Leto Vin., štev. 4 (»Jutro« XV., n. 16 a) LJubljana, ponedeljek ti. januarja 1934 Cena t Din upravui&ivo. Muuijana, linatljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inaeratnl oddelek: LJubljana, fielen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica it. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru §t 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja. 1 § ■ . -i fin m t r Ponedeljska izdaja Poneaeijsjia cunja »JUH a« i/.nnja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal- cih dostavljena Din 5.- mesečna Uredništvo: Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Telefon flt_ 3122, 3123. 3124. 3125 ln 3126 Maribor: Gosposka ulica 11. Teieron it. 2440. Celje: StrossmayerJeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. SESTANEK ZUNANJIH MINISTROV MALE ANTANTE V ZAGREBU Zunanja ministra dr. Beneš in Titulescu na — Pričetek zagrebških posvetovanj stalnega Ljubljana, 21. januarja. Na potu na konferenco Male antante, ki M prične jutri v Zagrebu, sta nocoj potovala skozi Ljubljano češkoslovaški zunanji minister g. dr. Edvard Beneš in rumunski zunanji minister g. dr. Titulescu. Prispela sta iz ženeve ,kjer sta sodelovala na zasedanju sveta Društva narodov, češkoslovaškega zunanjega ministra spremlja šef kabineta dr. Kučera, v spremstvu rumun-skega zunanjega ministra pa sta državni podtajnik zunanjega ministrstva Buzdugan in osebni tajnik Nenišov. V Ljubljani so pričakovali oba ministra rumunski poslanik na našem dvoru g. dr. Guranescu, češkoslovaški konzul v Ljubljani inž. Sevčik in rumunski konzul v Ljubljani inž. Jelačin. V imenu jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča je sprejel in pozdravil češkoslovaškega in ru-munskega zunanjega ministra tajnik g. dr. Slavko Kojič. Na postaji so bili med drugimi tudi zastopnik direktorja ljubljanske železniške direkcije načelnik gosp. Deržič ter upravnik policije g. Keršovan. Češkoslovaški in rumunski zunanji minister v Ljubljani nista izstopila. Ko ju je pozdravil zastopnik našega zunanjega ministra g. Kojič, je rumunski zunanji minister g. Titulescu sprejel v svojem salonskem vozu rumunskega poslanika g. Gura-nesca in rumunskega konzula v Ljubljani inž. Jelačina, češkoslovaški zunanji minister pa češkoslovaškega konzula v Ljubljani g. inž. Sevčika, s katerim je ostal v razgovoru do odhoda vlada. Oba salonska voza so po prihodu jeseniškega brzovlaka priključili beograjskemu brzovlaku. Malo pred odhodom vlaka je češkoslovaški zunanji minister g. dr. Beneš izstopil ter se v spremstvu češkoslovaškega konzula g. inž. Sevčika par minut sprehajal po peronu. številni novinarji, ki so prispeli iz Beograda in Zagreba, so skupno z ljubljanskimi novinarji takoj obkolili g. ministra in ga prosili za izjavo. Mnister g. dr. Beneš se je prjazno pozdravil z novinarji, prav tako vljudno pa tudi odklonil vsako izjavo z obljubo, da bo morda pozneje povedal kaj več. Ob 20.03 sta se oba ministra z ostalim spremstvom odpeljala proti Zagrebu. Kako veliko zanimanje vlada za konferenco Male antante v Zagrebu, priča najbolje dejstvo, da so prispeli v Zagreb že številni inozemski novinarji. Beograjski in zagrebški listi so že k sprejemu v Ljubljani poslali svoje posebne poročevalce, prav tako pa je prišel k sprejemu v Ljubljano tudi zastopnik pariškega j-Tempsa« in zastopnik londonskega sTimesa«. Zagrebška posvetovanja Zagreb, 21. jan. d. Ker sta bila zunanja ministra dr. Beneš in Titulescu zadržana zaradi dela Društva narodov, nista mogla odpotovati, kakor je bilo napovedano iz Ženeve, včeraj opoldne ter sta odgodiila svoj odhod na snoči. Zato sta dospela v Zagreb šele nocoj ob 10.50. Ker se zaradi te zakasnitve konferenca ni mogla pričeti že danes popoldne, kakor je bilo prvotno določeno, bodo dr. Beneš, Titulescu in Je vtič pričeli svoja posvetovanja šele jutri o'b 10. dopoidne v banski palači v Zagrebu. Zunanji minister Bogoljub Jevtič, ki je snoči odpotoval iz Beograda, je prispel davi v Zagreb in se nastanil v hotelu »Es-planade«. Z njim so došli tudi njegov prvi pomočnik dr. Purič, načelnik konzularno-gospodarskega oddelka Pelivanovič, šef kabineta zunanjega ministrstva dr. Manko-vič in šef tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva Zivotič. Z zunanjim ministrom Jevtičem sta prispela v Zagreb tudi rumunski poslanik Guranescu ter rumunski novinarski ataše Anastasiu. Glede na to, da bo stalili svet Male antante razpravljal na zagrebškem sestanku tudi o gospodarskih vprašanjih, so na konferenco prispeli referenti in eksperti ter vsi tajniki gospodarskega sveta Male antante iz Prage. Zunanja ministra Titulescu in dr. Beneš, ki sta prispeila nocoj v Zagreb, sta se nastanila v hotelu »Esplanade«. Njima nasproti sta odpotovala davi v Ljubljano rumunski poslanik Guranescu io kot zastopnik našega zunanjega ministra njegov osebni tajnik Kojič. Kakor rečeno, se bodo posvetovanja zunanjih ministrov Male antante pričela jutri ob 10. dopoldne v banskem dvorcu, ob 3. popoldne pa bo priredil naš zunanji minister gostom na čast obed v hotelu »Espla-nade«. 0'b 5. popoldne se bodo posvetovanja v banskem dvorcu nadaljevala, ob 9. pa bo priredil zunanjim ministrom na čast banket ban dr. Perovič. V torek ob 9. dopoldne bodo zunanji ministri in njubovo spremstvo odpotovali v Beograd. Med vožnjo 'bodo nadaljevali svoja posvetovanja ter bodo tudi v vlaku obedovali. V Beograd bodo prispeti ob 16.30 in se bodo po prihodu vpisali v dvorno knjigo, nakar bodo takoj sprejeti v avdijenci pri kralju. Ob 16.30 bo sprejem naših in tujih novinarjev v zunanjem ministrstvu, kjer bodo prejeli končni komunike o poteku konference stalnega sveta Male anr-tante. Ob 20. bo priredil zunanji minister Jevtič gostom na čast banket, o'b 23.15 pa bo češkoslovaški zunanji minister dr. B&-neš odpotoval. Do meje ga bo spremljal tajnik zunanjega ministrstva Simič. Rumunski zunanji minister bo odpotoval ob 23.45 in ga bo do meje spremljal tajnik zunanjega ministra dr. Koiič. Prihod tajniStva Male antante Zagreb, 21. jan. d. Snoči so prispeli iz Prage z brzim vlakom člani tajništva Male antante, svetniki ministrstva dr. Nikodije Jovanovič, Valimarescu in Spaček, ki bodo na zasedanju stalnega sveta poročali o poslih tajništva in zlasti o sklepih gospodarskega sveta Male antante v Pragi. Zagrebški župan dr. Krbek in njegova soiproga sta priredila danes intimno kosilo v čast udeležencev konference Male an- poti skozi Ljubljano sveta Male antante tante. Kosilo se je vršilo ▼ mestni palači na Katarinskem trgu in so se ga udeležili zunanji minister Bogoljub Jeftič. pooblaščeni minister čehoslovaške republike na našem dvoru dr. Pavel Wellner, nadalje 12 sotrudnikov konference Male antante, šefi tiskovnih uradov, minister dr Srkulj s soprogo, minister dr. Andjelinovia, ban 3avske banovine dr. Perovič s soprogo, arnrjski general Ljubomir Marič s soprogo, podban dr. Stevan Hadži s soprogo in mestni poveljnik brigadni general Mihajlo Bodi s soprogo. Razen teh se je kosila udeležilo še nekaj občinskih svetnikov s soprogami. Prav tako je popoldne predsednik zagrebške sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja g. Jutriša priredil v hotelu »Esplanade« čajanko v čast novinarjem Male antante tiska. Gospodarsko sodelovanje Praga, 21. jan. d. Vsa pozornost političnih, gospodarskih in finančnih krogov v Češkoslovaški je zadnje dni osredotočena na resna gospodarska vprašanja, ki so sedaj glavni predmet javnih razprav. Gre pred vsem za važni problem valute v zvezi z ureditvijo češkoslovaškega izvoza, kakor tudi za izid posvetovanj Gospodarskega sveta Male antante, ki so bila pred dnevi končana z uspehom. V času, ko so zastopniki Jugoslavije, Češkoslovaške in Rumunije razpravljali o načrtih za gospodarsko sodelovanje vseh treh držav, so se vrstile v parlamentu konference o takozva-nem Engliševem načrtu, po katerem naj bi se izvoznikom priznala premija, da bi se pospešil izvoz češkoslovaškega blaga v inozemstvo, kar naj bi omogočilo oživlje-nje vsega gospodarskega življenja. Iz političnih in gospodarskih krogov so se čul i razni ugovori proti temu načrtu in more se reči, d>a ne bo izveden v Obliki, kakor jo je dr. Engliš predlagal prvotno. Toda finančno ministrstvo je prevzelo osnovne misli Englišovega načrta, o katerem sedaj razpravljajo v posameznih strankah kakor tudi med vlado in strankami. Posameznosti tega novega načrta, ki ga pripisujejo finančnemu ministru dr. Traplu, širši javnosti še .niso znane. Gotovo je samo toliko, da se ta načrt ne omejuje samo na valutni problem in vprašanja izvoza, temveč obsega tudi vsa druga aktualna gospodarska vprašanja, ki jih skuša rešiti istočasno. Ze značaj stvari dokazuje, da so pogajanja zelo težavna. Gre za to, da se izenačijo najbolj raznovrstni interesi ter stališča sedmih strank vladne koalicije, ki so v mnogočem nasprotna. Stvar otežuje še dejstvo, da nekatere večje stranke niso složne v posameznih vprašanjih niti v lastnih vrstah in da je treba pridobiti pristanek odločilnih faktorjev tudi iizven parlamenta, v prvi vrsti Narodne banke, ki je prvotno Engttšev načrt odklonila iz načelnih razlogov. Ministrski predsednik Malypetr vodi neprestano razgovore, ter zaslišuje zastopnike posameznih strank, pri čemer si prizadeva, da bi izravnal nasprotne interese ter nazore, ki še vedno obstojajo. Proti Engliševem načrtu, na čegar podlagi je bil izdelan Traplov, je nastopila doslej samo narodno-demokratska stranka, ki ima zveze z veliko industrijo, katera zahteva namesto preimij refundacijo trgovinskih davkov izvoznikov. Socialni demokrati so opustili prejšnje negativno stališče ter pristajajo na kompromisno rešitev. Ostale stranke pa se še niso jasno izrazile, vendar pa se zdi, da bodo sprejele vladni načrt kot podlago za razgovore. Ko se bo položaj nekoliko razčistil, bo ministrski predsedimk pričel prihodnje dni oficielne razgovore. Obstoji upravičeno upanje, da se bo klibi se odslej usmerila avstrijska izvozna trgovina. Ne izključuje se tudi možnost, da bi se poleg Avstrije posluževale tega prometnega pota tudi nekatere druge srednjeevropske države. Po še ne potrjenih v as te h je že izdelan načrt o tej zadevi, za katero so se zainteresirali gotovi finančni krogi v ItaMji, Avstriji in Češkoslovaški. Sedaj gro za to, da se določijo modalitete za osnovanje velike svobodne pristaniške cone T Trstu. Razpust italijanske poslanske zbornice Volitve bodo pričetkom pomladi - Novi parlament se sestane dne 27. aprila, da odobri reforme vlade Rim. 21. januarja. »Gazzetta Ofticiale« je objavila dekret o razpustu poslanske zbornice. Dekret določa nadalje, da morajo nacionalne stanovske konfederacije, ki so zakonito priznane po volilnem zakonu, ter ostale organizacije in ustanove, ki jih navaja dekret z dne 26. oktobra preteklega leta, do 15. februarja t 1. sestaviti sezname svojih kandidatov ter jih do naslednjega dne predložiti tajništvu velikega fašističnega sveta. Nacionalni vodilni kolegij se sestane 25. marca, da potrdi seznam kandidatov, ki mu jih to predlagal veliki fašistični svet Končno določa objavljeni dekret, da se sestaneta senat in nova poslanska zbornica dne 27. aprila. Volitve za novo poslansko zbornico, »i bo imela zgolj nalogo, da izpremeni ustavo m državno-pravhi red, tako da bosta v skladu s kornoracijskimi reformami fašistčnega režima, se že po vseh občinah v Itafou intenzivno pripravljajo. Sedaj se izpopolnjuj jeio volilni imeniki. Po italijanskem volilnem zakonu iz leta 1928. se vpišejo v volilne imenike oni moški, ki so italijanski državljani, ki štejejo 21 let ali pa 18, če so že poročeni in imajo otroke, in ki plačajo ali sindikalne prispevke v smislu zakona iz leta 1926., aii najmanj 100 lir davka afi pa uživajo kako štipendijo odnosno podporo od kake jame ustanove, ter vsi člani katoliškega kilera ockiosno funkcionarji kake drus-e veroizpovedi, priznani no državni oblasti. Kakor ugotavljajo listi, je število volilnih upravičencev znatno narastlo. Tako jih je samo v Rimu nad 200.000. Nove volitve se bodo vršile bržkone koncem meseca marca ker določa zakon, da se mora nova poslanska zbornica sestati najkasneje mesec dni po izvolitvi. Letošnje volitve v Italiji bodo imele značaj plebiscita, s katerim naj se zbor volilcev izrazi, ali odobrava reforme, ki jih io napovedala fašistična vlada. Japonski oficirji v baltiških državah Varšava, 21. januarja. Na Poljskem in v državah, ki mejijo na Rusijo, je zavladalo veliko zanimanje za višje častnike japonske vojske, ki so prispeli te dni v baltiške dežele, da proučijo položaj. Japonski častniki potujejo posamič po deželi in se zlasti zanimajo za položaj Estonske in Finske. Povsod ugotavljajo, da je prihod japonskih častnikov v baltiške države v zvezi z napetimi odnošaji med Japonsko in Rusijo. Politični krogi so opazili tudi ojačeno gibanje v generalnih štabih prizadetih baltiških držav in kakor sr doznava. bo ob pričetku februarja poveljnik estonskega generalnega štaba^ odpotoval v Varšavo, kjer bo imel daljše razgovore z vrhovnimi povelin ' : vojske. Dollfuss in socialisti Dunaj, 21. jan. g. Popoldne se je sestalo predsedniško socialno-demokratske stran* ke, ki je ugotovilo, da ie zvezni kancelar dr Dollfuss v svojem zadnjem govoru naslovil poziv na delavstvo im na pošteno delavske voditelje. Eksekutiva stranke je glede na ta poziv zavzela svoje staldšče, o katerem bi moralo skleratl še predsed-ništvo. Preden pa se je sestalo predsedni-štvo stranke, je bila proglašena prepoved razširjenja »Arbeiter Zeitung«. kar je med delavstvom povzročilo veliko razburjenje, zato je bilo predsedništvu stranke nemogoče izreči svoje mnenje o poziva zveznega kancelarja.____ Čitafte tedensko revifo »ŽIVLJENJE IN SVET" Koroški Slovenci brez ljudskih šol Utrakvistične šole so razen Poteptana so vsa načela in •»v Ljubljana, 21. januarja. Ljudskih šol, ki bi bile podlaga socialne, ga. narodnega In gospodarskega življenja, koroSki Slovenci nimajo več. Na slovenskem koroškem ozemlju se ne upošteva niti določilo avstrijskega državnega ljud-sko-šolskega zakona, ki prepušča deželnim šolskim oblastvom prilagoditev šolskega pouka razmeram v posameznih deželah. Današnje ljudske šole nikakor ne odgovarjajo razmeram, o kakih prilagoditvah ni niti govora. Na Koroškem pa je bil leta lS9(k uveljavljen tudi poseben Ijudsko-šol-2ki učni red, s katerim naj bi se otrokom nudila priložnost, da se naučijo obeh deže1-nth jezikov. Ta učni red je imel mnoge nejasnih določil, ker ni govoril izrecno o slovenskem jeziku kot učnem jeziku, marveč le o uvedbi pouka slovenščine v prvem in drugem šolskem letu. Da bi se pomanjkljivosti vsaj nekoliko popravile, je izšel pozneje nov učni red za utrakvistične šole ki predpisuje slovenščino kot učni jezik v prvih dveh razredih. Ta učni red pa je ostal veljaven samo še za dve šoli, in si. cer v Selah in Globasnlci. Pomanjkljivost učnega sistema r utra-bvističnih šolah se je izpremenila do danes na ta način, da se s pomočjo Siidmarke in Heimatbutda ter drugih nemških organizacij in tudi po naklonjenosti šolske oblasti sistematično odpravljajo v ljudskih šolah zadnji sledovi slovenščine. Na utra-kvističnih šolah ni niti ene učne knjige v materinščini, otrok. Na vseh šolah ni niti enega slovenskega berila za splošni pouk Edina slovenska učna knjiga, ki je še v uporabi, je katekizem Sistematično zatiranje slovenščine pa je privedlo tako daleč, da otroci po veliki večini slovenskega katekizma ne razumejo več in da se mora verončitelj, predno začne z veroukom, ba-viti s poučevanjem latinice in z razlaganjem slovenskih izrazov. Ponekod imajo če po šolah Maklinovo začetnico, ki pa ne sega preko dialektičnih izrazov in najpripro-stejših stavkov. Tako je ves utrakvistični pouk nemški in sliši slovenska deca samo kako slovensko besdo v narečju, če ima dveh popolnoma nemškč -tudi zakon o ljudskem šolstvu sploh srečo, da jo poučuje narečja kolikor toliko zmožen učitelj. Na mnogih šolah pa gredo celo tako daleč, da odpravljajo latinico ter uvajajo tud! gotico, kar seveda r veliki meri ovira tudi privatni pouk otrok v materinščini. O odpravljanju pravega ljudskega šolstva in o šolskih zahtevah slovenske narodne manjšine na Koroškem piše »Koro. ški Sovenec« tako-le: Kaj bi pa^ dejali Nemci drugod, če bi se v njihove šole pošiljalo učne moči, nezmožne nemščine? V par dneh bi nastala med njimi revolucija aH bi izbruhnil šolski štrajk. Verjetneje je, da bi učitelji niti dve url ne mogli bivati t šoli, ker bi jih otroci ne razumeli. Razmere t koroškem vilajetu pa ostajajo že desetletja kljub ne-številnim prošnjam in pritožbam neizpro-menjene, oziroma se jih postopoma izpre-minja v vedne večjo škodo narodne manjšine. šolsko vprašanje Je Jedro manjšinskega vprašanja. Dokler bodo naše šole raznaro-dovalnice, v deželi ne bo miru. Naše šolske zahteve so jasne, precizne. Nismo proti utrakvizmu šolskega pouka, nasprotno želimo, da se naši otroci priučijo obeh dežel« nih jezikov. Zato in ravno zato pa ne pojmujemo dvojezičnosti naših šol v smislu posebnega učnega reda naših šolskih oblasti in še manj v smislu izvedbe tega re da po učiteljstvu naših šol. Zahtevamo dvojezičnost šolskega pouka, kot ga predpisujejo pravila osnovnošolske vzgoje: Pr vo ljudsko šolsko leto imej izključno slovenski jezik, v drugem in tretjem letu naj se poučuje nemščino v treh, ozir. šestih tedenskih urah. V nasledjem letu bodi dvojezični pouk, v zadnjih letih vsaj šesturn' tedenski slovenski pouk. Od učnih moči utrakvističnih šol se mora zahtevati izpit iz slovenščine. Nadzorstvo šolskega pouka v slovenskem ozemlju naj se poveri slo. venščine zmožnemu strokovnjaku, ki uživa ugled iu spoštovanje tudi pri manjšini. Na učiteljišču naj se zagotovi sprejem dol«, čenega števila letnih slovenskih kandidatov. Sokol Ljubljana III je podal obračun svojega dela Ljubljana, 21. januarja, .lokol Ljubljana III je polagal danes dopoldne obračun svojeg-a dela v minili poslovni dobi. Udeležba na občnem zboru ni zadovoljila. Občni zbor je otvor;! starosta br. Danilo Šaplja, ki je po uvodnih formalnosrh pozdravil župuegi delegata br. inž. Bevca, zastopnika Sokola II br. Horvata in zastopnika naprednega '.tso-pisja. Starosta br. Šaplja r? v lepem govoru orisal delovanje druškva od ust-ano v't\e do današnjega zbora, izrekel zahvalo vsem odločiln'm činitsfem in predlagal med viharn'mi ovacijami pozdrave Nj. Vel. kralju, Nj. Vis. prestolonasledniku Petru, Savezu SKJ in banu g. dr. Maru-Siču. Iz poročil društvenih funkcionarjev «e bilo razvidno ogromno delo, ki ga vrši Sakol ITI v severnem delu Ljubljane. Lepo napreduje tehnično delo v telovadnici, kar je pokazal javni nastop z razvitjem prapora. Prav tako prosvetno deio. Vsi odseki so v polni meri vršili svojo sokolsko dolžnost in moremo Sokolu 111 k doseženim uspehom le čestitati. Tudi finančni položaj društva ni slab kljub hudi gospodarski krizi ter izkazuje bilanc lep prebitek. Glavna naloga društva bo. zgraditi si v bližnji bodočnosti dom, Kisi bo mogoče še uspešnejše vršili sokolsko delo za povzdigo naroda in države. Pri volitvah je bila izvoljena skoi'o vsa lanska uprava s starosto br. Danil >m Šap-Ijo na čelu. Občni zbor je pokazat, da se je sokolska misel že globoka vkoretiinila v bežigrajskem okraju ter samo želimo, da bi se pod praporom Sokola III zb-nii vsi zavedni in iskreni Jugosloveni. Zadrževanje mezd je nekaznovana poneverba Rudarji mesece iu leta brez plačila — Ciničen izgovor s krizo Beograd, 20. januarja. Rudnikom, ki že mesece in leta dolgujejo svojim delavcem krvavo zaslužene mezde, se je sedaj tako. da je znano tudi v širši javnosti, priključil še rudnik Bo-govina v boljevačkem srezu. K sreskemu načelstvu v Boljevac-Timočki je prišlo več rudarjev, ki so javili, da jim bogovinsko podjetje že dve leti dolguje zaslužke in da so morali sestradani in obupani delavci zaradi tega preneh-ati z delom. Na sre-sko načelstvo pa se je obrnilo tudi vod- | stvo rudnika proseč za posredovanje, ker so delavci začeli stavkati in ker baje tudi nočejo opravljati varnostnega dela pri vodovodnih in drugih napravah v jamah Zastopniki sreskega načelstva, ki so obiskali rudnik, so sicer ugotovili, da delavci sicer še skrbijo za vse varnostne naprave. Seveda so tudi oni delavci, ki so še ostali v jamah, izjavili, da bodo opravljali varnostno službo le še kratek čas in sicer pod pogojem če jim bodo tedaj izplačani pridržani zaslužki. Zastonj pač niso dolžni skrbeti za podjetje Rudnik Bogovina je imel zaposlenih okrog 600 rudarjev in je zaradi tega tudi pri tem podjetju na^ dolgu več stotisočev dinarjev zasluženih mezd. Rudnik Jerma pri Pirotu dolguje delavcem. kakor znano, preko 800 000 Din. Praksa pridržavanja zasluženih mezd pa^ je uvedena tudi pri rudniku Jarandol, kakor je razvidno iz nedavne, raškemu sreskemu načelstvu predložene rudarske pritožbe. Tako je še pri raznih drugih podjetjih, povsod pa z izgovorom splošne gospodarske krize. Rudarji, ki ne dobijo izplačanih svojih zaslužkov, so popolnoma izčrpani telesno in duševno. Malo živeža dobijo sicer iz rudniških skladišč na račun svojih zaslužkov, ponekod po pretiranih cenah, nekaj pa pri-beračijo od okoliških kmetov, ki tudi sami živijo v največjih stiskah. Koliko tragedij je že povzročila ta obupna beda v delavskih družinah ni znano, ker se o pri-državanju zaslužkov izve šele tedaj, kadar oškodovani rudarji z zadnjimi svojimi napori napravijo daljno pot do sreskih na-čelstev. do Delavske zbornice in celo do ministrstva v Beogradu, kjer poročajo o vnebovpijočih krivicah. Koliko otrok in žena je že med tem umrlo v največji bedi, najbrž ne vedo niti oni rudarji, ki se pritožujejo v Nišu. Skoplju in Beogradu Življenje revežev je pač kakor kapljica na veji v tej splošni krizi Smrt zaradi popolne izčrpanosti in nezadostne prehrane je že stereotipno označilo mnogo tragedij v uradnih in časopisnih beležkah. Pri podjetnikih, ki zadržujejo delavcem krvavo zasluženo plačo, pa se ta kriza udejstvuje popolnoma drugače. Lastniki rudnikov Jerme. Jarandola. Bogovine in drugih so morda sedaj odjavili nekaj svojih avtombilov, ta ali ona milostljiva iz teh podjetniških krogov letošnjo /imo mor da nima novega plašča iz baš sedaj mo- dernega dragocenega krzna in mora nositi lanskega, id pa tudi predstavlja vrednost večletnega rudarskega zaslužka. Izvtalo bo morda sinovom in hčeram iz teh krogov kako potovanje na Dunaj ali v Pariz in to bo pač vse, kar je odvzela «plošna gospodarska kriza. Pridržavanje delavskih zaslužkov ima hujše posledice kakor vsaka poneverba, ki se lahko zagreši v javni aii privatni službi. Najhujše pa is. da se nit' ne smatra za zločin poneverb'; in da zato doslej tudi še ni bil nihče izmed gospodov kaznovan., Repertoar Narodno gledališče. DRAMA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 22. jan.: Sonjkin ln njegova sreča. Red A. Torek, 23. jan.: Gostovanje v Celju (Sonjkin in njegova sreča). Sreda, 24. jan.: Kulturna prireditev v Crnl mlaki. Red B. Četrtek, 25. jan.: Karijera kanclista Vinci- ka. Premiera. Red Četrtek. ★ Uspela komedija »Sonjkin ln njegova sreča« se ponovi nocoj za A. Igra se je s svojo izredno toplino in posrečenimi kreacijami sodelujočih izredno priljubila. Komedija »Karijera kanclista Vincika« bo imela v četrtek dne 25. t. m. prvo uprizoritev. Igra je polnila lansko sezono z znamenitim Maksom Palmbergom v naslovni- vlogi dunajski Volkstheater. Snov je vzeta iz uradniškega miljeja in se godi v finančnem ministrstvu na Dunaju. Kanclista Vincika, ki stoji tik pred upokojitvijo, privedejo zamotane politične situacije do karijere, katere nihče ni pričakoval. Glavno vlogo kanclista Vincika kreira g. Sancin, finančnega ministra Almbichlerja pa g. Potokar. Režijo vodi režiser'Kreft. OPERA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 22. jan.: Zaprto. Torek, 23. jan.: Zaprto. Sreda, 24. jan.: Jenufa. Red Sreda. Četrtek, 25. jan.: Tičar. Red C. * Ves operni aparat, balet, zbor, orkester in solisti delujejo s polno paro na Abrahamovi opereti »Ples v Savoju«. Glavno vlogo Maadeleine bo kreirala ga. Gjungjenan-čeva, njenega soproga g. Gostič, plesalko : Tangolito ga. Thierryjeva. Muzikalno vod- . stvo je vrokah kapelnika štritofa, ki je de-lo tudi priredil za naš oder. Režira pa prof. g. šest. Premiera bo ob koncu prihodnjega tedna. Ljubljanska drama bo gostovala v torek 23. t. m. z Juškjevičevo komedijo »Sonjkin in njegova sreča« v Celju. Naslovno vlogo , bo igral g. Daneš. ' Lepa prireditev Jadranske straže Ljubljana, 21. januarja. Izredno lepo je uspela smočnja prireditev Jadranske straže. Skoro ne pomnimo, da bi bila velika dvorana Uniona z vsemi svojimi stranskimi prostori kdaj tako nabito polna kakor snoči. Prava gneča je bila včasih v dvorani, zlasti na plesišču. Ljubljančani so v vsakem pogledu prišli na svoj račun. Prireditelji so poskrbeli za res lep in dostojen aranžma. V ozadju odra jih je presenetila izredno lepa in dekorativna panorama biser anašega morja, ponosnega Raba, vsa ostala dvorana je bila pa prav okusno dekorirana po načrtih znanega našega strokovnjaka arhitekta g. Huga Schella. Strop je bil preprežen z gir-landami zastavic, balkon m vsi drugi prostori z amblemi Jadranske straže, a pod stropom so bila pričvrščena tudi majhna bojna letala. Na odru, ki je bil delno rezerviran za častne goste in okrašen s palmami, da so se obiskovalci nehote vživeli ▼ milje na Rabu, je stal tudi mogočen morski svetilnik, a štirje žarometi so si-pali žarko luč v dvorano. Sijajno je bila dekorirana tudi bela dvorana, za katero je poročnik Vladimir Štol-fa napravil imenitne karikature vrlih pomorščakov, da so se gledalci res lahko nasmejali. Na galeriji se je utaborila vrla godba »Sloge«, pomešana s člani radijskega orkestra in nekaterimi drugimi godbeniki ter je neprestano svirala. Prireditev so posetili najodličnejši predstavniki naše javnosti, tako divizionar general g. Cukavac s soprogo, pndban g. dr. Pirkmajer v zastopstvu g. bana, general g. Pekič s soprogo, župan g. dr. Dinko Puc s soprogo, češkoslovaški konzul g. inž. Sevčik, železniški direktor g Cugmus, finančni direktor g. Valjavec, podžupan profesor g. Jarc, prosvetni šef profesor g. Breznik, mariborski župan g. dr Lipold, predsednik Zveze kulturnih društev direktor g. Jug z g. dr. Mihelakom, predsednik M2D g. dr. Fettich, banski načelnik in predsednik Zveze za tujski promet g. dr. Marn, predsednik Narodne odbrane g. dr. Cepuder, predsednik starešinskega društva »Jadrana« primarij g. dr. Zalokar, direktor TPD g. Loskot, policijski svetnik g. Pestevšek, soproga ministra dr. Kramerja ga. Anči Kramerjeva, soproga bivšega ministra in narodnega poslanca ga. Mohoričeva, ga. Majaronova, ga. Tilka Zbašnikove in številni drugi odlični gostje. Okrog pol 10. so se pod vodstvom plesnega mojstra g. Adolfa Jenka vsule v dvorano narodne noše. Pisani sprevod je otvorila pestra skupina Čehoslovakov, ki so jim sledile narodne noše iz vseh krajev naše države, Srbkinje, Dalmatinke, Čr-nogorke, Hrvatice in druge, za njimi pa so prispele s harmoniko na čelu slovenske narodne noše, da je na mah postalo v dvorani živahno in prešerno. Godba je zaigrala poskočno koračnico, nato polonezo in za njo kolo, s katerim je bil otvorjen ples. Razvila se je prav prijetna zabava, ki je trajala do ranega jutra. Pohvala pa ne gre samo vestnim aranžerjem, temveč tudi vsem onim, ki so oskrbeli in založili bifeje z okrepčili. LTpamo. da je bil poleg velikega moralnega tudi gmotni uspeh nadvse zadovoljiv. »Sestra Angelika« Prejeli smo: Ponedeljsko »Jutro« priohčuje pod rubriko »Teden dni filma« poročila o bodočih filmih. Tako je naznanilo tudi film »Sestro Angeliko« jn ga označilo kot roman žene, ki je po vseh peripetijah blodnega življenja našla mir za samostanskimi zidovi. Te podatke je pa treba temeljito popraviti. Film »Sestra Angelika« je prvič čisto češki film, drugič ga je zrežiral Ceh Mac Frič in ne Mac Friclta, tretjič pa igra glavno vlogo sestre Angelike njegova žena Cehinja, katere umetniško ime je Susana Maniele. Obenem igra tudi vlogo one padle mladenke, ki je bila obsojena na prisilno delavnico, odkoder pobegne • preoblečena za sestro Angeliko, na njeno mesto kaznenke pa stopi ona prava redovnica. Prevare v svetu vrnejo padlo mladenko v kaznilnico, sestra Angelika pa se skrije za samostanske sadove. Film v češčini sem videla v Pragi. To pojasnilo k filmu, ki zasluži od naše kinematografske publike največjo naklonjenost. Napisala sem to z namenom, da bomo pravilno cenili češke filme ln njihove umetnike. Osebna znanka Mac Friča. Zagoneten samomor kapitana Osijek, 21 januarja. V kopalnici svojega brata v Beogradu se je v petek ustrelil kapitan »Hrvata« Gjuro Barbarič. Samomorilec je zapustil tri pisma, ki pa se iz njih ne more razbrati, kaj je vzrok samomora. V pismu na ženo Zdenko, rojeno Rakošovo iz Osijek«, s katero se je poročil šele decembra, piše, da je bil do dneva, preden je odpotoval v Beograd, najsrečnejši človek na svetu. Tedaj pa da se mu je pripetilo nekaj strašnega. Kaj bi to bilo, ni povedal. Oblastva v Beogradu in v Osijeku iščejo vzrok njegovega obupnega koraka. Mrtev novorojenček v košari Zagreb, 21 januarja. 27 letna služkinja Veronika P. iz Murske Sobote, ki je bila v službi pri neki tukajšnji lodlbini, je na božič rodila dete ženskega spola. Po porodu je brezsrčna mati otroka zadušila, spravila v svojo košaro in vzela ključ s seboj. Njen zločin pa so po naključju odkrili. Zdravnik, ki je trupelce pregledal, je ugotovil, da se je otrok rodil žrv in da je bil zadušen. Veroniko so najprej poslali v bolnišnico, zdaj pa. ko se je pozdravila, so jo zaprli. Na policiji so Veroniko zaslišali. Trdila je, da je oče otroka neki visokošolect< ki je stanoval v isti hiši in ki ji je bil nekoč storil silo. Pravi, da otroka ni zadušila, ampak da se je po porodu onesvestila in se tri ure ni zavedla. Medtem se je moralo dete zadušiti, ker ni bilo nikogar, ki bi ji bil pomagal. Sele ko se je prebudila iz omotice, je videla, da je otrok mrtev. Skrila ga je v košari in ga hotela pozneje pokopati, toda ljudje so prezgodaj vse odkrili. Veroniko so po zasliševanju izročili sodišču. Dohodki znamk Rdečega Lanski teden RK v septembru je vrgel 1,215.638 Din Ljubljana, 21. januarja. Lani ▼ septembru je bilo teden dni posvečenih Rdečemu križu Na vseh pismih ln dopisnicah, ki so v teh dneh potovale po Jugoslaviji in iz Jugoslavije v inozemstvo, je bila prilepljena znamka Rdečega križa. Za njo se je plačalo pol dinarja. Na vstopnice za vse vrste zabav, za gledališča, bioskope in koncerte pa se je plačala poleg običajne cene tudi ona mala tuksa, Ki je služila gmotni pomoči Rdečemu križu. Tudi vsak potnik je moral v teh dneh Rdečega križa doplačati še pol dinarja pri vozovnici železnice, parobrodov in vseh ostalih prometnih sredstev v korist Rdečega križa. Glavni odbor Rdečega križa ima šele sedaj ves pregled prihodov tega, Rdečemu križu posvečenega tedna. Vsi oblastni odbori so poslali svoja poročila vodstvu društva. Iz pregleda in poročil je razvidno, da je imel Rdeči križ naslednje dohodke od te prve univerzalne akcije: Pošta in brzojav sta dala največ. 927.992 Din in 50 par je bilo plačanih za znamke Rdečega križa. Takse na vozovnice držav- nih železnic so iznašale 273.157.50 Din. takse na ladjah rečne plovidbe pa 51.814 Din. Pri privatnih prometnih podjetjih pa se je nabralo 68.589 Din Gledališča, bio-skopi in razne druge podobne ustanove so s pribitki na takse prispevali 194.08266 Din in iznaša tako vsota vseh dohodkov znamk in taks Rdečega križa 1.515.644.66 Din. Društvo Rdečega križa pa je imelo pri tej akciji tudi izdatke. Tiskanje propagandnih znamk :n kuponov za več let nadalje tiskanje letakov in objav zakona o društvu Rdečega kriia je zahtevalo 300 006 fr-n. 66 par. Tako je čisti dohodek od tedna Rdečega križa stvarno samo 1.215.638 Din. Po zakonu o društvu Rdečega križa jo ta denar razdeljen na tri dele in vložen v tri fonde Rdečega križa: 6C7819 Din je slo v fond za prvo pomoč narodu v primerih velikih prirodnih nesreč, 303 909.50 Din v sanitetni fond, 303 909.50 D'ga Senekovičeva, Vinko Vizovišefc, dr. Franc Trampuž in Anton Zevnik. Pri slučajnostih je br. notar Zevniik v lepem govoru pozival na vneto delovanje v Sokolu. Članarina je na predlog br. Skale ostala na istj višini, pač pa se je uvedla posebna prostovoljna zbirka za zgradbo Sokolskega doma v Kamniku. Občni zbor je zaključil starosta br. Vedlin s pozivom, naj nam bo jubilejno leto kamniškega So-Ikola velika vzipodbuda k novemu delu. Nov napredek Sušaka Sušak, sredi januarja. Sušak daleč ni več tisto, kar je bil pred mage gospe no v poneaeijeK od ie. iz n-.se vojno, ko so poznali to skromno pred-žalosti, Gradaška ulica 12, na pokopališče ' mestje Reke v prvi vrsti naši romarji, ki T,- JI__!._.•_!.. ____j__,-1____1___, M *__T—t na nMC«! r»(lt! k Sv. Križu. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Danes popoldne Je polagal Sokol pri Sv. Jakobu ob Savi bilanco svojega dela v preteklem letu. Zbor mlade čete se je vršil v salonu staroste br. Pečnikarja. Starosta je toplo in iskreno pozdravil vse navzočne, zlasti župnega zastopnika br. Cotarja, zastopnika Sokola IV br. Pogačnika, staroste matičnega društva od Device Marije v Polju br. Trosta in druge. Sledila so poročila funkcionarjev, nato sta zborovalce pozdravila še br. čotar ln Trost, želeč društvu mnogo uspehov. Pri volitvah je bil z majhnimi izpremembami Izvoljen skoraj isti odbor s starosto br. Pečnikarjem na čelu. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 21. Januarja. Današnja nedelja v Mariboru je potekla povsem mirno. Na policiji so bile prijavljene tri tatvine. Včeraj Je neki starejši moški, ki Je prosjačil po Aleksandrovi cesti odnesel novo sekiro neki stranki, ki mu Je naročila sekati drva. Posestnicl Mariji Lužarjevi v Medvedovi ulici je podoben obiskovalec izmaknil iz predsobe volneno obleko. Ključavničarskemu vajencu Rudolfu Babiču s Tezna pa pi je včeraj popoldne izginilo z dvorišča meščanske šole v Krekovi ulici med poukom moško kolo. Danes dopoldne je imelo tukajSnje Društvo hišnih posestnikov v hotelu »Orlu« Izredni občni zbor, ld ga je vodil ln otvoril predsednik g. Meglič. Po pozdravu navzočnih, zlasti predsednika Zveze hišnih posestnikov v Ljubljani g. Freliha, je podal vpredsedstvenem poročilu podrobno sliko odosedanjem delu in borbi društvene uprave za pravice hišnih posestnikov. Dotaknil se je tudi javnih dajatev, posebej pa se je bavil z mestnim proračunom, v katerem znašajo osebni izdatki tretjino vseh stroškov, proti čemur so hišni posestniki ostro nastopili. Bavil se je tudi z dimnikarskimi tarifami ter z vprašanjem hipotekar-ne obrestne mere. V tajniškem poročilu je podal dr. Marin razveseljivo sliko o članski zavednosti hiš- nika g. Meglič, za podpredsednika g. Sax, za tajnika g. dr. Marin, za blagajnika g. Merčun, v odbor gg. Barta, Filipovič, Kovačič, Lah, dr. Lasič, Novak ln Paš, za preglednike računov pa gg. Kus, Kvas in Vo-deb. Pri slučajnostih se Je dr. Jurečko zavzemal, da bi hišni posestniki dobili čim močnejše zastopstvo v občini, nato pa je podal g. Frelih lz Ljubljane obširno poročilo o delovanju Zveze. Danes dopoldne so se zbrali vsi narodno zavedni železničarji v veliki dvorani Narodnega doma, kjer se je vršil občni zbor mariborske podružnice UJNŽB. Zborovanje je otvoril predsednik g. Tumpej. Občni zbor je bil najlepša manifestacija za idejo velike in močne Jugoslavije, bil je pa tudi mogočen klic po čimprejšnji pomoči železničarjem. Zborovanja se je udeležilo nad tisoč članov. Predsednik je v uvodu pozdravil predsednika oblastnega odbora g. Rotarja, predsednika ljubljanske podružnice g. Safošnika, zastopnika centralnega odbora g. Deržiča in zastopnika Narodne odbrane, nato pa je izčrpno poročal o delovanju organizacije v preteklem letu. Iz njegovih besed je zvnela topla ljubezen do trpečih železničarjev. Podružnica je zastavila vse sile, da pribori železniškim uslužbencem njihove pravice. Iz poročila društvenega tajnika g. Kes-lerja je razvidno, da šteje podružnica 1656 razveseljivo sliko o eiansKi zavecmosu nis- ( čla^Q- Tajnik je nadalje podal sliko o danih posestnikov, saj šteje društvo zdaj že našnie_ D0l0ŽaiU železničarjev, za katere 807 Članov. Lani je bila poslana našim po slancem ln senatorjem v eBograd spomenica, vkateri opoparjajo hišni posestniki pristojne činltelje, da krati zakon o zvišanju davkov na nove zgradbe pravice hišnih posestnikov. Za te zahteve hišnih posestnikov se je zlasti toplo zavzel narodni poslanec g. Krejči ln je upati, da se bo ugodilo željam hišnih posestnikov. Protestu mariborskih gospodarstvenikov i glede nakupa mariborskega gradu po mestni občini so se pridružili tudi hišni posest- , niki, ker znašajo zahtevana kupnina in adaptacijski stroški okrog 5 milljouov Din. : Nakup gradu tudi ni priporočljiv tz higijen- ; skih razlogov. našnjem položaju železničarjev, za katere je storila podružnica tudi lani vse, kar je mogla. Podružnica je vzdrževala 8 strokovnih odsekov. Med letom je bil ustanovljen še odsek za premikalno in kretniško osob-je, ki marljivo deluje. Za božične praznike je podružnica obdarovala 167 članov, za katere je izdala 20.000 Din. Tajniškemu poročilu je sledilo poročilo blagajnika, ki je v splošnem zadovoljivo. V nastali debati so govorili še gg. Safoš-nik, Deržič in Ogrizek. Pri volitvah pa je bil za predsednika zopet Izvoljen g. Rudolf Tumpej, za prvega podpredsednika g. Ogrizek, za drugega podpredsednika g. Prevolšek, v odbor pa Jože Gruden, inž. Miha Stanojčič, Inž. Franc —------O ■ - UUUV \Jl uuvu, ******** ■ ■ — — ——— Iz blagajniškega poročila g. Merčuna je 1 Lovrenc, Ivan Stanovnik, Rudolf Kesler, Jo- __3 J__J.--l.nl C ? GOA DoAnib Tiran Uor A 1 f r\n T i ITmIai- filsv. razvidno, da so znašali dohodki lani 63.624, izdatki pa 2 Din manj. Društveno premoženje znaša 99.851 Din, proračun za 1.1934 pa 29.000 Din dohodkov in toliko izdatkov. V novi odbor so bili izvoljeni: za predsed- že Bačnik, Ivan Var, Alfonzj Kesler, Slavko Murava, Franc oZre, Rudolf Sebek in Anton Korada. Po volitvah je občni zbor soglasno sprejel obširno resolucijo, ki obsega 31 točk. so hodili na Trsat, potem pa precej redki obiskovalci našega morja v poletnih mesecih! V poslednjih letih hoče Sušak nadomestiti, kar mu je bilo v prvih letih po vojni zaradi italijanske okupacije preprečeno. Z neverjetno naglico se razvija in "raste to lepo mesto, ki je postalo kar čez noč eno naših prvih pristanišč. V teh letih splošne krize se gradi na Sušaku razmeroma največ izmed vseh naših mest. Poleg mnogih, velikih zasebnih stavb so zrasle iz kamenitih tal mogočne, za gospodarski in socialni napredek tega mesta važne stavbe: Velika bolnica, ljudska kuhinja, carinska skladišča, lučka kapetanija, finančna kontrola, velika stanovanjska hiša za carinske uradnike, mestna ljudska šola in drugo. V zasnutku so: katoliška in pravoslavna cerkev, še ena stanovanjska hiša za carinske uradnike in še nekatere druge 6tavbe. Vprašanje prepotrebnega zboljšanja cest v luki je bilo pred nekaj tedni ugodno rešeno in se bodo ca dela začela še letošnjo pomlad. Glede ureditve in tlakovanja cest, potov in parkov ima mestno načelstvo izdelan velikopotezen načrt in zagotovljen za to potrebni kapital. Ko omenjam te gradbe, ne smem pozabiti na velikansko zamisel, ki jo je v de-ccmbru sprožil in spravil v tek pad vse agilni in moderni župan mesta Sušaka. gospod Gjuro R u ž i č. Vsakdo, ki pride iz • našega zaledja na Sušak k morju, opazi takoi velik nedostatek tega lepega mesta. I Nedostatek je v tem, da nima Sušak v svoji sredini, tam kjer se koncentrira poslovno in družabno življenje, nobenega modernega hotela, ki bi bil tako glede notranje ureditve kakor glede postrežbe v resnici na višku. Ta nedostatek zelo občutita tuiec kakor domačin, zlasti, če ju i je privedla pot po poslovnih opravkih na i Sušak. Drugi nedostatek. ki ga zelo bridko občutijo zlasti meščani Sušaka sami, je pa v tem. da nima to mesto niti ene reprezentativne dvorane za razne svečanosti, prireditve in zabave. Kako velikega pomena bi bila taka dvorana z odrom že zato, da bi moglo gostovati tamkaj Ijuh-i ljansko ali zagrebško gledališče. Potem • za predavanja, razstave, zborovanja indru-; ge reprezentativne prireditve. Vprašanje j odstranitve teh nedostatkov je torej vzel i v roke sam župan, ki je vrgel v svet vprašanje zgraditve velike palače sredi mesta, v kateri naj bi se nahajala reprezentativna dvorana, restavracija, kavarna, hotel, poslovne sobe za razna društva itd. Upajmo, da se bo županovi energični volji po- ; srečilo prav kmalu realizirati to važno zamisel. Prvi koraki so že napravljeni: občinski odbor je že v letošnji proračun vnesel večji znesek, ki naj služi v kritje izdatkov za načrte, dalje se je sestavil in začel že delovati poseben odbor, v katerem so strokovnjaki iz vseh panog, ki pr-dejo pri realizaciji tega načrta v poštev. Tako je upanje, da bo naš lepi Sušak v kratkem za eno lepo in potrebno stavbo ; bogatejši in s tem porinjen v vrsto naših i modernih mest, česar se bomo veselili vsi Jugosloveni, ker Sušak je dragocen biser naše lepe zemlje in ves naš. P- KREč (apno) Zastopstvo za prodajo kreča (apna) po vsej Vojvodini išče dobro situ-irana firma na najboljšem glasu, s 100% delkrederom ( jamstvom). Pisati je pod »Vojvodina« na oglasni oddelek »Jutra«. 1413 Kamniški Sokol v 30. letu Kamnik, 21. januarja. Občni zbor kamniškega Sokola je bil te dni v dvorani Čitalnice ob rekordni udeležbi članstva, kar je bilo pač znak, da se članstvo zaveda svojih dolžnosti. Uvodno ■besedo je iimel podstarosta br. Stane Vedlin, ki se je v toplih besedah spomnil med letom umrlega staroste br. dr. Riharda Kar-be, s katerim je društvo izgubilo dolgoletnega voditelja. S trikratnim klicem »Slava!« je počastijo članstvo njegov spomin. V svojem nadaljoem govoru je brat podstarosta omenil razveseljiv napredek društva v (preteklem letu, zlasti v pogledu po-sečanja telovadbe. Pozval je članstvo, naj gre z letošnjim letom, ko praznuje društvo 30!etnico ustanovitve, s podvojeno vnemo na delo. Toplo pozidravkn je župni zastopnik br. Vladimir Šuklje kot delegat župe pozdravil zbor, nato pa je tajnik br. Lado Prohinar nodal izčrpno tajniško poročilo. Končal je s prošnjo, da ga zbor razreši tajniških ros! o v. Blagajniško poročilo učitelja br. Goloba izkazuje 42.565 Din prometa. Premoženje društva se je povečalo za 1807 Din in znaša 19.807 Din. Daštv: ima 162 članov in 82 članic. Med >;0in jih je pristopilo 69. odšlo pa 27. Načelnik 'br. Emil Rus je povdar:! živahno delovanje telovadečega čanstva, kl se dobro zaveda, da vodi pot sokolskega dela skozi telovadnico. Obisk teio\adbe zaznamuje v vseh oddelkih velik napredek, za kar gre veliko priznanje prednjačkemu zboru in telovadcem. Iz poročila prosvetarja br. Vadnjala je razvidno, da Je društvo priredilo v preteklem letu v telovadnici 50 nagovorov pred telovadnimi vrstami, organiziralo dvoje predavanj v dvorani v Čitalnici in proslavilo praznik ujedinjenja s slavnostno akademijo in z mladinsko akademijo z obdarovanjem dece, ki sta bili obe rekordno obiskani. Za volitve sta bili vloženi dve listi: prvo s starosto "br. Vedlitiom na čelu so predlagali člani telovadci, na drugi listi, ki jo je vložil 'br. inž. Dolenc, pa je bil nosilec notar br. Zamik. Na obeh listah so bili z majhnimi izjemami predlaganj isti odborniki. Pri volitvah, ki so se vrštfe z listki, je dobila Lista br. VedJina 72, lista br. Zev-nika pa 42 glasov. V izvoljenem odboru, ki je predlagan v potrditev župi. je torej starosta Stane Vedlin, podstarosta Kazimir Objave FIlm ZKD »Gilgi, ena izmed nas« se bo predvajal še danes v Elitnem kinu Matici. Predstava ob pol 3. Cene 3 do 5 Din. Intimni koncert bo jutri v torek dne 23. t. m.* ob 20. v Hubadovi pevski dvorani v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. Komorni trio Rupel Karel (violina); Leskovic Bogomir (čelo) in Lipovšek Marijan (klavir) nam bo izvajal iz ogromnega bogastva klasične glasbene dobe 3 dela, in sicer Mozarta, Schuberta in Beethovna. Glasbena Matica bo v teku letošnje koncertne sezone priredila še več takih večerov. V načrtu jih je 8. V torek bo drugi v tej sezoni. Občinstvo vabimo prav toplo, da se udeleži intimnega koncerta. Sedeži po 10 Din in stojišča po 5 Din se dobe v knjigarni Glasbene Matice. IzgubU se je v soboto pes volčje pasme, črno-rjav. Ime »Perun«, št. 1171 za leto 1933. Najditelja prosimo, da ga vrne proti nagradi dr. Bilimoviču, škrabčeva 7, Ljubljana. Naznanjamo žalostno vest, da je naša draga mama, stara mama, teta, gospa ANA VEHAR roj. LAVRIHA zasebnica v ccdeljo 21. januarja 1934 po dolgi in mučni bolezni preminila. Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek 22. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Gradaška ulica štev. 12, na pokopališče k sv. Križu. V LJubljani, dne 21. januarja 1934. ŽALUJOČI OSTALI. DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Udobnost v zraku Vlak padel v morje Novi luksuzni zračni ekspresi, ki letajo med Kansar City (Missouri) In Los Angelesom, ao opremljeni zelo udobno. Salon je tako moderno urejen, da se morejo potniki pogovarjati v običajnem tonu, ako nočejo čitati, dokler jih ne postrežejo s kosilom Kraljica Marija kupi grad pri Dunaju Romunska kraljica-mati Marija kupuje v Voslauu pri Badnu blizu Dunaja grad barona Gutmanna. Nekateri dunajski listi poročajo celo, da je kupčija že sklenjena. Kraljica Marija ne pove, kaj misli napraviti z graščino, vendar ni dvoma, da gradu ni kupila zase, marveč za svojega zeta Antona Habsburškega, ki je oženjen z njeno hčerjo princeso Ileano in je navdušen letalec. Poleg gradu je namreč tako velik park, da se da iz njega napraviti letališče in to je baje prava svrha z nakupom Gut-mannove lastnine. Anton Habsburg in princesa Ileana, ki Imata, kakor znano, že dva otroka, prebivata sedaj v Modlingu poleg Dunaja, kjer imata v najemu neko vilo. Razume se, da sta v teh razmerah odvisna od svoje okolice, zato bi se rada osamosvojila, kar jima bo zdaj mogoče. Prebivalci Voslaua raz-prodajajo na debelo tudi svoje vinograde, ker jih je v to prisilila gospodarska stiska in si obetajo od navzočnosti Antona Habs-burga in princese Ileane na Gutmannovem gradu povečanega tujskega prometa. Usodni kokosov oreSi V ljudski šoli v Rangaiooreju v Indiji je bila nekemu učencu ukradena šolska knjiga. Učitelj je hotel preizkusiti, če se bo javil tat in je postavil na mizo kokosov oreh, na katerem so bili razni simboli. Vsi učenci so morali defilirati mimo oreha in se dotakniti njegove skorje. Med učenci je bil tudi deček, ki se je silno bal dotikljaja. Učitelj ga je prisilil, da je tudi on storil kakor drugi, toda minil jfe oreh brez znamenja, ki so ga vsi pričakovali po učiteljevi napovedi. Po šolskem pouku so šli učenci domov, deček, ki se je že pred razredom bal zaznamovanega oreha pa je kmalu zapadel v vročico in med napadom je rotil učitelja, naj ga ne sili, da se dotakne oreha. Nekaj ur nato je umrl. Starši so stvar ovadili oblasti, ki pa že vedno ne morejo pojasniti zagonetne tatvine. Dobitek v državni loteriji ps« p«|fg|i*f ^ ^ v - m. 1. >A % < \ v .i ,>rv.- , , MMM ' Brata Fratellinl sta zadela v francoski državni loteriji ter sta prišla dvignit svoj dobitek v znesku 200 frankov s košaro! Berač podedoval milijone Neki sedemdesetletni berač iz Teriokija na Finskem je podedoval po svoji v Ameriki umrli sestri 220 milijonov finskih mark. Pokojnica je odšla v Ameriko kot mladoletno dekle in se je onstran morja omožila z nekim imovitim farmarjem. Po njegovi smrti je podedovala vse premoženje, ki je zdaj pripadlo v celoti njenemu bratu. Svetilniška ladja Holandski izumitelj Stoel je konstruiral svojevrstno ladjo, ki naj bi služila za svetilnik in signalizacijo drugim ladjam Pri Kashiwazald na Japonskem Js skočil a tira in padel v morje vlak; nesreča je zahtevala 25 človeških žrtev Otroška moda Lep zelen plašč s čepico v isti barvi (Maison Rouff, Pariz) Za elegantno nogo Eleganten čevelj Iz črne antilope z belimi pikami (Model Greco, Pariz) Noseče matere morajo skušati vsako zagatenje odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odpirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Greta Garbo v novem filmu Prizor iz filma »Kraljica Kristina« z Greto Garbo v glavni vlogi hči velikega Švedskega kralja Gustava Adolfa Kristina Je bil« Tri lepe Francozinje Kmetice v narodnih nošah na neki proslavi v Pariza Iz akvaristove torbe O sočel justkah. in drugo V zadnjem članku smo razdelili rfbe v razne razrede ter pri tem omenili sočeljust-ke (PLECTOGNATHI), od katerih se posamezne vrste napihnjejo, plavajoče tako s trebuhom navzgor na morski gladini. So-čeljustke jih imenujemo zato, ker so jim gornje čeljusti iz enega kosa, a poleg tega so še prirasle na lobanjo. Te ribe imajo majhen gobček in tudi majhne skržne odprtine, zobje jim pa štrle vedno iz ust, ker jih ne pokrivajo ustnice. Truplo teh rib je pokrito z močnimi, velikimi luskami ali s trni ali pa s trdimi ploščami. Scer pa plavajo kakor ostale ribe s plavutmi; manjkata jim samo trebušni plavuti. Ker ne morejo hitro plavati, jih je obdarila priroda z lastnostmi, ki jim kljub počasnemu plavanju omogočijo, da uidejo zasledujočim jih sovražnikom. Priplavajo namreč h gladini in začno požirati zrak. Ker je koža na trebuhu in ob bokih mehkejša kakor na hrbtu, se pretvori (ta) del trupa -aradi zraka v želodcu hitro v mehur, ki obrno ribe tako, da leže z hrbtom navzdol na vodni gladini. Ribe roparice jim zaradi bodic, ostrih plavuti ali pa zaradi trdih lusk, ki jih imajo sočeljustke na hrbtu, ne morejo do živega. Porivajo jih z gobcem sem in tja, ko pa spoznajo, da vse nič ne pomaga, odplavajo in si izberejo kaj boljšega. Napihnjenke pa izpuste zrak in iz balončka postane spet riba. Oglejmo si nekatere bolj podrobno. Iz roda četverozobk živi v Sredozem-Jcem morju fahak (TETRODON FAHA-KA) s kratkim gobčkom kljunaste oblike. Riba se napihne in izpremeni sprednji del trupa v okrogel balon, iz katerega moli rep. Priplava tudi v sladke vode. Otroci love te yft>e in jih napihnejo. Ko se te ribe posuše se z njimi žogajo lz roda dvozobk je na primer ježica (Diodon hystrit) s trni na koži. Tudi ta se zna napihniti in če je ujeta, se junaško brani, grize in brizga vodo iz gobčka. Te ribe se s pomočjo svojih prsnih plavuti vrte okoli svoje telesne osi, kar je redkost Grotesknih oblik so ribice iz roda Ostracion, ki so prej podobne škatlam kakor ribam. Četverorog tega rodu je podoben usnjati torbi in ima trd oklep, sestavljen s šesterokotniiki. Oklep se neha v višini podrepne plavuti kjer je odprtina, iz katere molii rep. Trup je seveda negib-"jiv, rep pa gibljiv. Zaradi trdega oklepa se te ribe ne morejo napihniti. Večina soče- Ijustk živi v toplejši morjih. Meoo__ terih je v izvestni dobi kakor strupeno in povzroča hujša obolenja Sploh je v morja dovolj rib z neužitnim, celo škodljivim mesom, a poleg tega vemo tudi za take ribe, ki povzročajo s svojimi plavutnimi bodicami zastrupljen je krvi. Pri nekaterih ribah so ikre strupene aM pa meso sa časa drsti. Bere na.še mrene na primer ao tudi strupene. * V jarkih ln potokih, H so navidezno prazni, vlovimo tudi v tem času vse. česar sd želimo. Nedavno sem lovil pri Bevkah ia v Radnji pri Brezovici. Obul sem si gumijaste škornje. Ker me je nekdo prosil xa balkanske polrače (Cobitis balcanica), ki sem jih lani ugotovil v naših vodah, sem se izprehajal po plitki Radnji. Zaradi nizke zračne temperature (— 10 stopinj) se mi j« zdela voda silno topla, ko sem držal mrežo pod voda Nekje sem zagledal majhno ilovnato kotanjo, zajemal blato, pregledoval in ponvikal noge počasi naprej. Žal je bila voda na enem mestu globlja kakor je bila višina škornja, in nenadno so bili Škornj4 napolnjeni do roba z vodo. Uspeh te mo* kronožne ekskurzije je bil v toliko negativen, da nisem vlovil omenjenih balkank. ker sem moral lov prekiniti in jo ubrati proti Ljubljani. V kanglici je bilo samo kaj mrenic, pisank in navadnih naših pol-rač (Cobitis taenia), ki so spuščene poprej v vodo iz vodovoda, potem pa v akvarij, občutile prijetno iznenadenje, da je zanje nastalo poletje. * Se nekaj o prekisu, ki sem ga zdaj že popolnoma preizkusil in ki se je zelo dobro obnesel. Akvaristom, ki ugotavljajo pomanjkanje kisika v akvariju in ki ne razpolagajo z prezračevalnikom, priporočam 3 odst. prekis (H, O2), bi ga kupujem pri Kancu. Najbolje je postopati takole: Potegni 2 do 3 litre vode iz akvarija v bokal, spusti vanj 6 — 8 žličk prekisa, {»mešaj dobro in vlij vodo s tenkim curkom spet nazaj. V 401itrskem akvariju bodo ribe po preteku 10 minut mirno dihale. Kaže, da dejstvuje prekis tudi na paraziteu ker na opazim na ribah nobenih več. O. S. Vsak naročnik „JUTRA" — je zavarovan — — za IOjOOO Din l — Kurth Dale: Vlomilec V sobi je bilo docela temno. Nad slikami, ki so visele v širokih okvirih na stenah, je ležal dih mrtvaškega molka in Ulubski stoli so štrleli kakor brezoblične klade iz težke, zamolkle samote. Vrata so rahlo zaškripala in ozka špranja se je pokazala. Ključavnica je zarožljala. Potem tišina. Za trenutek se je zdelo, da hoče nekdo vrata zakleniti, potem pa so se odprla še bolj na stežaj in ozka senca se je pokazala v bledi svetlobi, ki je prihajala iz sosedne sobe. Nekdo se je tipaje pomikal ob steni in prišel do peči, kjer so ugašale poslednje iskre živega ognja. In potem je šel neznanec dalje, neslišno, plaho, kakor bi ga gnala zla misel. V trenutku pa, ko se je obrnil proti sredi sobe, se je začul rezek, kovinski glas: »Ce se premaknete še za korak, ustrelim ...« Senca je za trenutek omahovala, potem je mirno obstala... negibno, in spet se je začul prejšnji glas: »Kdo ste? Kaj hočete?« Globok molk... Dvojs oči je strmelo iz teme v senco. Svetile so se te oči kakor mačje. Pri oknu je moral sedeti človek, ki Je pravkar govoril. »No, ali bo kaj?« komu pravil, da je sluga gospoda grofa v gledališču...« Spet tisti neusmiljeni, mrzli glas, ki je neznanca grabil kakor železne klešče... »Nisem vedel...« je zajecljal neznanec. »Da je kdo doma,« je nadaljeval glas. »Kaj ne, gospod, saj ste mislili to reči ? .. Vlomiti ste hoteli v stanovanje barona Morgenthala.« Tedaj se je videlo, kakor bi se hotela senca pomakniti dalje, proti kotu, odkoder je prihajal glas. »Ne premaknite se! Smolo ste imeli, dragi, da ste prišli v mojo sobo... Tako! Zdaj se bova malo pogovorila in če boste morda poskusili stopiti le za korak dalje, če se boste le premaknili, bom moral pač.. Avto je brzel mimo hiše. Le za trenutek je ostal odsev njegovih žarometov v sobi. Komaj toliko časa, da se je senca zraven peči izpremenila v razcapanega, močnega moža z rdečo ruto okoli vrata. Njegov obraz je bil od strahu ves spačen. Izbuljene oči so strmel«! v temo, odkoder Je prihajal glas. Tam ... tam pri pisalni mizi je sedel orjaški, eleganten, gladko obrit gospod. Negibno ... Potfm se je zdajci vse stemnilo. Le glas trobila je še odmeval iz daljave... »Kje ste zvedeli, da ne bo nikogar doma?« Trdo kakor glas preiskovalnega sodnika je zvenelo. »Slišal... slišal sem, kako je vratar ne-»Da, res je... v gledališče sem ga po-slal. In vi? Kako ste prišli v hišo? Ali vas vratar ni opazil?« Nič odgovora, »No, ali bo kaj?« »Počakal sem, da je Se! v svojo sobo... Potem sem se splazil po stopnicah... Nihče me ni srečal... m prav lahko sem prišel sem ...« Kakor posmeh se Je tedaj začulo od okna: »Mojster morate biti v svoji stroki. No... hm... ali imate kakšno orožje s seboj? Nož ali? ...« »Ne!« »Res ne? Ce lažete?..x »Ničesar nimam.« »Dobro. Sicer vam pa ne bi ndč koristilo. In zdaj bodite tako dobri in telefonirajte namestu mene, pozni moj gost... Tam na mizi, tik zraven vas, je telefonski aparat.« Senca se ni zganila. »Telefonirajte! Ali me niste razumeli? Ali bom moral res govoriti glasneje in raz-ločneje ? ...« Senca se je nenadno premaknila. »Kaj ? Nočete ? ... Potem ...« Toda možak je takrat že poslušno ponovil besede, ki jih je povedal baron: »Policijska stražnica, Številka 26.« Spet se je začul glas od okna; ' F i »Povejte, da prosi baron Morgenthal ta-' koj dva stražnika. Prideta naj na njegovo stanovanje... če je mogoče z okovi ... Povejte, da se je splazil vlomilec v njegovo sobo ... Komisar me pozna... ve, kje stanujem... še naslova mu ne bo treba povedati, dragi gospod...« Tedaj je možak planil pokoncu: »Pes... pes ... zakaj me tako mučite?« Glas pa je odvrnil: »Kaj, upirati se mislite?... Vi... vi!.. Takoj, sicer!...« Počasi kakor lz grla Iztrgane so padale v slušalo besede, ki jih je narekoval baron... Možak je začul tih, pridušen, mučen smeh iz teme, ki mu Je pognal vso kri v glavo. Stisnil je pesti, da so se mu nohti zadrli v kožo ln se hotel pognati na svojega neusmiljenega mučilca, toda strah pred revolverjem ga je zadržal... Zdaj je moral sam poklicati policijo. Sam si je moral izkopati grob ln pošast lz teme ga bo sunila vanj. brez usmiljenja, z grozo zbujajočim zasmehom... Prijelo ga je, da bi zdrknil na tla In na kolenih prosil... prosil moža za mizo, naj ga pusti, naj ga da pretepst! ali kar hoče, le policije ne, ne... Toda bilo je že prepozno, prepozno... Glasovi so se začuli lz predsobja... Kozaki «0 ««* Približali sobi... Sabla ie zarož- , Ijala... Potem so vstopili: dva stražnika in mož v civilu... »Kje je električno stikalo, gospod baron ?« »Tamle na levi zraven vrat, gospod komisar ...« se je baron oglasil. Potem je zalila slepeča svetloba vso sobo. »Roke kvišku!...« Podzavestno je vlomilec ubogal. In Sa sta se oklenili njegovih zapestij dve mrzli kači, dve jekleni lisici, in se zarezali v meso, da ga je zabolelo... Gospod v civilu pa je medtem stopil k pisalni mizi in sa globoko priklonil... Vlomilec je pogledal tja... Moj Bog, kaj je hilo to?... Tam je sedel... v stolu, kakršne imajo Invalidi, mož, ki se ga je tako bal. Ohlapno so mu visele roke k tlom... Nikjer ni bilo videti revolverja ... nobenega orožja,« »Čestitam vam, gospod baron, da niste izgubili prisotnosti duha,« je dejal komisar.« »Da... docela sam sem bil... Vso slu-žinčad sem poslal stran... Toda vzlic temu sem ga ukrotil, čeprav se že deset let ne morem premakniti brez tuje pomoči... In v njegovih mrzlih, sivih očeh se je za-bliskalo nekaj strahotnega... Takoj nato pa sta stražnika sunila vlo milca proti vratom.,■ Podsavezna smučarska prvenstva Ljublianski, gorenjski in zagrebški smučarski podsavez so včeraj izvedli svoja prvenstva — Kljub slabemu vremenu so rezultati lepi Trije naši smučarski podsavezi, in sicer ljubljanski, gorenjski in zagrebški so včeraj dobili svoje prvake. Ljubljanski pod-javez je izvedel svoje prvenstvo v Ljubljani, gorenjski na Bledu, zagrebški pa v Delnicah. Povsod je prirediteljem precej nagajalo slabo vreme, vendar pa so doseženi časi in zlasti skoki dokazali, da naši smučarji pod vodstvom svojih trenerjev prav lepo napredujejo. Zlasti se je izkazal pri ljubljanskem podsaveznem prvenstvu mladi Dečmanov Tone, ki je postal prvak podsaveza v kombinaciji in skokih ter tudi univerzitetni prvak. Mariborski zimsko-sportni podsavez bo izvedel svoje prvenstvo prihodnjo soboto in nedeljo. Tekmovanja ljubljanskega podsaveza Prvak LZSP v kombioaciji in v skokih je posta! Dečman Tone (Sm. ki. Ljubljana), stilno najboljši jugoslovenski skakač — Zasedel ie prvo mesto tudi v tekmovanju univerz Ljubljana, 21 januarja. Danes se je ves dan nadaljevalo prvenstvo LZSP s skoki. Skakalnica Ilirije v Mostecu je bila v prav dobrem stanju in so skoki potekli brez vsake nezgode. Dopoldne so startali skakači, ki tekmujejo za kombinacijo, popoldne pa so bili skoki za vse tekmovalce. 2e po sobotnih rezultatih v teku sta imela največ izgleda za prvaka v kombinaciji Dečman in Baebler. Deč-manu se je posrečilo, da je z minimalnim naskokom 1.8 točke, ki gre na račun krasno izvedenih skokov, prehitel svojega klubskega tovariša in postal tako podsavez nI prvak v kombinaciji. Dosedanji prvak šramel se je z dobrimi skoka povzpel na tretje mesto za Baebier-jem. Tudi v popoldanski konkurenci skokov je briljiral Dečman, ki je ne samo dosegel najdaljše skoke, temveč je bil tudi stilno sigurno najboljši skakač. Simpatični, izredno talentirani Dečman je postal tako tudi prvak LZSP v skokih. Dečmanov Tone pri lepem prečnem skoku na terenu Prvenstvo LZSP je pokazalo, da se je v jugoslovenskem smučarskem športu pričela nova doba. Mlajše moči so že dosegle in celo prekosile dosedanje starejše tekmovalce. Joško Janša, ki je še vedno naš najboljši tekmovalec, je v borbi z mlajšimi zasedel šele tretje mesto, prav tako pa je moral tudi šramel, dozdaj naš najboljši skakač, odstopiti svoje mesto mladi generaciji. Skakalnim tekmam je dopoldne, zlasti pa popoldne, prisostvovalo veliko število gledalcev, med drugimi rektor univerze dr. Slavič, zastopnik bana načelnik dr. Orel, župana je zastopal dr. Frohlich, JZSS pa dr. Berce, Id je obenem fungiral kot sodnik. Rezultati v kombinaciji za prvenstvo LZSP: 1. Dečman Tone 301.9, 2. Baebler Leon 500.1, 3. šramel Bogo 277.8, 4. Jakopič Avgust 241.91 (vsi Ljubljana), 5. Bračič (Ilirija) 231.3, 6. Levičnik (Kamnik) 189.3, 7. Podjed (SPD Zagorje) 121.4. Za kombinacijo je nastopilo skupno 10 tekmovalcev, od katerih pa je Brvar od skokov odstopil, dva se pa nista plasirala. Dosegljivih točk je bilo 320. V teku so se za kombinacijo plasirali 1. Baebler, 2. Dečman, 3. Jakopič, 4. šramel, v skokih pa 1. Dečman, 2 šramel, 3. Baebler, 4. Jakopič. Naše včerajšnje poročilo moramo v toliko popraviti, da v klasifikaciji teka na 18 km odpadejo tekmovalci za kombinacijo in je torej vrstni red: 1. Senčar (Ljubljana), 2. Knap (Ilirija), 3. Janša (I), 4. Brvar (L), 5. Jenko (I), 6. Taučer (L), 7. B!eiweis (I), 8. Ilovar (I), 9. Zuccato (I), 10. Trkman (Logatec). Pri popoldanskih skakalnih tekmah je nastopilo 30 skakačev. Vojaštvo je dobro vzdrževalo red, le nekemu stražniku se je zgodila nesreča, da ga je skakač, ki je za-vozil med občinstvo, podrl na tla. Padec, ki je izgledal precej nevaren, pa k sreči, razen krvavečega nosu, ni imel hujših posledic .Navzlic velikemu številu skakačev, so bili skoki končani v pičli uri. Padcev je bilo prav malo, le dva tekmovalca sta si zlomila smuči. Tekma je pokazala, da razpolagamo z velikim kadrom nadebudnih skakačev. Med mlajšimi so se poleg Dečmana zlasti izkazali Palme, Baebler, Istenič in Pribošek. Od teh je bil stilno najboljši Dečman, izredno lep pa je bil tudi prvi skok Isteniča. Rezultati v skokih: 1. Dečman (L) 234.6 (25, 24), 2. Palme (L) 215.7 (22, 23), 3. Baebler (L) 212.2 (22, 23), 4. šramel (L) 207.7 (23, 22), 5. Istenič (I) 189.9 (23, 20), 6. Polajnar (L) 187.8 (22, 19), 7. šubic (I) in Lisjak (L) 183.8 (20, 18), 8. Krošelj (I) 162.8 (17, 18). Zvečer so se vsi tekmovalci zbrali v restavraciji »Zvezda« kier so bili razglašeni rezultati in razdeljena darila. Pokal bana dr Marušiča je sprejel Tone Dečman kot prvak v kombinaciji, obenem pa tudi pokal LZSP kot prvak v skokih. Senčar, zmagovalec na 18 km, je dobil pokal župana dr. Puca. dočim so drugo in tretje plasirani prejeli zlate, srebrne ali bronaste plakete. Akademske smučarske tekme v skokih Obenem s prvenstvom LZSP se je kot drugi del tekmovanja za prvenstvo Aleksandrove univerze, kakor tudi vseh univerz Jugoslavije pod pokroviteljstvom rektorja dr. Slaviča vršila tudi tekma v skokih Jugoslovenske akademske smučarske organizacije. Razen ljubljanske, se je tekmovanja udeležila tudi zagrebška univerza po tekmovalcih šramlu, Palmetu in Strgarju. Prireditev je počastil s svojo navzočnostjo tudi rektor g. dr. Slavič. Zmagal je prepričevalno Ljubljančan Tone Dečman, ki je s 25 m dosegel najdaljši in najlepši skok dneva ter postal akademski prvak v skokih. Za njim so se plasirali kot 2. Palme (Zagreb). 3. Baebler (Ljubljana), 4. šramel (Zagreb), 5. šu- bic (Ljubljana), 6 Levičnik (LJubljana), 7. Strgar (Zagreb). Organizacija bo izvedla Se ostali del tekmovanja, to je tekmo v slalomu in v smuku in se bo na podlagi teh izidov določila splošna ocena. Klubsko prvenstvo Ilirije Tudi SK Ilirija Je izvedel svoje klubsko prvenstvo v okviru pod saveznega prvenstva. Klubski prvak je postal Knap, 2. Janša, 3. Jenko, 4. Bleiweis. 5. Ilovar, 6. Zuccato. V skokih je klubski prvak Istenič, 2. šubic, 3. Krošelj, 4. Zupan, 5. Pribošek. Propagandni table-tenls turnir za prvenstvo mesta Celja za 1. 1934. se bo pričel v nedeljo 28. t. m. ob 8. zjutraj v Domu v Samostanski ulici v Celju. Tekmuje se po pravilih JTTS za nagrade in naslov »Prvak mesta Celja za 1. 1934 « Pravico udeležbe ima vsak član table-tenis sekcije Sokola v Celju in SK Jugoslavije kakor tudi vsak član kateregakoli kluba v Celju. Prijavnina znaša 5 Din. Prijave sprejemata obe navedeni društvi za svoje člane, za ostale klube odnosno posamezne igralce pa SK Jugoslavija v Celju do nedelje do 8 .zjutraj. Igra se po coupbest of five sistemu zadnji štirje pa igraio vsak z vsakim. Zfebanje bo v nedeljo 28. t. m. točno ob 8. zjutraj, začetek igranja pa ob pol 9. Prvi štirje dobe praktična darila, in sicer dobi prvi naslov »Prvak mesta Celja za 1. 1934.« ter raket in tri žogice, drugi raket, tretji 6 žogic, četrti tri žogice. Igra se z Villa žogicami. Prijave za Sokola sprejema načelnik table-tenis sekcije, za SK Jugoslavijo pa Joško Coh. Prvenstvo GZSP Včeraj so se na Bledu zaključila prvenstvena tekmovanja GZSP, pri katerem si je gorenjski Sokol Lovro Žemva osvojil naslov podsavez« nega prvaka v kombinaciji — Zmagovalec v skokih posebej je bil jeseniški Skalaš Cine Praček, v propagandnih skokih pa je bil prvi Mojstrančan Albin Jakopič Bled, 21. jannarja. Davi je nad Bledom in ožjo okolico leglo dobrih 15 cm novega južnega snega in situacija je bila za drugi del prvenstvenih tekem — za konkurenco v skokih — spet popolnoma drugačna kot v soboto. Start za dopoldanski spored — za kombinacijo in v skokih posebej, — je bil določen za 9. uro, toda nov sneg je deloma zadržal tekmovalce, še bolj pa prireditelje, tako da je zdrčal prvi skakalec z mosta šele okoli pol 11. ure Morda bi se bilo dalo s temeljitejšo pripravo — posebno še, ker je sobotni večer kazal na izredn* snežne razmere — spraviti skakalnico mnogo prej v red, toda končno zamuda, ki je bila brez dvoma neizogibna, ni bila tako usodna, ker je bilo število tekmovalcev razmeroma majhno, še manjše pa število občinstva, ki pa pred poldnevom kar ni bilo na spregled v Zako. Skakalnica Nj. Vis. prestolonaslednika je po popravilu odlična in omogoča skoke, ki jih dozdaj še nismo beležili na naših tleh; saj se je teden dni prej naš trener Norvežan Jahr izkazal na njej z znamko 64 m. Danes za takšne daljave ni bila pripravna in zato so sc vsi skakači držali 40 m meje, ki so jo dosegali s tričetrtin-skim naletom. Izjemo si je pač privoščil simpatični »Norvež«, ki se je v krasnem stilu pognal na 44 m. Popravljanje skakalnice se je precej zavlačevalo toda tudi v tem pogledu je šlo popoldne že boljše. Sicer pa je bilo pri propagandnem sporedu tudi boljše glede obiska in raznih manjših nepopolnosti, le dolžine so ostale vse pod 40'm in udeležba tekmovalcev je bila še manjša. Prireditev je v ostalem uspela prav dobro in vse kaže. da je Bled in njegov športni klub ubral nova in zdrava pota. Za konkurenco v skokih je sikakalo 11 tekmovalcev, med njimi 5 za kombinacijo, in sicer s poskusnim skokom in dvema v konkurenci. Najboljše se je držal Albin Jakopič, ki je izvozil dva lepa skoka »a 37 in 39 in pol, kar pa še vse ni bilo dovolj, da bi izravnal razliko 6 minut z včerajšnjega teka. Njegov zmagovalec in novi prvak Žemva je ostal obakrat na 31 m, prav dobro se je enkrat pognal Ivan Zupan (Bratstvo, Jesenice) na 37 in tudi Praček se je korajžno obakrat postavil na 37 m. Poskusni skoki so posebno po otvoritvenem padcu Jahra obetali večji ropot po strmini, pa so jih tekmovalci iz previdnosti reducirali na samo tri. Dopoldanski spored je bil zaključen dovolj naglo in pravočasno. Podrobni rezultati za kombinacijo so naslednji: 1. Žemva Lovro (Sokol, Gorje) 360 ; 2. Jakopič Albin (Sm. k. Dovje-Mojstrana) 357.1, 3. Novšak Albin (Sm. k. Bohinj) 325.7; 4. Prešeren Martin (Sm. k. Lesce) 292.4 ; 5. Prešern Franc (isti) 286.9. V samih skokih je bil vrstni red tekmovalcev naslednji: 1. Praček Ciril (Skala, Jesenice) 137.7; 2. Zupan Ivan (Bratstvo, Jesenice) 134.4; 3. Torkar Jože (Sm. k. Lesce) 122.5; 4. Rus Janko (Sk Triglav, Bled) 117.4. Popoldanski spored, ki se je pričel ob 15., je bil po dopoldanskih resnih skušnjah zelo kratek in tudi precej bolj. živahen. Vreme se je sicer držalo medlo in tudi snežilo je vmes. toda razpoloženje med tekmovalci in precej številnim občinstvom je bilo najboljše Nastopilo je 8 tekmo-va]cev — razumljivo, ker so istočasno skakali tudi v Ljubljani — ki so absolvi-rali po dva obvezna skoka, točno toliko, da je sodniški zbor že malo pred 16 zaprl skakalnico. Med ostalimi je tekmam prisostvoval tudi sreski načelnik dr. Vrečar v imenu g bana in pokrovitelja prireditve ministra n r Ivana Mohoriča. gen. tajnik JZSS Jaso Goreč bleiski župan Vovk in zastopniki okoliških občin, zim-skosportnih klubov itd Popoldne smo med redko publiko opazili tud' soprogo g. ministra dr. Kramerja, go. Anči Kramer-jevo. V propagandnih skokih so se tekmovalci plasirali naslednje: 1. Jakopič Albin (Sm. ki. Dovje-Moj-strana) 135.5: 2. Novšak Albin (Sm. k. Bohinj) 120.6: 3. Torkar Jože (Sm. k. Lesce) 103.1; 4. Zupan Ivan (Bratstvo, Jesenice) 103.5; 5. Praček Ciril (Skala, Jesenice) 93.4: 6. Žemva Lovro (Sokol, Gorje) 74.9: 7. Prešern Franc (Sm. k. Lesce) 68; 8. Pre-Šern Martin (isti) 20 točk. Popoldne ob 17. so brli v hotelu »Tr? glav« razglašeni rezultati in razdeljena darila. Pred objavo je podpredsednik GZSP g. Zupan — namesto odsotnega predsednika mag. Zabkarja — pozdravil tekmovalce in zastopnike korporacij in tiska, njegovemu pozdravu in čestitkam so se pridružili še sreski načelnik dr. Vrečar, gen. tajnik JZSS Joso Goreč in predsednik SK Triglava dr. ing. Vovk. Tehnično poročilo je podal g. Boris Sega. obenem pa je tajnik Činkovic razdelil darila. Krasen pokal pokrovitelja prireditve ministra n. r. Mohoriča je prejel Žemva, razen tega pa so bili razdeljeni še pokali^ zveze Gostilniške obrti za dravsko banovino, hotelirske sekcije Bled in SK Triglava. Poleg teh so prejeli vsi boljše plasirani vrsto praktičnih daril m plakete Ob slovesu z Bleda je bila veranda hotela »Triglava« nabita do zadnjega kotička. * K včerajšnjemu poročilu o rezultatih blejskega teka na 18 km je treba omeniti, da je sodniški zbor po neljubi zamenjavi — zaradi spremenjenih številk — napačno razvrstil tekmovalce-vojake. Po pojasnilu navzočega zastopnika planinskega polka je bil proglašen za zmagovalca v tej skupini podporočnik Koren Ivan s časom 1:54:52. Vrstni red ostalih tekmovalcev-vojaicov borno objavili kasneje, ko se bomo še pomudili pri tej lepi zimsJco-sport-ni prireditvi naše zdaj tako divno bele Gorenjsike. Tudi ZZSP Ima svojega prvaka Delnice, 1. januarja. Danes so se tukaj vršile smučarske tekme za prvenstvo Zagrebškega zimsko-sport-nega podsaveza, za katere se je prijavilo pri seniorjih 66 tekmovalcev, startalo pa je 48 tek. Rezultati so bili naslednji: Seniorji: 1. Branko šafar (Delnice), 2. Miha Majnerič (Sokol - Delnice), 3. Josip Majnerič (Sokol - Delnice), 4. Matija Ge-dele (Goranina - Delnice), 5. Silvio Mar-chiotti (Concordia, Zagreb), 6. Ivan Lenac (Goranin - Delnice), 8. Ljudevit Stanislav (Maraton, Zagreb), 8. Stanko Mihelčič (Delnice), 9. Matija Tomac (Goranin - Delnice), 10. Anton Kajfež (Sokol - Delnice), 11. Ivan Tomac (Delnice), 12. Vlado Zalo-kar (Runolist, Zagreb). Juniorji: 1. Mario Petrinovič (Delnice), 2. Vladimir Petrinovič (Delnice), 3. Viljem Arbanas (Delnice) ,4. Nikola Jurčič (Sokol II, Zagreb), 5. Krsnik (Runolist), 6. Ivan Tomac (Sokol, Delnice). Motcskijoring in skijoring v Mariboru Maribor, 21. januarja. Na dirkališču Tezno pri Mariboru so se danes popoldne vršile motorne in konjske dirke s smučarji. Prireditev Je bila prva tovrstna v Mariboru ter je kljub slabemu vremenu privabila na dirkališče okrog 1000 gledalcev, ki so vztrajali v snegu in vodi do konca tekme. Tekmovanje je bilo razmeroma dobro organizirano od Motosekci-je Peruna in MZSP. Le pričetek se je iz nerazumljivih razlogov za eno uro zavlekel ln tudi med nosameznlmi točkami so bili odmori predolgi. Na dirkah so startali smučarji vseh mariborskih klubov, motociklisti so bili večinoma člani Motosekcije Peruna, jahači pa častniki tukajšnjega artilerijskega polka. Tekmovalo »e Je v naslednjih kategorijah: motorji do 350 ccm, motorji nai 350 ccm, motorji s prikolico na 400 ccm ter konjske dirke s smučarji. Vse dirke ao končale brez nezgod kljub temu, da Je bilo precej padcev' Prireditve so bile zanimive ter zlasti motorne dirke zelo napete. Rezultati so bili naslednji: Motorji do 856 ccm (3000 m): 1. Vrezr nik Alfonz (Motokluo Maribor) — smučar Franc Pobežin (MSK) 4.12. Vsi drugi tekmovalci so padli. Motorji nad 850 ccmj Prva predvožnja (2000 m): 1. Vreznik Alfonz — Pobežin Fran 2:48.5, 2. Lušnik Alojz (Perun) — Gala Martin (železničar). Druga predvož-nja: 1. inž. LOtz Rudolf (Motoklub Maribor) — Fanedl Drago (SSK Maribor) 1:03.12, 2. Ceh Franc (Perun — Vodenik Emil (MSK). Finale (8000 m) s 1. Inž. Lotz-Fanedl 4:12, 2. Vreznik-Pobežin 4:17, 3. Ceh-Vodenik. Motorji s prikolico nad 400 ccm: 1. 2e-leznik Blaž (Peruni — Grmovšek Štefan (Maraton) 3:37. 2. Višer Matija (Perun) — pihlerič Mirko (MSK). Dirka prvoplaairanih tekmovalcev: 1. inž. Lotz-Fanedl 4:12.3, 2 Železnik-Grmov-šek 4:32, 3. Pihlerič (Perun) — Voller (MSK). Skijoring (1000 m): 1. podporočnik Ra- kočevič-podporočnik Rodič, 2. pp. Mirko- vič-pp. Jovanovič. Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Včeraj so se vršila v inomostu tekmovanja za evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. Vsa prva mesta so zasedli Avstrijci, in sicer pri gospodih Karol Schafer. pri damah Liselotte Landbeck, pri parih pa Baumgarten-Stiilebacher. Tekme za zimski pokal Tudi včerajšnjo nedeljo so se vršile tekme nogometnega turnirja za zimski pokal, ki ga prireja Hermes. V Ljubljani so se srečali Mars in Reka ter Primorje in Slovan, v Kranju pa domači Korotan in domžalski Disk. Zmaga Marsa nad Reko predstavlja vsekakor presenečenje, ker je Reka veljala kot siguren favorit. Kot ku-riozum navajamo, da so bile na ljubljanskih tekmah diktirane nič manj kot štiri enajstmetrovke. Mars : Reka 2:1 (1:0) Takoj ob zafietku tekme zaatrelja Reka eno enajstmetrovko, Mars pa nato dve zelo lepi poziciji iz daljave 3 m. Vodstvo je dosege) Mars v prvi polovici. V drugem polčasu je Reka v 30. min. izenačila, Mars pa je dosegel zmago z enajstmetrovko. Teren je bil zaradi južnega vremena dokaj težak. Sodil je gosp. Pfundner. Primorje : Slovan 5:1 (2:0) Primorje je takoj začetkoma začelo ostro napadati Ur izsilUo dva kota, ki pa sta ostala neizrabljena. V 3. min. so Pri-morjaši zastreljali enajstmetrovko, vendar pa jim je v prvi polovici uspelo zabiti dva gola. . V drugi polovici je bilo Primorje v absolutni premoči ter je Slovan dosegel svoj častni gol iz enajstmetrovke. Disk : Korotan 3:3 (2:1) Pred precejšnjim Številom gledalcev, ki bi bilo gotovo še večje, ako ne bi snežilo, se Je včeraj vršila pokalna tekma med domžalskim Diskom in domačim Korota-nom. Domačini so bili skozi 70 minut popolnoma v premoči ter so igrali večinoma na Diskov! strani. Disk je dosegel svoje gole le po prodorih, poudarjati pa moramo, da je bil njegov golman zelo dober ter rešil marsikatero kočljivo situacijo. SodU je g. Lukežič. Zagreb : Gradec 5:1 (1:0) Zagreb, 21. jan. Pred 3000 gledalci se j« danes vršila v Zagrebu medmestna tekma med reprezentancama Zagreba in Gradca. Igra je bila v prvem polčasu otvorjena, toda ne posebno zanimiva. V predzadnji minuti prvega polčasa je zabil po lepi kombinaciji edini gol Zivkovič. V drugi polovici je Šipoš v 8. min. oddal Kokotoviču, ki strelja, toda žoga se odbije od branilca. Lolič pribiti ter postavi rezultat na 2:0. V 21. min. so Gradčani v napadu in srednji napadalec Budita doseže iz dokaj težke pozicije častni gol ta gostei. V 29. min. doseže Sipoš n bližine, toda .« težke pozicije tretji gol in postavi na 3:1. V 31. min. so Gradčani pred golom Zagreba. Zagrebška obramba se trudti, da se reši teh napadov, kar jii tudi uspe. Kmalu nato zabije Kokotovič si daljave 16 m s krasnim strelom četrti gol. Zadnji dve minuti so Zagrebčani neprestano pred golom Gradca in v zadnji minuti postavi Zivkovič končni rezultat 5:1. Sode! je g. dr. Padjen. Ostale nogometne tekme Dunaj: Pokalne: Simmering : Schwarz-Weis 0:0, WAC : Sportvereinigung 10:1 (3:0). Prijateljske: Sportklub : stari in-ternacionalci 7:2 (2:1), Wacker : Spita-auer 9:2 (6:1). Praga: Bohemians : Cehoslovafika reprezentanca 4:1. Poizkusna tekma. Berlin: Praga : Berlin 5:0. Bruselj: Francija : Belgija 3:2. Parts-. Budimpešta : Pariz 3:1. Milan: Ambrosiana : Pro Vercelli 2:0. Turin: Juventus : Alessandria 3:1. MedklubskI odbor za ŽP. SK Domžale in SK Disk ce pozivata, da oddasta pole, katere sta dobila v podpis, gotovo v teku današnjega, a najkasneje do seje ob 20. pri Hablanu Celovška cesta^ Športno zbo^vanje. ASK Primorje obve-Sča svoje člant. vo in prijatelje, da se zaradi tehničnih zaprek vrSI zborovanje v četrtek dne 25. t. m. ob 20. v Zeleni dvorani Uniona. O dnevnem redu bomo članstvo Se obvestili. Kolesarska sekcija 4SR Hermes. Ker se prihodnjo nedeljo vrSi redni občni zbor matičnega kluba, ima kolesarska sekcija v sredo dne 24. t m ob 19.30 pri Beliču važen sestanek vseh svojih članov (starih in novih*. Podano bo poročilo o delovanju sekcija kakor tudi sestave bndočesra sekdjske-ga odbora, za kar se prosi čim večje udeležbe. Občni zbor SK železničarja V četrtek je imel SK Železničar svoj 6. redni letni občni zbor, ki ga je vodil podpredsednik kluba g. Mozetič. Uvodoma je pozdravil mnogoštevilno članstvo ter nato v kratkih besedah orisal delovanje kluba ▼ minilem letu. Nato je podal izčrpno poročilo o delovanju kluba tajnik g. Fišer, ki je dejal: V šestem letu obstoja kluba si je SK Železničar priboril že mnogo boljšo pozicijo in mnogo več upoštevanja tudi v javnosti. Delovanje klubovega odbora je bilo poleg internega dela osredotočeno tudi v veliki meri na pridobivanju ugleda m podpor v javnosti ter je vodstvu uspelo, da je bil klub deležen v izdatni meri podpor javnosti in javnih čimteljev, v prvi vrsti mariborske mestne občine. V decembru l. 1. je zapustil Maribor zaslužni predsednik g. inž. \Voif, ki je bil službeno premeščen v Beograd. Za njegovo 3!etno nadvse uspešno delo mu je izrekel občni zbor zahvalo. . V preteklem letu je delovalo < sekcij rn to: nogometna, lahkoatletska, zimsko&port-na, tenis, težkoatletska. table tenis in šahovska. Skupno število aktivnih članov jc znašalo lani 325. število celokupnega članstva pa je znašalo ob zaključku leta 94.->. Sekcije so v glavnem ohranile svojo delavnost, nekatere so pokazale velik napredek, predvsem nogometna, lahkoatletska in tenis, dočim sta predvsem težkoatletska in ping-pong sekcija radi pomanjkanja finančnih* sredstev morali svoje delovanje omejiti. Eden najvažnejših uspehov klubovega delovanja pa je to. da je po dveletnem delu napredovala gradnja igrišča tako daleč, da je mogel klub začeti na igrišču igrati nogometne tekme. To pomlad bo mariborska mest občina še zgradila tekalisce tako da bo ostala le še zgraditev tribune, ki bo stala okoli 130.000 Din. Da je klubu uspelo brez večjih dolgov zgraditi igrišče je glavna zasluga mestne občine mariborske, župana g. dr. Lipolda, občinskega svetnika g. Tumpeja, pokojnega inž. Cerneui, katerim izreka klub najiskrenejšo zahvalo. Odnošaji do lokalnih klubov so bili z malimi izjemami vedno prijateljski in lojalni, ker je klub na to polagal posebno važnost, posebno prijateljske odnošaje je klub gor* napram Sokolu Jugoslavije ter je bil deležen od strani vodstva, kakor tudi članstva izredne naklonjenosti, za kar izreka klub vsem sokolskim društvom naj iskrene iso zahvalo. . , . Blagajniško poročilo, ki ga je podal gosp. Gilenšek, izkazuje 127.997 Din denarnega prometa. , , Sledila so poročila načelnikov posameznih sekcij. Nato so se vršile volitve in je bila izvoljena naslednja nova uprava: pred-sedniik inž. Gruden, I. podpredsednik mz. Borič. II. podpredsednik Mozetič, tajnik ti-šer. tajnik IL Pušenjak. blagajni* 1 od-pečan, gospodarja Cof in Jenko; odborniki: ing. Jovanovič, Ilovar, Brumen Sant., Kristl, Kumše, Stembucher in Zore Načelniki sekcij: nogometna Stojšič, lahkoatiet-ska Starešina, težkoatletska Rebec. zimsko-sportna Gladnik. tenis Mazi šahovsko Lor-ber, dočim bo načelnik kolesarske sekcije pozneje kooptiran. Za revizorje so bili izvoljeni inž. Jagodic, Kesler, Bačnik m Vračko. V klubovem razsodišču pa mz. Jo-vič, Tumpcj, dr. Korenčan in inž. Hmter-lehner. V upravo igrišča inž. Uran, inz.Dc-bevc, Hubl, Kesler. Franko, Peharda, Ogrizek, Hitzl in Frangeš Po volitvah je govoril novoizvoljeni predsednik inž. Gruden ki je v svojem govoru podčrtal zlasti važnost nacionalnega pokreta ob severni meji in pozval vse nacionalne čuteče športnike, naj krepko sodelujejo za procvit in napredek kluba, rn slučajnostih je predlagal g. Mozetič, naj se klubovo ime spremeni Predlog je bil sicer v principu sprejet, toda odložen z večino glasov na poznejši čas. Obravnavale so »e še razne interne klubove zadeve nakar je predsednik zaključil občni zbor, ki je pokazal, da SK Železničar leto za letom ns-preduje tako. da se je povzpel med prv» klube v dravski banovini. Demonstracije v Parizu Pariz, 21. januarja. AA. Snoči so se vršile na pariških balvanih l avgusta 1. 1932 Vlada bo pomito«tila najprej nekai v zaroto zapletenih in obsojenih oficirjev, nato pa bo amnestijo raztegnila 5e na druge od primera do prtneri^_____ Ali si ze član „Vodnikove družbe"? TEDEN DNI FILMA Pot v življenje To le naslov delu ruske filmske produk-eija, ki je na prav visoki stopnji. Ruski zvočni filmi imajo to lastnost, da so n.[ih dialogi kratki in omejeni na najnujnejše. Namestil izgovorjene besede govori godba. Zapadna produkcija je preračunana boli na zunanji efekt, medtem ko Rusi gredo bolj globoko. Ni pa pušoen v nemar tudi zunanji efekt. Lepi posnetki, močne skupine, jasno očrtan je posameznih igralcev. %ebinsko je film zajet iz življenja onih najbednejših otrok, ki jih je revolucija vrgla na cesto. Brez doma. brez kruha, brez staršev pripjščeni sami sebi in cesti. Njih dom, šola. mati in oče jim je cesta. Tisoči in tisoči t°h otrok, lačnih, bosih in napol nagih sestavljajo dobro organiziran? čete, ki "bo n? strašijo niti zločinov niti umorov. Ta film prikazuje napore Rdečega križa, ki si je zadal nalogo, da reši vsaj del moskovske dece pred proppstjo s pomočjo doma mladoletnih. Mogočna zgradba železniške postaje v Moskvi. Pred njo beda in zločin. Na eni strani stoji raztrgan dečko s cigareto v ustih, na drugem koncu pa skupina otrok brezdomcev igra karti. Pri njih stoji na-Sminkana mladoletna prostitutka. Tam ob vhodu je deželanka s prtljago. Preden se dobro zave, kje je. ji že izgine prtljaga. IW;ko. ki se dela bebastega, prostitutka in vrhovni poelavar brezdomcev, sestavljajo tatinsko drižbo. Neke mrzle in snežne decembrske noci za?ne Rdeči križ zbirati te male nesrečnike. ki pa nočejo zapustiti ulice, se skrivajo ko roparji po zapuščenih stavbah in se branijo z ostrimi noži in samokresi. Kljub naporom se je komisiji posrečno ebraii nekaj tisoč teh otrok. Vsi so bili zdravniško pregledani. Eden odgovori na vprašanje, kaj mu je najljubše: »Daite rr.i vodke, kokaina in deklet«! Mlado, še nedoraslo dekle pravi na vprašanje, od česa iivi: »Od ce*te«. Doktorju Sergiju je bila poverjena naloga vrniti ta mlada, izgubljena bitja spet v življenje. Vodi jih v Dom mladoletnih. Sam brez straže. Mali potepuhi se čadiio temu. Nihče mn ne pobegne. Na postaji izroči denar voditelju Mustafi z nalogo, naj nakupi živf»ž za pot. Mustafa se bon sam s seboi. Ne ve. ali bi se vrnil s hrano ali pobegnil. Vlak se že pomika. Mustafa se ni se ■vrnil Doktor Sergij je v skrbeh. Naenkrat ne pojavi Mustafa s hrano. Ves zasopel m nasmejen pripoveduje, kako tekel jrlakom. za V Domu mladoletnikov postanejo iz potepuhov dobri obrtniški učenci in mojstri. Prišla je tudi druga četa teh malčkov. Med njimi ji nežen dečko, ki mu fe mati umrla. Kolka mu je bilo ime. Vsi so se naučili dela. Živeli so v lepem miru, dokler ni nekega dne zaradi velikih poplav nastal glad. Sergij odpotuje v Moskvo po pomoč. Ko se je vrnil, ga je čakalo veliko iznena-denje. V mladih dušah aporni duh še ni bil zamrl. Uničili so vse stroje in orodje kljub temu, da so nekateri tovariši rotili razbija-ee, naj ne uničujejo tistega, od česar žive. Sergij jim je prinesel hrano in lep dar — malo železnico in jim obljubil, da si bodo smeli sami zgraditi veliko železnico, tako, ki bo prevažala ljudi in tovore, da bo tako lahko ob poplavah preprečila glad. Zaceli so graditi železnico. Veselje^ ie zavladalo med mladino. Delo j; šlo hitro izpod rok in pesem je spremljala udarce lopat. Mustafa je bil zdaj najzanesljivejši drug doktorja Sergija; njemu se r? pridrj-žil še nežni Kolka. Mustafa si je izgovoril, da bo prvi stroievodja na novi progi. Kolka pa prvi sprevodnik. A tudi tu ni imela mladina miru pred razbojniškimi tolpami. Fomka je »bral skupino deklet iz beznie in se je z njimi vgnezdil nedaleč od proge, kjer je imel majhno gozdno čajarno. Sam je vabil dečke na najrazivratnejše zabave. Nad njegovo čajarno ie blestel napis: »Tu 6e kadi in pije in se ljubijo lepa dekleta«. Mladi fantje so vedno bolj posečali to gnezdo, dokler se nekega dne Mustafa in Kolka ne dogovorita s tovariši, da uničijo to gnezdo, ki ubiia njih tovariše. Na dogovorjen znak napadejo Fomko in dekleta. P> hudi borbi zmagajo Kolka. Miustafa in tovariši. Prosa je dovršena. Drugi dan bo velik praznik in prvi vlak s strojevodjo Mustafo in sprevodnikom Kolko se bo peljal po novi progi. Na večer pred otvoritvijo pa ie moral Mustafa še na sosedno postajo, da uredi še nekaj malenkosti. Sam drvi z d rezino, prepevajoč tatarsko pesem. Med potio v zasedi ga čaka Fomka. ki ie bil vdrl tračnice. Drezina se zvrne. Fomka napade Mustafo in v borbi obleži Mustafa mrtev ob progi, po kateri bi moral jutri voditi prvi vlak. Slavnostna otvoritev proge. Prvi vlak od-drdra. Ob progi leži Mustafa mrtev in ob njem velik nož z velikim »F« (Fomka)- — Mrtvo telo položijo tovariši na sprednji del lokomotive. Stroi okrasijo z zelenjem m cvetjem. Prvi mrtvi strojnik Mjstafa je pretrgal trak čez progo. žena v sodobnem svetu o so- Prebujenje nase žene Nedavno smo praznovali lOOletnico rojstva Uosipine Turnograjske, ki jo je vzbudil klic po osvobojen ju izpod despotizma v 48ih letih in nam dal prvo slovensko pisateljico. (iT-ya naša oesnica je Fani Hausmanova.) ' Slovenske žene so počastile spomin Jos. Turnograjske s tem, da so predlagale, naj se imenuje po njej ena izmed ulic mesta Ljubljane, poleg tega pa so priredile v okviru Splošnega ženskega društva predavanje o življenju in delu prve slovenske pisateljice kateremu je sledilo kot potrebno dopolnilo predavanje >2ene v ilirskem gibanju«, ob-h temah ie predavala naša agilna 'delavka dipl- ffl. 2- Vera Dostalova Ker pomenja nastop teh zen m slovensko, • tudi za hrvatsko in srbsko zeno prebujenje' ki ni več zamrlo, temveč se je sirilo m prodiralo v vsa področja družabnega zivlje-_ saj so se pojavljale vedno nove gonilne sile za ta napredek - je primemo in potrebno, da se širši krog naših zen seznani ž njimi. Morda bo za čitateljice te rabnke predvsem zanimivo spoznanje okoliščin, eo dale vzmet prvemu podvigu nase žene, kaiti vzmet, ki vzbudi neko gibanje. dajei temu gibanju vedno tudi zunanji izraz, obli k°Nastop prve slovenske pisateljice Josipine TurnoorajSke kakor tudi naše prve pesmce Fani Haasmanove spada v dobo takozvanega il,r«ke°va gibanja. Ilirsko gibanje se je pojavilo pred 100 leti kot odpar proti. neznos-iim političnim razmeram na Hrvaškem v ! ilovici 19. stoletja, a se je kmalu razkrilo na vse južne Slovane. Bilo je izrazito politično gibanie. ki je ime o spmi samo nacijonalni in literarni znaoa , a le pozneie sk i šalo zajeti tudi sospodar., kulturne m so-HiSe probleme. Pristaši ilirskega gibanja so hoteli dob i i i čim močnejši političen ^ in ker so se zavedali pomena številčno močnega ozadia. eo hoteli ustvariti močno enoto vseh Južnih Slovanov. Kot sredstvo za zbližanje naj bi jim služil ^°ten književni je-in pravopis, a nazivah maj bi se nui znano je bil glavni ideolog dgke*a cibanja Ljudevit Gaj, politik m književnik. Gibanje ie našlo dosti odmeva tudi medi Slovenci in Srbi. Od Slovencev si je poleg btan ka Vraza posebno prizadeval za enoten književni iezik Matija Majar Zilski ki je I. 1949. izdelal celo »Pravila, kako izobraževati ilirsko narečje« ter spisal »vzajemno slovnico slovansko«. Vedoč, aa se jtniiževni jezik, ki ga naj govori in razume narod, ne da ustvarjati umetnim potom, *o *e skoro vsi slovenski pisatelji protivili ilrr-ščini, češ. da naj se ^slovenščina lika na podlagi narodne govorice, staroslovenlcme in drugih slovanskih jezikov, a drugače naj ostane čista«. .. A tudi v splošnem pogledu ilirsko gibanje ni imelo realne baze, temveč se je izživljalo v nacijonalnem zanesenjaštvu m romantičnem sanjarjenju Glavna značilnost vsega delovanja Ilircev, ki se je najbolj afirmiralo v književnosti, je bila naivnost Zato ee je (ribanje preživelo tudi med Hrvati, zlasti ko je s StrossmaTerjem natopila zanje nova doba, ki ie z znanstveno kritičnostjo obračunala s prenapetimi romantiki. Ostala pa ie glavna pridobitev ilirizma: preporod hrvaškega naroda v nacijonalnem duhu. _ v. . Ce govorimo o prebujenju naše zene v dobi narodnega preporoda, moremo pokazati samo na dejstvo, da ie prvič javno stopila ob etran moža ter prvič etopila v akcijo za skupne težnje naroda. Gotovo v tej dobi zlasti glede naše slovenske žene še ne moremo govoriti, da bi se zavedala kakih svojih posebnih nalog, ki jih ima vršiti v družbi kot žena. To pa je tudi povsem umevno, saj ie stalo tedaj v ospredju vsega političnega življenja narodnostno gibanje in so nove so-cijalne ideie le počasi prodirale tudi k nam. Kajti pri nas tedaj gospodarsko življenje še ni bilo tako diferencirano, da bi kolesie teT^*rhtifi- in HrtiaU V zna ilirski vpliv. Med slovenskimi ženami, na katere je vplivalo ilirsko gibanje, je treba omeniti poleg Tjrnograjske tudi Fani Hausmanovo, prvo slovensko pesnico. Njen pesniški talent se ni razvil, dasi dado nekatere njenih pesmi slutiti slovito pesniško moč, ki je daleč prekašala diletantske pesnike »Novin«. Hausmanova je sodelovala s svojimi liričnimi. globoko melanholičnimi pesmimi v »CeUskih Novinah«. Fani Hausmanova je bila prva Slovenka, ki je poznala hrvaško zgodovino in ilirsko gibanje ter je to snov uporab 1? c*lo v svoji pesmi »Hrvatov zvezda«, ki ie slavospev na bana Jelačiča- Iz te pelini odseva narodna navdušenost pesnice. Zal. da 9e nadarjena pesnica ni mogla razviti. kajti silno tragične družinske razm erc so jo sirle duševno in fizično. Ker ie bilo središče ilirske miselnosti in delavnosti pri Hrvatih, je umevno, da je dJ-lež hrvaških žen v tem gibanju največji. Tu je treba omeniti zlasti Dragojlo Jarneviče-vo, prvo ilirsko novelistko in dramatičar-ko. rodom iz Karlovca. Spisala je dramo v verzih »Veronika Drsenička« ter dramo »Danici«, »Nevenu«, »Leptiri« in drugje. V posebni zbirki je izdala »Domorodne pesmi«. Najbolj zanimiv pa je njen »Dnevnik«, ki ga je pisala 42 let in ki priča o tragiki njenega življenja. Zgodovina imenuje Se nekatere hrvatske žene iz ilirskega gibanja, ki se sioer niso udejstvovale kot pisateljice, pač pa eo potom družabnih prireditev vplivale na razvoj gibanja, tako n. pr. grofico Sidonijo Erdodijevo, ki je na koncertu v Zagr->lra zapela »ilirsko marseljezo« »Još hrvatska nij propala« ter nastopila v prvi narodni operi Vatroslava Lisinskega »Ljubav i * zloba«. Ilirske žene so moralno in materijalno podpirale tudi »Matico ilirsko«. Ilirski pokret se je razširil tudi na Srbijo. V Srbiji je izrazita ženska osebnost v tem gibanju Anka Obrenovič. nečakinja kneza Miloša, prva književnica osvobojene Srbije. Sodelovala je pri Gajevi »Danici«, kjer se je podpisovala »Ilirkinja iz Snuj?*". Največ ie prevajala dela. kier je poudarjeni ^o-molj.ibni moment in tako tudi ona pokazala, da je otrok 6voje dob?. Na kongresu hotelirjev Pred tednom smo poročali o vtisih s potovanja na kongres hotelirjev, ki so se v decembru zbrali iz vse države v Crikvenlci. Danes naj sledijo podrobnosti s kongresa, ki je vsekakor zelo važen za naš tujski promet. Kongresu prisostvuje kakih 80 udeležencev: poleg zastopnikov ministrstva trgovine in industrije, banskih uprav savske, primorske in dravske banovine tudi zastopniki »Putnika« in raznih tujsko-pro-metnih društev, zastopniki oblastev itd. ter kakih 60 hotelirjev iz vse države, med njimi največ onih z Jadrana. Predseduje spočetka predsednik Jadranskega hotelirskega saveza Baumgartner, po volitvah pa predsednik novega hotelirskega saveza Jugoslavije Kosta Milinov iz Zagreba. Dva dni so trajale razprave na kongresu. Potek je bil mestoma prav živahen, skoraj buren, morda je bilo to tn ono tudi neplodno, toda po razčiščenju pojmov in ublažitvi začetnih nesoglasij je prišlo vedno do soglasnih zaključkov. Učinkovita, često odlločiina so bila pri razpravah resna, vedno meritorna izvajanja gg. svetnika Grgaševiča in generalnega direktorja širiščeviča, referenta Čuliča, direktorja Dragomanoviča in še nekaterih drugih. Pa tudi predstavniki hotelirjev »o dokazali, da niso samo govorniki. Splošno pozornost je vzbujal hotelir Milinov s svojimi do podrobnosti premišljenimi referati in le prav je bilo, da so ga izvolili za predsednika nove organizacije. Da so vsi hotelirji vneti in agilni pobomiki našega turizma, v katerega službi so in ostanejo ne misleč zgolj na svoje lastne koristi, o tem se je bilo na kongresu lahko prepričati. Mnoco je snovi, ki se na takih kongresih predelajo i preko dnev. reda. Naj se omejim le na najvažnejše. Osnovana je samostojna organizacija hotelirjev cele države v obliki Jugoslovenskega hotelirskega saveza. Podlaga: statuti dosedanjega jadranskega hotelirskega saveza, deloma popolnjeni ie spremenjeni. Predsednik: Milinov, podpredsednik: Ant. Urba-netz, oba iz Zagreba. Sedež organizacije: dokler traja funkcijska doba izvoljenega odbora. Zagreb. Gflesilo »Hotelijer« in »Moderni Hotel« se spoji v eno glasilo »Hotel«. Sanacija hotelske industrije: Jadranski hoteli imajo približno 75 milijonov dinarjev dolga. Leta 1933. je zaključilo le par hotelov z malenkostnim dobičkom — 5odstotni dobiček je že dosti — drugi hoteli pa so bilancirali ob koncu sezone brez dobička ali celo z izgubo. Davčni zaostanki hotelov naj bi se odpisali. Izvrši naj se konverzija kratkoročnih dolgov v dolgoročne. Ustanavljajo naj se strokovne šole in tečaji po švedskem vzorcu. Prodaja preza-dolženih hotelov naj se odgodi za pet let. Določi naj se čim nižja obrestna mora. Ustanovi naj se centralni zavod za reklamo za vse na tujskem prometu zainteresirane, tudi železnice. Fond kakih 30 milijonov, katerega bi bilo ustanoviti pri drž. hipotekami banki, naj bi pomagal hotelirjem s 6odstotnimi posojilli. Pri obdavčenju hotelov bi bilo uve'javiti posebno normo glede amortizacijskih deležev; v tem oziru se gode zdaj zaradi šablonskega postopka (enotne, nediferencirane odmere) velike krivice. Direktna prodaja hotelov naj se oblastveno ne dovoli, marveč edino po licitacijah. Posebna komisija naj bi preiskala, kateri hoteli so sposobni za življenje in kateri ne. Življenja sposobnim pomoč, druge likvidirati! Uvedejo naj se obvezne minimalne cene v hotelirstvu, napove oster boj nelojalni konkurenci. Za vse turistične hotele naj se ukine davek na poslovni promet. Na posebni, uradoma sklicani anketi naj bi se na širši podlagi obravnavala vsa vprašanja sanacije hotelske industrije. Na prispevkih za propagando naj bi bili udeleženi vsi krajevni činitelji. Eventualno naj se votira gotov °/o od pobranih samoupravnih davščin (prenočninski davek itd.) za reklamo. Vse takse in doklade. katere plačajo tujci, naj se uporabijo izključno v tujsiko-prometne svrhe. Večje turistične akcije naj bi podpirale, odnosno o-mogočile banovine iz svojih proračunskih sredstev. (Savska banovina je imela v tekočem proračunu 1 milijon dinarjev za tujski promet, kreirala je mesto nadzornika cvetličnih nasadov in parkov na Jadranu itd.) Reklama: Leta 1933 izvajana kolektivna časopisna reklama se bo letos nadaljevala v izboljšani, bolj »doterani«. obliki. Maja in junija bodo izšli oglasi vsako nedeljo. Kolektivna reklama se bo raztegnila tudi na §vioo; tam so po vseh znakih sodeč izgleda za 1934 zlasti dobri. Uspehi reklame: Po podatkih iz prakse je pripisovati 65°/» uspeha živi reklami, 15% prospektom, 15% oglasom in samo 5°/» plakatom. V zvezi s kolektivno reklamo tudi kolektivne prospekte! O tem so mišljenja deljena. V Dalmaciji je 105 hotelov in enako število ali še več prospektov teh hotelov. Nasproti temu ima Meran 143 hotelov, a samo eden skupni prospekt Turistična predavanja so učinkovita živa reklama. V Nemčiji je bilo 1933 okoli 800 predavanj o Jugoslaviji in njenih turističnih kraiih in zanimivostih. Nedavno v dunajski »Uraniji« prirejeno predavanje je imelo rekorden uspeh. Zanimivo je, da so imeli doslej ogromno večino takih predavanj oboževalci naše zemlje, skratka nasi zadovoljni gosti, ki so ob svojih stroških zbrali tvarino, si omislili diapozitive in druge pripomočke. Zakon o turizmu je gotov, a ie ni predložen skupščini. Najbrže bo moralo biti rešeno prej ali vsaj istočasno vprašanje zakona o zdraviliščih in klimatskih krajih ter vprašanje izgraditve naše zemlje za turizem (ceste, poti itd.). Kopališki red v smislu § 78: 6 obrtnega zakona je izdala doslej samo savska banovina. Zavarovanje hotelskih nameščencev: Večina nameščencev je v XH. razredu. Soglasno mnenje je, da je ta uvrstitev za hotelirje krivična, že celo pa je krivična izven sezone, ko ima osebje mdnjse plače in nima skoraj nobenih napitnin, ne glede na to, da so časi visokih napitnin že davno minili. Potniški biroji: Oficielni turistični biro v Budimpešti in Monakovem se likvidirata, namesto'njih bosta ustpnovljena nova. Ostali oficielni turistični biroji naše kraljevine bodo reorganizirani. Naše osrednje društvo za tujski promet »Putnik« ie izdalo lani skoraj 2 milijona dinarjev za propagando. Predlog za znižanje provizije potniškim birojem je bil odklonjen; ostane tedaj 10% za »Putnika« in druge, tudi inozemske potniške biroje. Neki hotelir je iz-nesel, da izda na teh proviziiah skupno z drugimi reklamnimi stroški 6 do 8 Din po gostu dnevno, ali po hotelu minimalno 6% letnih dohodkov za propagando. Predlogi: Povabijo naj se odlične, naši državi naklonjene osebnosti v zemljo. Tu se posebno omenja univ. prof. dr. Gluck- manna iz Berlina. Pričeti je t organizacijo izletov Dalmatincev in Primorcev sploh ▼ zaledje. Tudi Jugoslavija naj bi po zgledu Italije in Švice mislila, kako dvigniti tujski promet po izredni poti (anno santo 1933 v Italiji, švicarsko leto 1934 v Švici). Naša vlada naj skrbi, da sklene naša država čim več ugodnih turističnih konvencij-Sedanji način pri- m odjavljanja prebivalstva naj se — vsaj za turistične kraje — rboljša, a vendar poenostavi Prijavljanje naj služi i policijskim i statističnim ®vt-ham. Spremene naj se določila železniške tarife § 11 v pogledu voznih olajšav. Poštne pristojbine za razpošiljanje propagandnega materiala naj se znižajo, oziroma naj se vsaj ne zvišujejo Pri motoriziranju železniških prog naj se upoštevajo prvenstveno one, ki so turistično važne. Zbirale naj bi se pritožbe nezadovoljnih tujcev — naših gostov. Zvečer pred razhodom smo bili udeleženci kongresa gosti zdraviliškega poverje-ništva, odnosno mestne Občine erikveni-ške. Svečan banket, pripravljen v porodu 40-letnice, odkar obstoja Crikvenica kot morsko kopališče, je napolnil spodnje prostore sanatorija in Zdraviliškega doma znanega dr. Seidla z odličnimi tujdmi in domačimi gosti. Čeprav imajo take svečanosti mnogo skupnega, vendar je bil potek in razpoloženj« na višini ko malokje. Izredno laskav in topel pozdravni nagovor župana je razgibal duhove. Vezi tovarištva med hotelirji so se na banketu odkrile, razširile. Na banketu pa so prišle do izraza tudi manifestacije aomo- in rodoljubnega čustvovanja; ko je referent Oulič napdl veliki Jugosfavijš od Triglava do Črnega morja z njenim neprecenljivim turističnim bogastvom, navdušenja ni hotelo biti konec. Se malo sprehoda po Crikvenici, preden damo slovo Jadranu. Crikvenica ima krasen položaj; ugaja posebno viiska četrt s parkom, vilami in hoteli, ki ao deloma že čisto moderno urejeni. Impoinirajo mi zlasti: »Miramare«, »Therap;a«, »Crnkovič«, »Siavija« itd. Pozimi kopaiišče miruje; tujcev skoraj ni; pet ali šest odprtih hotelov z omejenim obratom služi pasantom in trgovskim potnikom. V mrtvi sezoni pa tudi zaprti hoteli ne počivajo. Za nje je v tem času sezona skritega dela brez gostov. Izvršujejo se adaptacije, modernizacije (»Miramare« uvaja toplovodno napravo), popravila, pišejo novoletna voščila, sestavljajo se reklamni elaborati in opravlja se sto in sto drugih del za novo sezono. Imel sem priliko seznaniti se • številnimi tukajšnjimi hotelirji in tudi z zastopniki drugih na turizmu interesiranih krogov. Prepričal jot se, da »o zelo prosvet-ljeni in da jemljejo svoje naloge prav ree-no. Imajo prav: Crikvenica ima brezdvom-no veliko bodočnost, a tudi njej je treba le marsikaj: poleg dobre volje predvsem do« brih sezon, obilo sredstev in vztrajnega, načrtnega dela. Vsem tem in »ličnim nalogam pa bodo kos le resni, požrtvovalni in nesebični delavci, kakršnih Crikvenici ne manjka. Joško Sottler, fof recepcije, Rog. Slatino. IZ ARHITEKTURE Postanek oblik v sodobni arhitekturi Vsak čas, vsaka doba se odlikuje v umetnosti po lastnem pojmovanju lepega in oblikuje vse svoje predmete v pravcu tega lepotnega ideala. Pojmovanje lepega pa zavisi v vsakem času od mnogih činiteljev. Lepa oblika, osobito v področju arhitekture se more v veliki meri smatrati za produkt kulture in civilizacije, kajti tehnične zmožnosti naroda so bile vedno odločujoče tudi za oblike njegove arhitekture. Za oblike arhitekture v gotovi dobi je važno tudi gradivo, ki se uporablja in način, ki omogoča njegovo obdelavo. Sistem konstrukcije, ki tvori ogrodje vsem arhitektonskim oblikam, je pa v glavnem le strnjena, smiselna uporaba obdelanega gradiva. Za primer si predočimo vsakomur znane sisteme grške in rimske arhitekture. Prva je v izvestni meri uporabljala doma v izobilju se nahajajoči apnenec, ga obdela-vala po tehnično dokaz visokih načelih v dele, ki nosijo, in take, ki so nošeni. M ta način so Grki izoblikovali svoj arhitektonski sistem stebra in preklade. Popolnoma drugačen je bil sistem rimske arhitekture, akoravno je ta nastajata v prilično istih kulturnih in civilizatončnih okoliščinah in v istem času, kakor grška ter je bila vsaj v prvi dobi v izvestni meri od nje odvisna. Toda doma so Rimljani imeh poleg kamna tudi glino, ki je lagodnejsa v oblikovanju in cenejša v izvedbi. Zato so kot praktičen narod gradili v veliki men iz opeke. Nujna posledica je bil drug način nosilne konstrukcije: odprtine m prostori so se premostili z oboki. Tako so imeli Grki ravne preklade in »trope, Rimpani pa so zaključevali odprtine polkrozno. Te so dale njihovi arhitekturi čisto drugačen značaj, kakor ga je imela g"1"*- Take igre v izoblikovanju arhitektonskih sistemov so se ponavljale v vseh dobah kadar se je spremenil ta ali oni temeljmn vzrokov življenski nazor, gradivo, tehnologija, konstrukcija, nove življenske razmere in z njo zvezane druge potrebe naroda. Tako so nastajali vedno novi slogi prav do današnjih dni. S koncem prošlega stoletja »e je preori-entiralo človeštvo v marsičem. Uveliaviji so se novi filozofski nazori, medicina je močno napredovala — posebno v higijen-skem pogledu, nevzdržen napredek je zabeležila tehnika. Vse to je dobilo izraza tudi v umetnosti in zlasti v arhitekturi. Osobito je bil odločujoč gnev do neplodnega upodabljanja v prošlem stoletju in je ravno ta reakcija bila gonilno pero v pospešenem prodiranju novih načel v arhitekturi. Do prenasičenosti obložene fasade, v vedno večji onemoglosti prerojevane renesanse, najsibo pod tem ali onim imenom, so rodile željo po čim enostavnejši in čim prepro- ! »tejši obliki. Temu so se pridrcžik nov« gradiva (beton, železo, steklo, strešne izolacije, plemeniti omet i. dr.), ki že vsa po svojem bistvu zahtevajo ravno linijo. Nastopile so nove konstrukcije, skeletni sistem z močnimi prevesi, vodoravne premostitve velikih odprtin itd. Racijonalizacija dela je bila pa mogoča sploh le z uvedbo pripro-stih oblik, ki se dajo v industriji z lahkoto izdelovati v velikih množinah. Novi življenski nazori so zahtevali čisto drgačno uredbo poslopij, ki »o tudi na zunanjost stavb imele odločilen vpliv. Poostritev prometa v velikih mestih je zahtevala v njih gradnji, oziroma preureditvi, čisto druge, dinamične obJike, ki niso ostale brez vpliva tudi za oblike na stavbah. Brzina, s katero se razvija ln odigrava v*e življenje v naših dneh, je narekovala ravne črto, horicontalo, ki se more smatrati za temeljno potezo vsem oblikam sodobne arhitekture. Gladka stena z vrhnim obrob-kom, vrste oken, smer balkonov, reklamni napisi vse to so členi, ki tvorijo enostavno linijo moderne fasade m so uravnani v vo-doravnici, sporedno k cesti tekoči. Le kak drog za zastavo, kak vertikalen svetlobni napis, preseka za hip to enotno pesem ho~ ricontale. Zato »o vfclike stavbnih teles vsled ravne, po možnosti za teraso izrabljene strehe, popolnoma kubične in imajo za svoj izvor le temeljne like geometrije. Slikovitost sodobne arhitekture je mogoča le v posrečeni grupaciji stavbenih gmot, najsibo ene stavbe za se aH celega bloka, odnosno ulice, vzete kot celoto. Glavni znak sodobne arhitekture je potem takem stavba z ravno »treho, ki je členjena v horioontalni smeri in je brez vsakega okrasja v smislu prejšnjih dekorativnih sflogov. Sodobne »o oblike, ki ustrezajo resnični, nepretirani potrebi današnjega življenja, ki pa morajo biti jasne konstrukcije in ne smejo v svoji obdelavi nasprotovati tehnologiji uporabljenega gradiva. ing. Herman Hus. Pletilni stroj Ideal «0/8, malo wWjeo, iam»nj«n ia motorno kol« BSA a*i Puch, ▼ brezhibnem rtaoja. — Dopriee m naeloT: Jurij Straeeer, ti-d«reki mojster, Gu^n-^ 1030-28 Vloge bank Nakop. prodaja, io potojila. kako ■mlmttor kakor fcoJutrac Adolf Ribnikar. Za Narodno