovinostrugarstvo, strojno ključavničarstvo, avtokleparstvo, orodjarstvo, avtomehanika . . . 26.000 — vse ostale obrti iz te stroke ..................21.000 3. Izdelovanje električnih aparatov in pribora: — elektromehanika za radijske sprejemnike in televi- ( zorje...................... 30.000 —- elektroinstalaterstvo . . 30.000 — elektromehanika (previjanje motorjev, električnih strojev, popravljanje in vzdrževanje elektromehanskih strojev in naprav) 22.000 — vse ostale obrti iz te stroke.................... 27.000 4. Izdelovanje kemičnih izdelkov: vse obrti iz te stroke . . . 22.000 5. Predelovanje lesa: — kolarstvo in izdelovanje lesenih karoserij .... 22.000 — mizarstvo..................21.000 — avtotapetništvo............21.000 — vse ostale obrti iz te stroke.................... 20.000 6. Predelovanje papirja: — vse obrti iz te stroke . . 23.000 7. Izdelovanje tekstilnih izdelkov: Stroka oz. dejavnost N» ^ — instalaterstvo za vodovod, plinske naprave in kanalizacijo, centralno kurjavo in klimatizacijo .... 21.000 18.000 — krovstvo, zidarstvo in fa-saderstvo, parketarstvo, tesarstvo, sobno slikarstvo in pleskarstvo, rezanje stekla 18.000 — vse druge obrti iz te stro- ke 18.000 14. Obrtne osebne in druge storitve: — vozno ličarstvo in ličar- stvo drugih kovinskih predmetov, črkoslikarstvo 25.000 22.000 — moško frizerstvo .... 19.000 16.000 — žensko frizerstvo .... 21.000 17.000 — fotografske storitve . . 19.000 17.000 — vse ostale obrti iz te stroke 21.000 16.000 15. Gostinstvo: ....... 20.000 Ne glede na določila iz prvega odstavka tega člena je lahko osnova za odmero prispevka od obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti zavezancem, katerim se prispevna osnova določa po dejanskem dohodku, manjša kot enoletni povprečni osebni dohodek delavca ustrezne strokovne izobrazbe iste dejavnosti, ki jo opravljajo gospodarske organizacije, če zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas, niso mogli doseči osebnega dohodka v višini povprečnega osebnega dohodka iz prvega odstavka tega člena. 29. člen Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se odmerja po letnih osnovah in ki pripada občini, se odmerja po naslednjih stopnjah: Povprečni letni znesek OD 18.000 19.000 22.000 18.000 25.000 25.000 19.000 20.000 18.000 18.000 18.000 18.000 18.000 20.000 — vse obrti iz te stroke . . 8. Predelovanje usnja: 18.000 16.000 od osnova do 20.000 25.000 Stopnja •/g 8 10 — vse obrti iz te stroke . . 18.000 16.000 20.000 9. Izdelovanje gumijastih 25.000 30.000 13 izdelkov: 30.000 35.000 17 — vse obrti iz te stroke . . 18.000 16.000 35.000 40.000 21 10. Izdelovanje živil: 40.000 45.000 25 — vse obrti iz te stroke . . 24.000 19.000 45.000 50.000 30 tl. Tiskarne in knjigoveznice: 50.000 55.000 33 — vse obrti iz te stroke . . 18.000 16.000 55.000 60.000 36 12. Izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov:: 60.000 nad 65.000 65.000 39 39 — vse obrti iz te stroke . . 23.000 18.000 13. Stavbna obrt: — kamnoseštvo in izdelovanje umetnega kamna in predmetov iz umetnega kamna in naravnega kamna ....................... 23.000 20.000 Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se odmerjeni prispevek zniža za 20% in sicer: vsem zavezancem, katerim se prispevek od obrtne dejavnosti odmerja po pavšalni letni osnovi, kakor tudi zavezancem, katerim se prispevek odmerja po dejanskem dohodku iz naslednjih obrtnih strok: . .■ Izdelovanje keramičnih predmetov, krojaštvo, šiviljstvo, čevljarstvo, vozovno in podkovsko kovaštvo, mehanika koles, urarstvo, sodarstvo, tapetništvo, rezbarstvo, pekarstvo, izdelovanje ortopedskih pripomočkov, moški in žensko frizerstvo, fotografiranje, pletarstvo, ročno pletiljstvo, popravljanje in krpanje perila in nogavic, mlinarstvo, žimarstvo, popravljanje športnih predmetov, pedikura, pranje ter likanje perila in obleke, čiščenje obutve, čiščenje notranjih prostorov in opreme, snaženje oken, shranjevanje koles in prtljage, storitve s področja kmetijske mehanizacije za namen kmetijstva in žaganje drv. 30. člen Pri odmeri prispevkov od obrtne dejavnosti se priznajo poleg olajšav iz drugega odstavka 29. člena tega odloka, še naslednje olajšave: 1. za-vsakega učenca v gospodarstvu se zavezancem odmerjeni prispevek zniža za 10°/o, vendar skupno znižanje prispevka za enega učenca v gospodarstvu ne more znašati več kot 500 dinarjev, za vse učence v gospodarstvu pa ne več kot 2500 dinarjev; 2. zavezancem prispevka od opravljanja obrtne dejavnosti, ki so na novo začeli z opravljanjem obrtne dejavnosti, se prizna olajšava za prvo leto poslovanja v višini 50 °/o od odmerjenega prispevka, ki pripada občini; 3. zavezancem prispevka od obrtne dejavnosti, moškim starim nad 65 let in ženskam starim nad 60 let, se prizna 20 °/o olajšava od odmerjenega prispevka, ki , pripada občini; 4. zavezancem, starim nad 70 let, ki sami brez pomoči drugih opravljajo obrtno ali drugo dejavnost, se prispevek ne odmeri. V. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 31. člen Letni povprečni kosmati osebni dohodek ustreznega delavca v delovni organizaciji znaša: — obrtniki....................... 25.000 din — geometri ......... 23.000 din — vsi ostali ................... 24 000 din f|''' Ne glede na prvi odstavek tega člena je lahko osnova za prispevek zavezancem od intelektualnih storitev nižja za tiste zavezance tega prispevka,' ki zaradi zmanjšanja delovne sposobnosti, zaradi odsotnosti ali prenehanja dela za več kot 3 mesece v letu ali zato, ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in ne morejo zaradi tega doseči osebnega dohodka iz prvega odstavka tega člena. Takim zavezancem določi osnovo za odmero prispevka pristojni finančni organ v višini dejansko doseženih dohodkov, ali pa določi prispevek v pavšalnem letnem znesku. Pri tem mora upravni organ upoštevati vrsto dejavnosti, čas opravljanja dejavnosti, kraj in okoliščine poslovanja ter starost in zdravstveno stanje zavezanca. 32. člen Stopnje občinskega prispevka od osebnega dohodka od intelektualnih storitev, ki se plačujejo po letnih osnpva, znašajo: Osnova stopnja od do •/. 20.000 2 20.000 25.000 5 25.000 30.000 11 30.000 35.000 17 35.000 40.000 22 40.000 45.000 26 45.000 50.000 30 50.000 55.000 33 55.000 60.000 36 nad 60.000 39 Od dohodkov občanov za občasno opravljanje intelektualnih storitev državnim organom, delovnim organizacijam in drugim organizacijam, če ti dohodki ne izvirajo iz delovnega razmerja, od avtorskih pravic ali od intelektualnih storitev zavezancev, ki plačujejo prispevek po letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, se plačuje prispevek po odbitku po stopnji 20 odstotkov. 33. člen Za ugotavljanje potrebnih stroškov, ki se odštejejo od celotnega dohodka, se smiselno uporabljajo določila 76. in 77. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov ter določbe 26. člena tega odloka. 34. člen Zavezanci prispevka od intelektualnih storitev morajo voditi knjigo dohodkov in izdatkov, če so v preteklem letu imeli več kot 15.000 din prispevne osnove, oziroma, če se utemeljeno predvideva, da bodo v tekočem letu dosegli tolikšno osnovo. VI. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 35. člen Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav (v nadaljnjem besedilu: prispevek od avtorskih pravic), ki pripada občini se plačuje po stopnji 3 °/o od osebnega dohodka od avtorskih pravic, razen od naslednjih dohodkov od avtorskih pravic, ko se plača po stopnji 10%>: 1. doseženih od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, dlafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcije takih del; 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del; 3. artistov, plesalcev in podobnih, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah: 4. reproduktivnih umetnikov od izvedb glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, gostinskih obratih in podobnih prireditvah. Če so osebni dohodki od avtorskih pravic iz .3. in 4. točke tega člena ustvarijo v organizaciji strokovnih združenj umetnikov in njihovih članov, se plača prispevek po stopnji 2%>' Osebni dohodek od avtorskih pravic se zmanjša za stroške, ki so bili zanj potrebni v višini 30 %> od prispevne osnove, če se ne dokažejo višji. 36. člen Če nastane dvom, ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali za obrtni izdelek, določi komisija, ki jo imenuje svet za prosveto in kulturo ter svet za obrt. VII. DAVEK NA DOHODEK OD STAVB 37. člen Davek na dohodek od stavb (v nadaljnjem besedilu: davek od stavb), se plačuje od vseh stavb na območju občine Litija, dalje od vseh najemnih zgradb in počitniških hišic, ki se sezonsko uporabljajo samo za počitek ali oddih na celotnem območju občine Litija, razen od stavb zasebnih kmetijskih proizvajalcev. Osnova za davek od stavb je enoletna stanarina oziroma najemnina, prejeta v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšana za stroške vzdrževanja in upravljanja ter za znesek enoletne amortizacije stavb, stanovanja oziroma poslovnega prostora. Če uporablja stavbo lastnik ali uživalec ali se stavba ne daje v uporabo ali najem, je davčna osnova enoletni znesek vrednosti stanarine oziroma najemnine, ki bi se dosegla, če bi bila stavba oddana v uporabo ali najem, zmanjšana za stroške vzdrževanja in upravljanje ter za znesek enoletne amortizacije stavbe. Najemna vrednost stavbe, ki jih uporabljajo lastniki ali uživalci iz nezasedenih stavb, se ugotavlja in določa z valorizacijo po metodi točkovanja s tem, da se najemna vrednost, določena po metodi točkovanja iz leta 1959, poveča s faktorjem 2. Kot dohodek od poslovnih prostorov se smatra pogodbena vrednost poslovnih prostorov. Osnova za davek na dohodke od stavb pri stanovanjskih prostorih, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno), je enoletni znesek stanarine zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanje in za znesek enoletne amortizacije takih prostorov. Znesek enoletne stanarine iz prejšnjega odstavka tega člena ustreza znesku stanarine za enake ali po-, dobne stanovanjske prostore, ki se uporabljajo za stalno stanovanje. Če so stanovanjski prostori, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih, oddani v najem, plačuje lastnik stanovanjskih prostorov poleg davka od stanovanjskih prostorov tudi davek od dohodkov, ki jih ima od oddaje takih prostorov v najem. Osnova za davek iz prejšnjega odstavka tega člena je skupen znesek dohodkov, dosežen z oddajo prostorov v najem, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov (amortizacije pohištva in drugega inventarja, poraba toka, vode, kurjave ipd.). 38. člen Davek od stavb se ne plačuje od stavb, ki so starejše od 100 let. 39. člen Stroški za upravljanje in vzdrževanje stavb ter enoletna amortizacija se določijo V višini GO °/o od ugotovljene stanarine oziroma najemne vrednosti stavbe, ugotovljene po 37. čl. tega odloka. 40. člen Davek od stavb znaša 40 % od ugotovljene davčne osnove. VIII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAVIC 41. člen Davek na dohodek od premoženja in premoženjskih pravic (v nadaljnjem besedilu: davek od premoženja) se plačuje po naslednjih stopnjah: od Osnove do Stopnjž «/o 2.0C0 20 2.000 4.000 25 4.000 6.000 30 6.000 8.000 35 8.000 10.000 40 nad 10.000 50 42. člen Dohodki od oddajanja turističnih sob, te se oddajajo preko turističnih organizacij, so oproščeni davka od premoženja. Davek od premoženja se plača tudi od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, če taki bruto dohodki presegajo 1000 din letno. Davčna osnova je celotni dohodek, dosežen v letu, za katero se odmerja davek, zmanjšan za stroške, te so bili potrebni, da je bil dohodek dosežen. Če se stroški od oddajanja opremljenih sob ne dokumentirajo, se priznajo v višini 50%) od celotnega dohodka. 43. člen Občani občine Litija, ki imajo izven občine naslednje premoženjske predmete: počitniške hišice, stanovanjske hiše, stanovanja v etažni lastnini, poslovne stavbe, poslovne prostore, stavbne in druge zazidljive parcele v naseljih ter za gradnjo namenjene parcele zunaj naselij, morajo na sedežu davčne uprave občine Litija priglasiti tako^ premoženje do 1. januarja 1970 IX. DAVEK NA DOHODKE. DOSEŽENE Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH 44. člen Občan, ki uporablja v svoji pridobitni dejavnosti tudi dopolnilno delo drugih, mora plačati davek (v nadaljnjem besedilu: davek na tujo delovno silo). Osnova za davek na tujo delovno silo je dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih in se določi v odstotku od tuji delovni sili izplačanega osebnega dohodka po posameznih vrstah pridobitne dejavnosti in sicer: 1. po stopnji 40°/o: — predelovanje kovin in stavbna obrt; 2. po stopnji ■ 30 °/o: — predelovanje lesa, predelovanje usnja, izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov; 3. po stopnji 20°/o: — izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil ter obrtne, osebne in druge storitve; 4. vse druge pridobitne dejavnosti, ki niso navedene po stopnji 30%, 45. člen Zavezanci davka na tujo delovno silo, katerim se odmerja prispevek od odpravljanja pridobitne dejavnosti po dejanskem dohodku, plačajo na tujo delovno silo od davčne osnove, ugotovljene po drugem odstavku 44. člena tega odloka po stopnji 30 °/o. 46. člen Zavezanci davka na tujo delovno silo, ki plačujejo prispevek po pavšalni letni osnovi v pavšalnih zneskih od vsakega zaposlenega delavca po vrstah pridobitnih dejavnosti in sicer: din 1. stavbna obrt, predelovanje lesa in gostilne . . 800 2. predelovanje kovin, predelovanje nekovin, pre- delovanje usnja ter izdelovanje in popravljanje raznovrstnih izdelkov.......................720 3. izdelovanje tekstilnih izdelkov, predelovanje živil ter obrtne, osebne in druge storitve . . . 450 4. vse druge prej nenavedene pridobitne dejavnosti .........................................730 47. člen Kot tuja delovna sila se štejejo tudi družinski člani, s katerimi je sklenjeno redno delovno razmerje ir so. prijavljeni v socialno zavarovanje. X. DAVEK OD IGER NA SREČO 48. člen Davek od dobitkov od iger na srečo se plača v občini Litija po stopnji 10%. Davek na dobitke od iger na srečo se ne plačuje 'od dobitkov do 100 din. XI. KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK 49. člen Krajevni samoprispevek se lahko vpelje za zgraditev komunalnih, izobraževalnih, kulturnih, zdravstvenih, socialnih ali drugih objektov ali za druge namene, ki, imajo neposreden pomen za občane, če se večina vseh vpisanih volivcev z območja, za katero naj se samoprispevek vpelje, izjavi zanj na zborih volivcev ali na referendumu in to po postopku, ki je določen v XIV. poglavju republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov. XII. KONČNE DOLOČBE 50. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha, veljati odlok o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS. št. 7/68, št. 19/68, št. 27/68, št. 6/69 in št. 32/69). 51. člen Ta odjok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St. 010-3/65-1 Litija, dne 24. decembra 1969. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 211. Na podlagi 5., 22., 23., 25., 26., 39., 43. in 43 a člena temeljnega zakona o prometnem davku (Uradni list SFRJ št. 14/65, št. 29/65, št. 33/65, št. 57/65, št. 52/66, št. 31/67, št. 54/67, št. 26/68, št. 30/68, št. 40/68 in št. 48/68) in 26., 27. in 64. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 16/67 in št. 40/68) ter 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti z dne 24. decembra 1969 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o občinskem prometnem davku na območju občine Litija 1. člen V odloku o občinskem prometnem davku v občini Litija (Uradni list SRS, št. 6/69) se za 4. členom doda 4 a člen, ki se glasi: »Temeljni izobraževalni skupnosti Litija pripada 25 %i zbranega občinskega prometnega davka, ki se obračunava in plačuje po tar. št. 1., 2. in 3.« 2. člen Tarifna št. 4. se črta. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970 dalje. St. 010-5/65-1 Litija, dne 24. decembra 1969. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. 212. t Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36 64) in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1969 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Litija za leto 1969 1. člen 1. člen se spremeni in se glasi: »Občinski proračun za leto 1969 obsega din Dohodke v znesku........................... 5,025.184 ki se zmanjšajo za sredstva prispevka za uporabo mestnega zemljišča .,.............. 330.000 tako, da ostane za financiranje proračuna 4,695.184 2. člen Za 6. členom se doda nov 7. člen, ki se glasi: »Upravni organ, ki je pristojen za finance se po- oblašča da v upravičenih primerih razporeja sredstva v okviru glavnega namena med bližnjimi nameni.« Dosedanja 7. in 8. člen postaneta 8. in 9. člen. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St. 010-11/63-1 Litija, dne 24. decembra 1969. Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1. r. / Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna skupščine občine Litija za leto 1969 * X58Jh Dohodki dohodka Skupaj i Prispevki 2,154.434 2 ’ Davki 1,737.000 3 Takse 346.000 6 Dohodki organov in razni drugi dohodki 109.000 7 Dopolnilna sredstva 56.000 9 Prenesena sredstva 292.650 4,695.184 Skupaj: St. gl. namena 9 Razpored dohodkov skupaj 03 Kulturno prosvetna dejavnost 138.500 04 Socialno varstvo 736.354 05 Zdravstveno varstvo 105.689 06 Komunalna dejavnost 665.796 07 Delo državnih organov 1,959.053 12 Dejavnost krajevnih skupnosti 14C.000 13 Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev 267.000 14 Negospodarske investicije 430.000 15 Gospodarske investicije 21.000 16 Gospodarski posegi 64.840 17 Proračunske obveznosti iz prej. let 3.662 18 Rezervni sklad 43.500 19 Nerazporejeni dohodki 119.790 Skupaj: 4,695.184 213.. Na podlagi 52. 'člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnostj v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 24. decembra 1969 sprejela ODLOK o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Litija v I. trimesečju 1970 1. člen Potrebe organov skupščine občine Litija in njenih skladov se v I. trimesečju 1970 financirajo na podlagi proračuna za leto 1969. 2. člen Izdatki v I. trimesečju ne smejo presegati 25°/o skupnih izdatkov občinskega proračuna v letu 1969. 3. člen Dohodki in izdatki, pobrani oziroma porabljeni na podlagi tega odloka so sestavni del proračuna skup- ščine občine Litija za leto 1970 in se morajo prikazati v njegovem zaključnem računu za leto 1970. 4. člen Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Litija je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih dohodkov lahko najame za nemoteno financiranje proračunskih izdatkov, ustrezno višino kredita iz rezervnega sklada. 5. člen Odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St. 010-11/63-1 * Litija, dne 24. decembra 1969. I ' Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk L r. 214. Na podlagi 2. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1969 sprejela ODLOK o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarine 1. člen Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1970 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35/65) 7 »/o za kritje razlike v stanarini (subvencioniranje). 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1970. St. 010-1/66-1 Litija, dne 24. decembra 1969. * \ Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk 1 r. 215. Na podlagi 3. člena četrte točke, 5. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradpi list SFRJ, št. 2/59 in Uradni list SFRJ, št. 13/65) in 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 24. decembra 1969 sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o redu in miru na območju občine Litija 1. člen Dopolni se 2. člen s sledečimi točkami: »8. imeti psa, ki z močnim lajanjem v nočnem ali dnevnem času moti in vznemirja občane, 9. povzročati hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih aparatov, glasbil ali podobnih naprav. Vse omenjene naprave se morajo v nočnem času od 22. do 6. ure naravnati na sobno jakost, 10. povzročati hrup z motornimi vozili v nočnem času od 22. do 6. ure, 11. sankati, smučati, kotalkati in igrati žogo na javnih prometnih površinah (pločnikih, cestah in ulicah), 12. karkoli vreči, nastavljati ali izliti na javno površino, oziroma na javni površini postaviti ali pustiti, stepati ali stresati na javno površino, če to ogroža varnost ljudi in premoženja.« 2. člen Dopolni se 5. člen z naslednjo točko: 19. streljati z zračno puško izven urejenega strelišča. Dopolni se tudi 14. točka 5. člena: »ter privezovanje takega psa«. 3. člen juopoini se 6. člen s sledečimi točkami: »3. lastniki in uporabniki gradbenih objektov ali zemljišč ob javni cesti morajo: — čistiti sneg s hodnika (pločnika), — odstraniti sneg, ki je padel s strehe, oziroma je bil odstranjen s strehe, — odstranjevati s strehe in žlebov ledene sveče, — posipati hodnike (pločnike) kadar je poledica. Enako dolžnost imajo iz prejšnjega odstavka hišni sveti in organi delavskega in družbenega upravljanja; 4. zapadli sneg mora biti odstranjen s hodnika (pločnika) takoj, čim ga zapade več kot 5 cm. Ce zapade sneg ponoči, morajo biti hodniki očiščeni najkasneje do 7. ure, podnevi je treba po potrebi čistiti tudi večkrat; 5. zgradbe s katerih se lahko vsuje snežni plaz, ki ogroža varnost ljudi ali premoženja, morajo imeti snegolovec. Žlebovi in odtočne cevi na zgradbah ne smejo biti poškodovane; 6. pri čiščenju snega s hodnikov ali streh ni dovoljeno sneg razmetavati na cesto tako, da se ovira promet na cesti. Sneg se mora odlagati ob rob vozišča ceste. Sneg z dvorišča in drugih površin se sme odvažati le na mesto, ki je za to določeno.« 4. člen Dopolni se 8. člen s sledečimi točkami: »4. za dejanja iz 8., 9., 10., 11. in 12. točke 1. člena, 19. točke 2. člena, 3., 4., 5. in 6. točke 3. člena ter dejanja tega odloka iz 4, člena prejšnjega odloka, se kaznuje za prekršek pravna oseba z denarno kaznijo od 30 do 100 dinarjev; 5. za dejanja iz prejšnje točke se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba, pravna oseba, z denarno kaznijo do 100 dinarjev.« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-31/62-1 Litija, dne 24. decembra 1969. i Predsednik skupščine občine Litija Stane Volk L r. 216. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-119/67) je svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve pri skupščini občine Litija na seji dne 9. decembra 1969 sprejel SKLEH’ o javni razgrnitvi osnutkov zazidalnih načrtov Litija desni breg, območje Grbin in Mišja dolina Šmartno Svet za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve pri skupščini občine Litija javno razgrinja osnutke zazidalnih načrtov Litija desni breg, območje Grbin in Mišja dolina, v sobi št. 23/1 upravne stavbe skupščine občine Litija, Parmova 6. Osnutki zazidalnih načrtov bodo razgrnjeni od 6. januarja 1970 do vključno 6. februarja 1970. V času razgrnitve lahko občani, državni organi ter delovne in druge organizacije te osnutke pregledajo, ter dajo nanje svoje pripombe in predloge. St. 010-19/69-3 Litija, dne 26. decembra 1969. Predsednik sveta za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve skupščine občine Litija Anton Šešok 1. r. N Izdaja Časopisni zavod -Uradni Ust SRS- — Direktor lo odgovorni urednik: Jože J orač — Tiska tiskarna -Toneta TomSlča-. val v LJubllanl — Naročnina letno 36 din (3606 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu vsake Steblike — Uredništvo In uprava: Ljubljana. Veselova 11. postni oredal 379/vn — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo e 20 701. prodaja, preklici In naročnine 23 570 - Čekovni račun S01-S-50