Poštnina plačana * gotovini. URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Letnik IV. V Ljubi jam uit* 24. maja 1947 Številka 21. VSEBINA: 121. Uredba o davku na dohodek (dohodnini). 122. Uredba o krajevnem samoprispevku. 122. Uredba o trošarini. 124. Uredba o pristojbinah za zdravljenje v državnih bolnicah in zdraviliščih za tuberkulozne LRS. 125. Uredba o obvezni oddaji in zbiranju mleka v mlekarskem letu 1947/48. 126. Uredba o ustanovitvi Uprave hidrometeorološke službe pri vladi LRS. 127. Odločba o ustanovitvi Doma za invalidno mladino v Kamniku. — Popravek. UREDBE. ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE 121. Na podlagi pooblastil v 19., 20., 37., Gl. in G2. členu uredbe o davku na dohodek vlade FLRJ z dne 18. marca 1947 (er na predlog ministra za finanee LRS izdaja vlada LRS _ ( . uredbo o davku na dohodek (dohodnim) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na ozemlju LRS se pobira davek na dohodek (dohodnina) v naslednjih oblikah: 1. davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev, 2. davek na dohodek kmetov, 3. davek na dohodek zadrug, 4. davek na dohodek družbenih organizacij, 5. davek na dohodek zasebnih obratov, poklicev m premoženja. 2. člen l in dohodek sme bil praviloma obdavčen samo z eno obliko davka na dohodek. Dohodki, ki so oproščeni davka ene oblike, se ne smejo obdavčiti z davkom druge oblike. Dohodki, od katerih se pobira davek z odtegnitvijo ob izplačilu ati v stalnem letnem znesku, se ne prištevajo zavezanoevim dohodkom iz drugih virov. 3. člen Dohodki iz inozemstva so podvrženi obdavčenju, razen če obstoji vzajemnost, t. j. če se dokaže, da je od njih plačan ustrezen davek v inozemstvu. 4. člen Kadar se na podlagi višine dohodnine (davčnega cenzusa) podeljujejo ali odvzemajo kake pravice (n. pf. za pridobitev socialne pomoči, za plačilo bolniških oskrb- nih stroškov, za določitev višine invalidnine itd.) se določi višina davka (cenzus) za posameznega člana gospodarstva tako, da se celotni davek gospodarstva (t. j. davek od dohodkov samega gospodarstva, davek, ki ga plačajo posamezni člani na dohodke iz službenega razmerja oziroma davek, ki odpade na njihove dohodke od dela v zadrugah) deli s številom članov tega gospodarstva. V določeno višino dohodnine se Leje tudi davek od dohodkov, ki so začasno davka prosti ali za katere So priznane davčne olajšave. Za te davke se posebej določita davčna osnova in davek, ne da bi se davek tudi predpisal. 5. člen 1'. Roki, določeni s to uredbo, so obvezni za vsakogar in se ne smejo podaljševati. 2. Finančni organi državne uprave smejo v postopku po tej uredbi določiti roke, ki jih ni v tej uredbi. Tudi tako določeni roki so obvezni za vse osebe in organe državne uprave. % Vsako prekoračenje se kaznuje v smislu predpjsov te uredbe. 3. Kot dan oddaje se računa tudi dan oddaje na !X>-što. Ce pade zadnji dan roka na nedeljo ali praznik, ko uradi ne poslujejo, se rok podaljša do prvega prihodnjega delovnega dne. G. člen 1. Davčna obveznost se začne z dnem, ko davčn' zavezanec prične opravljati pridobitno delo ali poklic, oziroma z dnem, ko si pridobi premoženjske predmete ali pravice, preneha pa s tistim dnem, ko davčni zavezanec umre, ko preneha opravljati pridobitno delo ali poklic, ali ko odsvoji oziroma izgubi premoženjski predmet ali pravico — kolikor ta uredba ne določa drugače. 2. Pri pravni osebi preneha davčna obveznost z dnem prenehanja njenega obstoja. 3. Pridobitno delo oziroma poklic veljata za začeta tedaj, ko sta se dejansko začela opravljati. 4. Vsak davčni zavezanec mora na jpozneje v 15 dneh po nastanku oziroma prenehanju davčne obveznosti o tem obvestiti pristojni finančni organ. CM tega so izvzdi davčni zavezanci glede dohodkov iz prve oblike (1. točka 1. člena), kolikor uredba ne določa drugače. \ Štev. 21. II. DAVČNE OBLIKE 1. Davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev 7. člem Delavci, nameščenci in uslužbenci plačajo davek od kosmatega zaslužka iz vsakega delovnega razmerja posebej. 8. člen V osnovo za obdavčenje spadajo: osnovna plača, plača za nadurno in akordno delo, kompenzacija za neizkoriščen dopust ali praznike, funkcijski dodatek in drugi podobni prejemki. Stalni osebni dodatki za izredno delo in premije se obdavčijo ločeno od drugih prejemkov iz istega delovnega razmerja. 9. člen V osnovo za obdavčenje ne spadajo: 1. enkratne individualne nagrade za izreden uspeh pri delu; 2. nagrade, ki jih prejemajo delavci, nameščenci ali uslužbenci za izume, ki niso patentirani, in za nova-torstvo; 3. nagrade, ki jih prejemajo odlikovanci po statutih za posamezne rede; 4. podpore zaslužnim državljanom; 5. socialne [>odpore; 6. zneski, ki se izplačujejo delavcem, nameščencem ali uslužbencem za amortizacijo njihovega inventarja, ki ga uporabljajo pri delu; 7. povračila za izdatke v zvezi z opravljanjem službenih poslov; 8. dodatki za otroke. 10. člen Tega davka so oproščeni: 1. narodni junaki, 2. diplomatski predstavniki tujih držav in njihovi uslužbenci, če so tuji državljani, s pogojem vzajemnosti; 3. gospodarski učenci,*! če njihov zaslužek ne presega zaslužka gospodarskih učencev, kakor je določen v predpisih o zaslužku delavcev in nameščencev v gospodarstvu ; 4. dijaki glede dohodkov od poučevanja in štipendij. 11. člen Delavci, nameščenci in uslužbenci plačajo davek po mesečnem zaslužku v naslednjih zneskih (v dinarjih): mes. zaslužek znesek davka mes. zaslužek znesek davka do 100 2 nad 1.400 do 1.500 45 100 do 200 4 1.500 1.600 50 200 300 6 1.600 1.700 55 300 400 8 1.700 1.800 60 400 500 10 1.800 1.900 65 500 600 13 1.900 2.000 70 600 700 16 2.000 2.100 76 700 800 19 2.100 2.200 82 800 900 22 2.200 2.300 88 900 1.000 25 2.300 2.400 94 1.000 1.100 29 2.400 2.500 101 1.100 1.200 33 2.500 2.600 108 1.200 1.300 37 2.#00 2.700 115 1.300 1.400 41 2.700 3.800 122 nad 2.800 do '2.900 130 nad 7.800 do 7.900 767 2.900 3.000 138 7.900 8.000 /84 3.000 3.100 146 8.000 8.100 101 3.100 3.200 154 8.100 8.200 819 3.200 3.300 163 8.200 8.300 837 3.300 3.400 172 8.300 8.400 855 3.400 3.500 181 8.400 8.500 873 3.500 3.600 190 8.500 8.600 891 3.600 3.700 200 8.600 8.700 909 3.700 3.800 210 8.700 8.800 .127 3.800 3.900 220 8.800 8.900 946 3.900 4.000 230 8.900 9.000 965 4.000 4.100 240 9.000 9.100 984 4.100 4.200 250 9.100 9.200 1.003 4.200 4.300 261 9.200 9.300 1.022 4.300 4.400 272 9.300 9.400 1.041 4.400 4.500 283 9.400 9.500 1.070 4.500 4.600 294 9,500 9.600 1.080 4.600 4.700 305 9.600 9.700 1.100 4.700 4.800 316 9.700 9.800 1.120 4.800 4.900 328 9.800 9.900 1.140 4.900 5.000 340 9.900 10.000 1.160 5.000 5.100 352 10.000 10.100 1.181 5.100 5.200 364 10.100 10.200 1.202 5.200 5.30C 376 10.200 10.300 1.223 5.300 5.400 388 10.300 10.400 1.244 5.400 5.500 401 10.400 10.500 1.265 5.500 5.600 414 10.500 10.600 1.287 5.600 5.700 427 10.600 10.700 1.309 5.700 5.800 440 10.700 10.800 1.331 5.800 5.900 454 10.800 10.900 1.353 5.900 6.000 468 10.900 11.000 1.375 6.000 6.100 482 11.000 11.100 1.398 6.100 6.200 496 11.100 11.200 1.421 6.200 6.300 510 11.200 11.300 1.444 6.300 6.400 525 11.300 11.400 1.467 6.400 6.500 540 11.400 11.500 1.490 6.500 6.600 555 11.500 11.600 1.514 6.600 6.700 570 11.600 11.700 1.538 6.700 6.800 586 11.700 11.800 1.562 6.800 6.900 602 11.800 11.900 1.586 6.900 7.000 618 11.900 12.000 1.610 7.000 7.100 634 12.000 13.000 140/o 7.100 7.200 650 13.000 14.000 15% 7.200 7.300 666 14.000 15.000 16% 7.300 7.400 682 15.000 16.000 17% 7.400 7.500 699 16.000 17.000 18% 7.500 7.600 716 17.000 18.000 19% 7.600 7.700 733 18.000 20% 7.700 7.800 750 Od zaslužkov, ki se ne izplačujejo mesečno, se [vlača davek sorazmerno z davkom, ki bi se plačal od ust rez- nega mesečnega zaslužka. Od dohodkov, ki se ne ponavljajo, temveč se pojavljajo zdaj pa zdaj, s« plača davek, kakor da so to mesečni dohodki. 12. člen Kljub določbam iz prednjega člena plačajo ta davek: 1. obalni prevozni delavci po stopnji 40/«; 2. sezonski kmetijski delavci po stopnji 3°/o; 3. hišni pomočniki 300 din na leto; 4. nosači, žagarji, ulični prodajalci časopisov, st važile! obutve in (»dobni delavci, ki opravljajo delo ob pretežni uporabi lastne telesne sile: a) V krajih do 5.000 preb. 100,— din na leto b) 99 20.000 „ 150,- „ 99 ‘ 99 c) v 99 50,000 „ 200,— „ 99 99 č) 99 9? . 100.000 „ 300.— „ 99 99 d) 99 nad 100.000 „ 400.- „ 99 99 Davek po 3. in 4. točki morajo plačati sami delavci polletno, in sicer prvo polovico davka do konca januarja, drugo polovico pa do konca julija. Ce začno ti delavci z delom po določenem roku, morajo plačati davek v 30 dneh po začetku dela. 13. člen Davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev se |>obira tako, da se odtegne ob izplačilu zaslužka. Uradii, ustanove, podjetja, organizacije in osebe, ki izplačujejo zaslužek, morajo ta davek obračunati in vplačati najpozneje v petih dneh po izplačilu zaslužka. Minister za finance LRS sme odrediti, da se ta davek plačuje tudi v drugačnih rokih. Ce izplačuje zaslužek oseba, ki ima svoje prebiva lišče' oziroma sedež v inozemstvu ali ki ima v naši državi pravico eksteritorialnosti, je prejemnik zaslužka dolžan sam plačati davek. 14. člen Od prepozno plačanega davka iz 11. in 12. člena te uredbe se zaračunajo zamude obresti, in sicer: delavcem in uslužbencem, ki so dolžni sami plačevali davek, za vsak dan zamude po O.lVo, osebam, ki morajo odtegovati davek ob izplačilu dohodkov, pa za vsak dan zamude po 0.2*/o. 1 Od prepozno plačanega .davka plačajo državna gospodarska podjetja in ustanove redne obresti v višini 0*/o na leto. Uslužbenci državnih uradov in ustanov ter državnih gospodarskih podjetij, ki so odgovorni za prepozno plačilo davka, se kaznujejo disciplinsko za davčno nerodnost. 15. člen Izvoljeni ljudski predstavniki plačajo davek od nagrad za svoje delo po določbah o davku na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev. 2. Davek na dohodek kmetov 16. člen iiavek ua dohodek kmetov plačajo k meč k; gospodarstva, ki pripadajo fizičnim osebam. Kot kmečko gospodarstvo je treba razumeti vsako skupnost deta in življenja članov družine, ki se travi s kmetijstvom sama ali s pomočjo tuje delovne sile. Na isti način, kot kmečka gospodarstva so obdavčujejo tudi zemljiške skupnosti fizičnih oseb (vaške, krajevne, plemenske). . 17. člen Davčna obveznost nastane z dnem, ko je davčni obveznik dobil ntožnMk za izkorišč»»je zemljišča, a preneha z dnem, ko ao preaebali pogoji za izkoriščanje zemljišča. 18. člen V osnovo za obdavčevanje spadajo ne glede na vir dohodka vsi v enem tetu- in v območju enega kraja oz. meda doseženi dol nadići članov gospodarstva, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Kot letni kosmati dohodek obdelanih zemljišč velja dejansko doseženi skupni dohodek od vseh panog kmetijstva in postranskega pridobitnega dela, ki se opravlja v zvezi s kmetijstvom, to je dejansko dosežena vrednost prodanih pridelkov kmetijstva in postranskih panog kmetijstva ter povprečna denarna vrednost takih pridelkov, ki jih je davčni zavezanec porabil ali namenil za osebne potrebe svoje družine oziroma jih pripravil za oddajo drugim. Med odbitke se štejejo vsi dejanski izdatki, ki so bili potrebni za dosego dohodkov od kmetijstva, razen a) vrednosti delovne sile davčnega zavezanca in kakršnih koli njegovih osebnih stroškov ter članov njegove družine, b) plačane dohodnine in krajevnih davkov, c) stroškov za povečanje vrednosti zemljišča in č) obresti od vloženega lastnega kapitala. Za dohodke iz drugih virov pa se je treba glede stroškov ravnati po predpisih v 39. členu. V osnovo za obdavčenje spadajo tudi dohodki, ki bi se v zadevnem letu dosegli od zemljišča, namenjenega za kmetijsko obdelovanje, ki ga pa zavezanec ni obdelal, Iff člen V osnovo za obdavčenje ne spadajo: 1. dohodki, od katerih se plača davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev (er drugi dohodki, od katerih se (lobira davek z odtegnitvijo ob Izplačilu (32. člen); 2. doh(xlkt, otl katerih se plača davek na dohodek zadrug; 3. zakupna vrednost vaških zgradb, ki jih kmetijska gospodarstva uporabljajo za kmetijske namene ali za stanovanje svojih članov in sezonskih kmetijskih delavcev zaposlenih v teh gosp 90.000 95.000 2« 95.000 . 100.000 24 m 130. Štev. 21,. od davčne osnove davčna stopnja nad do v % 100.000 105.000 25 105.000 110.000 26 110.000 115.000 27 115.000 120.000 28 120.000 125.000 29 125.000 130.000 30 130.000 135.000 31 135.000 140.000 32 140.000 145.000 33 145.000 150.000 34 150.000 21. člen 35 Ce izvirajo dohodki kmetijskih gospodarstev, ki spadajo v davčno osnovo, v večjem delu od kmetijstva in postranskih kmetijskih panog, v manjšem delu pa iz nekmetijskih virov, se odmerja davek po stopnjali iz 20. člena te uredbe, zvišanih za eno enoto. Če izvirajo dohodki kmetijskih gospodarstev, ki spadajo v davčno osnovo, v manjšem delu od kmetijstva in postranskih panog, v večjem* delu pa iz nekmetijskih virov, se odmerja davek po stopnjah iz 20. člena te uredbe, zvišanih za tri enote. Če so v kmetijskih gospodarstvih člani, ki se bavijo s kmetijstvom hkrati tudi člapi kmečkih delovnih zadrug se odmerja davek po stopnjah iz 20. člena oz. iz prednjih dveh odstavkov tega člena, znižanih za dve enoti. 22. člen Kmetijskim gospodarstvom se zniža odmerjeni davek za vsakega otroka do 14. leta starosti oz., če se šola, do 18 let starosti, ki nima samostojnega dohodka, in za odrasle člane, ki so za pridobitno delo popolnoma nesposobni in so brez samostojnih dohodkov, in sicer: za 10°/o, če davčna osnova ne presega 5.01)0.— din; za 7n/o, če davčna osnova ne presega 10.000.— din, za 5°/o, če davčna osnova pe presega 15.000.— din. Velja, da otroci nimajo samostojnega dohodka, kad' bi njih staršem pripadala pravica do dodatka za otroke, če bi bili v državni službi. v 23. člen Kmečka gospodarstva, katerih skupni letni dohodki, ki so zavezani obdavčenju po katerikoli obliki davka na dohodek ne presegajo na ! 2.400.— din, so oproščena plačevanja davka na dohodek po tej obliki. 24. člen 3. Davek na dohodek zadrug Davek na dohodek zadrug plačajo zadruge in zadružne zveze od vseh dohodkov, ki jih imajo v enem koledarskem letu od pridobitnega dela in premoženja. 25. člen Davek te oblike plačajo: 1. kmečke delovne zadruge od vseh svojih dohodkov jk) proporcionalni stopnji 3#/o; 2. kmečke proizvajalne in predelovalne zadruge (živinorejske, vinogradniške, ribiške' ih podobne zadruge), ki so svoje delo in pravila spravile v sklad s splošnim zakonom o zadrugah: a) od dohodkov, ki jih med letom izplačujejo svojini članom za njihovo delo, po postavkah, predpisanih za obdavčenje zaslužka delavcev, nameščencev in uslužbencev; b) od dohodkov, ki jih delijo med svoje člane po obsega njihovega poslovanja z zadrugo glede na deleže ali glede na inventar, ki so ga člani vložili v zadrugo, in sicer, če dohodki ne presegajo 50.000,— din, po stopnjah, ki so predpisane v 20. členu te uredbe, znižanih za 2 enoti, od dohodkov nad 50.000.— din pa po stopnji 13%; c) od drugih dohodkov, ki jih zadruge in zadružne zveze vlagajo v sklade, po stopnji 3%. Kakor kmečke proizvajalne in predelovalne zadruge plačajo davek tudi kmečke nabavi jalne in prodajne zadruge, ki so svoje delo in pravila spravile v sklad s splošnim zakonom o zadrugah; 3. vse druge zadruge: a) od. dohodkov, ki jih med letom izplačujejo svojim članom za njihovo delo, po postavkah, predpisanih za obdavčenje zaslužka delavcev, nameščencev in uslužbencev; b) od dohodkov, ki jih delijo med svoje člane po obsegu njihovega poslovanja z zadrugo, glede na deleže ali glede na inventar, hi so ga člani vložili v zadrugo, in , sicer, če dohodki ne presegajo 50.000.— din, po stopnjah, predpisanih v 20. členu te uredbe, od dohodkov nad 50.000.— din pa po stopnji 15%; c) od drugih dohodkov, ki jih zadruge in zadružne zveze vlagajo v sklade, po proporcionalni stopnji 4%. Davek od dohodkov iz točk 2a in 3a se plača ob izplačilu dohodkov v vsem po predpisih o davku na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev. Presežek zaslužka, ki se ob koncu leta deli med člane zadrug iz 2. in 3. točke za njihovo delo, se obdavči kot .mesečni zaslužek delavcev, nameščencev in uslužbencev. Za dohodke iz točk 2b in 3b se uporabijo stopnje, ki ustrezajo višini dohodkov vsakega- zadružnika posebej. Zadruge in zveze odtegnejo ta davek od dohodkov ob izplačilu. 26. člen Zadruge in zadružne zveze ne plačajo davka od dohodkov, ki jih vlagajo v sklad za investicije in v sklad za kulturne prosvetne namene, če te vloge ne presegajo 10% dohodkov iz točk 2c in 3c 25. člena te uredbe. 4. Davcdv na' dohodek družbenih organizacij 27. člen Družbene organizacije plačajo davek na dohodek od vseh dohodkov, ki jih imajo v enem koledarskem letu od svojega dela in premoženja. Kot obdavčljivi dohodek je treba vzeti v zaključnem računu izkazani dobiček z upoštevanjem odbitnih in pribitnih postavk, navedenih v 39. in 40. členu. 28. člen { V osnovo za obdavčenje ne spadajo dohodki, ki jih prejemajo organizacije od svojih članov kot vpisnino in članarino, in tudi dohodki iz tistih virov, ki so neposredno namenjeni ciljem organizacije. 29. člen Davek le oblike se plača: 1. od dohodkov od izdajateljskega, kulturnega, prosvetnega, umetniškega in podobnega dela, če ne presegajo 35.000.— din, po stopnjah, ki so predpisane v 20. členu te uredbe, zmanjšanih za 2 enoti, od dohodkov nad 35.000. — din pa po stopnji 11%; 2. od dohodkov od pridobitnega dela, če ne presegajo 50.000. — din, po stopnjah predpisanih v 20. členu te uredbe, od dohodkov nad 50.000.— din pa po stopnji 15%. 30. člen Množične ljudske organizacije ne plačajo dohodnine od dohodkov iz tistih virov, ki so neposredno namenjeni njihovemu cilju. 5. Davek na dohodek od 'zasebnih obratov, poklicev in premoženja 31. člen Davek na dohodek od zasebnih obratov, 'poklicev in premoženja se plača z odtegnitvijo ob prejemu dohodkov, v stalnih zneskih, v odstotkih od prometa ali pa po odmeri. I a) Davek, ki se plača z odtegnitvijo ' 32. člen Z odtegnitvijo ob prejemu dohodkov plačajo davek: a) lastniki vrednostnih papirjev in deležev pri gospodarskih podjetjih: od dohodkov od vrednostnih papirjev in deležev; b) prejemniki obresti od posojil: od prejetih ali odobrenih obresti; c) prejemniki dohodkov od patentov, izumov in tehničnih izpopolnitev: od teh dohodkov. Spredaj navedenim osebam se davek obračuna po progresivni stopnji, po kateri se odmerja davek na dohodek premoženja (43. člen te uredbe); č) prodajalci srečk državne razredne loterije: od provizije za prodajo srečk po stopnji 5%; d) dobitniki dobitkov na srečke in druge vrednostne papirje: od. dobitkov na srečke in druge vrednostne papirje po stopnji M)®/«; e) dobitniki stav v gotovimi na dirkah ter športnih » drugih prireditvah, od dobitkov na stavah po stopnji 10%; f) prejemniki provizij za posredovanje: od prejetih provizij po postavkah, ki so predpisane za obdavčenje zaslužka delavcev, nameščencev in uslužbencev, zvišali ih za 25%. Od dohodkov iz točk b), c) im f) v prednjem odstavku se plača davek z odtegnitvijo samo tedaj, če te dohodke izplačajo osebe, ki morajo voditi poslovne knjige. 33. člen Tista, ki izplačuje dohodke, pobira davek od prejemnikov dohodkov in ga vplačuje na način in v obrokih, ki so določeni Za davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev. 34 člen Davek, ki se pobira z odtegnitvijo, se ne plača: 1. od dohodkov od hranilnih vlog: 2. od zneska zavarovanega kapitala, kolikor ta presega vplačane premije v primeru doživetja; 3. od zavarovanih rent; 4. od dobitkov na srečke državne razredne loterije ki srečke socialnih in dobrodelnih ustanov. b) Davek, ki sc plača v stalnem znesku ali v odstotkih od prometa 35. člen Potujoči zabavni obrati, ki so dolžni nabavljati vstopnice državne izdaje, plačajo davek na dohodek v višini 3% od kosmatega zneska cene nabavljenih in prodanill vstopnic. Zabavišča stalnejše narave, ki niso dolžna nabavljati vstopnic državne izdaje, plačajo davek v stalnem letnem znesku 3.000.— din, podeželska zabavišča pa 1.000 din. Ti davčni zavezanci plačajo davek pred začetkom dela. Dokazilo o plačanem davku je potrdilo, ki ga izda finančni odsek okrajnega ljudskega odbora. Trgovski potniki in agenti , ki delajo za svoj račun, plačajo davek na dohodek v letnem znesku 3.000.— din, krošnjarji pa 400.— din. c) Davek, ki se plača po odmeri 36. člen Davek po odmeri plačajo gospodarstva državljanov in pravne,osebe, ki ustvarjajo kakršne koli dohodke, od katerih se ne plača davek po neki drugi obliki dohodnine in tudi ne davek na dohodek te oblike, ki se pobira z odtegnitvijo (32^ člen) ali davek v stalnem znesku ali v odstotku od prometa (35. člen). Kot gospodarstvo državljanov je razumeti vsako skupnost dela ir. življenja članov, ki se bavijo s pridobitnimi posli ali imajo dohodke iz, premoženja ali premoženjskih pravic. " 37. člen Osnova za odmero tega davka so skupni doseženi dohodki gospodarstva v območju enega okraja oziroma mesta v tistem koledarskem letu, za katero se davek odmerja. Pri pravnih osebah se jemljejo za osnovo dohodki, doseženi iz vse države. 36. člen Poslovne knjige so dolžna voditi vsa gospodarstva državljanov in pravne osebe, kakor je to določeno v 3. in 4. členu zakona o enotnem računovodstvu z dne 20. novembra 1946. Za nastanek in prenehanje dolžnosti, voditi poslovne knjige, so odločilne le določbe omenjenega zakona. 39 člen Davčna osnova se ugotavlja na ta način, da se od dejansko doseženega kosmatega dohodka v denarju in naravi odbijejo stroški, ki .so bili potrebni za dosego dohodka. Kot dejansko doseženi dohodek se šteje tudi zakupna (najemna) vrednost zgradbe, ki jo lastnik sam uporablja, jo daje drugemu brezplačno ali izpod dejanske vrednosti na razpolago. Ce je bila zgradba (del zgradbe) izročena drugemu v brezplačno uporabo zaradi višje sile (požara, poplave, epidemije, vojne), po zakonu ali po nalogu državnega oblastva, tedaj to nima za' posledico davčne obveznosti, venar. pa je treba takšno uporabo prostorov v davčni prijavi obrazložiti. Dejanska zakupna vrednost se ne ugotavlja za zgradbe oziroma prostore, ki jih lastnik kot davčni zavezanec uporabila za opravljanje svojega pridobitnega ) dela. Pri ugotavljanju čistega dohodka se priznavajo tile odbitki: 1. pri zgradbah: a) za amortizacijo 10% in b) za redno vzdrževanje in redno upravo 10% od kosmatega dohodka zgradb Če so stroški za redno vzdrževanje in upravo večji od navedenih in davčni zavezanec vse stroške dokaže obenem s predložitvijo davčne prijave, se priznajo vsi stroški. Izdatki za vodo, razsvetljavo, kurjavo, vzdrževanje čistoče in podobno, ki jih davčni zavezanec plačuje za zgradbe oziroma prostore, ki jih sam'uporablja za stanovanje ali jih daje drugim v brezplačno uporabo, se ne morejo priznati kot režija. Če davčni zavezanec vodi redne poslovne knjige, se redni Vzdrževalni in upravni stroški priznajo v višini dejanskih izdatkov; 2. pri opremljenih sobah, oddanih v podnajem s posteljnino 70%, brez posteljnine 35%; 3. pri obratih, podjetjih in poklicih: a) plačana najemnina za lokal in druge poslovne prostore v tuji zgradbi; b) plače in mezde delavcem in uslužbencem v denarju in naravi; c) obresti za dolgove, ki dokazano obremenjujejo posel, če se plačujejo drugemu gospodarstvu; č) odpisi oziroma dotacije skladom za amortizacijo stvari, ki so potrebne za opravljanje pridobitnega dela davčnega zavezanca. Pri oceni višine amortizacije se je treba držati stopenj, ki so predpisane, oziroma stopenj, ki se upoštevajo pri določanju cen. Če te stopnje niso predpisane, se je treba ravnati v glavnem po naslednjih stopnjah, ki se morajo šteti za normalne izgube zaradi trošenja premoženjskih predmetov: za tovarniške zgradbe 3%, za lesene zgradbe 10%, za gospodarske zgradbe 4%, za tovarniške stroje 10%, za specialne stroje 15%. za peči 6%, za orodje in priprave 26%, za modele 50%, za pohištvo 10%, za pisalne stroje 20%, za vozove 15%, za kočije 20%, za osebne avtomobile 8%, za železniške proge 5%, za cevi za napeljavo 15%, za električne instalacije 20%, za električne napeljave 15%, za telefonske instalacije 15%, za vprežno živino 20%. Če podjetje ni opravljalo dela v teku vsega poslovnega leta, so odpisi za amortizacijo dovoljeni samo za dobo dela. Odpisi za amortizacijo predmetov se morajo knjigovodsko izvajati: ali neposredno na zadevnem premoženjskem računu ali posredno z rezerviranjem. d) odpisi ali dotacije skladom za poravnavo dvomljivih ali neizterljivih terjatev, Odpisi neizterljivih terjatev se morajo izvajati neposredno na samih računih ali z rezerviranjem po posebnem skladu za poravnavo neizterljivih terjatev. Za priznanje odpisa neizterljivih terjatev morajo biti izpolnjeni tile pogoji: 1, da je terjatev neizterljiva; 2. da je davčni zavezanec neizterljivost konkretno in posamično obrazložil in dokazal; 3. da je terjatev kot neizterljivo odobrit zbor delničarjev oziroma organ, ki odobrava zaključne račune ter 4. da so neizterljive terjatve izkazane s posebno postavko v računu izgube in dobička. Odpis neizterljivih terjatev se sme priznati za tisto leto. v katerem so te postale neizterljive. Stroški za izterjanje terjatev se ne morejo priznati za režijo vse dotlej, dokler se ne prizna odpis zadevnih terjatev. Odpisi dvomljivih terjatev se ne morejo izvajati neposredno na račun dolžnikov, temveč samo z rezerviranjem po posebnem skladu za poravnavo dvomljivih terjatev, in sicer s pogojem, da je dvomljivost izterjanja teh terjatev konkretno in posamezno izkazana in obrazložena. Osebe, ki ne vodijo poslovnih knjig, ne morejo neobdavčeno odpisovati dvomljivih terjatev. Če se deloma ali v celoti izterjajo terjatve, ki so bile odpisane kot neizterljive, oziroma, ki so bile rezervirane po skladu za poravnavo dvomljivih terjatev, je treba izterjane zneske prišteti davčni osnovi kot dohodek za tisto leto, v katerem so bili izterjani ; e) plačani davek na promet proizvodov, takse, trošarine, carina, po zakonu na davkoplačevalca odpadajoči prispevki za socialno zavarovanje, premije za zavarovanje hiše, obrata, strojev in podobno, g pogojem, da so vsi ti izdatki v zvezi s posjovanjem v dotičnem letu in da so obseženi v kosmatem dohodku; f) vse izgube in izdatki v breme že obdavčenih skladov; g) obdavčeni dobički, preneseni iz prejšnjih poslovanj; h) vsi drugi dejansko potrošeni izdatki, ki so bili namenjeni pridobivanju v poštev prihajajočih dohodkov, kolikor niso posebej izvzeti; 4. pri drugih premoženjskih pravicah: stroški, ki so bili potrebni za dosego dohodkov. Kot režijski stroški po 1. in 4. točki se smejo priznati vsi izdatki, ki se priznavajo po 3. točki tega člena. 40. člen Kot stroški, potrebni za dosego dohodkov, se ne morejo priznati: 1. plačani davek na dohodek, krajevna dohodnina ter davek dediščin in daril in krajevni samoprispevek; 2. osebni stroški davčnega zavezanca (gospodarstva in članov gospodarstva) v kateri koli obliki. 3. obresti od vloženega lastnega kapitala; 4. izgube iz prejšnjih poslovnih let; ' 5. nagrade člaiiov upravnega in nadzorstvenega odbora; 6. plače lastnikov podjetja in članov njegovega gospodarstva, vštevši tudi plače solastnikov premoženja pravnih oseb in plače njihovih gospodarstev; 7. zneski, uporabljeni iz tekočih dohodkov za povečanje podjetja ali obrata, za zvišanje poslovne glavnice ali za poravnavo dolgov; 8. vsi drugi izdatki in izgube, ki niso v zvezi s poslovanjem v prizadeti poslovni dobi. • 41. člen Pri odmeri tega davka se priznavajo olajšave ob pogojih in v mejah 22. člena, ter oprostitve po 23. členu te uredbe. Obrtnikom, ki delajo sami brez pomočnikov in vajencev in .ki so dopolnili 60. leto starosti, se zniža davek na 10%. Davčni zavezanci, ki iz službenega razmerja prejemajo dodatek za otroke in imajo dohodke še iz drugih virov, nimajo pravice do olajšave. 42. člen Davek, ki se pobira po odmeri se ne plača: 1. od dohodkov od zgradb, ki so bile zgrajene, dokončane ali popravljene po vojni, ob pogojih, predpisanih v uredbi o finančnih olajšavah za gradnjo novih, za do-vrš.tev začetih in popravila poškodovanih stanovanjskih zgradb z dne 5. maja 1946 (Ur. list FLRJ z dne 8. V. 1946. št. 252/38; 2. od dohodkov od zgradb tujih držav, v katerih so njili diplomatska in konzularna predstavništva in od zgradb, v katerih stanujejo njihovi uslužbenci, s pogojem vzajemnosti. 3. od dohodkov od znanstvenega, književnega, umetniškega in publicističnega dela do 200.000 din. Presežek dohodkov nad 200.000 din se obdavči po stopnji 20%. 43. člen Davek na dohodek od zasebnih obratov, poklicev in premoženja po odmeri se plača po naslednji lestvici: od davčne davčne osnove stopnje nad do % 5.000 7 5.000 7.500 7.5 7.500 10.000 8 10.000 12.000 9 12.000 15.000 10 1.5.000 17.500 11 17.500 20.000 12 20.000 22.500 13 22.500 25.000 14 26.000 27.500 15 27.500 30.000 16 :K).000 35.000 17 35.000 40.000 18 40.000 45.000 19 45.000 50.000 20 50.000 55 000 21 55.000 60.000 22 60.000 65.000 23 65.000 70.000 24 70.000 80.000 26 80.000 90.000 28 90.000 100.000 30 100.000 110 000 32 110.000 ■ 120.000 34 120.000 130.000 36 130.000 140,000 38 140.000 150.000 'i 40 150.000 200.000 42 200.000 250.000 45 250.000 300.000 . 48 300.000 400.000 51 400.000 500.000 55 500.000 60 III. DOLOČBE 0 ODMERI IN POBIRANJU DAVKA L Odmera davka 44. člen Davčno leto se ujema s koledarskim. Izjemoma se pri davčnih zavezancih, ki so dolžni voditi poslovne knjige, davčno leto krije s poslovnim letom. V teh primerih je treba knjižiti davčni predpis v korist letnega računa tistega koledarskega leta. v kute rem se konča poslovno leto podjetja, davek pa je treba odmeriti po davčnih stopnjah, ki veljajo za davčno leto. v katerem se konča poslovno leto podjetja. Če novoustanovljena podjetja sestavijo prvi računski zaključek za dobo, daljšo od 12 mesecev, je treba najprej določiti, koliko dohodka odpade na eno leto in odmeriti od tega dohodka davek za davčno leto, v katerem so bile zaključene poslovne knjige. Od ostalega dohodka pa je treba odmeriti davek za prejšnje davčno leto po predpisih, veljavnih za prejšnjo davčno leto. 45. člen Davčno prijavo morajo vložiti: 1. kmečka gospodarstva, če imajo dohodke tudi iz nekmetijskih virov, če ti dohodki presegajo 2000 din na leto; 2. zavezanci davka na dohodek zadrug; 3. zavezanci davka na dohodek družbenih organizacij; 4. zavezanci davka na dohodek zasebnih obratov, poklicev in premoženja, kadar se plača davek po odmeri. Davčni zavezanci, ki vodijo poslovne knjige, so dolžni davčni prijavi priložiti poleg računskega zaključka tudi obrazložitev njegovih kontov. 46 člen Pravne osebe, ki stopijo v likvidacijo- in so dolžne voditi poslovne knjige, morajo o tem pri pristojnem okrajnem ljudskem odboru vložiti prijavo v 15 dneh od začetka likvidacije. Če pravna oseba nadaljuje s poslovanjem med likvidacijo, nima likvidacija nobenega vpliva na davčno obveznost. Če pa taka pravna oseba ne nadaljuje s poslovanjem meri likvidacijo, mora vložiti davčno prijavo za čas od zadnje obdavčene bilance do dne, ko je stopila v likvidacijo. Prijavo je treba vložiti v 30 dneh od dne vstopa v likvidacijo. Doseženi Čisti dohodek za ta čas velja za letno davčno osnovo za leto, v katerem je nastopila likvidacija. V 30 dneh po končani likvidaciji je davčni zavezanec dolžan predložiti davčno prijavo z likvidacijsko bilanco. Izhodišče za ugotovitev likvidacijske davčne osnove je neobdavčeni presežek premoženja ob koncu likvidacije nad premoženjem zadnje obdavčene bilance (začetna likvidacijska bilanca) Teinu presežku je treba dodati vse odobritve oziroma izdatke za čas (xl zadnje obdavčene bilance do konca likvidacije, ki se po 40. členu ne priznajo kot odbitki, od presežka pa je treba odbiti vse v tej dobi potrošene izdatke, ki se po 39. členu te uredbe priznavajo. Tako ugotovljeni znesek predstavlja osnovo likvidacije. 47. člen Vsak državljan kakor tudi vsa državna in zasebna podjetja, ustanove in uradi so dolžni na poziv pristojnega organa dati |K>trebne podatke za odmero svojega ali tujega davka. Okrajni (mestni) ljudski odbori imajo zaradi ugotavljanja dohodka in pravilnega odvajanja davka pravico. da po pooblaščenih osebah preizkušajo poslovne knjige in listine ter da opravljajo preglede poslovnih prostorov, naprav, surovin, materiala in končnih izdelkov. 48. člen Do konca januarja vsakega leta je treba vložiti davčno prijavo bodisi neposredno ali posredno po pošti nri pristojnem krajevnem (četrtnem) ljudskem odboru, kjer ima davčni zave/a"i><' svoje brvališče oziroma nri krajevnem (četrtnem) ljudskem odboru, kjer leži uajveČji vir dohodka, če ima davčni zavezanec vire dohodka v območju kakega drugega okrajnega ljudskega odbora izven kraja svojega bivališča. Minister za finance LRS sme ta rok podaljšati največ za 30 dni. V izjemnih primerih sme minister za finance LRS na individualno prošnjo podaljšati rok za vlaganje davčnih prijav zavezancem, ki iz tehničnih razlogov niso mogli zaključiti poslovnih knjig v enem mesecu po zaključku poslovnega leta. , Prejete prijave gospodarstev državljanov, ki ne vodijo rednih poslovnih knjig, preizkusijo takoj po vložitvi krajevne komisije za pregled prijav o resničnosti podatkov glede nedoletnih otrok in delanezmožnih oseb ter glede virov in višine napovedanih dohodkov. Komisija stav svoje pripombe in označi na prijavi sami višino dohodkov, ki so jih zavezanci po mnenju komisije dosegli v prejšnjem poslovnem letu. Prav tako ugotovi komisija dohodek in sestavni spisek tistih davčnih zavezancev, ki prijav niso vložili. Dohodke sme komisija ugotavljati s pomočjo množičnih organizacij ali na zboru volivcev. Komisija za pregled prijav je sestavljena iz predsednika krajevnega ljudskega odbora, enega člana davčne komisije in enega člana komisije za pobiranje davkov. Oba člana določi izvršilni odbor krajevnega ljudskega odbora. Od komisije pregledane, s pripombami opremljene in overjene davčne prijave predloži krajevni ljudski odbor najpozneje do konca februarja vsakega leta pristojnim finančnim odsekom okrajnih ljudskih odborov s seznamom prejetih prijav in seznamom davčnih zavezancev, ki prijav niso vložili. 49. člen Za kmečka gospodarstva sestavijo geodetski odseki pri okrajnih ljudskih odborih abecedni razpored po posameznih krajevnih ljudskih odborih ter izročijo le razporede pristojnim finančnim odsekom do konca januarja vsakega leta. Poleg splošnih podatkov o imenu in kraju davčnega zavezanca vpišejo tudi višino katastrskega čistega donosa in površino zemljišča po posameznih kulturah. Če se kak davčni zavezanec vodi v razporedih več krajevnih ljudskih odborov istega okraja, je treba med seboj povezati zaporedne številke vseh teh razporedov. Katastrski čisti donos zemljišča služi le v evidenčne in kontrolne namene. Ko prejmejo razporede, vpišejo okrajni ljudski odbori vanje količino in vrsto pridelkov, določenih po kmetijskem gospodarskem planu, ter normirane cene. Na podlagi teh podatkov izračunajo organi finančnih odsekov kosmato vrednost pridelkov vsakega kmečkega gospodarstva ter se napotijo z razporedi ali seznami k posameznim krajevnim odborom, kjer z njihovo pomočjo ugotove čisti dohodek vsakega davčnega zavezanca. Kolikor organi finančnih odsekov tega ne bi mogli sami izvršiti, pošljejo razporede neposredno krajevnemu ljudskemu odboru. Pri ugotavljanju čistega dohodka se morajo vpoštevati vse okoliščine, ki utegnejo vplivati na znižanje čistega dohodka 'kmetijstva (n. pr. toča, poplava, suša, slaba letina, odsvojitev zemljišča, ki še ni bila vpisana v kataster) ter okoliščine, ki vplivajo na zvišanje čistega dohodka (m. 'pr. večji uspeh v posebno rodovitnih letih, naprednejše obdelovanje zemlje, melioracija, tišje cene zaradi bližine tržišča, postranska pri- aobitna dela v kmetijstvu, nakup zemljišča, ki še ni vpisan v kataster itd.). Poleg tega se morajo označiti tudi drugi viri dohodkov kmetijskega gospodarstva kakor gostilne, čevljarstvo, mizarstvo, kolarstvo, kovačija, krojaštvo itd., razni poklici (babištvo itd.) ter dohodki iz drugega premoženja (najemnine iz stanovanjskih hiš, zakupnine itd.). Krajevni ljudski odbori smejo zbirati vse te podatke na zboru volivcev svojega kraja in s pomočjo množičnih organizacij. 50. člen Finančni odseki okrajnih ljudskih odborov pripravijo vse potrebne podatke s predlogi za določitev davčne osnove. Spiske predlogov ali davčne razporede je treba pred določitvijo davčnih osnov poslati pristojnim krajevnim ljudskim odborom, da jih ti razgrnejo javnosti na vpogled za 5 dni. Po preteku tega roka morajo krajevni ljudski odbori vrniti spiske ali davčne razporede, ua katerih mora biti potrjeno, v katerem času je bila objava izvršena. Ministrstvo za finance LRS smo pred razgrnitvijo predlogov odrediti njih pregled. 51. člen Višino dohodka kot osnovo za obdavčenje kmetov, zadrug, družbenih organizacij in zavezancev davka na dohodek od zasebnih poklicev in premoženja ugotavlja okrajni (mestni) izvršilni odbor, v katerega območju ima davčni zavezanec svoje prebivališče (domicil) ali vire dohodkov oziroma v katerega območju ima pravna oseba svoj sedež. 52. člen Za davčne zavezance, ki so dolžni vlagati prijave .n ki ne predložijo bilance, ugotovi okrajni (mestni) izvršilni odbor osnovo po svojem prostem preudarku, upoštevajoč davčno prijavo in zbrane podatke. Pri osebah, ki vodijo poslovne knjigo, oceni okrajni (mestni) izvršilni odbor resničnost bilanco in po dognanem dejanskem stanju ugotovi davčno osnovo. 58. člen Okrajni (mestni) izvršilni odbor sme ugotavljanje višine dohodka poveriti davčnim komisijam, ki se v ta namen sestavijo. Predsednika in člane davčne komisije imenuje okrajni (mestni) izvršilni odbor izmed članov ljudskega odbora ali izmed drugih državljanov. Najmanj 2 člana davčne komisije morata bili iz kraja, v katerem ima davčni zavezanec svoje prebivališče oziroma v krajih, v katerih davčni zavezanec nima svojega prebivališča, iz kraja, iz katerega ima največji vir dohodkov. Praviloma mora biti v komisiji tudi en član iz njegove gospodarske panoge. Predsedniku in vsakemu članu davčne komisije je treba določiti ob istih pogojih, ki veljajo za redne člane, namestnike, ki nadomestujejo rednega člana ob njegovi odsotnosti. Po potrebi sme sestaviti okrajni (mestni) izvršilni odbor tudi več davčnih komisij. Davčne komisije odločajo o višini dohodka po predlogu finančnega poverjenika okrajnega (»mestnega) izvr- 10. člen Krajevni samoprispevek se ne sme uvesti v breme državnih gospodarskih podjetij in ustanov. 11. člen Pri določevanju višine samoprispevka mora zbor volivcev vpoštevati celotno gospodarsko moč kraja, tako da plačevanje krajevnega samoprispevka ne ogroža pobiranja rednih državnih davkov. 12. člen Na podlagi sklepa zbora volivcev izda krajevni ljudski odbor odlok o določitvi krajevnega samoprispevka. Če krajevni ljudski odbor misli, da je sklep zbora volivcev nezakonit ali nepravilen, ga sporoči okrajnemu ljudskemu odboru. V vsakem primeru mora krajevni ljudski odbor sporočiti svoj odlok okrajnemu (mestnemu) izvršilnemu odboru zaradi nadzorstva. 13. (Sen Odlok o določitvi krajevnega samoprispevka je obvezen za vse zavezance onega kraja ali vasi oziroma za skupino vasi. 14. člen Individualna odmera krajevnega samoprispevka se izvrši po celotnem dohodku, premoženju ali sploh po gospodarski moči zavezancev. 15. člen Če se izvrši odmera po dohodku, višina odmerjenega samoprispevka ne sme presegati: a) 0.5% od dohodkov kmečkih delovnih zadrug; h) 1% od dohodkov delavcev, nameščencev in uslužbencev; ' 1% od dohodkov, ki jih zadruga izplačuje svojim članom za njihovo delo; 1% od dohodkov, ki jih zadruga in zadružne zveze vlagajo v sklade; 1% od provizije za prodajo srečk državne razredno loterije; o) 2% od dohodkov družbenih organizacij; 2% od dohodkov, ki jih zadruge delijo med svoje člane po obsegu njihovega poslovanja z zadrugo; 2% od dobitkov na srečke hi druge vrednostne papirje; 2% od dobitkov na dirkah in drugih športnih prireditvah; 2% od prejetih provizij za posredovanje; č) 3% od dohodkov kmečkih gospodarstev; d) 5% od dohodkov od obratov, zasebnih poklicev in premoženja; 5% od doliodkov od vrednostnih papirjev in deležev; 5% od prejetih ali odobrenih obresti; 5% od dohodkov od patentov, izumov in tehničnih izpopolnitev; e) 10% dohodnine, ki jo plačujejo davčni zavezanci v stalnih zneskih (12. in 36. člen uredbe o davku na dohodek). V lem roku' iu v nadaljnjih 15 dneh a majo zavezane: pravico do pritožbe zoper odmero ua okrajni izvršilni odbor. V 30 dneh po prejemu pritožbe mora okrajni izvršilni odbor izdati svojo odločbo, zoper katero ni več pritožbe. 17. člen Krajevni samoprispevek se plačuje v gok>vini neposredno pri krajevnem ljudskem odboru, ki je dolžan izdati potrdilo o prejetih zneskih. Namesto gotovine smejo zavezanci z dovoljenjem krajevnega ljudskega odbora dati protivrednost v materialu, ki je potreben za dovršitev določeno naloge. 18. člen Dohodki in izdatki, določeni s sklepom o samoprispevku, ne pridejo v redni krajevni proračun, temveč v poseben predračun, ki ga sestavi krajevni ljudski odbor po sklepu »bora volivcev ter ga predloži okrajnemu izvršilnemu odboru v potrditev. Če okrajni izvršilni odbor ugotovi, da predračun ne ustreza sklepu zbora volivcev, ga vrne s svojimi pripombami v popravo. Zbiralni pregled takih posebnih predračunov krajevnih ljudskih odborov predložijo okrajni ljudski odbori ministrstvu za finance LRS do konca novembra vsakega leta. 10. člen Za nepravočasno plačani krajevni samoprispevek »e plačajo 6% letne zamudne obresti. Glede rednega in prisilnega pobiranja pa veljajo smiselno določbe uredbe o davku na dohodek, vendar s° pri neizvmitvi dela izterja njegova vrednost v gotovini. 20. člen Redno nadzorstvo nad pravilnim izvrševanjem predpisov te uredbe izvaja okrajni izvršilni odbor. 21. člen Posamezne določbe te uredbe1 razlaga minister za finance LRS. 22. člon Ta uredba velja od dneva objave v ‘Uradnem Bstn LRS«. Ljubljana dne 13. maja 1047. Št.,31771—1947 Minister za finance LRS: Predsednik vlade LRS: Polič Zoran s. r. Marinko Miha s. r. 123. Na podlagi 21. člena zakona o davkih (Ur. li«t FLRJ št. 105/46) in uredbe vlade FLRJ o trošarini (Ur. list FLRJ št. 47/25) izdaja vlada LRS na predlog ministra za finance LRS uredbo n trošarini 16. člen 0 odmeri krajevnega samoprispevka se obvestijo zavezanci tako, da jim je razpored na vpogled 15 dni. 1. člen Na območju LRS se plačuje trošarina v mestih in krajih, kjer je sedež okrajnih ljudskih odborov ter v de- lavskih naselbinah na blago, ki se troši v teh krajih, kakor tudi od izkoriščanja določenih- pravic in opravljanja določenih storitev. Zaradi zagotovitve proračunskih dohodkov se sme uvesti trošarina tudi v drugih krajih in naseljih. 2. člen S trošarino se ne sme obdavčiti naslednje blago: 1. sveže in sterilizirano mleko, 2. moka za otroke, 8. žito vseh vrst, 4. kruh, 5. sol (natrijev klorid), 6. les za gradnjo in leseni gradbeni material, 7. gramoz, pesek in lomljeni kamen, 8. navadno apno in cement, 9. opeka vseh vrst (zidaki, strešniki, Žlebniki), 10. steklo za okna, 11. železni nosilci in železne konstrukcije za strehe, delavnice in podobno, 12. pribor za električno razsvetljavo razen žarnic, 18. navadno in medicinsko milo, 14. pripravljena zdravila in dozirani preparali, 15. preparati za varstvo rastlin in sadja, 16. zelena in modra galica, 17. umetna gnojila, 18. kalcijev karbid, 19. nafta in proizvodi iz nafte, 20.. navadne opanke, 21. stroji, instrumenti in orodje za kmetijstvo, indu-drijo, gradbeništvo in obrt, 22. instrumenti in aparati za znanstvene, medicinske in geodetske namene, 23. tovorni avtomobili, 24. električna energija. i Trošarina se ne »me pobirati od prireditev društva Rdečega križa, od predstav državnih gledališč in kina ter od fizkulturnih prireditev. 3. člen Na naslednje blago se sme uvajati trošarina samo do določenih najvišjih zneskov: 1. na moko od vseh vrst žita do 3 din od 100 kg 2. na zdrob, kosmiče, kašo, ješprenj, rezance, makarone 100 „ in tarano ....... 20 11 11 3. na riž 20 >1 11 100 „ 4. na zeleno in zrelo sočivje 100 ,. ter na zelenjavo .... Y> 20 „ V 5. na sveže sadje ..... 20 „ H 100 „ (5. na sadno mezgo .... 1» 50 9» 99 100 „ 7. na živo živino: a) veliko, izvzemši teleta . b) drobnico, izvzemši jag- 10 11 91 glave meta, kozličke in prašičke >1 5 11 11 glave 8. na svežo meso 50 11 19 100 kg 9. na mesne izdelke .... »» 100 11 11 100 „ 10. na suho meso in slani no . 11 100 „ 11 100 „ it na svinjsko mast .... 11 100 11 11 100 „ 12. na jedilno olje .... 11 100 100 „ 13. na loj 100 14. na sveže ali sušene ribe . 0.5% „ prodajne cene 15. na jajca 5 din 11 100 komadov 16. na sladkor 100 100 kg 17. na naravni med . . . . 100 100 „ 18. na kvas ....... 50 ,, 100 ., 19. na kajmak, čajno maslo, navaden sir in kačkavalj . . 100 KMI „ 20. na drva 1 1 «** 21. na promosr »» » n 1 ♦ene na raeionirano blago, izdelano iz bombažne, lanene, konopljine in volnene preje do 2% od enotne prodaj- na raeionirano blago, izdelano iz usnja „ 3% ne cene na drobno »1 » 4. člen Trošarina se ne pobira v naslednjih primerih ne glede na vrsto blaga: 1. na blago, ki ga industrijska in obrtna podjetja uporabljaj« kot surovino ali kot pogonski ali potrošni material; 2. na biago, ki ga deli Rdeči križ; 3. na blago, ki ga uporablja Jugoslovanska armada; 4. na stvari oseb, ki se priselijo; 5. na predmete, namenjene za javne muzeje; 6. na uporabljene posode in omote, če se dokaže, da jih je rabil izvoznik za izvoz blaga iz trošarinskega okoliša in da se mu vračajo v nadaljnjo rabo; 7. na pošiljke živil učencem, vojakom, bolnikom in osebam, ki jim je odvzeta prostost, do 10 kg leže; 8. na blago, ki se prevaža skozi trošarinsko območje ter na blago, ki se uvozi zaradi dodelave, obdelave ali predelave, če se po dodelavi, obdelavi ali predelavi zopet izvozi iz trošarinskega območja. 5. člen Trošarina se sme pobirati tudi na izkoriščanje pravic kot: na prireditve (zabavne, plesne, glasbene in podobne), za točenje alkoholnih pijač, izobešanje napisnih tabel (firme), opravljanje gostinske obrti nad določenim delovnim časom za gostinske obrate, za posest psa, biljarda, za javne stave na tekmah, razne igre na srečo in drugo ter za opravljanje storitev kot: za uporabo sejmišč, javne tehtnice, klavnice, vodovoda, za zdravstvene storitve, za vzdrževanje snage, za reklame, objave, oglase, za bivanje (prenočevanje) tujcev in podobno. 6. člen Odlok o pobiranju trošarine izda krajevni ljudski odbor po odobritvi okrajnega ljudskega odbora. Odločbo o pobiranju trošarine za mesta z rangom kraja (Ljubljana, Maribor, Celje), odobri ministrstvo za finance LRS. Odlok o trošarini obsega poleg tarifnega dela v smislu 22. člena zakona o davkih ludi določbe v načinu plačila in pobiranja trošarine, o nadzorstvu in kontroli Iro-šarinskih predmetov, o načinu reševanja sporov, o vrsti in kakovosti blaga, o jamstvu, oprostitvah, o prevoznem (tranzitnem) blagu, povračilu, prestopkih in prekrških; pritožbah, zastaranju ter morebitne prehodne in končne določbe. 7. člen Brez poprejšnje odločbe ljudski odbori ne smejo pobirati trošarine. Dokler ne izdajo pristojni ljudski odbori odločbe o trošarini, pobirajo trošarino na blago, ki ni našteto v 2. in 4. členu te uredbe, kakor tudi na izkoriščanje pravic in opravljanje storitev, |m> navodilih za pobiranje trošarin za 1.1947, izdanih v Finančnem zborniku št. 8 z dim 10. marca 1947, ki veljajo'še nadalje kot smernice za odobravanje trošarin, kolikor niso v nasprotju s to uredilo. 8. člen Ta uredba veija od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, i.jubljana dne 13. maja 1947. St. 13154/24—1947. * Minister za finance LRS: Predsednik vlade LRS: Polič Zoran s. r. Marinko Miha s. r. 124. Na predlog ministra za ljudsko zdravstvo LRS in sporazumno z ministrom za finance LRS izdaja vlada Ljudske republike Slovenije na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva (Ur. list LRS št. 22/5 z dne 25. I. 1947) tole uredbo o pristojbinah za zdravljenje v državnih bolnicah in zdraviliščih za tuberkulozne LRS 1. člen Za zdravljenje in oskrbovanje bolnikov v vseh državnih bolnicah in zdraviliščih za tuberkulozne se plačujejo pristojbine kot dnevna oskrbnina. Razen te oskrbnine se ne plačujejo nobene druge posebne pristojbine. V dnevni oskrbnini so zaračunani stroški zdravljenja, zdravniških storitev, zdravil, obvezilnega materiala, uporabe bolničnih zdravstvenih pripomočkov, transfuzije krvi, rentgena, oskrbovanja in vsi drugi stroški v zvezi z bolnikovim zdravljenjem in oskrbovanjem. 2. člen Dnevna oskrbnina znaša: 1. v vseh državnih bolnicah 80 din; 2. v bolnicah za duševne bolezni 30 din; po preteku neprekinjenega enoletnega zdravljenja se za nadaljnje leto zniža na 10 din; v ysej nadaljnji dobi neprekinjenega zdravljenja pa se plačilo dnevne oskrbnine ue zahteva in gre v breme predračuna ministrstva za ljudsko zdravstvo LRS; 3. v zdraviliščih republiškega pomena za tuberkulozne 120 din. Minister za ljudsko zdravstvo je pooblaščen, da sporazumno z ministrom za finance pri izpremenjenih razmerah te oskrbnine z odločbo zviša ali zniža. 3. člen . Za spremljevalko bolnega dojenčka, to je otroka do 1. leta starosti, ki se sama ne zdravi, kakor tudi za bolno mater z dojenčkom, se zaračunava dnevna oskrbnina samo za eno 6sebo. 4. člen Za dan bolnikovega prihoda in odhoda iz bolnice (zdravilišča) se plača ena sama dnevna oskrbnina; zaračuna jo tista bolnica (zdravilišče), ki je bolnika odpustila. 5. člen Dnevne oskrbnine iz 2. člena so za vse plačilne zavezance (osebe, ustanove in oblastva) ter za vse vrste bolezni enake. . 6. člen Oskrbni razredi v vseh državnih bolnicah (Zdrav, liscih) se odpravljajo. Razmestitev po sobah in vrsto prehrane Odredi zdravnik z upoštevanjem značaja bolezni in zdravstvenega stanja bolnikov. 7. člen Dejanske stroške premestitve bolnika v drugo bolnico (zdravilišče) izven kraja tiste bolnice, v kateri se je do sedaj zdravil, povrne bolnici (zdraviliščem) tisti, ki je dolžan plačati dnevno oskrbnino. 8. člen Ambulantni pregledi in storitve so brezplačne. Pravico do njih imajo plačila nezmožne, socialno nezavarovane osebe, ki se izkažejo s potrdilom krajevnega (rajonskega) ljudskega odbora o plačila nezmožnosti ter tisti, ki jim je priznana ta pravica po drugih, zveznih ali republiških predpisih. . 9. člen Socialno zavarovanim osebam in njihovim svojcem so izjemoma dovoljeni ambulantni pregledi in druge ambulantne storitve v državnih bolnicah (zdraviliščih), če se izkažejo z napotnico zdravnika socialnega zavarovanja. Za te ambulantne preglede in storitve se zaračunava Državnemu zavodu za socialno zavarovanje enodnevna oskrbnina. 10. člen Dnevno dskrbnino plača v prvi vrsti tisti, ki se zdravi, oziroma tisti, ki jo je zanj po zakonu dolžan plačati. V zakonski skupnosti živeča zakbnca jamčita za plačilo dnevnih oskrbnin drug za drugega; za nedoletne zakonske, pozakonjene in posvojene otroke sta solidarno zavezana plačati oskrbnino roditelja. Če je kdo drugi po pogodbi ali iz drugega zasebnopravnega naslova dolžan plačati dnevno oskrbnino, ga lahko pozove bolnica neposredno, naj plača, če je njegova obveznost nedvoumna in iz bolničnih spisov razvidna; v vfeh drugih primerih se pozove k plačilu v prvi vrsti oseba, ki je zavezana k temu po prvem odstavku. 11. člen Dnevne oskrbnine je treba plačati najkasneje konec vsakega meseca. Zaradi izterjanja oskrbnin, ki ostanejo neplačane ob odhodu bolnika iz bolnice (zdravilišča), pošlje bolnica (zdravilišče) račun stroškov pristojni ustanovi socialnega zavarovanja oziroma okrajnemu ljudskemu odboru, če gre za upravičenca po predpisih o zdravljenju nepre-možnih, v vseh drugih primerih pa krajevnemu (mestnemu oziroma rajonskemu) ljudskemu odboru, da izterja stroške od zavezanca. Krajevni (mestni oziroma rajonski) ljudski odbori so dolžni od samoplačnikov in od tistih, ki so upravičeni samo do delnega brezplačnega zdravljenja po predpisih o zdravljenju nepremožnih, izterjati dnevhe oskrbnine v 15 dneh po prejemu računa. 12. čl en Dnevne oskrbnine, ki so ostale neizterjane po prednjem členu, izterja krajevni (mestni oziroma rajonski) ljudski odbor prisilno po predpisih, ki veljajo za izter-jevauje davkov. Od oseb, ki so zavezane plačati dnevno oskrbnino po dragem odstavku 10. člena, se oskrbnine izterjajo, če je ostal neposreden poziv brezuspešen, s to/Jbo pri sodišču. izkaz dnevnih oskrbnin plačnikov iz prvega odstavka 10. člena je izvršilni naslov /a izvršbo. 125. Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vladi Ljudske republike Slovenije za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva predpisuje 'vlada Ljudske republike Slovenije na predlog ministra za trgovino in preskrbo in ministra za kmetijstvo in gozdarstvo 18. člen Plačevanje dnevnih oskrbnin, kjer je plačnik država ,osebe, zaščitene z invalidskimi zakoni, odlikovanci itd.), je urejeno s posebnimi predpisi. Dnevnih'oskrbnin, ki jih morata plačati Državni zavod za socialno zavarovanje in okrajni (mestni) ljudski odbor po predpisih o zdravljenju nepremožnih, ni dopustno izterja vati z izvršbo. 14. člen Predpisi te uredbe ne veljajo za bolnice Državnega zavoda za socialno zavarovanje, za zdravilišča občedržav-nega pomena na Golniku ter za zasebne bolnice (sanatorije). Zasebne bolnice (sanatoriji) morajo v 30 dneh po objavi te uredbe predložiti ministrstvu za ljudsko zdravstvo v odobritev pristojbine za zdravljenje bolnikov, sicer ne smejo pobirati višjih pristojbin, kot so določene v tej uredbi. 16, čien Plačevanje dnevnih oskrbnin pripadnikov drugih ljudskih republik in tujih državljanov bo posebej urejeno. 16. Člen • Minister za ljudsko zdravstvo bo po potrebi predpisal natančnejše določbe izvrševanja te uredibe. V njegovo pristojnost spada tudi obvezna razlaga te uredbe. U7 . člen Ta uredba velja od dneva objave v >©radoena Ms*« LRS':: z vzvratno močjo od 1. I*V. 1947. h Stroški ki so bili za čas od 1. W. 1947 do dneva, fco začne veljati ta uredba, plačani za zdeavijenje v višjih oskrbnih razredih, kakor tudi posebne pristojbine plačane za ta čas, se obračunajo po predpisih te uredbe; morebitna razlika se izterja, če je bilo plačano premalo; če je bilo plačano preveč, pa se razlika ne vrne. 16. člen Ko dobi ta uredba obvezno moč, prenehajo veljati: pravilnik o pristojbinah za zdravljenje v javnih bolnicah z dne 28. II. 1946 (Sr. list LRS št. 8G/*8 z dne 2. BI. 1946); pravilnik o pristojbinah za zdravljenje tuberkuloze in duševnih bolezni v zdraviliščih oziroma bolnicah za duševne bolezni z dne 25. VIII. 1946 (Ur. list LRS štev. 238/61 z dne 13. IX. 1946); odločba © višini posebnih pristojbin v javnih bolnicah z dne 6. W. 1946 (U*r. Met LRS štev. 122/28 z dne M. IV. 1946) s spremembo z dne 10. I. 1947 (Ur. list LRS št 12/3 z dne 18. I. m?). Ljubljana dne 8. aprila 1947. Št. 3287/1—V b. Minister za ljudsko zdravstvo LRS: Predsednik vlade LRS: Dr. Ahčin Marjan s. r. Marinko Miha s. r. uredbo o obvezni oddaji in zbiranju mleka v mlekarskem letu 1947/48. 1. člen Živinorejci morajo v mlekarskem letu 1947/48, to je od 1. marca 1947 do 29. februarja 1948. oddati zbiralnicam državnih trgovskih podjetij »Mleko« ter »Mleko in meso« oziroma zbiralnicam istovrstnih okrajnih trgovskih podjetij tčle količine mleka: V 1. mlekarskem okolišu: od ene krave 300 litrov, od dveh krav ...... 1.000 litrov, od treh krav................... 1.700 litrov, od vsake nadaljnje krave po 1.000 litrov več. V 2. mlekarskem okolišu: od ene krave................... 250 litrov, od dveh krav ...... 800 litrov, od treh krav................... 1.400 litrov, od vsake nadaljnje krave po 800 litrov več, y. 3. mlekarskem okolišu: od ene krave ...... od dveh krav ...... od treh krav...... od vsake nadaljuje krave po 100 Btrov, 560 litrov, 950-litrov, 600 lit tov več. Kateri kraji se uvrstijo v posamezne mlekarske okoliše, določi minister za trgovino in preskrbo LRS v spo* razumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo LRS po zaslišanju okrajnih ljudskih odborov. Družine, ki redijo samo e«© ali dve kravi, pa imajo več kot 4 člane, smejo oddati; za vsakega nadaljnjega Sana družine po 50 litrov mleka manj od predpisane količine. Posameznim živinorejcem bo med mlekarskim letom dana možnost, da se jim po uredbi ministra za kmetijstvo in gozdarstvo o vzreji plemenske živine zmanjša za, obvezno oddajo predpisana količina mleka. Mleko je treba oddati sveže, polno, kakor j© nfunol-zeno, čisto, precejeno in obSajeno. 2. eten V krajih, kjer mi mogoče zbirati svežega mleka, morajo oddati živinorejci namesto mleka kuhano maslo; pri tem se računa 1 kg kuhanega masla za 35 litrov mleka. Te kraje določi okrajni izvršilni odbor v sipo-raaumu s pooblaščenim odkupnim podjetjem. 3. člen Kmetijske obdelovalne zadruge sklenejo glede oddaje mleka pogodbo z odkupnim podjetjem. Pogodbeno za oddajo določena količina mora znašati najmanj 70% kbličine, ki se določi po 1. členu te uredbe. Od krav nezadnužnikov oddajo člani zadrug mleko po določbah 1. člena te uredbe. Državna kmetijska podjetja sklenejo glede oddaje mleka pogodbo z odkupnim podjetjem. Pogodbeno za t oddajo določena količina ne sme biti manjša, kakor je določeno v 1. členu te uredbe. 4. člen Odkupna podjetja so dolžna zajeti v zbiralno mrežo vse kraje Ljudske republike Slovenije. Živinorejske zadruge zbirajo mleko neposredno; kjer pa te zadruge še niso ustanovljene, zbirajo mleko zbiralci, ki jih pooblastijo odkupna podjetja. r Dokler se ne ustanovijo okrajna trgovska podjetja za promet z mlekom, kjer so določena, organizirajo zbiranje in razdeljevanje mleka v njih okoliših republiška, odkupna podjetja. 5. člen Odkupna podjetja so dolžna odvažati mleko iz zbiralnih središč, to je zbiralnic ob glavnih cestah, ter skrbeti za organizacijo prevoza od kraja zbiranja do zbiralnih središč. 2e'zbiralnice same nimajo prevoznih sredstev, jim morajo dati prevozna sredstva na razpolago krajevni ljudski odbori. Ti smejo naložiti prevoz’ mleka posestnikom vprežne živine svojega kraja, ki se v tej dolžnosti menjavajo v določenih krajših razdobjih. 6. člen Zbiranje in razdeljevanje mleka nadzorujejo okrajni in krajevni ljudski odbori. Živinorejci morajo krajevnemu ljudskemu odboru javiti vsako spremembo v stanju živine najkasneje v 7 dneh po nastali spremembi. ' Krajevni ljudski odbori morajo s sodelovanjem odkupnega podjetja vsaj do 15. junija t. 1. živinorejcem poslati pismene pozive za oddajo mleka, v katerih mora biti naveden letni predpis obvezne oddaje. Letni predpis se sme s pogodbo med živinorejcem in odkupnim podjetjem razdeliti ,tudi na več razdobij mlekarskega leta. 7. člen Živinorejci, ki oddajo predpisane letne količino mleka. smejo z vsemi^presežki prosto razpolagati. Živinorejci, ki oddajajo mleko po 1. členu te uredbe, imajo prednost pri nabavi otrobov. Živinorejcem, ki oddajo več mleka, kakor znaša predpisana letna količina, se smejo nakloniti posebne ugodnosti. Način in obliko teh ugodnosti določi minister za trgovino iu preskrbo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo. 8. člen Odkupne in prodajne cene mleka in kuhanega masla, ki naj bodo v sorazmerju s cenami drugega blaga, določi urad za cene pri predsedstvu vlade Ljudske republike Slovenije. ' 9. člen Kršilci te uredbe se kaznujejo po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. 10. člen Neodvisno od kazenskega postopka smejo okrajni ljudski odbori živinorejcem, ki brez opravičljivega razloga ne oddajo količin mleka, predpisanih za mlekarsko leto, oziroma količin, določenih pogodbeno za posamezna razdobja po zadnjem odstavku <5. člena te uredbe, predpisati plačilo trikratne razlike med veljavno odkupno in prodajno ceno mleka za vso neoddano količino. Zneski, ki jih na ta način plačajo živinorejci, se uporabijo za nakkmitev ugodnosti po 7. členu te uredbe. 14. člen Podrobna navodila za izvajanje te uredbe izda po potrebi minister za trgovino in preskrbo v sporazumu z ministrom za kmetijstvo in gozdarstvo. 12. člen Ko začne veljati ta uredba, neba veljati uredba ministra za trgovino in preskrbo o obvezni oddaji in zbiranju mleka z dne 22. januarja 1946, Ur. list SNOS-a in NVS št. 31/8—46. Dokler se ue izvrši uvrstitev krajev v mlekarske okoliše po 1. členu te uredbe, so živinorejci dolžni oddajati količine mleka po dosedanjih predpisih. Od 1. marca t. 1. dalje oddane količine, se bodo vračunale v predpis po 1. členu te uredbe. • 13. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc. Ljubljana dne 18. maja 1947. Minister za trgovino in preskrbo LRS; Predsednik vlade LRS: Tone Fajfar s. r. Miha Marinko s. r. Minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS: Ing. Levstik Jože s. r. . 126. Na podlagi drugega odstavka 77. člena mstave LRS in po 2. členu uredbe o organizaciji hidrometeorološke službe z dne 31. XII. 1946 (Ur. list FLRJ štev. 12/2—47) izdaja vlada Ljudske republike Slovenije uredbo 1 o ustanovitvi Uprave hidrometeorološke službe pri vladi LRS i 1. člen ' Pri vladi LRS se ustanovi za opravljanje hidrometeorološke službe na ozemlju Ljudske republike Slovenije uprava bidrometeorološkfrslužbe. 2. člen Uprava hidrometeorološke službe pri vladi LRS ima tele naloge: 1. vodi celotno hidrometeorološko službo na ozemlju LRS po navodilih zvezne uprave hidrometeorološke službe pri vladi FLRJ; 2. proučuje vse hidrološke in meteorološke pojave; 3. zbira in obdeluje podatke hidroloških in meteoroloških opazovanj in meritev glede na narodno gospodarstvo, državno obrambo in znanost; 4. objavlja podatke opazovanj in izsledke proučavani, razprave in študije s področja hidrometeorologije; 5. sestavlja načrt mreže hidrometeoroloških postaj republiškega pomena, organizira in upravlja te postaje po splošnih navodilih zvezne uprave hidrometeorološke službe; c, organkira pi'oguosuaio službo tei- daje poročita .a prognoze o vseh hidrometeoroloških pojavih; 7. skrbi za vzgojo strokovnih kadrov m za napredek Ilidroineteoroloske službe; 8. predlaga viadj LRS predpise, ki naj se izdajajo o hidrometeorološki službi. . 3. člen . r-ravo hidrometeorološke službe pri vladi LRS vodi .• cinik, ki ima dva pomočnika, enega za hidrološko r.iužbo, drugega pa za meteorološko službo-. Načelnika in oba pomočnika imenuje predsednik viade LRS. Drugo vodilno in strokovno osebje uprave nastavlja načelnik sporazumno s predsednikom vlade LRS. Za delo uprave je načelnik odgovoren vladi LRS. 4. člen Podrobnejše določbe o organizaciji in delu uprave hidrometeorološke službe pri vladi LRS predpiše « pravilnikom predsednik vlade LRS v skladu z navodili zvezne uprave. 5. člen Uprava ima za upravljanje hidrometeorološke službe republiškega pomena svoj samostojni predračun, ki spada v sestav republiškega proračuna. Načelnik uprave je odredbodajalec za izvajanje proračuna. G. člen Za razpravljanje o strokovnih vprašanjih in zaradi eksploatacije znanstvenih izsledkov na področju hidrologije in meteorologije se ustanovi posvetovalni strokovni svet, ki ga tvorijo načelnik, oba pomočnika ter' zastopniki ustreznih institutov univerze in drugih znanstvenih ustanov. Poslovanje tega sveta se predpiše s posebnim pravilnikom. 7. člen Z dnem ustanovitve uprave hidrometeorološke službe pri vladi LRS preidejo dosedanje hidrološke in meteorološke postaje in ustanove na ozemlju LRS, izvzemši postaje splošnega zveznega pomena, v njen sestav skupaj z vsem strokovnim in administrativnim osebjem, inventarjem, i ust rum en t a rijem in arhivi. » 8. člen Ko začne veljati ia uredbu, se dajo na razpolago upravi hidrometeorološke službe pri vladi LRS osebne in stvarne proračunske postanke, iz proračuna za 'leto 1947. 9. člen Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. Ljubljana dne 15. aprila 1947. štev. S-218. Predsednik vlade LRS: \Uha Marink« s. r. 127. Zaradi najnujnejše oskrbe in zasilnega šolanja invalidnih otrok v Sloveniji izdaja vlada Ljudske republike Slovenije odločbo o ustanovitvi Doma za invalidno mladino v Kamniku 1. člen Ustanovi se Dom za invalidno mladino v Kamniku, ki je državna ustanova republiškega pomena pod nadzorstvom ministrstva za socialno skrbstvo LRS. 2. člen ..;v i • . v . . , Dian za invalidno mladino v Kamniku ima tele naloge: 1. oskrbuje težko invalidno mladino, ki je ni mogoče usposobiti za delo; 2. izobražuje in usposablja za delo invalidno mladino; 3. ambulantno zdravi invalidno mladino in jo preskrbuje s protezami. : 3. člen Dom za invalidno mladino v Kamniku se vzdržuje iz proračuna ministrstva za socialno skrbstvo. 4. člen Minister za socialno skrbstvo ho predni-al ustroj in delo Doma za invalidno mladino. 5. člen Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS.« Ljubljana dne 18, maja 1947. Štev. S—258. ‘ Minister za socialno skrbstvo LRS: Predsednik vlade LRS: Dr. Anton Kržišnik s. r. Marink« Mika s. r. Popravek V uredbi o likvidaciji kreditnih zadrug ,z dne 17. aprila 1947, objavljeni v »Uradnem listu LRS« št. 16 z dne 19. aprila 1947. se je v 7. členu, točka c) vrinila napaka. Pravilno se mora točka c) 7. člena glasiti: »c) plače in drugi prejemki oseb, ki so bile v službi kreditne zadruge, za zadnje leto pred uvedbo likvidacije;« Iz ministrstva za iinance. * V drugem odstavku 8. člena odredbe o obveznih serijskih zdravniških pregledih oseh, zaposlenih v nekaterih gospodarskih strokah ter o zdravniškem pregledu gospodarskih učencev (Ur. list LRS št. 110/19 z rine 10. V. 1947).., se besedilo v 3, vrsti pravilno glasi: »delo ! ali službo na način, določen v 2. točki 1. člena«, in ne j v 4. točki 1. člena. iz nunisUstva za ljudsko zdravstvo. Pregled »Uradnega lista FLRJ« Št. 17 % dne 28. februarja 15)47: 124. Odredba o prenosu naprav in o združitvi nacionaliziranih podjetij z državnimi gospodarskimi podjetji ter o poprejšnjem popisu in ocenitvi premoženja teh nacionaliziranih podjetij. 126. Pravilnik o spremembi pravilnika o dnevnicah poštnih uslužbencev za spremljanje pošte. V2/6. Odredba o načrtnem razdeljevanju in potrošnji kav-stične, amoniakove in kristalne sode. 127. Odredba o ustanovitvi delovnega inspektorata za pomorstvo v Splitu in delovnega inšpektorata za pomorstvo na Reki (Sušaku). 128. Odločba o zamenjavi odpravljenih taksnih obrazcev. 129. Obvezni kontni načrt za trgovska podjetja na debelo in na drobno, veljaven od 1. januarja 15)47. Popravek pravilnika o sklepanju pogodb o prodaji in nakupu blaga. št. 18 z dne 4. marca 1947: 180. Načrt za pridelovanje tobaka in pogoji za sklepanje pogodb za pridelovanje v letu 1947 v območju FLRJ. 181. Spremembe in dopolnitve pravil o organizaciji posredovanja dela VII. štev. 2347 z dne 24. junija 1946. • Popravek splošnega pravilnika o higienskih in tehničnih varnostnih ukrepih pri delu. Popravek navodila za izvajanje uredbe o stroških trgovine na debelo in na drobno in priloge k temu navodilu. Popravek pravilnika o knjižicah za gospodarske učence. Št. 19 z dne 7. marca 15)47: 132. Ukaz o razglasitvi poedinih podjetij za podjetja splošnega državnega pomena. 138. Uredba o skladu vodstva podjetja (skladu vodstva) in o osrednjem skladu podjetij (osrednjem skladu) državnih odkupnih podjetij. 134. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o začasni tarifi davka na promet proizvodov. 135. Uredba o ustanovitvi generalnih ravnateljstev za izvoz in uvoz in glavnega ravnateljstva za mednarodno prevozništvo in javna skladišča. 136. Uredba o ustanovitvi generalnih in glavnih ravnateljstev ministrstva za rudarstvo FLRJ. 137. Uredba o pravilih za varnost nularskega dela. 138. Uredba o spremembah 14. in 18. člena uredbe o reguliranju mezd in plač delavcev in nameščencev v gospodarskih državnih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah z dne 20. aprila 1945 in drugegji odstavka 1. člena uredbe o pravici delavcev, nameščencev in vajencev do mezde 'in plače v primeru bolezni in nezgode. 139. Odredba o dnevnih obrokih kruha. 140. Navodilo za izvajanje uredbe o podeljevanju podpor rodbinam, katerih hranilci služijo v stalnem kadru jugoslovanske vojske. Št. 20 z dne 11. marca 1947: 141. Pravilnik o razporeditvi položajev osebja mednarodne družbe »Wagous-Litsi po skupinah iz 8. člena uredbe o ureditvi mezd in plač delavcev in nameščencev v gospodarskih državnih in zasebnih podjetjih, zasebnih ustanovah in organizacijah. 142. Odredba o načrtnem porazdeljevanju svinjskega usnja, jermencev za šivanje, cepljenca (špalta) in kozlovske kože do treh čevljev tipa za rokavice in celine (glavine). 143. Odredba o določanju razlike akumulacije, ki ni zajeta s stopnjo davka na promet proizvodov. 144. Navodilo za izvajanje odredbe o ,določanju razlike akumulacije, ki ni zajeta s stopnjo davka na promet proizvodov. 145. Odločba o ravnanju z zasebnimi železniškimi vozovi. 146. Sprememba 10. člena sporazuma o vzajemnih sto- ritvah med ministrstvom za pošto in Narodno banko FLRJ. \ Št. 21 z dne 14. marca 1947: 147. Uredba o disciplini v narodni milici. 148. Uredba o invalidih narodne milice. 149. Uredba o odkupu živalske dlake. 150. Odredba o odpravi carinske meje in carin med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Ljudsko republiko Albanijo. 151. Odločba o prenosu melioracijskih del in regulacije rek iz področja ministrstva za gradnje FLRJ v področje ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ. 152. Pravilnik o postopku pri razlastitvi ter o načinu ugotavljanja in izplačevanja odškodnine lastnikom razlaščenih nepremičnin po uredbi o razlastitvi nepremičnin, potrebnih tza razrešitev eksploatacije državnega premogovnika Ranoviči—Živi niče, sedaj premogovnika Tito. 153. Odredba o obliki žigov kontrole mer in dragocenih kovin za žigosanje steklenih meril, steklenic, posode in balonov. 164. Odločba o izločanju zemljišč iz zemljiškega sklada agrarne reforme in kolonizacije in o dodeljevanju zemlje ustanovam. Popravek zakona o organizaciji državne kmetijske strojne službe. Popravek navodila za izvajanje uredbe o upravnih ih prodajnih stroških v državnih rudarskih in industrijskih podjetjih zveznega in republiškega pomena, uredbe o skladu vodstva podjetja (skladu vodstva) in o osrednjem skladu podjetij (osrednjem skladu) državnih rudarskih in industrijskih podjetij zveznega in republiškega pomena ter uredbe o določanju dobičkov rudarskih in industrijskih podjetjih. Št. 22 z dne 15. marca 1947: 155. Uredba o odkupu žita. 156. Uredba o delavskih knjižicah. 157. Uredba o kratkem popisu prebivalstva v FLRJ. št. 23 z dne 18. marca 15)47: 158. Uredba o šoli za zunanjo trgovino. 159. Pravilnik o izplačevanju mesečnega denarnega dohodka in o drugih ugodnostih odlikovancev z redom narodnega junaka. iOO. Pravilnik o hišnem redu v kazenskih poboljševalnih zavodih ter okrožnih in okrajnih zaporih v FLRJ. 161. Odredba o rokih za plačilo davka od prometa proizvodov. 162. Odredba o prvi dopolnitvi odredbe glede denarnih sredstev, ki jih je šteti za dolgoročna. 163. Odločba o dovolitvi uživanja in o izplačevanju pokojnine v inozemstvu. 164. Odločba, v katerih primerih je promet kmetijskih proizvodov oproščen davka od prometa proizvodov. 166. Pojasnilo o naknadnem pobiranju takse, če se dokončno zavrne zahtevek za priznanje pravice do pokojnine. št. 24 z dne 21. marca lb47: 166. Uredba o izvajanju proračuna. 167. Uredba o davku od prometa proizvodov. 168. Uredba o ureditvi in poslovanju Državne investicijske banke. 169. Uredba o ureditvi in poslovanju Državnega zavarovalnega zavoda. 170. Uredba o voznikih motornih vozil. 171. Pravilnik o hišnem redu v poboljševalnih domovih za obsojence mladoletnike. 172. Navodilo o vplačilu v Narodno banko razlike, ki se pojavi v rudarskih in industrijskih podjetjih pri prodaji v mesecu januarju in februarju 1947. 153. Odločba o zaključku poslovnih knjig za leto 1946. št. 25 z dne 25. marca 1947: 154. Ukaz o sklicanju Ljudske skupščine FLRJ na III. redno zasedanje. 175. Uredba o davku na dohodek (dohodnini). 176. Uredba o davku na dediščine in darila. 177. Uredba o skladu vodstva podjetja (skladu vodstva) in o osrednjem skladu podjetij (osrednjem skladu) x državnih podjetij, ki se bavijo z izvozom in uvozom. 178. Uredba o trošarini. 179. Uredba o stroških državnih podjetij, ki se bavijo z izvozom in uvozom. 180. Uredba o obveznem zavarovanju potnikov zoper nezgode na železnicah. 181. Navodilo o uporabi predpisov tretjega odstavka 1. člena in prvega odstavka 2. člena uredbe o od-jK>vedih delavcev in nameščencev. Št. 26 z dne 28. marca 1947: 182. Uredba o ureditvi in poslovanju Narodne banke FLRJ. 188. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah za izvajanje zakona o vojaški obveznosti državljanov FLRJ. IS4. Pravilnik o pomorskem razsodišču pri Trgovinski zbornici FLRJ. 185. Pravilnik o zunanjetrgovinskem razsodišču pri Trgovinski zbornici FLRJ. 186. Pravilnik o prejemkih pripadnikov industrijsko-zavodske narodne milice. 187. Povelje št. 2 vrhovnega poveljnika oboroženih sil in ministra za narodno obrambo za 12. februar 1947. 188. Odredba o financiranju investicijskih del in o dajanju kreditov gradbenim in montažnim podjetjem. 189. Odredba o socialnem zavarovanju članov obrtnih proizvajalnih in predelovalnih zadrug. 190. Odredba o času prodaje in klanja jagnjičev. 191. Navodilo o knjigovodstvu v splošnih zadružnih organizacijah (vaških in mestnih zadrugah). 192. Odločba o ukinitvi carinarnic na albanski meji. 193. Odločba o pristojbinah za analizo, raziskovanje, plombiranje iu atestiranje semenskega blaga ter o načinu njih pobiranja. št. 26 z dne 1. aprila 1947: 194. Finančni zakon za splošni državni proračun za proračunsko leto 1947. 195. Obvezna razlaga členov 42, 45 in 50 toč. 9 (drugi del) finančnega zakona za proračunsko leto 1940. 196. Obvezna razlaga drugega odstavka 53. člena zakona o državnih matičnih knjigah. 197. Uredba o vračanju, pobiranju in storniranju voznih in drugih pristojbin na državnih železnicah in državnih rečnih ladjah. 198. Uredba o ustanovitvi zavoda za geološka raziskovanja pri ministrstvu za rudarstvo FLRJ. 199. Odločba o odstotku radijske naročnine, ki pripada radijski postaji Beograd. ‘200. Odločba o razglasitvi zavoda za avtorsko-pravno posredništvo za gospodarsko ustanovo. 201. Navodilo za izvedbo 12. člena zakona o volivnih imenikih. 202. Odredba o obveznem kontnem načrtu za državna iu zasebna gradbena podjetja. 203. Odredba o socialnem zavarovanju kmetijskih delavcev. 204. Odredba o socialnem zavarovanju učencev gospodarskih strokovnih šol. 205. Odredba o zdravstvenem varstvu pripadnikov narodne milice. 200. Začasno navodilo za financiranje investicij iz splošnega državnega proračuna za leto 1947. 207. Odločba o obvezni tipizaciji enodelnih in dvodelnih dvojnih oken. 208. Odločba o obvezni tipizaciji notranjih vrat. izdaja: »Uradni list LRS«. — Urednik: Ivo Lapajne; tiska Prosvetna tiskarna — oba v Ljubljani. — Naročnina: me-