

November, 1947

Izdajajo

Slovenski frančiškani
v Ameriki

AVE MARIA
P.  O. B. 608
Lamaat, Illic.i«

Naročnina:

$2.BO letno,
laven U.S.A., $3.00

Naročnina Tvoja je dar v
podporo ubožnejšim sloven¬
skim fantom, ki se izobrazu-

\

jejo za slovenske duhovnike
v lemontskem semenišču.

Naročnikov in dobrotni¬
kov se spominjamo v lemont¬
skem samostanu v svojih mo¬
litvah, pri sv. mašah, in pri
drugih duhovnih opravilih.
Opravimo pa zanje tudi sv.
mašo in sicer vsako prvo sre¬
do ▼ mesecu.

Urednik — Editor:

P. MARTIN STEPANIC, o.f.m.

Upravnik — Business Manager:

P. CIRIL ŠIRCELJ, o.f.m.

Printed by

HKKVICE PRINTER8
204-306 Csnal Street
Umont, 111.



tv.....

Lemont, Illinois

Letnik 39


VSEBINA

Evangeljski prizori . 1

Marijini prazniki . 3

Zatajena solza. —

(Poslal p. Anton Mrkun) . 5

Truplo sv. Cecilije . 6

Nazaj in Naprej. — Bogdan Budnik . 9

Pesem v molu. — V. Kos ... 10

Zahvala iz Spittala . 10 j

Gospod prihaja. — (“Nova Slovenka”) . 11 j

Jesenska pesem. — R. Vodeb . 12 S

Pot k Bogu . 13 |

•

Novemberska. — Fr. Bazilij, o.f.m. 13 i

•

Uganka. — Dr. J. Česnik . 14 |

Minljiva slava. — Dr. J. Česnik . 15 ;

Križem kraljestva križa. — j

P. Martin, o.f.m. 18 j

3 križem in sidrom .

Utrinek. — špelca .!.

Lemontski odmevi. — Samostanski firbec ...
Kramljanje na zapečku .

:

20 J
23 j
26 :

29

Jesen iz starih dni. — V. Kos. 32 j

w

š

Published monthly, ezcept October when published |
semi-monthly, by the Slovene Franciacan Fathera, P. O. B* •
608, Lemont, Illinois, in the intereata of the Slnven« Fran- •

ciacan Onm—:- 1  •

.. uiioresta of the Slovene Fran-

ciacan Commiasariat of the Holy Cross. Subscription #

priceB: U. S. A. $2.50 per year. Subscriptions are pay* »

able in advance. Entered as a second-clasa mattor at the •

Post Office of Lemont, Illinois, under the act of March 3, j

18/9. Acceptance of mailing at special rate of postage •

provided for in Section 1103, Act of October 3, lO* 7 - J
Authorired July 14, 1946.

I

...M, .f

November, 19-4 7- AVE MARIA   Letnik  39

EVANGELJSKI PRIZORI

& = '

S-  n

TNVA človeka sta poskrbela za Jezusov pogreb, namreč Jožef iz Arimateje in Ni-
^  kodem. Oba sta bila dobra in poštena moža, a iz strahu pred Judi le na skrivaj
Jezusova učenca. Zraven tega sta bila tudi člana velikega zbora, ki je Jezusa v smrt
obsodil, toda nista soglašali z drugimi člani tega zbora in nista odobravala Jezusove
smrtne obsodbe. Jožef je šele ob Jezusovi smrti prvič v sv. pismu omenjen, o Nikodemu
pa že vemo, ker je bil enkrat ponoči k Jezusu prišel in se z njim pogovarjal.

Za pogreb je bilo treba dobiti dovoljenje od Pilata, kajti on je imel pravico razpo¬
lagati z mrtvimi trupli po svoji volji. Ko je torej Jožef videl, da je Jezus na križu
mrtev, je šel brž k Pilatu za potrebno dovoljenje. Nemara da se je bal, da bodo hoteli
Jezusovi sovražniki sveto telo z dvema razbojnikoma vred pokopati v skupnem grobu
in zato se mu je mudilo. Pilat je dovolil, samo da je poprej od stotnika uradno izvedel,
da je Jezus v resnici mrtev.

Za pogreb je Jožef kupil nekaj tančice ali platna, Nikodem pa je prinesel okoli
sto funtov dišav; navada je bila namreč pri Judih, da so trupla mrtvih z dišavami vred
povijali s platnenimi povoji. Kakor piše sv. Janez sta to delo skupno opravila Jožef in

Nikodem.

Ker se je po sončnem zatonu začenjal velik judovski praznik, ko je bil zapovedan
strog počitek, ni bilo časa pripraviti za Jezusa kakšen poseben grob. K sreči pa je bil
blizu kraja, kjer je bil Jezus križan, neki vrt in na tem vrtu si je bil Jožef zase v skalo
vsekal grob. Kar v ta grob sta Jožef in Nikodem nesla Zvelicarjevo truplo. Nato sta
zavalila velik kamen k vhodu v grob in pogreb Jezusov je bil dovršen.

Pobožne žene, ki so bile Jezusa v življenju spremljale po njegovih potih, so si dobro
Gledale grob in kako je bilo v njem položeno Jezusovo te o. Gotovo so tedaj naredile
sklep, da bodo takoj po sobotnem počitku prišle m mazilile Učenikovo truplo, ker se
to delo ni primerno vršilo v petek zvečer.

AV £  Marij

DAROVANJE  MARIJINO

Ni je device, lepše cvetlice,
kar jih vrt božji rodi.

Ni še cvetela lilija bela
krasna kot lilija Ti.

Sveta Devica, nam pomočnica
bodi do zadnjega dne!

Mila nam bodi, k Jezusu vodi
begano naše srce.

Tebe, Marija, vsa srca slavijo,
ker Te je ljubil Gospod.

Svetu odvzeta, v tempel sprejeta,
bila si prosta vseb zmot.

Svet si v mladosti išče sladkosti,
toda ne najde miru.

Ti pa vesela slavo si pela
v tihem zavetju Bogu.

Anton Foerster

4 \ E MARIA

•tr. 3

3 MARIJINI

g

£ PRAZNIKI

DAROVANJE MARIJINO

(21. novembra)


|

a

MARIJINEM rojstvu in njenih
prvih letih ne govori sveto pismo
nikjei. Najpi ej slišimo o nji pri ozna¬
njenju kot o devici, ki j e  zaročena s
svetim Jožefom. Stara poročila nam
marsikaj pojasnujejo, toda niso verske
resnice. S tem, da je sveta cerkev odo¬
brila praznik, ki ga obhajamo 21. no¬
vembra, smemo sklepati, da ni krivo-
virstvo t.j. veri nasproti.

Cerkveni očetje so sklepali, da sta
pobožna Joahim in Ana se ravnala po
tedanji šegi, še prav posebno iz hvale¬
žnosti do Vsemogočnega Boga, ki ji¬
ma je nakonil na stara leta tako zalo
hčerko. Že o Mojzesovem času je bilo
zraven svetega šotora, v katerem je bila
skrinja zaveze, več devic, katere so sto¬
rile začasno obljubo devištva. V tem
času so se zdržale vina in vsega, kar
lahko vpijani človeka, in tudi še drugih
sicer dovoljenih reči so se zdrževale.
Tako za nekoliko časa Bogu posvečene
so imenovali “nazarejke”, po naše
“Bogu posvečene.” Zraven Salomono¬
vega templja je bila posebna hiša, v ka¬
teri so te device pod vodstvom velikega
duhovna in pobožnih starih žen stano¬
vale. Včasih so pobožne žene, stare
vdove storile take obljube, kakor n.pr.
prerokinja Ana, ki vsa leta svojega
vdovskega stanu ni šla od templja, ter
je s postom in molitvijo noč in dah Bogu
služila.

Posebni namen te naredbe pa je bil
'e ta, da se je vstreglo obljubam in že¬

ljam pobožnih staršev, ki so hoteli svo¬
je otroke v lepih pa nevarnih časih prve
mladosti spačenemu svetu odtegniti,
jih v zavetju Bogu posvečenega svetišča
vsega hudega obvarovati in za prihod¬
nje življenje koristne izrediti. Tu so
bile Bogu posvečene device v postavi
Božji podučene in v pobožnosti zreje¬
ne. Njim odločeno delo je bilo, da so
za službo Božjo potrebne obleke delale;
tudi so popravljale, prale in snažile
oblačila duhovnikov in levitov, ki so pri
klanji daritvene živali kaj omadeževali.
Pri tem so jih vodile in učile stare po¬
božne žene.

Tako sta tudi Joahim in Ana svojo
hčerko v službo Gospodovo zaoblju¬
bila. In ko je prišel čas, sta jo peljala v
Jeruzalem. Bilo je, mislijo cerkveni
očetje, šestnajsti dan meseca novembra,
ko so sveti romarji iz Nazareta popoto¬
vanje v Jeruzalem nastopili. Že sv.
German, carigrajski škof, nam pripove¬
duje, da je Caharjia (oče sv. Janeza
Krstnika in tempelski duhovnik) spre¬
jel preblaženo Devico v tempeljnovo
službo.

Triletna deklica Marija je bila torej
izročena v božje varstvo, Bogu Daro¬
vana, na 21. novembra. “Poslušaj, hči,
in glej, in nagni svoje uho, ter pozabi
svojega ljudstva in hiše svojega očeta.”
Lahko si mislimo, kako je bila prva
ura, ki jo je preblažena Devica preži¬
vela v Jeruzalemskem templju, žalostna
ura, ura ločitve od dobrih staršev. Do

HAR1 A

»Ir. 4

tedai je bila navezana le na svoje ljube
starše. V tej uri je pa morala zapustiti
to toliko potrebno podporo svoje mla¬
dosti. Ni le čutila samo svojo bridkost;
spoznala je tudi žalost svojih diagih
staršev.

Pa tudi to se je zgodilo po previdnosti
Božji. Prihodnji Materi Božji, kateri
je bila namenjena bridkosti polna,
trnjeva pot, je bil potreben trden, sa¬
mostojen in srčen značaj. Zato je Vse¬
mogočni Bog pripustil, da je že v prvi,
nežni mladosti nastopila pot zatajeva¬
nja.

O srečna, presrečna Marija, ki je tako
zgodaj svojemu Bogu se posvetila! Ko¬
liko veselje, koliko radosti so imeli vsi
kori zveličanih duhov, ko so videli, da
se jim bliža Marija, devica nadsve kra¬
sna, ki bo opravljala zares angeljsko
službo, da bo kakor angelj Boga hvalila
in mu služila!

Veselimo se tudi mi tega Bogu do¬
padljivega daru preblažene Device in
njenih staršev. Darujmo in sklenimo s
tem darom, tudi mi sami sebe, svojo
dušo in svoje telo, svoje veselje in svojo

žalost, svoje boje in svoje zaupanje,
svojo sedanjost in prihodnost, da bo vse
po rokah prečiste Device Marije posve¬
čeno Bogu, vsaj zavoljo nje Bogu do-
padljivo. Vzdihnimo prav presrčno:

O preblažena, milosti polna Devica!
Iz dna svojega srca te pozdravim in po¬
častim, presrčno se s teboj veselim, da
te je tvoj Bog po tvojem darovanju v
tempelnju sprejel za svojo ljubo hčer.
Izprosi mi milost, da se tudi jaz svoje¬
mu Gospodu vsega posvetim, kakor se
mojemu stanu spodobi. Kolikokrat na¬
vežem svoje revno srce na uboge lupine
tega sveta, in na nečimerno veselje
enega trenutka; le Bog večne ljubezni
nima ne deleža ne prostora v njem! Po
zasluženju svojega Bogu dopadljivega
darovanja mi izprosi stanovitno in
resnično ljubezen do mojega Boga in
Zveličarja. O Marija, naj bom tudi jaz
ves Bogu posvečen.

Priredil p. Alojzij, o.f.m.

Ubog človek sem, ki med vpitjem in
solzami teka po vseh potih življenja in
išče Boga. — Leon Bloy.

Z a.topn1cam! , darve n č a ni 0 mir k i m  'l  naroč " icam . zastopnikom
jim .veti! Naj P o6iv ajo " „1^° ° G ° SP ° d! Večna lu£  '

3«. S

4  j £ MARJA

ZATAJENA SOLZA

(Poslal p. Anton Mrkun)

^edel sem \ s\oji delovni sobi, zamišljen
v svoje delo. Kar me zdrami moški glas
izpied n iat, ki \piašuje, ce lahko vstopi.

“0, seveda, kar naprej!”

Vrata se odpro in v sobo vstopi star mož
ob palici, suh, ves sivolas. “Trkal sem, pa
me menda niste slišali,” se opravičuje.'

“Veste, človek se zamisli, pa niti trka¬
nja več ne sliši. Kar sedite, pa povejte, kaj
Vas je pripeljalo.”

“Slišim, da ste dober človek in da po¬
sebno radi pomagate revnim otrokom. Sem
pa rekel, da bom še jaz poskusil, saj so mi
tudi drugi tako svetovali. Morda boste le
mogli tudi Vi kaj pomagati?”

Mož utihne in se zamisli.

“Prav rad, prijatelj, kar bo le v moji
moči. Le kar vse povejte, da se posvetuje¬
va, kaj bi se dalo napraviti.”

“Star sem že, malo nad šestdeset let,
četudi kažem več, veliko več, zaradi trplje¬
nja in bolezni. Veliko sem hodil po svetu,
da sem si kot sin revnega delavca prislužil
za malo kočo, ki jo imam v Kotu. Pozno
sem se ženil in družina mi je narasla na
štiri otročiče poleg naju z ženo. Dokler sem
zmogel plenkačo, je že šlo. Odkar pa sem
si zlomil, v gozdu nogo, slabim vedno bolj.
Zaradi pomanjkanja je oslabela tudi žena.
Dva bolnika in štirje otroci, nedorasli, pa
brez vsakih dohodkov. Vse prihranjeno je
šlo že ob moji bolezni, zadolžil sem se čez
moči moje kajže. V hiši se je oglasila ve¬
lika revščina. Dobri ljudje so mi sem in tja
pomagali, pa sčasoma se vsakdo tega na¬
veliča. Pred enim tednom mi je umrla
žena in ostal sem sam s štirimi otroci.”

Mož je utihnil. Notranja bol mu je sti¬
snila grlo, da je moral prekiniti svojo ža¬
lostno povest. To priliko sem porabil in
sem ga pričel tolažiti: “Zakaj pa niste že
prej prišli? Vse se bo dalo še urediti, le
pogum in zaupanje v Boga!”

Z veselejšim obrazom me pogleda in na¬
daljuje; “No, potem pa kar povem, česa
V;, prosim. Preskrbite mi otročiče, da jih

ure m (‘j  o dobri ljudje vsaj za nekaj časa.

Jaz pa bom šel po čredi (na vaško pre¬
skrbo od hiše do hiše), dokler me še Bog
pusti.”

Bridko je zajokal, da je tudi mene pre¬
vzelo.

“Fantek je star deset let in še tri deklice
po dve leti narazen.”

“No kar zmeniva se, kdaj jih pripeljete
semkaj, da Vas čimprej rešimo skrbi za¬
nje. Veste kaj, kar v nedeljo popoldne
pridite. Ste zadovoljni?”

“O, seveda sem, saj me skrbi, kaj jim
bom dal jutri jesti.”

“Torej kar v nedeljo popoldne pridite
k nam z vsemi štirimi otroci."

Ves poživljen vstane stari mož in se
začne zahvaljevati vidno ginjen. Lepo se
poslovi in odide ob palici, pa z lažjim ko¬
rakom.

Cel teden sem mislil, kako bom speljal
precej težko nalogo, kajti kar štiri otroke
spraviti pod dobro streho je težko. V ne¬
deljo sem govoril faranom pri službi božji
o krščanski ljubezni, posebno za sirote in
jih povabil, naj oni, ki bi bili voljni vzeti
kako deklico ali fantka k sebi zgolj iz usmi¬
ljenja, pridejo popoldne v župnišče, ker
štiri sirote bomo lahko že danes oddali.
Bogu sem izročil vso to dobrodelno akcijo
in že med tednom nagovarjal boljše druži¬
ne za sprejem sirot.

Prišla je nedelja. Ko stopim po večer¬
nicah iz cerkve, že vidim pred župniščem
očeta Gorjanca s štirimi drobnimi, očivid-
no stradajočimi otročiči, ki so se vsi tiščali
ob njem. Z Gorjancem sva se pozdravila
kot dobra znanca, toda sedaj sem moral
še doseči, da se po otroško približam siro¬
tam in si predvsem pridobim njihovo
zaupanje. Toda oni me plaho in očividno
nezaupno gledajo in se stiskajo k očetu.
Poznalo se jim je veliko pomanjkanje in
tudi težki udarec na mlade dušice ob ma¬
terini smrti.

Odšli smo v sobo. Že izpred cerkve so
ljudje videli zanimiv obisk ter takoj uga¬
nili in tudi začutili usmiljenje do siromašne
družine.

Ko se je veža že precej napolnila, sem
povabil vse v sobo. Poleg mene je stal oče

AV ^ M AR! 4

z  otroci. Zbiral sem misli in besede, da
bi bolje uspel pri vsekakor tveganem po¬
skusu. Vmes sem pa motril očete in ma¬
tere, ki so se odzvali vabilu. Zadovoljen
sem bil. saj poznam v globino duše vsako¬
gar. Večina je prišla iz golega usmiljenja,
a ne vsi. Povsod se ukrade satan sebičnosti

in  dobičkarije in tudi semkaj je bil prišel.
Pojavilo se je namreč nekaj takih oseb,
ki  bi vzele otročiče le za svojo korist. Ve-
del pa sem, da če pridejo sirote v take
roke je bolje, da ostanejo tam, kjer so.
Vsekakor sem pa čutil, da bo težko vpričo
ljudi izbirati primerne in nevredne, čutil

TRUPLO SV. CECILIJE, DEVICE IN MUČENICE

(Praznik sv. Cecilije, 22. nov.)

Ko je dal papež sv. Paskal I. prenašati
telesne ostanke svetih mučencev iz kata¬
komb v rimske cerkve, je odprl tudi grob
svete Cecilije. Baje ga dolgo ni mogel najti
in tedaj se mu je svetnica sama v spanju
prikazala ter mu razodela, kjč počiva nje¬
no deviško truplo. Papež gre na tisto me¬
sto, ki mu je bilo v prikazni razodeto, od¬
pre grob in najde sveto telo deviške muče¬
nice nestrohnjeno, oblečeno v zlatovezeno
obleko, pri nogah pa zravnane prte, pre-
pojne j  krvjo, ker so ž njimi devici pred
m rt. j o Hijbili in brisali kri. Počivala je tako,
kakor je bila izdihnila svojo čisto dušo:
e a im r,i 1; aui leže, napol odsekano glavo v
’ - oOm i« (io, noge nalahko skrčene, roke

iztegnjene, na desni tri prste zravnane, na
levi enega, v znamenje, da je umrla za vero
v enega Boga in tri osebe božje. To pred¬
stavlja gornja slika svete Cecilije.

Znameniti kip sv. Cecilije, ki ga kaže

gornja slika, je začetka sedemnajstega

stoletja izdelal iz najfinejšega marmorja

s avni kipar Štefan Maderno. Kip zdaj leži

° vznož J’ u  velikega oltarja v cerkvi sv.

. eci v  ^ mu  in pod njim je v latinskem
jeziku napis:

Evo ti podobe svete Cecilije,
ki sem jo videl sam v grobu ležečo.
Prav tako in v ravno isti legi
sem jo izklesal v tem marmorju.

sem le ^ki položaj, zato sem previdno
tipal z vprašanji sem in tja. Ko sem ugo¬
tovil. da .'mo ' ^i ' sobi. sem ponovil nekaj
misli iz cm k\ enega razmišljanja, opisujoč
žalostno zgodbo in položaj očeta Gorjanca
in njegove družine. In zares: že pogled
nanje je mnoge ganil do solz. Poudarjal
pa sem. da jih oče izroča meni in da bom
otroke obiskoval in se po potrebi kaj po¬
svetoval z onimi, ki jih bodo sprejeli.

Oče Gorjanec je bil zadovoljen s temi
ugoto\ it\ ami. Poudaril sem se, da gre
samo za nekaj let in da ni obvezan nihče
obdržati otroka za stalno. Do tu je še pre¬
cej gladko šlo. Toda sedaj, kako bom
otročiče pregovoril, da se bodo odtrgali od
očeta, ko so se komaj pred osmimi dnevi
ločili od zlate matere. Porabil sem vsa
izkustva iz šole in izven nje, kajti z otro¬
kom po otroško govoriti je velika umet¬
nost, pa dragocena pridobitev. Že sem hotel
začeti, pa mi pride na pomoč iz skupne
zadrege dober mož, brez otrok, pa z do¬
brim srcem: “Fantka bom jaz vzel. Kar
meni ga dajte. Jaz sem zadovoljen-z vsem,
kar boste ukrenili.”

Pa se že zažene sebična ženska Katra:
“Fantek bo naš!”

“O, ne,” sem si mislil, “Vaš pa ne.” Za¬
slutil sem izkoriščanje.

“No, oče,” sem razsodil, “kar mož Hri¬
bar naj ga vzame.”

Gorjanec se še korajžno oglasi: “Kakor
Vi določite.”

Otročiči so začudeno gledali, kaj se tu
dogaja in so se stiskali k očetu. Prišlo je
najtežje poglavje: “No, Florjanček, glej,
zdaj boš pa šel z onim novim očetom, ki
imajo zajce, imajo konjičke, pa se boš
vozil in večkrat se bosta z novim očetom
peljala v Kot k Vašemu očetu. Kajne, Hri¬
bar?”

“Kajpada, že v nedeljo se bova pelja¬
la v Kot.”

Fantiček se stisne še bolj k očetu, češ
Oče, greste še Vi z menoj — in ga pogleda
z očrni, polnimi debelih solz. Jaz pa sto¬
pim k fantku, ga prijazno nagovorim, od-
vijerri ročici iz očetovega objema in po¬
mignem Hribarju, naj stopi bliže tei pre¬

nese dete v objem novega očeta. Otrok je
toliko duševno trpel, da je postal mehak,
brez odpora in brez glasu. Hribar mu je
skril glavico v svoje dlani in se pomaknil z
njim na prejšnje mesto. Ženske so si bri¬
sale oči. čulo se je glasno ihtenje. Mene
je v grlu že stiskalo, a veljalo je biti junak.
Zato sem prešel na osemletno črnolasko
Anico, z celikimi udrtimi očmi in s silno
otožnim obrazkom.

“No.” zakliče Pečkova mati. “Anica bo
pa naša!” Ljudje so namreč spoznali moj
težki položaj, zato so mi z naglico poma¬
gali. Dekletce pogleduje zdaj očeta, zdaj
novo mater, zdaj mene. Kar se ogalsi spet
Katra, češ bo pa punčka moja, če sem bila
za fantka preslaba. Tedaj pa Anica milo
zajoče, oklene se očeta in zakliče, “Oče.
mamo so nam pokopali, kaj bomo še Vas
izgubili?”

Gorjanec se skloni k otročičku: “Anica,
ubogaj me! Saj to so dobri ljudje. Vsako
nedeljo bom k tebi prihajal in k Florjančku.
ko se pa malo pozdravim, pridem pote. No,
le pojdi tja, kamor rečejo gospod!”

Obe ženski, Katra in Pečkova, se mi
bližata, sebičnost in usmiljenje.

“No, Pečkova mati,” se oglasim, “Vi ima¬
te ravno tako deklico, Marjetko. Bo pa
imela Anica pri Vas primerno družbo, da
ji ne bo dolgčas. Z očetom Vas kar prosiva,
da Anico sprejmete.”

Katra, sluteč, da poznam njene nečedne
namene, me grdo pogleda in se pomakne
nazaj. Pečkova mati pa stopijo bliže k
Anici, a otrok se zarije v očetovo naročje
in milo zajoče. Premagalo nas je vse. Gla¬
sen jok se je slišal in ihtenje, še moška
so se obračali vstran in si brisali oči. Tudi
jaz. Prijel sem suhi ročici Anice in ji zaše¬
petal: “Anca, dobra žena te želi. Imela
boš vsega dovolj, še očetu boš kaj nesla.”

V tem trenutku otrok preneha z jokom,
obrne glavico k meni, češ bom res očetu
smela.nesti kruha?

“Ne samo kruha, tudi moke, masti, klo¬
bas, Anica bova nesla očetu že v nedeljo ”
ji v joku napoveduje Pečkova mati.

“Oče,” se zazre suhotno telesce z gl 0 .


bok im pogledom. “zakaj nasipa oddajat
proč? Kaj nismo več Vaši?

Tedaj vskočim v težki trenutek m to¬
lažim, “Saj boš, Anica, še očetova. Le z«.i
radi tega, da bodo oče ozdraveli in da boš ti
večkrat jedla tu, kakor doma, zato oče že¬
lijo. da ubogaš.”

Molče se otrok obrne k novi mateii, in
vprašuje, če je daleč njena hiša. Gla\ no
je bilo premagano.

Z očmi sem namignil Hribarju in Pečkovi
materi, naj z otrokoma pomakneta v kot in
ju zamotita. A sedaj šestletna Cilka, ču¬
til sem se utrujenega. Pa sem začel.

“Cilka, imaš rada tiste pisane kokoške s

čopko?” Otrok mi nič ne odgovori. Le
gleda me plašno in prikima. “Imaš rada
račke, ki tako hitro plavajo?”

“Saj sem jih že videla,” odgovori otrok.
Zdaj se približam k njej in jo pobožam.
A glavice ne odmakne, zame dobro zna¬
menje.

“Imaš rada tiste bele štrukeljčke?”

“Naša mama so jih napravili, ko so oče
ležali.”

“Glej, tole mater, ki imajo Nežko tako
veliko, kot si ti, račke, kokoške, veliko rož
in znajo ravno tako dobre štrukeljčke de¬
lati kot Vaša mama. Vaša mama so šli v
nebesa, pa se z angeljčki pogovarjajo o
Cilki in če bi šla ti k oni novi materi, bi te
Vaša mama še rajši imela.”

Otrok me pogleda brez solz in s pogu¬
mom. “Pa bi naša mama radi videli, da
grem od očeta?”

“Cilka, saj boš še moja,” jo miri Gorja¬
nec. “Samo za nekaj časa boš tu, pa bom
že prišel po tebe.”

Trenutek je bil ugoden. Objel sem Cilko
in jo položil v roke v solzah ihteče Doli-
narce, ki je poljubila novo dete in si ga ma¬
homa osvojila.

“Cilka, že jutri pridem k vam, da boš
pokazala račke in čopasto kokoško.”

“Homo, Če boste prišli,” ji narekuje Do-
iriarca, kar otrok ponovi ter zaupno upira

>(;i  vame
O tala

iri očeta: “Bom, če boste prišli.”
j“ Mt  triletna Pavelca. Zagledala

“ v rr, °)° P ; dico s srebrnim ročajem

ri  “ ■' ' '* igrala z njo. Oče jo je privil v

A VE

^ARi

svoje naročje. Bila je vsa bolehna, sl a b 0
razvita in od časa do časa je pokašljeval a

_ očividno materina bolezen. Vsi s 0  t 0

opazili in so previdno molčali. Vsak se j e
bal bolezni v hišo, v družino. Sam sem sp re .
videl in namignil očetu, da bomo Pavelco
spravili v bolnišnico.

Globoko sem se oddahnil, ko sem uvi¬
del da so še ljudje s srcem in da smo takn

srečno rešili nesrečnega očeta morečih
skrbi. Obrnil sem se k Hribarju kot nove¬
mu očetu in k obema mateiama ter jih
prosil, naj nadomeščajo z gorkim srcem
tem otrokom njihovega očeta in mater, ki
bo gotovo prosila v nebesih za božje plači¬
lo. Otročičem pa sem naročal, naj bode
pridni in ubogljivi ter jim obljubil, da jih
bova obiskala skupno z očetom.

Začelo se je slovo, ki je trgalo srca vsem.
Le Gorjanec ni pokazal mokrega očesa. Pa
so godrnjale ženske, češ — ta trdi dedec!
Vsi smo jokali, on pa ne pokaže solze!

Razšil so se. Ostala sva sama z Gorjancem
in malo Pavelco.

“No, oče, kako ste zadovoljni?”

Prinesli smo mu prigrizek, Pavelci pa
mleka in kruha.

“Zelo, zelo sem Vam hvaležen in tem do¬
brim ljudem. Bog Vam bo vse to poplačal,”
je sunkoma odgovarjal z očmi uprtimi v
tla. Jesti ni mogel in ne piti. Potisnil sem mu
nekaj jedi v žep. Ob slovesu sem mu pa
še rekel, “Možak pa ste, oče Gorjanec! Vsi
smo jokali, Vi ste se pa držali vedno ko¬
rajžno.”

Pomenljivo me je pogledal, malo po¬
molčal. Stari mož se je sklonil k meni ter

HOJA ZA MARIJO

V tisti stopinji sem povzdignjena nad
vLoke zvezcie, kolikor globokeje sem se
vdala ponižnosti.

Spozna*a sem, da Bog paha prevzetne z
nji 1 sedežev, povzdiguje pa ponižne.

Ga_r.el me je pozdravil kot milosti pol-
pa Gam se  imenovala deklo Gospo-

vo, in Bog me je povzdignil v Mater
Jezusa Kristusa.

4J £ MARIA

ttr. 9

mi šepetal, “Verujte mi : ko bi videl vse štiri
otročiče na mrtvaškem odru, pa ne  bi to¬
liko ti pel kot danes ob teh slovesih ” Od
drsal je ob palici z bolehavo Pavelco
čez tii dni pa je prišel k meni človek s
Kota z novico: “Danes zjutraj smo našli
Gorjanca mrtvega. Počilo mu je srce.”

Jaz pa sem dostavil, “Nič čudnega’”
Minila so leta. Pavelca je šla kmalu za
očetom k mamici. Florijan je postal lep
postaven fant, Anica pridna šivilja, Cilka
se je pa pri Dolinarjevih udomačila tako.
kot da je že od nekdaj njihova.

Od tega dogodka je že mnogo let. Ni¬
kdar nisem slutil, da bom tako globoko
še kdaj mislil na Gorjanca, na njegove
otročiče in dobre ljudi.

O mati Slovenija, ali vidiš, kako odhaja¬
jo tvoji sinovi in hčere v daljni svet? Zdaj
so tu, zdaj tam. Malo nas je, tvojih otrok
na svetu. In skoraj ni kraja v Evropi, Ame¬
riki in Afriki brez Slovenca. Z bistrim
umom in pridno roko se prebijajo v svetu
in rinejo, rinejo skozi trpko življenje. Vsak
po svojih močeh.

Mati Slovenija, ali veš za svoje Flor-
jančke, Anice in Cilke, odtrgane od tebe,
ki bi srčno radi dali vse svoje moči, dušev¬
ne in telesne, tebi, sladki domovini, v tvoj
dvig, rast in moč? Pa jih morajo dajati
tujini, da se pretolče j o, ubogi Slovenci, na
tej revni zemlji. Ne umri nam, naša mati
Slovenija, saj smo le tvoji in hrepenimo
po tebi iz daljne tujine kot otrok po ma¬
terinem naročju!

HOJA ZA KRISTUSOM

Že po naturi hrepeni vsak človek vedno
več vedeti; toda kaj ti pomaga vednost

brez strahu božjega?

Boljši je preprost kmet, ki služi Bogu,
nego napihnjen modrijan, ki meri pota ne¬
bes, pa sam nase ne pazi.

Kdor samega sebe dobro pozna, ve, kako
malo je vreden ter se ne veseli človeške
hvale.

Ko bi vse vedel, kar je na svetu, ko bi
pa ne imel ljubezni, kaj bi mi pomagalo
pred Bogom, ki me bo sodil po delih?

NAZAJ IN NAPREJ

Nazaj odtod, iz kremplje v zmot, iz klešč
sedanjosti krvave!

Nazaj na tir poštenja v mir, blaginjo, k
vencem stare slave!

Nazaj z vrhov napuha v nov, pravičnejši
svet brez zvijače!

Nazaj v dol s cest, z visokih mest oblasti
k narodu v nižave!

Nazaj iz rev sovraštvu v hlev ljubezni,
skupnosti domače!

Nazaj v prostost duha čez most srca med
naše dede zdrave!

Nazaj od vseh, ki so na tleh slovenskih
tujih rok igrače!

Nazaj od zmed, od blodnih čred med naše
šege in postave!

Nazaj iz gnezd strasti — naj vest zmečka
jih kot strupene kače!

Nazaj do tal, kjer vere val se vrgel k Bogu
je v višave!

Nazaj od čaš naslad, kjer laž vihti nad
sužnji korobače!

Nazaj po red in varnost v svet še stare
cene in veljave!

Nazaj po pluge, a naprej med novih, glob¬
ljih brazd orače!

Nazaj po seme, a naprej med srčnih brazd
sejalce prave!

Nazaj po ogenj, a naprej med božjih na¬
koval kovače]

Nazaj po stebre, a naprej srčno h gradi¬
teljem države!

Nazaj, nazaj po luč resnic, po ključ pravic,
po plug in seme!

Naprej, naprej po moč, oblast za božjo
čast vsi brez izjeme!

Naprej odtod! Kot v mrtev kot nas vrglo
sem je razdejanje!

Naprej na pot, kjer novi rod načrte bo
prelil v dejanje!

Naprej s križišč temotnih v blišč, ki križ
kot sonce ga razgrinja!

Naprej v obroč resnic po moč za močnih
mož oblikovanje!

Naprej kot luč, da naš bo ključ prihodnjo-
sti, njen dar in skrinja!

Naprej z grobišč in pogorišč v poročni
vrisk in svatovanje!

,w. >0

A VE MAfU A

Naprej v razcvet srca, v polet duha, v neba

naročja sinja! #

Naprej, navzgor, v svetost, v napor ljube¬
zni božje — v žrtvovanje!

Naprej na sled, kjer šla popred je Jezuso¬
vih nog stopinja!

Naprej prek žrel skoz točo strel v Resnice
sveto pričevanje!

Naprej na vrt kreposti — crt kot led na
njem kopni, izginja!

Naprej od nog stvari, da Bog nasiti naših
src izkanje!

Naprej na delo, a nazaj po ogenj, ki ga
naj prešinja!

Naprej med žanjce, a nazaj po srp, ki naj
klasje požanje!

Naprej po srečo, a nazaj po blesk njen,
ki na raj spominja!

Naprej v svobodo, a nazaj po njene teme¬
lje nekdanje!

Naprej, naprej v razcvet vseh sil, v polet
vseh kril v države krogu!

Nazaj, nazaj na stari tir po varnost, mir
in srečo v Bogu!

—Bogdan Budnik.

Berite pogosto evangelij! Evangelij je
ustvaril učenjake in odlične pisatelje, bra¬
nilce resnice, a na prvem mestu mučence
in svetnike. — Poulin.

PESEM V MOLU

Tako si sam, moj Bog, v veliki cerkvi!
Tako si sam.

O Bog!

V klopeh sedi le stara, stara žena.

Rdeča luč
drhti.

Mimoze na oltarju so zvenele.

Z obokov molk
strmi.

življenja smeh doni nekje prav daleč. . .
Nikogar ni,
moj Bog!

VI«,J irnir Ko*

ZAHVALA IZ SPITTALA

Skoro vsak dan pripeljejo v taborišče
večje število zavojev. Prihajajo iz raznih
strani. Največ jih je iz Amerike. Pošilja¬
jo jih dobri rojaki iz Amerike svojim so¬
rodnikom, prijateljem in znancem v našem
taborišču. Vsi pa niso tako srečni, da bi
imeli sorodnike v Ameiiki. I a tudi tisti, ki
jih imajo, niso vsi tako srečni, da bi jih
sorodniki razumeli in jim bili pripravljeni
pomagati. Vendar tudi ti ne morejo reči z
evangeljskim bolnikom: “Nimam človeka.”

Med zavoji, ki prihajajo za posamezni¬
ke, pride povprečno po eden na dan na¬
menjen za skupnost. Ker pod to skupnost
spada približno 5000 ljudi v taborišču in
izven taborišča, je razumljivo, da vsaj do¬
slej še ni bilo mogoče vsem res potrebnim
prosilcem ustreči. Vendar so pa ravno ti
skupnosti namenjeni zavoji že marsikate¬
rega našega begunca rešili iz najbolj nujne
potrebe. Kaj bi bilo, če bi teh zavojev ne
bilo! Kje naj bi ti ljudje vzeli? Saj sko¬
raj nikjer ni mogoče kupiti, tudi če ima
kdo denar.

Da pomagajo dobri sorodniki in prija¬
telji svojim ljudem, je hvalevredno. Še

veliko bolj hvalevredno pa je, če pomaga¬
jo dobri rojaki tistim našim pomoči po¬
trebnim beguncem, ki jih ne poznajo in od
njih razen hvaležnosti ne morejo ničesar
pričakovati. Zato ne bomo mogli biti ni¬
koli dovolj hvaležni vsem tistim našim do¬
bi otnikom v Združenih državah, ki so
sprožili misel za ustanovitev “Lige kat. Slo¬
vencev za podporo potrebnih rojakov, ka¬
kor tu.di g. Butali in p. Alojziju Mediču, ki
Ligo ves čas vodita. Dobro se zavedamo,
toliko jih delo pri “Ligi” stane truda in
časa. Vkljub temu, da so vsi s svojim red-
mm po klicnim  delom preobloženi, so si na¬

šo o žrtve, ki jih more prav ceniti in plaČfl
1  samo Bog. Vendar pa naj te naše dobro!
n> o olazi zavest, da opravljajo s svojin
žrtvami veliko dobro delo. Koliko so s svc:
Jim delom pomagali samo tukajšni begin
1 s  upnosti! Sotrpini drugih narodnos!
našem taborišču vedo, da imajo naši n

4)  }■  V ARI 4

»tr. II

jaki v Ameriki neko organizacijo, ki, nam
pomaga in nas zaradi tega skoro zavidajo

Nič pa ne bi zmogli požrtvovalni delavci
pri "Ligi , ce ne bi pri širokih krogih
naših ameriških rojakov ne našli pravega
razumevanja. Mi smo v vojnih letih do¬
ma doži\ eli toliko sovraštva, kakor ga prej
niti slutiti nismo mogli. Tudi dežela, v ka-
teii smo zdaj našli začasno zavetišče, po¬
zna malo krščanstva, zato pa tudi malo
ljubezni in sočutja. Zato smo bili tembolj
veselo presenečeni, ko smo spoznali, da v
Ameiiki \endai še ni izumrla krščanska
ljubezen. Tudi med našimi ameriškimi ro¬
jaki ne. Saj med veliko večino ne. Na
žalost vemo, da je tudi tam nekatere ro¬
jake zajela moderna “modrost’'. To po¬
trjujejo tudi pisma, ki so jih že dobili ne¬
kateri naši nesrečniki od svojcev v Ame¬
riki, polna nerazumevanja, brezrčnosti in
sovraštva. Pred kratkim je tožil nek zelo
dober mlad mož, begunec, da je dobil od
matere pismo, ki ga je silno potrlo. Kaj
takega od lastne matere ni pričakoval.
Pismo je bilo polno žaljivk in škodoželj¬
nosti. Pomilovanja vredna mati je tudi ena
tistih nesrečnikov, ki so zapadli veri so¬
vraštva, ki je tako močna, da je sposobna
tudi materinski čut zadušiti. Vendar to so,
hvala Bogu, le nekateri žalostni primeri.
Velika večina naših rojakov v Ameriki pa
se je izkazala veliko bolj razumevajočo in
velikodušno kakor smo mogli pričakovati.
Kaj vse so že dali za nas begunce in za
trpeče v nesrečni domovini! In dobro se
zavedamo, da ti darovi niso same drobti¬
ne, ki padajo od bogatinove mize, ampak,
je tudi vmes marsikak novčič uboge vdove.
Vemo, da naši rojaki v Ameriki tudi ne
žive vsi v izobilju, pa tudi tisti, ki imajo
več, so si morali vse trdo prislužiti. Zato
smo za take z veliko odpovedjo združene
darove še posebno hvaležni.

Ko izrekamo besede priznanj in hvalež¬
nosti vsem našim poznanim in nepoznanim
dobrotnikom v Ameriki, čutimo dolžnost,
e še posebno zahvaliti svojemu duhovne¬
mu sobratu Bev. Bernardu, o.f.m., župni¬
ku v VVillardu. Vtis imamo, da je morda
ravno on med tistimi našimi rojaki v Ame¬

riki, ki so vzrok našega begunstva pa tudi
težave, ki smo jih z begunstvom nase vze¬
li, najbolj jasno spoznali. Z razumeva¬
njem, kakršno bi mogel imeti samo tisti, ki
je že kdaj sam šel v življenju skozi podob¬
ne preiskušnje, se je znal vživeti v naše be¬
gunske razmere. Ni imel pred očmi samo
tega ali onega njegovih naj bližjih, ampak
je s pravo in nesebično krščansko široko-
grudnostjo gledal predvsem na celoto. Ni
izbiral ven izmed drugih samo tega ali
drugega prijatelja ali znanca iz starih
časov, ampak vsi, poznani in nepoznani, ki
smo zašli brez svoje krivde v potrebo, smo
postali njegovi bližnji. Vsem se je čutil
dolžnega pomagati in to vse od tedaj, ko
se mu je ponudila prva prilika nam po¬
slati pomoč. Sami smo duhovniki, zato
vemo, kako vestnega dušnega pastirja že
uprava župnije sama popolnoma zaposli.
Pa vkljub vsemu preobilnemu župnijskemu
delu najde neumorni Rev. Bernard še ved¬
no toliko časa, da piše, zbira, pošilja in
pomaga na vse mogoče strani. Med do¬
brotniki našega taborišča gre njemu go¬
tovo prvo mesto, ne da bi žrtve drugih
naših dobrotnikov zato podcenjevali.

Še posebno hvaležnost smo mu dolžni
tukajšni slovenski duhovniki. Ne da bi ga

GOSPOD PRIHAJA

Gospod prihaja po tihih poteh:
v kotičkih samotnih mu prideš naproti,
ob večni lučki ga srečaš v tihoti,
v spokojnih večerih in dnevnih skrbeh.

In tu odpira Srce — govori:

Ne boj se! Bojuj! S teboj grem v vse boje.”
In vabi: “Li hočeš v vinograde moje?

Glej polja široka, a delavcev ni.”

A tebe vleče veselje sveta.

Mar v njem bo zamrlo božje vabilo?

Boš duše zamenjal za srečo to gnilo?

Ne, Jezus! — Prihajam! Kam pot Tvoja
pelje?

(Iz begunskega lista ‘‘Nova Slovenka”)

AV * M AR, A

»er.

posebej opozarjali na svoje potrebe, je sani
spoznal, če drugi nimajo, med katerimi ži¬
vimo, tudi mi duhovniki ne moremo imeti.
Kot pravi naš brat nas je začel podpirati,
čeprav smo tu sami mlajši duhovniki in
verjetno nikogar od nas od preje ne pozna.
Največ po njegovi zaslugi smo prišli do
skromne, sicer pa nam vsaj primerne oble¬
ke. Prej smo mnogi nosili vojaško prede¬
lano obleko, ko druge ni bilo mogoče do¬
biti. Tudi o hrani vse doslej še ne moremo
reči, da bi bila zadostna. Ni tega kriva
taboriščna uprava, to smemo odkrito in
pošteno povedati. Saj se uprava trudi, da
bi nam v mejah možnosti olajšala naše živ¬
ljenje. Kriv je splošen tuka.jšni prehran¬
jevalni položaj, ki zaenkrat še ne zgleda,
da bi se za naprej kaj vidno zboljšal. Tudi
v tem nam je pomagal zelo občutno Rev.
Bernard s tem, da nam je kot mašne šti¬
pendije nakazal “Čare” zavoje. Tu mu je
bil v močno oporo Rev. Frank Mihelčič, ka¬
teremu bodi tudi na tem mestu izrečena
prav srčna hvala!

Ne pretiravamo, če povemo, da bi bili
tudi letos večkrat lačni, če bi nas Rev. Ber¬
nard s “Čare” zavoji ne podprl. Imamo
pač duhovniki tu v taborišču nekoliko ne¬
roden položaj. Drugi si skušajo pomagati
na vse mogoče načine. Trenutno se je ves
slovenski živelj vrgel na izdelovanj rešet.
To zato povemo, da boste vedeli, da si naši
ljudje tudi sami hočejo pomagati in ne
računajo samo na tujo pomoč. Duhovniki
pa ročnega dela ne moremo opravljati, če
hočemo svojo duhovsko službo izvrševati,
plače tudi nimamo, prositi nas je pa sram.
Pa se najbrže tudi ne bi obneslo. Tukajšni
domačini tudi sami veliko nimajo, pa tudi
tisti, ki imajo, brez vsakega obrekovanja
lahko povemo, nikakor nimajo srca naših
ameriških rojakov. Malo morda tudi zato
rut,  ker srno njihovi sosedi Slovenci, od ka¬
terih e reveži čutijo menda “ogrožene”.
Bridko torej čutimo mrzloto tujine.

Zato nam ;<■  v toliko večjo tolažbo za-
/e ' d;. 1  o rn  daleč čez morje bijejo srca

ki čutijo v.  nami in ko nam tudi priprav¬
il em r.a-'.i ne treči pomagati, in med temi

je gotovo eno prvih srce našega velikega
dobrotnika Rev. Bernarda.

Naši ljudje tu veliko molijo za svoje do¬
brotnike". Ni jih treba k temu posebej 0 p 0 .
min j ati. Dobro vedo kako so v teh razme¬
rah odvisni od podpore dobrih ljudi. Tudi

nostjo vključujemo v memento tudi naše
dobrotnike. Čutimo se pa zlasti taboriščni
duhovniki dolžne, da tudi na tem mestu iz¬
rečemo v svojem imenu kakor tudi v imenu
naših ljudi vsem našim ameriškim dobrot¬
nikom besedo odkritega priznanja in pri¬
srčne zahvale. Naj jim bo vsem On, ki
tudi za vsako skrito dobro delo ve, za vse,

kar so nam in našim ljudem dobrega na¬
redili, čim boljši Plačnik!

Slovenski duhovniki

v taborišču Spittal na Koroškem.

DAVIDOVI PSALMI

Služite Gospodu v strahu in radujte se
pred njim s trepetom!

Poprimite se svarjenja, da se ne bo srdil
Gospod, in ne zaidete v pogubo s pravega
pota, kadar se razvname v kratkem nje¬
gova jeza.

Blaženi vsi, ki vanj zaupajo!

JESENSKA PESEM

1939

Prek polja pesem brona je zavpila.
Topoli v čudni grozi trepetajo,
ljudje molitve vdano šepetajo.

Krvava luč je zemljo poljubila.

Ko zrelo jabolko dehti večer.

Življenja plamen je do neba segel.
Drhtečim žarkom bi v objem rad legel
ln ut onil z njimi tja v brezmejni mir.

Doma ste zdaj že vse pod streho vzeli.
Si truden, oče? — V hramu mošt kipi!
Se mati preje tiho veseli,
ko bodo spet spomini oživeli.

R. Vodeb-

41  'E MARIA

ttr. 13

30. Svete rane Jezusove

1. Sv. Bonaventura pravi, rane Jezu¬
sove ranijo najtrša srca in vnemajo naj¬
bolj mrzle duše. In v resnici! Kako
moremo verovati da se je pustil Jezus
sramovati, bičati, s trnjem kronati in
slednjič umoriti iz ljubezni do nas, pa
bi ga mi vkljub temu ne ljubili? Sv.
Frančišek asiški je pogosto objokoval
človeško nehvaležnost in je hodil okrog
in klical: “Ljubezen ni ljubljena! Lju¬
bezen ni ljubljena!”

Molitev

Glej, moj Jezus, jaz sem eden izmed
tistih tako nehvaležnih, ki so že toliko
časa na svetu, pa Te ne ljubijo. In, moj
dobri Zveličar, ali naj tak vedno osta¬
nem? Ne, ljubil Te bom do smrti in se
Ti popolnoma izročil. Sprejmi me usmi¬
ljeno in mi pomagaj!

2. Ko nam Cerkev kaže Jezusa Kri¬
stusa križanega, vzklika: “Njegova cela
postava diha samo ljubezen; njegova
glava je nagnjena, njegove roke razpro¬
strte, njegova stran odprta!” S tem nam
kliče: “Glej, človek, svojega Boga, ki
je umrl iz ljubezni do tebe. Glej, kako

o njegove roke razprostrte, da bi te
objele, njegova glava nagnjena, da ti
da poljub miru, njegova stran odprta,

da imaš dohod do njegovega Srca, če
ga hočeš ljubiti.”

Molitev

Gotovo, ljubil Te bom, moj Zaklad,
moja Ljubezen in moje vse. Koga naj
ljubim, če ne Boga, ki je umrl zame?

3. “Vnema nas Kristusova ljubezen,”
pravi apostol (2 Kor. 5:14). Oh, Zve¬
ličar moj, Ti si umrl iz ljubezni do ljudi
in vendar Te ljudje ne ljubijo, ker ne
mislijo na smrt, katero si zanje prestal.
Če bi nanjo mislili, kako bi mogli živeti,
ne da bi Te ljubili? “Ako se zaveda¬
mo/ pravi sv. Frančišek šaleški, “da je

NOVEMBRSKA

Sprehajam se
v samoti posvečeni
gozdov slovenskih . . .

Listi šelestijo

pogrebni spev na neblagoslovljeni
gomili bratov dragih,
ki že spijo.

Srce je moje lučka osamela
v tihoti sveti
na grobeh neznanih,
a duša Miserere peti
v bolesti hoče . . .

Pa ji ni mogoče:

Iz nje se dviga psalm Benedictus .

Fr. Bazilij, o.f.m.

AVE MARIj

Ur.  /♦ ______--

Jezus res Bog, in nas je toliko,_ ljubil,
da je za nas pretrpel smrt na križu, ah
ne čutimo v srcu sile, ki nas priganja v
ljubezni, ki je toliko večja, kolikoi
bolj je polna ljubezni? In to je, kai
hoče sv. Pavel reči s temi besedami.
“Ljubezen nas vnema”. Ljubezen Jezu¬
sova nas vnema, da ga moramo ljubiti.

in  ljubim bolj kot lastno življenje Nič
me tolikanj ne boli, kot spomin na tako
mnoge žalitve proti Tebi. Odpusti mi,
o Jezus, in potegni celo moje srce k sebi,
da ne bom želel in iskal ničesar drugega,
ne zdihoval pc ničemer drugim razven
po Tebi.

Marija, moja Mati, pomagaj mi ljubiti

Molitev

Oh, moj ljubljeni Zveličar, do sedaj
sem Te preziral. Toda sedaj Te cenim

UGANKA

V rdečem mlinu sede,
v rdeči sobi čepe.

Trdno, krepko so zraščeni
beli, čvrsti to pobiči

Brhko zgrabijo vse,
kar pod sebe dobe;
pridno drobijo in sekajo,
stvarco vsako semeljejo.

Čudno, — krona sloni,
šlem na glavi čepi.

In z rokami ne delajo,
a z glavami se trudijo.

31 . Velika zadeva našega zveličanja

1. Zadeva našega zveličanja je med
vsemi zadevami življenja za nas naj¬
važnejša. Pa od kod to, da ljudje upo¬
rabljajo vso skrb, da bi uspeli v za¬
devah tega sveta? Ne opuste nobenega
sredstva, da si pridobe zaželjeno služ¬
bo, da dobe kako pravdo, ali da se po-
roče: ne zavržejo nobenega nasveta, ne
poznajo nobene mere v dosego svojega
cilja. Ne mislijo ne na jed, ne na spa¬
nje. Toda ne narede prav nič, da bi si
pridobili večno življenje. Nasprotno
narede vse, da bi ga zapravili, kakor
da bi pekel, nebesa, večnost ne bile ver¬
ske resnice, temveč samo kake bajke
in laži.

Da koristni bili
fantje vsekdar vam bi,
nujno čedno jih snažite,
vsake škode varovajte!

Joj, če madeži se
črni pokažejo kje!

Zlobni mlinarček tak
grozno bol povzroči kot spak.

Zdaj pride zanj veščak,
zgrabi g kleščami
K«-vni mlinarski pomočnik,
tko/.i vrata zleti bolnik.

Dr. J. Česnik

M '-‘ it ‘ v  uganke na strani 112.)

Molitev

O Bog, podpiraj me s svojim božjim
razsvetljenjem. Ne dopusti, da bi bil še
dalje zaslepljen, kakor sem bil do sedaj.


se vsega ne stori, da se to popravi? Ako
C  o Lgubi biser, kaj vse ne naredi, da
ga najdbe. Izgube pa duše, izgube mi-

r p V ° ZJ ^’ l )a m B‘no spe in se smejajo.
a o skrbno se trudimo za telesno do-

> i “ o, aj popolnoma zanemarja-

mo svoje večno zveliča ni o q

klicanje. Srečne ime¬
nujemo one ki o ,a ,

> 1  se odpovedali vsem

4 y£ MARIA

ilr. 15

stvarem radi Boga. Zakaj smo pa sami
toko navezani na posvetno?

Molit

O Jezus, Ti si toliko želel moje zve¬
ličanje, da si prelil svojo kri in dal svoje
življenje, da si mi ga zagotovil! Jaz
sem bil pa tako brezbrižen za Tvoio mi¬
lost, da sem si jo zapravil za prazen nič
Obžalujem, o Gospod, da sem Ti storil
toliko nečnst. \ sem stvarem se hočem
odpovedati, da bom tako skrbel samo
za Tvojo ljubezen, moj Bog, ki si tako
vreden vse ljubezni.

3. Sin božji da svoje življenje, da bi
rešil našo dušo. Hudobni duh se toliko
trudi, da bi jo večno pogubil. Mi pa,
kaj storimo zanjo? Sv. Filip nerski ob-
dolžuje nespameti človeka, ki je bre¬
zbrižen za zveličanje svoje duše. Bog
nam daje, da si izbiramo, kar hočemo.
“Pred človekom je življenje in smrt;
.. . kar si bo izbral, se mu bo dalo (Ekl.
15:18).” Oj, odločimo se za tako iz¬
biro, da se ne bo treba kesati celo več¬
nost !

Molitev

O Bog, daj, da občutim veliko napako,
ki sem jo delal, da sem Te žalil in se Ti
odpovedal iz ljubezni do stvari! Obža¬
lujem iz celega srca, da sem Te zapustil,
moje najvišje Dobro. Ne zavrzi me se¬
daj, ko se vračam k Tebi! Ljubim Te
nad vse. V prihodnje bom raje izgubil
vse, kakor pa Tvojo milost. Pri ljubezni,
ki si mi jo izkazal, pridi mi na pomoč in
me ne zapusti.

O Marija, božja Mati, bodi moja za¬
govornica !

32. Misli pogosto na smrt

1. Ljudje, navezani na ta svet, si pii-
zadcvajo pregnati misel na smrt, kakor
bi Mi  je mogli ubraniti, &ko ne mislijo

nanjo. Toda ne! Ako preženo iz svo¬
jega razuma misel na smrt, se samo iz¬
postavljajo večji nevarnosti nesrečnega
konca. Ni izbire: prej ali slej moramo
umreti. Kar je pa še važnejše, samo
enkrat bomo umrli; če se bomo enkrat
pogubili, se bomo pogubili za vedno.

Molitev

Moj Bog, zahvalim se Ti, da si mi
dal to spoznanje. Preveč let sem izgubil
s tem, da sem Te žalil. Preostanek svo-

MINLJIVA SLAVA

Alojzjija Tettrazini je bila slavna pevka.
Pred dobrimi 30 leti so jo slavili zaradi
izredne umetniške nadarjenosti in krasne¬
ga glasu. Pri vsakem zastopu je zaslužila
po 600 do 1200 dolarjev. Občudovali so jo
poslušalci v Petrogradu, Londonu, New
Yorku. O božiču 1. 1910 je doživela v San
Francisco neverjeten uspeh. Pela je na naj¬
večjem trgu. S 100 posebnimi vlaki so se
pripeljali ljude od vseh strani Severne Ame¬
rike poslušat njeno petje. Na oknih vseh
poslopij naokrog so jo gledali in poslušali.
Za prostore so plačevali po 300 dolarjev.
Postavili so ji bronast spomenik. Hono¬
rarje je stalno zviševala. Izpod 2500 do¬
larjev ni nastopala. Po 9 mesecev je na
leto pela, 3 mesece je pa živela v razkošni
vili v Luganu v Švici, kjer je krmila 16
psov in 60 ptičev pevcev. Razpolagala je
s 3 milijoni dolarjev, katere je imela na¬
ložene v raznih bankah. Ta denar je pa
oddala v industrijska podjetja in vsega iz¬
gubila. V kratkem času je popolnoma obu¬
božala. Izgubila je svoj lepi pevski glas
in prijatelje. Pela je po kabaretih, da se
je preživljala.

Kako minljiva je bila slava in bogastvo!
Če bi svoje krasne darove žrtvovala Bogu,
kakšno zasluženje bi si pridobila! In s svo¬
jim premoženjem, koliko dobrega bi lahko
storila! Tako je pa vse minevalo v razkošja
in ničemurnosti in prešlo v revščino.

Dr. I. Česnik.

»fr. /c

A VE KiARl A

joga življenja pa hočem uporabiti samo
za Tvojo službo. Pokaži mi, kaj hočeš,
ker Ti želim dopasti v vseh stvareh.

Sveti puščavniki so nekdaj beža¬
li iz sveta v puščave, da so si zagotovili
srečno smrt. Ničesar drugega niso vzeli

s seboj kot sveto knjigo in mrtvaško gla¬
vo, da so ob pogledu nanjo imeli stalno
pred seboj spomin na svoj konec. Ob

Katoliški rnibijonar prinese vero
Kri«tu»ovo zamorcem.

njej so premišljevali in si govorili: “Ka¬
kor je ta mrtvaška glava tistega, čigar
je bila, tako bodo moje kosti neki dan.
Moja duša pa kdo ve, kje bo?” In tako
niso skrbeli za to, kako bi si pridobivali
svetnih dobrih tega življenja, temveč
življenja, ki se nikdar ne bo končalo.

Molitev

Zahvalim se 1 i, o Bog, da me nisi pu¬
stil umreti, ko sem bil v giehu. Obžalu¬
jem, da sem Te žalil. Upam pri Tvd.fi
sveti Krvi na Tvoje usmiljenje in od¬
puščanje. Želim se odpovedati vsem
stvarem, o Jezus, in vršiti vse, kar naj¬
več morem, da Ti bom dopadel.

3. Nek puščavnik se je veselo sme¬
jal ob smrti. Vprašali so ga, zakaj je
tako vesel? Odgovoril jim je, “Vedno
sem si ohranil smrt pred svojimi očmi.
Sedaj ko je prišla, me ne vznemirja.”
Bližajoča se smrt je torej strašna samo
za one, ki niso v svojem življenju na
ničesar drugega mislili kakor na uži¬
vanje in niso nikdar mislili na svoj ko¬
nec. Ni pa strašna za one, ki so se s
pogostno mislijo nanjo naučili prezi¬
rati vse posvetne dobrine in ljubiti ni¬
česar razen Boga.

Molitev

O moj Odrešenik, čutim, da se mi smrt
že bliža, pa nisem še ničesar storil za
Te, ki si vendar umrl zame. Ne, o Bog,
pred smrtjo Te hočem ljubiti, saj si vre¬
den vse nezmerne ljubezni. Do sedaj
sem Ti delal nečast s svojimi žaljenji,
katere sem storil proti Tebi. Toda obža¬
lujem jih iz celega srca. V prihodnje
Te bom častil s tem, da Te bom ljubil,
kolikor bom največ mogel. Daj mi
Razsvetljenje in moči, da bom to zmogel,
i hočeš, da sem ves Tvoj, in tak tudi
očem biti. Pomagaj mi s svojo milo¬
stjo. Vate zaupam.

In tudi v Tebe zaupam, o Marija, moja
Mati in moje upanje.

4  yB MARIA

ilr. 17

AVE M ARU

xtr.

IS

Do Mariji rešena. — lNa

* tajskem v mestu Huug-
kialou se je leta 1945 na \i
dez dogodil čudež po - un
jini prošnji. Na praznik Ma
rijinega obiskovanja namreč
so sestre misijonarke Bre¬
zmadežnega spočetja pele
večernice, ko je naenkiat v
kapelico kar brez sape pii-
tekla učiteljica šolskih otiok.
Prijela je sestro Margareto
za roko in jo dobesedno iz se¬
deža potegnila. “Hitro!” je
sapo lovila, “neka deklica je
v vodnjak padla!”

P. Martin, o.f.m.

boka in da ni v njej ničesar,

Sestra Margareta je hitela
k vodnjaku in pogledala dol.

V svoje veliko začudenje je
videla deklico, ki je samo
glavo z mokrimi lasmi nad
vodo držala. Roke je imela
sklenjene in goreče je molila,
“Sveta Mati, reši me! Sveta
Mati, reši me!”

šele čez 15 minut so prišli
delavci, da izvlečejo deklico
iz vodnjaka. Spustili so vrv
v vodnjak, tako da je deklica
lahko zanjo prijela, na kar
so jo ven potegnili.

To je imela deklica pozne¬
je povedati: “Ko sem v vo¬
do padla, sem šla globoko,
globoko dol. Klicala sem
Mater božjo na pomoč, naj
me reši, in takoj sem bila
dvignjena do vrha vode. ču¬
tila sem, da je pod mojimi
nogami nekaj, na katerem
sem mogla stati, tako da sem
lahko glavo nad vodo drža¬
la. Kar naprej in naprej sem
prosila našo Gospo, dokler
me niso delavci iz vodnjaka
izvlekli.”

In lavcj so pomerili globi¬
no vode v vodnjaku in so iz-
da je \\  čevljev glo¬

na katerem bi človek lahko
stal!

Cprememba načrtov. — Na

T\ 1 v  *

Dunaju je med vojno ži¬
vel mlad Jud, ki bi bil rad
pobegnil iz Avstrije, ker so
nemški nacisti tako prega¬
njal Jude. Znanci so mu sve¬
tovali, naj se zateče prijate¬
ljem v Južni Ameriki. Skle¬
nil je, da bo to storil. Toda
ni bilo vse tako lahko. Pre¬
den dobi vizo od vlade, mora
pokazati krstni list. On pa je
bil Jud!

V svoji zadregi gre k ne¬
kemu katoliškemu duhovni¬
ku, ki ga je poznal, v nadi
da dobi od njega pomoč.
Krstni list je od duhovnika
prosil. Duhovnik mu je se¬
veda odbil to čudno prošnjo,
rekoč da bi moral poprej
vstopiti v katoliško Cerkev,

kar pa Jud ni nikakor hotel
storiti.

Nato so mu prijatelji sve-
tovah da se naj da podučiti
v katoliški veri, in potem bo

bil t° , v n in bo lahk « do-
k st, M"', ■ K<> Pa b0  »»Ml

veroval^k 1)0  '“ kk ‘>

-»oval, kakor se mu zljubi.

In tako se je zgodilo. Mlad
Jud je nekaj mesecev redno
hodil v f a 1  o \  z, k j e 1  ga j g
župnik dobro učil v katoliški
veri. Končno se je župniku
zdelo, da je mladenič dovolj
podučen in mu je podelil za¬
krament sv. krsta.

Po prejemanju sv. krsta so
znanci silili spreobrnjenca,
naj se nemudoma spravi iz
dežele, ker mu bo zdaj to
mogoče. Mladenič pa jih je
silno presenetil z odgovo¬
rom : “Ali res mislite, da bom
zdaj zapustil svojo domovi¬
no?”

“Zakaj pa ne? Saj si se
dolgo trudil, da bi ti bila
odstranjena zadnja ovira, 11
so oni rekli.

“To je res. Toda poprej
še nisem bil sprejel resnic
katoliške vere. Ali mislite, da
bi bilo znak hvaležnosti do
Boga, ki mi je podaril dar
svete vere, če bi zdaj pobeg¬
nil? Moja dolžnost je jasna:
ostati moram, pa naj pride,
karkoli hoče nad me. Tru¬
diti se moram, da bodo moji
judovski in krščanski bratje
znali ljubiti Kristusa in služi¬
ti njemu križanemu.”

^oba miru po Mariji. —

Sveti Lu do vik Marija
Grignon montforški, ki je bil
julija meseca t.l. po papežu
Piju XII. svetnikom prištet,
je takole prerokoval o po¬
polnem miru, ki ga bo ve¬
soljni svet užival pred kon¬
cem sveta: “Marijina moč
nad vsemi hudimi duhovi se
bo posebno izkazala v zadnji
dobi časa. Razširila bo Kri¬
stusovo kraljestvo nad mali¬
kovalce in mohamedance in
nastopila bo slavna doba, v

4 » £ MARIA

M. IV

kateri bo Marija vladarica in
kraljica človeških src.” Sv.
Ludovik je umrl leta 1716.
0 njem je bilo nekaj v julij¬
ski številki tega lista, če se
spominjate.

Prerokba sv. Ludovika se
popolnoma strinja z beseda¬
mi, ki jih je Mati božja sama
spregovorila trem otrokom
pri Fatimi na Portugalskem
leta 1917: “Ob koncu bo mo¬
je brezmadežno srce zmaga¬
lo in doba miru bo podeljena
človeštvu.”

V sedemnajstem stoletju
je na Španskem živela časti¬
ta Marija iz Agrede, ki je
takole prerokovala: “Razo¬
deto mi je bilo, da bodo po
Marijini priprošnji vse krive
vere izginile. To zmago nad
krivoverstvom je Kristus
prihranil svoji blaženi ma¬
teri. Posebno v zadnjih časih
bo Gospod širjal slavo svoje
Matere; po Mariji se je zve¬
ličanje pričelo in po njej bo
tudi dovršeno. Pred drugim
Kristusovim prihodom se
mora Marija bolj kot kdaj
poprej svetiti po usmiljenju,
moči in milosti, da pripelje
brezverce v katoliško Cer¬
kev. Marijina moč nad hu¬
dimi duhovi bo posebno veli¬
ka v zadnjih časih. Kralje¬
vanje Kristusa bo Marija ši¬
rila nad pogane in mohame-
dance in bo čas velikega ve¬
selja, ko bo na svoj prestol
postavljena Marija, Gospa
in Kraljica src.”

^udež? — Iz mesta Stock-
port na Angleškem pri¬
haja poročilo o nekem oči-
•>idno čudežnem dogodku v
' -mkajšnji katoliški cerkvi,
kipu Matere božje v on-

c  °tni cerkvi že pet mesecev
počiva venec sestavljen iz 22
lumenih vrtnic, ki so pa še
danes tako lepe in sveže, kot
so bile na dan, ko so prvič
začele cvesti. Omenjen kip
Marijm je last župnikova.

Vsako leto na prvo nedeljo
v mesecu majniku je kip pre-
nešen pred veliki oltar, kjer
se vršijo obredi kronanja
Matere božje. Navadno cve¬
tlice ovenejo po dveh tednih.
Letos pa niso ovenele in se
niso posušile, temveč so še
zmerom sveže; tudi niso do¬
bile nobene vode, marveč še
dotaknil se jih ni noben člo¬
vek.

S tem vencem je letos Ma¬
rijo kronala neka sedemlet¬
na deklica. Pobožni kato¬
ličani prihajajo v dotično
cerkev kar na stotere, da vi¬
dijo omenjen kip z vencem
svežih cvetlic.

“Ni moje reči, če je to ču¬
dež ali ne, vendar je nad
naravo in proti naravi,” pra¬
vi župnik.

goljšega izraza nimajo. —

Prebivalci na mrzlem in
ledenem otoku v severnem
Atlantiku še danes nimajo v
svojem jeziku nobene pri¬
merne besede, ki bi pomeni¬
la “Odrešenik” kot jo imajo
drugi jeziki. Namesto te be¬
sede rabijo poseben izraz,
ki pomeni, “on, ki reši člo¬
veka, ki se v vodi potaplja.

Misijonarji, ki so pred
stoletji prvič prišli na dotič-
ni otok, so imeli velike težave
z jezikom, ki so ga prebivalci
govorili. T udi za besedo
“Odrešnik” ni bilo nobenega
izraza. Oolgo so se trudili,

da bi ljudem razložili in po¬
jasnili, da je Jezus Kristus s
svojo smrtjo na križu svet
odrešil. Toda težko jim je
šlo, ker besed jim je zmanj¬
kalo.

Končno pa je neki mož
planil na noge in misijonarje
vprašal, “Ali hočete reči, da
je bil Jezus Kristus kot člo¬
vek, ki v vodo skoči in na
breg potegne človeka, ki se
potaplja, ker se mu je čoln
v vodi prekucnil?”

“Prav imate!” so zaklicali
misijonarji, “to je ravno kar
hočemo povedati.”

Zato je danes Jezus Kri¬
stus na onem otoku znan kot
“človek, ki reši onega, ki se
v vodi potaplja.”

J£riž nazaj v šole. — Na Ba¬
varskem v Nemčiji so po
ukazu deželne vlade zopet v
šole postavili sv. križ, ki ga
je bil Hitler pred leti dal
ven vreči. To so storili že
pred enim letom ali več.

Jetika v Ameriki

Ob prelomu stoletja je
radi jetike umrlo 200 ljudi
iz vsakih stotisoč. Od onega
časa do sedaj pa je bil tako
velik napredek v medecin-
skih krogih, da jih zdaj
umre od jetike približno sa¬
mo 440 ljudi izmed vsakih
stotisoč. Na več krajih v tej
naši deželi pa je jetika sko¬
raj popolnoma premagana.
Upanje je v zdravniškem
svetu, da v prihodnji gene¬
raciji ne bo jetika več pov¬
zročala smrti in to upanji* ji*
res veliko,

»fr.

a ve Marij

S Križem
in Sidrom

ZGODBA FRIDERIKA BARAGE
OB GORNJEM JEZERU.

Spisal James K. Jamison
Prestavil p. Bernard, O.F.M.

OSMO POGLAVJE

OPOMLAD je prihajala v deželo
tisto leto 1836, pa je imela kepe
svinca na nogah. Njena zakasnelost je
morila drobno naselbino v La Pointu
še bolj kot pred njo vsa zimska mrzlo-
ta. Zima se je umikala korak za kora¬
kom, pomlad pa ni marala za ponuja¬
no priložnost. Vreme je bilo nenavad¬

no tečno in pusto. Potrpežljivost
bila lahka. Vsaka pot je bila nevan
zakaj nikoli nisi vedel, če bosta sneg
led držala ali popustila na lepem. 1
sto n j si čakal na tople dneve, ko se oi
ja sneg na površju, ponoči pa zmrzi
da se lahko zaneseš. Starci in stari
ki jim je zibel ob Gornjem jezeru tek
00 Lili ene misli, da je bila to najbi
itoa zima, kakor daleč nazaj jim se
pomiri, in da pomlad ni za las bolj«

Ni čudno, da je misijonar skoraj sko-
prnel tiste tedne, ko ni mogel nikamor,
ko je moral doma držati križem roke.

Končno je pomlad vendar prišla. Še
zmerom je skoparila s toploto in vsemi
drugimi čari. Le tu pa tam je sonce pro¬
drlo skozi nizko viseče oblake. Pa so
se le počasi breze odele v nežno zele¬
nje, bolj podobno pričjemu puhu kot
levesnemu listju. Vsa lena in skopa
se je domačila vigred v La Pointu.

(e ge ure ob ognjiščih svojih laicui^v.

piavljal je bil v svoj spomin vse, kar
so mu pravili Indijanci o pokrajinah ob
oi njem jezeru. Najbolj so mu pa uha¬
ja e misli na indijansko naselbino ob
ie i  Ontonagon. Tja se je namenil na
obisk, kakor brž bi se dalo na pot.
Anton Perrinier je odrinil od sebe

4  V E KI ARI.4

orodje v svoji delavnici in si prižgal
pipo* Pokimal je Baragu in mu pravil
o reki Ontonagon:

"Saj sem vam že povedal, moj oče.
To se pravi po naše: LATVICE NI¬
MAM. Tako mi je razlagala moja mati
in vem, zakaj ima voda tako ime. Kdo
ve, ko.iko let je tega, ko je mlademu
dekletu padla v tisto reko lesena latvi-
ca. Plavala je z reko navzdol, dekle je
pa teklo po suhem za njo. Preplašeno
je vpilo: On to nagon! On to nagon!
To se pravi po naše: Latvice nimam!
Ko sem bil še prav majhen deček, mi je
mati to zgodbo povedala. Bila je Čipe-
vanka in je znala dosti takih reči.”

Bolj porabno okolnost je dodal Mr.
Oakes, ki ni imel skoraj nobenega dela
v kompanijski štacuni:

“V Ontonogonu je od nekdaj na¬
seljenih nekaj Indijancev. Naš Buf-
falo je tudi tam priznan za glavarja,
imajo pa podglavarja, ki se mu pravi
Konteka. Po naše: Podboj. Indijanci v
Ontonagonu so prav za prav le podruž¬
nica La Pointa. Imenitni ribiči so in
zato čepe tam gori, ker je blizu ob izlivu
reke Ontonagon dober ribji lov. Po
mojih mislih pa najdete med njimi tudi
najboljše veslače na vsem Gornjem je¬
zeru.”

Stari Perrinier je imel pa še druge
zanimivosti povedati misijonarju:

“Pa glede tiste silne skale iz bakra,
ki je nekje v reki Ontonagon. Res, na
svoje oči je nisem nikoli videl, ampak,
kar je, to je. Tista skala je tam. Vsa iz
samega čistega bakra! Nič koliko Indi¬
jancev mi jej pravilo o njej, ki so jo
sami videli. Ogromna je in svoj vrh
moli iz globoke vode. Konteka sam mi
je pa tole povedal. Ko je bil še majhen
hlaGnan, so lazili tam okoli Angleži in

•«r. 21

“Kar veličastno se je ledena plošča
pomikala k bregu, nalahko in
brez sunkov . . .”

kanili napraviti rudnik. Ampak nekaj
je bilo pobitih, drugi so pobrali šila in
šli.”

Mr. Oakes je povzel besedo:

“Indijanci nič radi ne govore o tisti
skali. Videl je pa tudi jaz nisem. Pra¬
vijo, da je precej daleč gori od rečnega
ustja. No, kar se mene tiče, prav nič
ne dvomim, da je govorica o skali pra¬
vilna. To pa tudi rečem, radi mene naj
kar lepo na mestu ostane.”

Še največ je pa imel o tistih krajih
povedati dr. Borup:

“Ko sem prišel prvikrat sem gor v
pokrajino Gornjega jezera, sem se
sestal v Sault Ste. Marie s Henrijem
Schoolcraftom. Saj veste, to je indijan¬
ski agent, ki je vzel ža ženo hčer Johna

A VE M/\m A

Johnstona. Ona je prahči Waubojega,
ki je bil najslavnejši od vseh čipe\ an-
skih glavarjev. Waubojeg bi se reklo
po naše Beli ribič. Živel je prav tu v
La Pointu. Schoolcraft se resno bavi z
zgodovino in njegove dobre zveze z
Indijanci mu mnogo pomagajo, da dobi
prvovrstne podatke. Ko sem jaz ne¬
koč z njim govoril, se je bil ravno vrnil
iz Ontonagona in je na svoje oči videl
skalo iz bakra. Dejal je, da je dosti
daleč od ustja. To pa veste, da je indi¬
janska vasica prav ob izlivu. Kolikor
se spominjam, mi je trdil Schoolcraft,
da je sam kar mogoče natanko preiskal
skalo. Zdelo se mu je, da bi moralo biti
vsaj za tono čistega bakra v njej. Mi¬
slim, da je dejal, skala leži le nekoliko
v vodi. Videlo se ji je, da so ji skušali
odkrhniti kose, pa tudi nekaj polomlje¬
nega orodja je ležalo po tleh. Ni dvo¬
ma, da je šlo nekaj kosov te skale ne¬
kam po svetu. To je moralo biti že
davno, skala sama je pa še tam. Tudi
jaz bi dejal, da bodo leta potekla, skala
bo pa na svojem mestu ostala. In zakaj

tudi ne? Kako naj pa kdo spravi tako
težo odtod? Po reki Ontonagon Je z
indijanskimi čolni daleč ne prideš. p 0
suhem bi pa bilo treba od\ azati skalo
preko dveh ali več neprijaznih hribov.
Zdi se mi tudi, da bi Indijanci delali
poštene neprilike človeku, ki bi skušal
spraviti skalo od tam. Čul sem, da na
njej zažigajo tobak svojemu Velikemu
Duhu.”

Father Baraga ni nič poprijemal, sam
pri sebi je pa imel svojo misel. Rekel
si je: Dosti sem videl amerikanske po¬
djetnosti v pristanih Spodnjih jezer.
Naj le izvohajo, da je kaj bakra tu gori,
vsak kotiček ti bodo prebrskali tod okoli
in največje divjine se zbali ne bodo!
In — kadar pride ta dan, gorje, gorje
Indijancem!

In tako se je neki dan Baraga odpra¬
vil proti ustju reke Ontonagon. Na je¬
zeru je bilo še dosti ledu, da je držal
človeka. Z Baragom je bil Bazilij Ca-
clotte. Pot ju je vodila naravnost na
vzhod. Bila je dolga in se ni dala na-

0 £ MARJA

praviti, v enem soncu, čez noč bo treba
taboriti nekje na jezerski obali.

Hitreje je šlo, če se nista držala pre¬
blizu obale. Silni vetrovi so v dolgi zi¬
mi nagromadili ob jezerskih robovih
neprehodne gore ledu. škoda bo časa
in ti uda, ko Do treba zvečer zaviti na
obalo, toda okoliščine zahtevajo svoje.
Drugače pa taka pot ni bila nič novega
za tiste kraje. Mnogi Lapointčani so jo
že kdaj naredili. Baragu je nihče ni od¬
svetoval.

Naša potnika sta se spustila na led
ob zgodnji jutranji uri in pot se jima je
lepo odsedala. Govorila sta malo, zme¬
rom sta bila pozorno na preži za najdbo

najboljše smeri. Dan je bil mrk in daleč
niso nesle oči. Kako daleč sta že, se ni
dalo na ničemer spoznati. Imela bi bila
že videti grebene Ježevca v amerikan-
skem jeziku ‘Porcupine Mountains.’
Potem bi se držala smeri teh grebenov
in se brez težave spoznala na poti. Ta¬
ko je bilo v načrtu. Tako je vedel pove¬
dati vsakdo v La Pointu. Pa je prišlo
drugače.

Ne da se reči, kako globoko sta bila
na odprtem jezeru, ko jima je prišlo v
zavest, da je pred njima pogibelj. Ka¬
kor bi odrezal, ni bilo več ledu te¬
koča voda je plivkala pred njima. Od
jugovzhoda je vel močnejši in močnejši
veter. Bazilij, ki je misijonarja prehite¬
val, se je v hipu obrnil in kričal Baiagi,
naj mu sledi. Ali preden se je mogel
Baraga znajti, je zdrsnil Bazilij prav
na rob ledene plošče, ki je sama zase
zaplavala v jezero. Zdaj sta vedela, da
sta odtrgana od vsega sveta . . •

Gadotte je bil iz sebe od groze. Tekal
je kot nor na levo in desno, pa m našel
izhoda. Ledena plošča se n^ nikjei
držala celote. Brez sape je končno pri

•U. n

tekel k Baragi in ves bled spravil iz
sebe :

“Oče, zdaj je po naju!”

Strašno mu je bilo skazilo obraz. Oči
so mu bile iz jamic. Trepetal je kot
obsojen na smrt. Zdajci je pal na kole¬
na in začel glasno moliti. Besede so mu
kar besno drle iz ust, vsak hip je zahli¬
pal in se skoraj dušil od silne groze.

Father Baraga je položil roko na sklo¬
njeno Bazilijevo glavo in skušal pregle¬
dati položaj. Bil je popolnoma miren,
le Bazilijev obup mu je stisnil srce. Da
sta obvisela na odtrgani plošči ledu, se
ni dalo tajiti. Pa to bi morda še ne bilo
tako hudo. Če se pa plošča na novo pre¬
lomi, in še in še — kaj pa potem ? Veter
je pihal z vso silo. Ni dvoma, da ju
žene nekam daleč v jezero, čeprav očem
kar nevidno. Dober svet je bil drag,
pomoči od nikoder.

“Pomiri se, Bazilij!” je toplo prigo¬
varjal duhovnik in ni odmaknil roke od
njegove glave. “Imejva oba potrplje¬
nje in čakajva, kaj nama božja volja
nakloni.”

Bazilij se je skobacal na noge:

“Saj vidite, oče, izgubljena sva! Na
kosu ledu sredi neizmernih voda!”

“Izgubljena pa morda še ne ! Prezgo-

UTRINEK

Spominjaš zvoka se kitar
in tihe sreče tistih dni,
občutij bratskih topli žar,
ko duša, k duši govori?

Minulo je za vekomaj,
ne bo več sladkih sanj nazaj —
kar skupaj iz svojih src smo tkali,
grobovi vse so pokopali . . .

Ni zvoka več s pojočih strun.

Strmim v krvavordeč tolmun . . .

Spelca.

M Al\i A

JV

daj si rekel to, sinko! Bog morda misli
drugače. Kaj pa če naju veter žene k

obali?”

“Ne, oče, to pa že ne! Vi ste tujec v
teh krajih! Izgubljena sva, pravim!
Če naju veter žene k obali, se bova za¬
letela v nagromadeni led ob obrežju in
— smrt je gotova! Če naju nese na
odprto jezero, umreva od gladu in mra¬
za. Ni pomoči, smrt je pred nama! O,

oče, molite za naju!”

“Roko mi daj, Bazilij!” In je že se¬
gel po njej, ki je trepetala kot ujeta
tička v njegovi. “Kapo si deni na glavo,
veter je mrzel. Tako, tako, vidiš! Zdaj
pa lepo počakajva, da vidiva, kaj je

Med korakom je duhovnik zapel. Bazi¬
lij je skušal poprijeti pa je le tu m tam
Jel besedo in glas. Tako dela obupa-
nec ki ne vidi rešitve. Baraga je odpe-
val 'pesem za pesmijo, da se je celo Ba-
zilii počasi pomiril. Obšla ga je vda¬
nost. Hodila sta v krogu po ledu in pela.
Mirno obstati ali sesti na led, to bi bilo
nevarno. Preveč sta bila ugreta od hoje.
Treba je bilo telovadbe. Že samo glasno
petje je bilo telovadba. Pa je bilo tudi
dobra vaja za dušo, ki ji je pesem je¬
mala obup in ji vlivala moč. Vračala
je zaupanje v božjo previdnost. Z dru¬
go besedo: Pesem je bila resnična mo-
lite v.

Bog za naju pripravil. Saj vendar ve,
da sva tukaj. Zapojva pobožno pesem

in potrpljenje imejva!”

Z roko v roki ga je povedel po plošči
ledu. Bal se je, da utegne Bazilij na¬
rediti neumnost, zato ga ni pustil iz rok.

Še in še sta hodila in pela. Minile
so ure in večer je prihajal. Kaj bo?

Naenkrat je kriknil Bazilij in pesem
v sredi pretrgal:

“Oče, vidite zemljo?”

Kar veličastno se je ledena plošča
pomikala, k bi egu, nalahko in brez sun¬
kov, ki bi napovedovali nevarnost
Vsak hip je bilo manj vode med ploščo
in zemljo. Vsenaokoli so plavale še
druge ogromne ledene plošče, pa so se
kakor neko neslišno povelje umikale
s poti. Naša potnika sta stala tesno drug
ob drugem in do besed jima ni bilo. Na
Bazilijevem obličju je bilo videti, kaj
mu preveva dušo: zdaj silen preplah,
takoj nato popuščajoča negotovost, po¬
tem veselo upanje vsak hip nekaj dru¬
gega. Zadnja milja, ki jo je prepoto¬
vala ledena plošča, je bila Baziliju
dolga kot celo življenje. Kakor da zna
mrtvi led misliti, tako varno se je bližal
nizki obali v širokem zalivu. Gorovje
Ježevca se je bolj in bolj dvigalo iz oza¬
dja na desni.

Končno je Baraga spregovoril:

I H.  2>

“Vidiš, Bazilij, prav tu se bova uta¬
borila. Kako dolgo bi morala hoditi
peš, če bi hotela po suhem priti sem!
Tako sva pa kar naenkrat tu in brez po¬
sebnih naporov. Mokra bova, to je res,
saj vidiš, ali ne? Mrzlo je, da je kaj,
zdaj naju bo pa še premočilo. Ampak
na varnem sva in to šteje.”

Da, rešena! Pa tudi mokra in do
konca — usmiljenja vredna! Obleka je
zmrznila na njiju, preden sta ukresala
ogenj. S težavo sta si napravila zasilno
zavetje na obali Zaliva “Union”. Sku¬
hala sta si večerjo in prenočila na mestu
kar se je dalo najbolje. Ob zori sta si
navezala na noge snežne čevlje in še
tisto popoldne so Indijanci v Ontona-
gonu z veseljem pozdravili v svoji sredi
misijonarja in njegovega spremljeval¬
ca.

(Dalje prih.)

★

SLOVENSKI STARŠI!

Ako želi Vaš sin služiti
Bogu kot DUHOVNIK ali
SAMOSTANSKI BRAT v

redu sv. Frančiška asiške¬
ga, povejte mu, da lahko
izpolni svojo željo pri slo¬
venskih frančiškanih v Le-
montu. Pokažite mu to
oznanilo, ki je tudi v ang¬
leškem jeziku napisano,
da ga bo lahko sam bral.
Najlepša Vam hvala.

★

★

YOUNG MEN & BOYS

of Slovene nationality,
who feel the call to serve
God as PRIESTS or LAY
BROTHERS in the Fran-
ciscan Order, founded by
St. Francis of Assisi, are
invited to make their de-
sires known to the Slovene
Franciscans in Lemont.
For fu!l particulars, write
to

Very Rev. Commissary-
Provincial

St. Mary’s Seminary
Lemont, Illinois

★

A  M AH!/\

Da po resnici povejmo, je
nas Bog letos blagoslovil z
dobro letino. Koliko ovsa in
pšenice smo pridelali letos,
je bilo že v zadnji številki
omenjejno. Ko je o tem zve¬
dela neka dobra kmetica, je
rekla, “Tam je pa res dosti
dalo žito. Bi morali tam pri-
deti farmat.” Koruza ni bila
seveda prvovrstna, prav sla¬
ba pa tudi ni bila, četudi je
suša na več krajih veliko
škode., napravila., kmetom.
Dežja smo vselej dobili ob
primernem času, preden je
suho in vroče vreme moglo
preveč škodovati. Nekaj ko¬
ruze smo v “sajlo” spravili,
da jo bodo krave lahko pozi¬
mi uživale; drugo pa je osta¬

lo na njivi, da so jo natikali
za prašiče.

Če je kdo izmed vas, ki j c
kupil tikete za medeni pik¬
nik, ampak ni dobil nič me¬
du, naj nam to nemudoma
sporoči. Lahko se je zgodila
kakšna pomota ali pa se je
med lahko po pošti zgubil.
Vsakemu, ki kupi kaj tiketov
za medeni piknik, pošljemo
dve kangljici medu. Torej
le povejte nam, če niste nič
dobili.

Lemontski bik, ki je s takš¬
nim ponosom med našimi
kravami kraljeval, je sep¬
tembra meseca prišel ob svo¬
jo kraljevsko čast; in ne sa¬
mo to, marveč ob kožo in ko¬
sti je prišel, kajti zaklali so
ga. Postajal je precej pore¬
den, če že ne naravnost hu¬
doben. Rad je divjal in tulil,
posebno ko je brat Paškal
krave zjutraj na pašo pognal
in jih popoldne spet nazaj
domov prignal. Brat Paškal,
ki krave molze, je bil gotovo
prav vesel, ko so mu “prija¬
telja” pod nož spravili.

Father Leon, lemontski ri¬
bič, pripoveduje, da jc imel
nepričakovan sestanek z na¬
šim bikom neko noč, ko je
zadaj za štalo črve za ribje-
lovstvo z lučjo (s “flešlaj-
tom”) iskal. Z lučjo je na
zemljo svetil, da bi lahko vi¬
del one dolge, debele črve,
ki ponoči ven prilezejo. Na¬
enkrat pa je bunknil v biko-
vo glavo. Bik pa se ni dal
premakniti, ampak je stal
kol prikovan na mesto, kakor
da bi hotel reči, “Le daj im*
»e enkrat, če misliš, ila me
moreš premakniti!” Gotovo


4 \ f k! 4R! 4

•ir. 27

da so se krave na vso moč
smejale. Vsaj mi smo se sme¬
jali, ko je nam Father Leon
vse povedal.

•

Zadnjih štirinajst mesecev
ste gledali slike katoliških
dogodkov v našem listu Ave
Maria in sicer ravno na sredi,
na straneh 16 in 17. V tej
novemberski številki pa jih
ni več in jih odslej tudi ne
bo. Dobivali smo te slike,
oziroma klišeje, od neke fo¬
tografske kompanije v Buf-
falo, N. Y., ki je tudi drugim
katoliškim listom in časopi¬
som razpošiljala iste slike.
Pred enim mesecem pa je
nas obvestila, da jih ne more
več pošiljati, ker bo to radi
gotovih razmer nemogoče.
To je nas precej hudo zade¬
lo, ker se je nam zdelo, da
je Ave Maria list bolj zani¬
miv s takšnimi slikami, in go¬
tovo so se dotične slike tudi
vam čitateljem dopadle.

Če se nam ne posreči, do¬
biti enake slike od kod dru¬
god, jih torej ne bo več od¬
slej.

Novo ustanovljeni Bara¬
gov odbor v Rimu, čigar
predsednik je vam znani č. p.
Hugo Bren, o.f.m., je izdal
knjižico o svetniškem škofu
Frideriku Baragi. Ta knjiži¬
ca obsega 32 strani in gre
Pod naslovom “Barago na
oltar!” V njej je popisano
življenje in delovanje škofa
karage in vključene so tudi
nekatere molitve za njegovo
beatifikacijo ali proglašenje

blaženim.

Gotovo da nekateri že ima-
'* '»rrifnjf.no  Unjijžico. Ako

P* /*- nimate, ali pa hočete

še kakšno, pišite nam in jo
bomo vam poslali. Samo go¬
tovo števiio teh knjižic ima-
mo  v zalogi, torej bomo mo¬
gli ustreči samo onim, ki si
jo bodo prej naročili od nas.
Ni treba pošiljati nobenega
denarja za to knjižico.

Kakor že rečeno, je pred¬
sednik novega Baragovega
odbora v Rimu p. Hugo Bren,

o. f.m., nekdanji urednik te¬
ga lista. Drugi uradniki tega
odbora so: I. podpredsednik:
profesor Franc Jaklič; II.
podpredsednik: dr. Tine De¬
beljak; I. tajnik: p. Lado
Lenček, c.m.; II. tajnik:
Slavko Češnovar; odbornik:

p. Robert Mazovec, o.f.m.

Baragov odbor se je v Ri¬
mu osnoval 8. junija tega
leta. Za svojo nalogo si ji
postavil, da organizira do¬
stojno proslavo 150-letnice
rojstva Friderika Barage
med Slovenci v tujini in, koli¬
kor mogoče, tudi v domovini.
S to proslavo je hotel odbor
med Slovenci čimbolj vzbu¬
diti zanimanje za delo in
življenje našega velikega
škofa in misijonarja ter obe¬

nem izpodbujati tudi željo in
prizadevanje, da mu izprosi¬
mo od Boga čast oltarja.

Na pobudo Baragovega
odbora so se vršile Baragove
proslave v skoro vseh sloven¬
skih farah na Goriškem, pa
tudi v Trstu, Gorici in po
vseh slovenskih begunskih
taboriščih v Italiji. Nadalje
je odbor dal natisniti zgoraj
omenjeno knjižico o škofu
Baragi, kakor tudi več podo¬
bic in razglednic z Baragovo
sliko. Odbor ima v načrtu
tudi izdajo večjega dela o
življenju in delovanju Bara¬
govem. Predvsem pa se je
Baragov odbor letos trudil,
da bi vpeljal Baragovo de-
vetdnevnico in sicer pred
letošnjo misijonsko nedeljo,
namreč od 8. do 18. oktobra.
Namen te devetdnevnice je
bil ta: da bi se ves slovenski
narod združil in prosil Vse¬
mogočnega, da mu nakloni v
Baragi nebeškega priprošnji-
ka in zavetnika.

e

Na obisku sta bila pri nas
par dni Mr. Mrs. Skolar iz
Collinvvooda v Clevelandu.
Prinesla sta nam pozdrave

Očetjo frančiškani delajo cementno podlago za romar¬
ji dom. Slika je bila vzeta koncem septembra.

ave mARIa

$tr. 28 __

od drugih rojakov v Collin-
woodu, za kar smo jim zelo
hvaležni. Mr. Skolar pravi,
da je že od lanskega leta na
pokoju. Pa saj se človeku
ne zdi tako star. Sicer ima
že 66 let za seboj, vendar bi
človek mislil, da je mlajši.
On in žena sta se zelo zani¬
mala za vse, kar tukaj dela¬
mo. Ogledala sta si romar¬
ski dom, kar ga je že, in tudi
delo pri groti, kjer se jezerce
olepšava.

Med obiskovalci je bil tudi
Jože Grdina, ki se je en dan
mudil pri nas. Imel je tudi
nekatere važne opravke pri
Fathru Cirilu v Ave Maria
ofisu.

Veselilo je nas, videti tudi
Father Baznika, ki še zme¬
rom služi kot vojaški kaplan
v vojaški kaznilnici v Mil-
waukee-u. Pravi, da je nje¬
govo delo večkrat na videz

božične karte

imamo zopet letos v zalogi.
Tiskane so v obeh jezikih
v slovenskem in v angleškem.
Stanejo $1.00 po zavojčku.

Naročite si jih od: Ave

Maria, Box 608, Lemont, 111.
Ne pozabite povedati, v ka¬
terem jeziku bi jih rad imeli.

Storite to nemud orna!
Kdor bo predolgo odlašal, ne
bo nič dobil.

nerodovitno, ker je težko
izučiti ali spreobrniti vojaške
kaznjence, med katerimi so
nekateri že popolnoma po¬
kvarjeni. Ima še osem mese¬
cev službe v oni kaznilnici.

•

Začetka oktobra je Father

Alojzij vodil štiridnevni an-
gleško-slovenski misijon v
cerkvi sv. družine v Willar-
du, Wis., kjer je Father Ber¬
nard Ambrožič fajmošter.
Sporoča, da so farani lepo
obiskali misijon in da se jih
je večina tudi udeležila sv.

zakramentov.

Mr. Kobal, naš samostan¬
ski mizar, zadnje čase dela
velike omare ali “kosne” za
posamezne sobe, da si bodo
očetje lahko vanje spravlja¬
li knjige in drugi potrebne
stvari.

Novembra meseca obhaja¬
jo god sledeči lemontski fa-
dri: p. Martin (11.), p. Kle¬
men (23.) in p. Andrej
(30.), lemontski gvardijan.

— Samostanski firbec

AVE MARIA KOLEDAR

ZA LETO 1948

S ™ E 51,25  ZA EVROPO. $1.25

b ( 7  “ LjUdjC

stoletnica pokristjanjenja slovenskega naroda" Dvanajsta

nko (povest), in “Mrtvi dom” (povest) ’ ° CC gre V Ame ‘

Da zmanjšamo stroške in trud zonP i
Koledar vsem naročnikom in naročnicah 1 P ° Sllj A amo  Ave Maria

. Zastopniki in zastopnice ki LT MaHa -

darja na razpolago, naj nam to sporoči j'™«' Vec . ko madov Kole-
Koledar v zalogi. p ocl J° c 'mpre,, dokler imamo


••••••••••«


••••••

•••»•••«

4\E MARIA

,u. 29

STRABANE, PA. — Piše Marija Topli-
šek:  Spoštovani očetje frančiškani! Pro¬
sim za malo prostora v listu Ave Maria,
ker ga z veseljem prebiram. Pa vidim, da
res nekatere matere veliko trpijo, ali ma¬
terina molitv železna vrata prebije. Tako
je govorila moja stara mati.

Imela je moja stara mati sina, ki je bil
velik pijanec. Vse je zapravil, svojo čast,
in na vse je pozabil, tudi na Boga. Vračal
se je domov pijan vselej, je pa morala ubo¬
ga mati se skrivati pred njim, ker ji je
stregel po življenju. Nikoli ni imela miru.
V največjih praznikih je morala pri sosedih
biti. Njene prijateljice so jo večkrat pro¬
sile, da naj ga dene pod ključ, pa boš imela
mir. Pa vselej jim je odgovorila, “Kadar
bode Bogu zadosti, pa bo konec trpljenja.’

Njene hčere, posebno moja mama, jo je
tolikokrat prosila, da naj gre z njo, da ji
bo dobro in v miru bi živela. A ona je
odgovorila, da ne more in ne more cerkvice
sv. Trojice zapustiti, ker upa, da bo Bog
dal njemu milost. V tej cerkvi-molim vsak
dan zanj, je dejala, in s trdnim upanjem
pričakujem, da bo Marija sprosila za nje¬
ga, da se povrne Bogu.

Ali on je pil in preganjal svojo mater.
Nekoč se je prikolovratil domov pijan in
je zahteval, da morajo mu dati posestvo,
češ jaz sem dosti star. Ali mati mu je od¬
govorila, da ne more, ker je vedela, da
Uode Vn(* prepil, če mu da. Ali on je zah¬
teval, veš, stara, če mi ne daš do ponedelj¬
ka, boš šla pa iz hiše. Saj ti bom vrgel
U !/; /loto, ki i jo prinesla k hiši, pa pojdi,

• ■ /k;>mor  ho<’e - V e je zbil po hiši, pre¬

klinjal tako, da se cela vas vzdignila proti
njemu. In stari materi so govorili, da mora
orožnike poklicati. Pa začne prositi zanj,
pustite ga. Jaz sem sama kriva tega. Bil je
dvanajst let star, ko me je prvič udaril. V
svoji slepi ljubezni ga nisem pripognila,
ali danes ga pa ne morem. Pustite me, naj
nosim ta križ. Je res težak, pa sem se ga
sama nakopala. Vse sosede so se ji smeja¬
le, rekoč, saj trpiš celih 25 let; kaj češ
več? Bodi pametna še enkrat. Ali mati
jim je odgovorila, Jaz upam vse od ne¬
beške Kraljice Marije.

In res je trpela še deset let, molila pod¬
nevi in ponoči zanj. In res je vlezel v eno
štalo pijan ponoči, pa ga je konj udaril,
da je čez par dni umrl. Prosil je za go¬
spoda, da se če spovedati in spraviti z
Bogom. Gotovo je bila materina molitev
uslišana pred Bogom.

Pošlem Vam eno novo naročnico na list
Ave Maria, pa prosim vse slovenske mami¬
ce, da bi vsaka eno novo naročnico dobila.
Za petnajstega avgusta, ko praznujemo
praznik Marijin, naj bi se povečal list Ave
Maria, saj zasluži. Koliko slovenskih ma¬
mic je ta list vzdignil iz blata! To lahko
dokažem, saj je pred 20 leti priobčeval
“Slovenska žena.” To je bilo nekaj lepega
za nas slovenske mamice.

Prosim, če je Vam drago, da bi priobčili
to moje pisavo; če ne, p a  tudi brez zamere.

SIIEBOVGAN, WIS. — Pišu Mrs. Anna
C. Bushner: Predragi frančiškani! Tukaj
Vam pošljem za pol leta za list Ave Ma¬
ria, ker se bojim, da bi ga ustavili, ker jo

A VE MARJ/,

tako dosti lepega in podučljivega berila.
Posebno me zanima Kramljanje na za¬
pečku. Je dosti novega in kako je prijazni
tisti stari možiček. Posebno pozimi bi bila
rada na zapečku in prebirala \ aš prijazni
list Ave Marija.

Slišala sem, da imate bukvice “Življenje
svetnikov” in, če jih res imate, prosim, poš¬
ljite jih preč, ker sem jih že dolgo let iska¬
la. Tam je dosti lepega berila. Bom lažje
prenašala svoje križe in težave.

(“Življenja svetnikov” nimamo več v za¬
logi. — Uprava)

WEST VIEW, PA.— Piše Uršula Muren:
Cenjeni očetje! Najprej Vas lepo prosim,
ako imate molitvenik zame “Kraljica muče¬
nikov”. Tukaj Vam pošljem en par znamk,
če bo to zadosti.

Vam dam vedeti, da Kramljanje na za¬
pečku me zanima. Z veseljem ga berem.
Če ne bi imeli kaj lepega berila, pa bi go¬
tovo na Boga pozabili. Tako, korajžno na¬
prej za Boga.

(Nimamo več molitvenika “Kraljica
mučenikov”. Prav do zadnjega smo od¬
dali. — Uprava)

PET-DOLARSKI KLUB

za one, ki darujejo pet dolarjev,
ali več za

BARAGOV ROMARSKI DOM

Pretekli mesec so se pridružili temu
klubu sledeči:

MARY ŠTIMEČ, Kansas City, Kans
AGNES VISKOVICH, Hoboken, N J
MARY YENC, Euclžd, O.

MR. MRS. GEORGE INTIHAR, Eveleth, Minn.
MRS- VALENTINE JERAŠ, Willard, VVis.
ROSE VERBIČ, Cleveland, O.

MR. MRS. RALFH SKOLAR, Cleveland, O
JOSEPHINE KOCIN, Cleveland, O.

MAR Y KUŠIČ, Chicago, 111,

ANION  DVORŠEK, Slovan, P a
MARY  MELJAČ, Cleveland, O.

JOM.PH IAJIAR,  Aurora, IH
N, N.

ROSARIO, ARGENTINA. — Piše Sestra

M. Aurelia od Jezusa na Oljski gori p.

Aleksandru Urankarju, bivšemu Uredniku
tega lista: Prečastiti g.  pater Aleksander!
Danes — dan prostosti (4. julija) — se
tudi jaz spominjam “Svveet Land oi Liber-
tv”. kjer sem preživela precejšno vrsto let.

Tolikokrat sem že bila namenjena Vam
pisati in čestitati k uredništvu Ave Maria
in se zahvaliti za veliko uslugo, da mi jo
pošiljate. Bog plačaj! Vedno mi je draga
in ljuba, a ne samo meni, temveč vsem mo¬
jim sotrudnicam tukaj. Ločene in utrgane
od naše trpeče domovine, naše uničene ma¬
terine hiše, naših zapostavljenih, preganja¬
nih sester, čutimo neko potrebo, da smo
bolj ozko združene z našimi sestrami in
našimi č. p. frančiškani — tam pri Vas.

Petnajst let se je že utopilo v večnost,
kar sem zapustila Sev. Ameriko in 13 let
se že trudimo v Južni Ameriki, da bi vsaj
nekoliko pomagale ohraniti našo ljubljeno
kongregacijo.

Tu so druge navade, je drugi jezik, dru¬
go podnebje —in vzame dokaj časa, cla se
s temi spozna in v te uživi.

V Argentini ni še te lepe navade, da bi
župnija imela svojo šolo, “parish school”.
Tu redovnice in redovniki zidajo lastne
zavode, šole. In tako smo morale tudi mi
započeti naš delokrog — kar da dosti tru¬
da in stroškov, a počasi z božjo pomočjo
se le doseže. Bogu čast in hvala za vse.
Začele smo z O.

Ako bi Vam zamogla s čim ugoditi, sem
Vam na razpolago. Prečastiti oče! sprej¬
mite torej od nas vseh najlepšo in prisrčno
zahvalo za Ave Maria in koledar.

S prošnjo da v daritvi sv. maše pripo-
ločate tudi tukajšni naš misijonski delokrog
an ji pomočnici v lemontskih Brezjah in
11  'Y° clte našo  ljubezen. Vas prav lepo
poz ravljam. Blagoslovite Vam hvaležno
o c poljubljajočo. Pozd rav vsem našim
ses tam tam, ki jih kjer srečate. Hvala!

p r WlI ; T ; ARD ’ Wis - — Riše Marija Toleni:

rečastiti očetje frančiškani! Priloženo
am Pošljem za eno sv. mašo za pokojne-

4t E MARIA

brata mojega, Josipa Stupica, duhovna
v starem ki aju, in A as prosim, da se ga
tudi Vi spominjate v molitvi.

Priporočam se tudi v molitev sama sebe
in Vas vse iskreno pozdravljam in želim
Vam mnogo napredka pri vseh Vaših po¬
djetjih, zlasti pa pri listu Ave Maria, ki
je res najljepši in najboljši list med sloven¬
skimi listi n  tej deželi. Ljubi Bog Vam naj
\se tisočeio po\ine, kar trpite in se žrtvu¬
jete za nas uboge Slovence, in naj Vas in
vse Vaše delo obilno blagoslovi.

Obenem Vam sporočam žalostno novico
da je umrl moj mož 18. avg., Frank Line
po dolgi in mučni bolezni, 6 let v postelji
Zelo je bil veren in vdan v voljo božjo. Ni¬
koli ni godrnjal čez svojo 20-letno bole¬
zen. Prejemal je vedno sv. obhajilo, ka¬
tero so mu nosili g. župnik od sv. Kristine,
Father A. Bombach. Brat Antoniu so ga
tudi obiskali vsako leto, ko so prišli za
naročnino Ave Maria. Gotovo ste že čitali
v časopisih o njegovi smrti. Star je bil
63 let.

1RON MOUNTAIN, MICH. — Piše Lena
Mortl : Predragi v Kristusu Gospodu! Vas
lepo prosim, denite v list Ave Maria od
sina mojega brata, ki je bil posvečen za
duhovnika v Avstriji na Koroškem — Franc
Mortl, sin Mr. Mrs. Franc Mortl, nečak od
Mrs. Lena Mortl in Mrs. Gertrude Smoli-
ner, Iron Mountain, Mich. Bil je posvečen
od škofa Josef Kostner dne 29. junija v
Krki in obhajal prvo sv. mašo dne 6. julija
v Gorjah, kjer pa že 400 let ni bilo no¬
vega mašnika. Je bilo toliko ljudi navzočih
in tako velika slovesnost, da ni za popi¬
sati.

Ko še ni hodil v šolo, je naredil trden
sklep, da hoče postati duhovnik in se ni
nehal odpovedati. Tako so ga poslali nje¬
govi starši v višjo šolo in je napredoval,
dokler ni ta nesrečna vojska napočila in
je moral na boj. Tam je služil štiri leta,
brez da bi bil ranjen. Z božjo pomočjo je
prišel srečno domov in šel nazaj v gimna¬
zijo. Nobeden človek si ne more izmisliti,
koliko je moral prestati pri tistih divjih
Hitlerjah in tudi njegovi starši doma so bili
zelo sovraženi. Tako mi je njegova mati
Pisala: Z Bogom vsemogočnim in z našo
gorečo molitvijo k Materi božji je prišel
do cilja, katerega je tako težko pričakoval,
hodite vsi prisrčno pozdravljeni.

CLEVELAND, o. — Piše Mary Line:
poetova ni očetje frančiškani!! Pošiljam
• e, dva dolarja za medeno knjižico. Lan-
'■'*  leto ern bila srečna in sem zadela m
om prejela med, kateri mi je prišel zelo
■’ty>  / j i, i n, y, x  bila prav vesela.

Moj mož je bil doma iz št. Vida pri
Zatični, p.d. Andrejčkov. Jaz sem se pi¬
sala Goršek in sem doma iz Vača pri Litiji.
Poročena sva bila 40 let, 3. feb. Zapušča 2
sinova in 4 hčere, vse poročene, in mene,
žalujočo ženo; v stari domovini, 1 brata in
2 sestri. Priporočam ga Vam v molitev,
vaša naročnica.

TALMAGE, CALIF. — Piše John Dra-
govan: častitljivi frančiškani! Tu Vam
pošljem tikete nazaj, ker jih nisem mogel
prodati. Vsak vpraša, koliko je nagrad za
medeni piknik. Pošljem tudi svojo sliko,
da jo denete V Zapeček. (Ne zamerite, do-

«^^^—■■—1111 ■! ■IIIIH————

I

V MOLITEV

priporočamo naše pokojne naročnike:

JOSEPH SUSHA, Braddock, Pa.

ROSE PICHMAN, Chicago, 111.

JOSEPH1NE SVIGEL, Cleveland, Ohio
FRANCES STERNISA, Gilbert, Minn.
FRANK KRANC, Barberlon, Ohio
MARY DEBEVEC, NVillard, Wis.

MARY MULEC, Cleveland, Ohio
ANNA BARRY, Joliet, III.

BARBARA GRAHEK, Detroit, Mich.

MATIJA HRIBAR, Lloydell, Pa.

FRANK LINČ, Cleveland, Ohio

NAJ POČIVAJO V MIRU

bcr prijatelj, tod« «« n » m  " e z  ^. niko v v
d« bi začeli priobčevati ahke "»rocn

listu. Prostora ni zadosti na Zap

A  Toliko vedeli, ker pišete o Liliji £

raja. Včasih se kar zjokam, ko betem.
kako je Jezus težki križ nesel Ko pie-
b«rem ta list Ave Maria, ga dam bi ati
tudi nekemu Dalmatincu. Jaz sem ga na¬
učil brati in zna boljše citati kakor jaz.
Več kot 17 let je. kar sem bolan. Pa molite

zame.

MILWAUKEE. WIS. —Piše Eva Osvvald:
V imenu Boga in vseh svetnikov se zahva¬
lim za vse. kar nam želite. Bom tudi pii-
poročila se Bojru in Mariji, naši ljubi Go-
spej presvetega Srca Jezusovega. Kako je
nam treba prositi za pomoč in za ljubo
zdravje! Al oj mož je pri slabem zdravju,
odkar ga je “truk” zadel. Bo skoro dve leti
novembra meseca. Lansko leto 14. novem¬
bra je imel “hart atek” (heart attack). Bil
je rojen 1878 in je torej star 69 let. Jaz
sem bila rojena 1875 in sem tudi pri slabem
zdravju. Najbolj se je treba priporočati
Bogu in Mariji Pomagaj. Se mi zdi, da se
menim z mojo drago mamico, ki so zapu¬
stili svet že dolgo let nazaj. So že dolgo
let na onem svetu. Prestali so dosti bo-

JESEN IZ STARIH DNI

V nočeh brez sna pod oknom hrast vzdi¬
huje.

Še nekaj zadnjih listov šelesti,
ko veter v njih drhti
in prisluškuje

šepetom hrasta kot pri spovedi

Nebo je zvezdnate oči zaprlo.

Že davno zadnji kos je odletel
in vse od lepih dni
je zdaj umrlo.

Dolina spi, v gorah je dež začel

In  kmalu zadnji list orumenel
ho zdrknil v tla,
takrat napel

ho rnraz mrtvaške strune.

Vladko Kos.

ave Maria

. n, žalosti, kakor sem jih tudi jaz od
lezli) m zaiu. b ,

“pSem «• Ave  "*?* HSt ' W  f ! ‘ dobi -

vam ž0  veliko let. Videla sem da je- bil
priporočan za tretjeredmke. Jaz sem u

0 <

Oh

sporočan za tretjercam*«. že

? d ra ojih mladih let pristopila v tretji red.
3h  ljuba domovina, kje je zdaj.

CLEVELAND, O. — Piše Josephine
Kocin: Prečastiti očetje frančiškani! Tu¬
kaj Vam zopet pošiljam deset tolarjev za
to koristno podjetje, za lepi Baragov Dom,
da bi ljubi Bog dal in Marija Pomočnica
lemontska, da bi se res ta lepi dom kmalu
dozidal. Bog daj dosti posnemalcev in do¬
brotnikov, da bo to delo res kmalu do¬
končano, da kadar pridemo zopet v nas
lepi Lemont na božjo pot k Mariji Poma¬
gaj, da bomo takrat že vsak dobili vsaj
zaslužljivi kotiček, da bomo lahko malo
pokramljali na zapečku, kakor to dela tudi
naš striček. Torej na delo vsi, jaz kličem
in vabim, na delo vsi!

Vse fante, dekleta in
vse dobre žene, vsa društva
katoliška in vse slavne može,
zdramite se vendar in pojdite
na plan, da vsi gremo na delo,
dokler je še dan!

S seboj prinesite vse takšne
stvari: krampe, lopate in vse
druge reči, in denar in kaj še,
da dom se zgradi.

Tam stavba počiva in čaka za nas.
Pridimo delat, ker skrajni je čas.

Vsi skupaj stopimo z vsemi močmi,
da dom se res dvigne
in tudi zgradi.

Dajmo, darujmo po svojih močeh,
vsak naš tolar vštet nam
bo v božji uspeh.

Zatorej vas kličem:

Na delo vsi!

da dom se nam Baragov
hitro zgradi.

uganke,

ki jo najdete na strani

Zobje

14:

BOG PLAČAJ DOBROTNIKI!

ZA DAR LISTU — Po .75c: Mr*. R. J. Al¬
bright. — Po .50c: F. Biltene, M. Pakiž.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO — Po $10: J.
Zakovich, F. Gorenz. — Po $5: Mrs. J. Starc,
M. Simonisek. — Po $3: F. Petrich. — Po $2:
A. Cepek. A. Antolich, J. Ozanic, U. Lovko, A.
Ambrožič. — Po $1: M. Smrekar, F. Bittenc,
M. Brtchie, J. Jakša, Mri. Erlach, J. Letkovitz,
A. Zidar, Mrs. M. Smarker. — Po .50c: J. For¬
tune, J. Chacata.

ZA ROMARSKI DOM — Po $200: N. N. —

Po $10: Mr. Mrs. G. Intihar, J. Kocin, A. Dvor-

S sek. — Po $5: M. Stimec, A. Viskovich, M.

J Yene, J. Fajfar, R. Verbič, Mr. Mrs. R. Skolar,

j M. Kucic, M. Meijac, Mri. V. Jeras. — Po $1:

| F. Snyder, Mri. F. Kobilsek.

•

•

ZA LUČKE — Po $10: J. Pritekli. — Po $5:
J. Maček, J. Mihelich. — Po $3: J. Bradač, J.
J Hočevar, M. Yenc. — Po $2.50; J. Pajik. —

• Po $2: K. Lcpic, J. Petrincic, A. Bosnak. — Po
J $1: M. Malover, N. N., A. Jerina, A. Tomažič,

• U. Strubel, M. Tersar, F. Merhar, M. Mule, A.
J Cesnik, M. Kos, U. Lovko, M. Stimatz, A. Pelcic,

S Mrs. J. Hočevar. - Po .50c: M. Bresar, J. Ber-

•

J gant, J. Jakša, J. Fajfar, G. Ivančič, Mrs. Stu-

• kelj, M. Sajovic, J. Fortuna, M. Hribar, A. Zi-
2  dar, A. Plemel, Mrs. F. Horzen, F. Fink, F.

• Holat. — Po .20c: A. Dergance.

•

•

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA — Po
J $20: Mits M. Skrinar, Mrs. E. Perme. — Po $10:
2  K. Toporii, M. Tegelj, R. Vastalo.

S

ZA SV. MASE — Po $230: R. Avsec. — Po
II $100: v A. Slrupek, H. Vajk. — Po $75: Rev.

F. Scheringer. - Po $50: M. Patrick, J. Maček.

— Po $30: A. Nick. - Po $25: M. Simonisek. —

Po $15: Mri. M. Ergen. - Po $13: A. Vidra. —

Po $10: Mrs. J. Turner, J. Makse, M. Hribar,
V. Moltich, Mr. Mri. R. Skolar, Mrs. M. Hoche-
var, Mri. A. Jarc, A. Jarc, Jr., — Po $7: M.
Sajovic, F. Prostovich, A. Stepanich. — Po $6:

J. Hočevar, J. Zakovich, M. Terzar. - Po $5:

K. Hladnik, Z. Mlaker, M. Zore, B. Payne, M.
Kaučič, Mr. Mri. R. Vaitalo, B. Sedmak, M.
Mule, J. Cesar, Mrs. F. Stergar, Mrs. J. Panion,
Sr., A. Ambrožič, Mrs. M. Furar, Mri. V. Jeras.

Po $4: M. Malover, F. Snyder, J. Fortune. -

Po $3: A. Cepek, M. Blatnik, A. Bosnak, M.
Y>f,r, Mr*. Slapničar, J. Zupančič. — Po $2: A.
Dergance, F. Žagar, M. Bresar, M. Lovih, M.
Kurie,  D. fJLnc, A. Kaplanovich, F. Petrich, M.

Lozier, F. Merhar, N. N., D raz. F. Nlcar, U.
Lovko, Mri. Umek, J. Ziherle, J. Leskovitz, F.
Fink, Mrs. M. Kovec. F. Krall, F. Holst. — Po
$1: M. Stimec, J. Žitnik. J. Jakša, M. Zore, J.
Vidmar, J. F. Fajfar, T. Gillach, U. Strubel,
R. J. Albright, U. Kerzisnik, J. Hočevar, M.
Hochevar, Mary Hochevar, J. Chacata, J. Oza¬
nic, Mn. F. Horzen, Mn. H. Zore, Mn. U. Ba-
bich, J. Zupan, J. Hočevar, Mr. Mn. F. Mulle-
neam, F. Mulleneam. Mn. L. Mlakar, Mrs. F.
Kobilsek, Mrs. S. Koler, A. Popovich, Mri. J.
Hočevar. — P 0  $1.50: M. CrtaJic.

ZAHVALE

ZAHVALUJE SE BOGU, Materi božji in sv.
Antonu za pridobljene milosti; Mary Furar.





!•(


II l W •


**••••••••

WILL«« y » f,,w ' ..... *..

.



Kakor je že vsem znano, lemontski frančiškani zidamo dolgo
zaželjeni romarski dom. Delo smo kar sami prevzeli, ker bi bili
stroški preveliki, ako bi to delo izročili kontraktorju ali kakšni
zidarski kompaniji.

Zgornja slika kaže prvotni načrt za romarski dom. Sedanji
načrt je precej spremenjen, ker bo stavba dvakrat večja, kot pa
smo jo od začetka v mislih imeli.

Romarski dom bo obsegal dve nadstropji s štiridesetimi pri-
vatnimi sobami V sili bodo lahko štirje ljudje spali v eni sobi.

Zraven privatnih sob bodo še dve večji spalni sobi, vsaka z dvaj-
setimi posteljami.

1 M, R T n °, na  šmarskega doma bo velika dvorana, ki bc

lahko sluzila za obedn.co, za razne seje, shode, duhovne vaie itd
Po dolžini bo ta dvorana devetdeset r P vli M / ~ v . . vaje ’ ira ‘

čevljev, visoko pa bo dvaintrideset čevljev Zrave P 6 ^ 68 / 5

kuhinja. IJev ’ traven te dvorane bc

nabožni predmeti, klko^Tprime/rož n^T * b °^° na ,. proda j razni
tince, kipi, itd. Torej teh reči ne

samostan

Romarski dom bo zidan z onplrn 1 • 1

istan. ° peko ’ kl  bo iste barve, kot

je nai

lemontski frančiškani.

,^..•»».•»•.»..« 1 » ........




•••••••*«