4 Svet ptic Zlatouhi ponirek (Podiceps auritus) Par svatovsko obarvanih ptic je bil aprila in maja 2013 večkrat opažen na zadrževalniku Medvedce, kasneje pa še na Ormožu, a je bila gnezditev žal izključena [Bordjan , d . (2014): Acrocephalus 35 (160/161): 94]. foto: Petra Vrh Vrezec Kozača (Strix uralensis) Čeprav je karta modelne primernosti življenjskega okolja pokazala na najugodnejša območja za vrsto v južni dinarski Sloveniji, pa so po modelu za kozačo ugodni gozdovi tudi v SV Sloveniji, kjer je bila v letih 2013 in 2014 prvič odkrita na Pohorju in Konjiški gori [Vrezec , a . s sod. (2014): Gozdarski vestnik 72 (10): 472-492]. foto: Bojan Bratož Kreheljc (Anas crecca) Hraške mlake so nova gnezditvena lokaliteta za to vrsto pri nas, saj je bila julija 2013 opazovana vodeča samica s tremi mladiči [Blažič , B. (2014): Acrocephalus 35 (162/163): 171]. foto: Vlado Jehart Rjavoperuti kanjar (Parabuteo unicinctus) Prvi podatek za Slovenijo – en osebek te ameriške vrste, ki jo pogosto gojijo sokolarji, je bil aprila 2015 opazovan na Hraških mlakah [Komisija za redkosti – vir podatka: Dejan Grohar, Dare Šere]. izvirni foto: Dare Šere Koconoga kanja (Buteo lagopus) Mlad osebek te severnjaške vrste se je julija 2013 še vedno držal okolice zadrževalnika Medvedce, kar je eno najkasnejših opazovanj pri nas [Bordjan , d. (2014): Acrocephalus 35 (160/161): 94]. foto: Mark Zekhuis / Saxifraga Divji petelin (Tetrao urogallus) Pri nas je divji petelin vezan na višje nadmorske višine in notranjost večjih gozdnih kompleksov, kar kaže na problem motenj s strani ljudi, število pa se je zmanjšalo zlasti v obsežnih gospodarskih gozdovih, tako da so danes najboljša območja za vrsto le še v višjih legah alpskega sveta [ Vrezec , a . s sod. (2014): Gozdarski vestnik 72 (10): 472-492]. foto: Janez Papež Mala tukalica (Porzana parva) Na Ledavskem jezeru na Goričkem gnezdita tako grahasta kot mala tukalica, a obe le z nekaj pari [d enac , K. & Kmecl , P. (2014): Ptice Goričkega. – DOPPS, Ljubljana]. foto: Alen Ploj Naslov za sporočanje opazovanj redkih vrst: Jurij Hanžel, Komisija za redkosti, DOPPS, Tržaška 2, SI-1000 Ljubljana, e-mail: jurij.hanzel@gmail.com Obrazec za opis opazovanj redkih vrst: http://www.ptice.si/images/stories/slike_novice/2010/obrazec_si.doc Naslov za kopije objavljenih prispevkov: Al Vrezec, Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p. p. 290, SI-1001 Ljubljana, e-mail: al.vrezec@pms-lj.si Gozdni jereb (Tetrastes bonasia) Nenavadna najdba mrtvega mladega samca (zdaj shranjenega v Prirodoslovnem muzeju Slovenije) v urbanem okolju Škofje Loke marca 2014, pri čemer gre za izjemno disperzijo te večinoma malo mobilne ptice [d enac , m . (2014): Acrocephalus 35 (160/161): 92-93]. foto: Matej Vranič Dular (Charadrius morinellus) Sedemnajsti in osemnajsti podatek za Slovenijo – marca 2015 so bili opazovani trije osebki na Ljubljanskem barju in pet na zadrževalniku Medvedce [Komisija za redkosti – vir podatkov: Luka in Nejc Poljanec, Tilen Basle, Matej Gamser]. izvirni foto: Luka Poljanec Siva gos (Anser anser) Nova gnezditvena lokaliteta – v letu 2014 je siva gos uspešno gnezdila na ribniku Komarnik, kjer je bil par opazovan že leta 2013 [BračKo , F. (2014): Acrocephalus 35 (160/161): 91]. foto: Borut Rubinić PTICE NAŠIH KRAJEV // Al Vrezec, Jurij Hanžel //letnik 21, številka 02, junij 2015 5 Zlatovranka (Coracias garrulus) Na Ljubljanskem barju se redke zlatovranke še vedno tu in tam ustavijo na selitvi, nazadnje maja 2014 pri Vnanjih Goricah [KotniK , a . (2014): Acrocephalus 35 (162/163): 174-175]. izvirni foto: Alex Kotnik Črnočeli srakoper (Lanius minor) Pri Dolenjem Jezeru ob Cerkniškem jezeru je leta 2014 par uspešno vzredil kar tri mladiče [Šere , d . (2014): Acrocephalus 35 (162/163): 176-177]. izvirni foto: Dare Šere Mali muhar (Ficedula parva) Prvič je bil pojoči samec zabeležen na Gorjancih, in sicer junija 2014 v gozdnem rezervatu Kobile, kar je nova gnezditvena lokaliteta za vrsto pri nas [d enac , m . (2014): Acrocephalus 35 (160/161): 97]. foto: Mark Zekhuis / Saxifraga Hribski škrjanec (Lullula arborea) V pašnem poskusu na Podgorskem krasu leta 2012 se je izkazalo, da paša pozitivno vpliva na hribskega škrjanca, rjavega srakoperja in velikega strnada, prav nasprotno pa na poljskega škrjanca in vrtnega strnada, [ Kmecl , P., Figelj , j . & t out , P. (2014) v Buzan , e .V. & Palla Vicini , a . (ur): Biodiversity Conservation of Karst Ecosystems (BioDiNet). Padova University Press, Koper: 46-63]. foto: Al Vrezec Rumena pastirica (Motacilla flava) Prvo opazovanje podvrste M. f. superciliaris pri nas, in sicer marca 2011 v Škocjanskem zatoku [Stanič , d . (2014): Acrocephalus 35 (160/161): 97]. izvirni foto: Domen Stanič Južna postovka (Falco naumanni) Mrtva prvoletna ptica, ki žal ni bila shranjena, je bila septembra 2014 najdena pri Divači, kar kaže na pognezditveno disperzijo iz bližnjih gnezdišč na Hrvaškem ali v Italiji in morda celo kaže na nov val kolonizacije vrste v Sloveniji [Stanič , d . (2014): Acrocephalus 35 (162/163): 175]. foto: Miha Krofel Laški škrjanec (Melanocorypha calandra) Tretji podatek za Slovenijo – en osebek je bil maja 2015 opazovan v Sečoveljskih solinah [Komisija za redkosti – vir podatka: Iztok Škornik]. izvirni foto: Iztok Škornik Črnoglavi strnad (Emberiza melanocephala) V SV Sloveniji gre za izjemno redko vrsto, ki pa je bila v letu 2014 opazovana kar dvakrat, in sicer maja v Gajevcih in junija v Sestržah [BračKo , F. & BomBeK , d . (2014): Acrocephalus 35 (160/161): 98]. foto: Dare Šere Belovrati muhar (Ficedula albicollis) Vrsta je kot kaže toploljubna, saj zaseda pretežno gozdove na strmih pobočjih ali v nižinah, izogiba pa se večjemu deležu iglavcev v sestojih. Pri nas je razširjena samo v vzhodni polovici države [Vrezec , a . s sod. (2014): Gozdarski vestnik 72 (10): 472-492]. foto: Gregor Bernard Belohrbti detel (Dendrocopos leucotos) Karta potencialne razširjenosti vrste v Sloveniji kaže na populacijske zgostitve v južni Sloveniji, zlasti Trnovski gozd, Snežnik, Kočevsko in Gorjanci, ki jih naseljuje podvrsta lilfordi, druga potencialna območja pa so v višjih legah Pohorja, Kamniško-Savinjskih Alp, Karavank, Boča in Julijskih Alp, kjer bi sicer pričakovali podvrsto leucotos [ Vrezec , a . s sod. (2014): Gozdarski vestnik 72 (10): 472-492]. foto: Borut Rubinić Čebelar (Merops apiaster) Na spomladanski selitvi so čebelarji pri nas opazovani vse pogosteje, redkeje jeseni, pa vendar so bili septembra 2013 opazovani kar na treh koncih, in sicer na Ljubljanskem barju, Kamniško- Bistriškem polju in v Ribniški dolini [Bordjan , d., t rilar , t. & K ozina , a . (2014): Acrocephalus 35 (160/161): 95]. foto: Branko Brečko Sokol selec (Falco peregrinus) Kot kaže, je s satelitskim oddajnikom opremljena ptica sibirske podvrste calidus z ruskega polotoka Jamal na selitvi proti zahodu preletela tudi Slovenijo [d ixon , a . s sod. (2012): Falco 39: 4-9]. foto: Martin Mollet / Saxifraga