— ..................—^ .......................................llfflllllilllMIii^ 'T/y/ mednarodni sejem malega gospodarstva so obiskali tudi predstavniki «(1,n,w. r b h c/ ^'«- * Pordenona v Italiji. Gosteje sprejel 'ud, predsednik kranjske'skupščTne^ tn obrtnikov in Leto XXXI. Številka 37 ^•Umovitelji: občinske konference SZDL ^•enice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka a Trtie - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni "Jadnik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCIA NE ZVE 3. stran Deseto srečanje gorenjskih aktivistov 4. stran_ Zemljo bo treba obdelovati Trgovina je cvetela le nekaj mesecev Kranj, torek, 16. 5. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Drago podaljšano praznovanje Aprila se je obseg proizvodnje v SRS zmanjšal za 7,7 odstotka v primerjavi z marcem Napovedi industrijskih delovnih organizacij o obsegu proizvodnje se aprila niso uresničile. Količinski obseg proizvodnje naj bi zaostajal za marčevskim za slabih 5 odstotkov - toliko Približno znaša tudi sedemletno poprečje - zaostal pa je kar za 7,7 odstotka. Vzrokov za tako velik zaostanek ni težko poiskati. Že terminski koledarji večine industrijskih delovnih organizacij so za »pril predvidevali le 19 delovnih dni in zato bi bilo 5-odstotno zmanjšanje obsega proizvodnje realno. V večini delovnih organizacij pa so z raznimi zamenjavami, izrednimi in rednimi kolektivnimi dopusti, iz prvomajskih dveh prostih dni naredili P»»v*male počitnice in delali le 16, 15 ali celo le 14 dni. Rezultat I tako dolgega »praznovanja« pa je proizvodnja pod vsemi priča-/ kovanji. i danski april je bil od marca šibkejši po obsegu proizvodnje \ le za 3,4 odstotka in se je tako letošnji zaostanek podvojil. I Zaostajanje pa je se toliko bolj kritično, ker tudi v vseh štirih / Mečih letošnjega leta ostajamo za pričakovanji. Naredili smo le za 6,5 odstotka več kot lani v enakem obdobju, čeprav smo planirali še za odstotek više. Proizvodnja barvastih kovin je nazadovala za več kot četrtino v primerjavi z marcem, blaga za široko porabo smo aprila izdelali za desetino manj kot marca, reprodukcijskega materiala za 7,3 odstotka in sredstev za delo za štiri odstotke manj. Manj prometa so zabeležili na železnicah, prav tako tudi v javnem avtobusnem prometu in trgovini. Skratka na vseh področjih našega dela. . Le zaslužili bomo ravno toliko. Ce pod vsemi temi podatki potegnemo črto, ni težko ugotoviti, da se v večini delovnih organizacij precej neodgovorno obnašajo do svojih in družbenih Planov razvoja. Za odstotek manjša rast proizvodnje v prvih mesecih in se bolj občuten padec aprila, ne bo lahko nadoknaditi. S hitrimi koraki se namreč bližajo poletne počitnice. L. Bogataj Med Slovenci v Berlinu LJUBLJANA - Skupina slovenskih časnikarjev in zastopniki skupnosti za zaposlovanje SRS in sekretariata za informacije slovenskega izvršnega sveta se je po tridnevnem obisku pri slovenski katoliški skupnosti v Zahodnem Berlinu v nedeljo vrnila v domovino. V Zahodnem Berlinu smo tri dni živeli z našimi rojaki in v soboto zvečer pripravili ustni časopis, ki se ga je udeležilo skoraj 300 naših rojakov z družinami. Na prireditvi je sodeloval tudi ansambel Toneta Žagarja. Slovenci, v Zahodnem Berlinu jih je okrog 1500, so nas izredno toplo sprejeli na svojih domovih in se zanimali za razmere v domovini in za možnosti vračanja. Povedat' velja, da naši rojaki na vsakem koraku kažejo pripadnost k domovini in prav zaradi tega uživajo pri Nemcih večje spoštovanje. V treh dneh bivanja v Zahodnem Berlinu smo srečali tudi nekaj Gorenjcev. Več o Berlinu samem in življenju naših rojakov bomo še pisali! -jk Uspela razstava mineralov - Skoraj 5000 ljudi je v nedeljo obiskalo VI. razstavo mineralov in fosilov v Tržiču, edinstveno tovrstno prireditev pn nas, ki ljudi seznanja z vsestransko uporabnostjo mineralov in fosilov, obenem pa omogoča tudi nakup obdelanih in neobdelanih mineralov. Posebnega pomena je bilo posvetovanje jugoslovanskih občin, kjer se nahajajo minerali, na katerem so soglašali s Dodvisom družbeneea doeovora o trajnem financiranju prireditve. Dogovor bo uresničen že do prihodnje priredit ve. Pobudnika za dogovor sta bila Društvo prijateljev mineralov Tržič ir, občinska skupščina Tržič, uresničila pa ga bo stalna konferenca mest Jugo slavije. (jk) — Foto: F. Perdan Po kranjskem sejmu malega gospodarstva Napredek na vseh področjih Čimprej samostojna strokovna služba Preobrazba bančništva opravljena, zatika četrtkovi skupni seji pred-*M8tva skupščine gorenjskih občin ' izvrMlnega odbora Temeljne Gorenjske so poudarili, da so ^ Gorenjskem uspešno opravili pre-'^azbo bančništva na Gorenjskem * _ njenega samoupravnega organiziranja. Zaostaja pa organizira-Strokovnih služb. Zavrnili so *■ vse dvome o možnosti dobrega ^°v&nja na načelih nove organizi-**nosti, saj združevanje denarja v sami temeljni banki daje gospo veliko večje možnosti za 'Uničevanje obsežnejših načrtov, tO jih lahko dajala razdrobljena bančna sredstva po posameznih 'Minah. Vendar v tem kratkem času še uspeli speljati organizacije na Gorenjskem je dobro se pri strokovni službi ustreznih strokovnih služb v skladu z določili samoupravnega sporazuma in statuta Temeljne banke na Gorenjskem. Najbolj se zatika pri poslovni enoti v Kranju. Zanjo sedaj opravljajo posle kar strokovne službe temeljne banke. Tak način dela je ostal se od prejšnje podružnice, ki je s svojimi »centralnimi službami« pokrivala (udi kranjsko enoto. Prav taksen način poslovanja pa pri drugih poslovnih enotah vzbuja dvom v enakopraven položaj vseh članic in tudi pomisleke, da imajo gospodarske organizacije iz kranjske občine prednost pri delitvi denarja. Kranj — Tretji mednarodni sejem malega gospodarstva v Kranju je bil uspešen tako po številu razstavljavcev kot po obisku, saj skoraj 7000 obiskovalcev pomeni 40-odstotni večji obisk kot lani. Kljub temu ima prireditev še obilo možnosti razvoja, tako pri številu razstavljavcev in pestrosti razstavljenih izdelkov kot pri krepitvi poslovne usmeritve sejemske prireditve. Kranjski sejem ima tudi mednarodni pomen, kar je pokazal sobotni italijanski dan na sejmu. Pripravili so ga gostje iz Pordenona v Italiji, ki so zainteresirani za enakopravno sodelovanje z nami, s sosedi na Koroškem in tudi z malim gospodarstvom in storitvenimi dejavnostmi v drugih republikah in pokrajinah Jugoslavije. Direktor sejma Franci Ekar je gostom iz Pordenona podelil v soboto plaketo kranjskega sejma. V soboto so kranjsko sejemsko prireditev obiskali dr. Avguštin Lah, Andrej VerbiČ in Zvone Dragan. V pogovoru so poudarjali in v knjigo 25 let Prešernove družbe 2e med vojno je bila med osrednjimi nalogami Osvobodilne fronte slovenskega naroda tudi skrb za kulturo, saj smo se Slovenci v veliki meri prav po zaslugi naših pisateljev, zavednih sinov ljudstva, kljub različnim pritiskom izkoriščevalskih tujcev, obdržali kot samostojen, svobodoljuben narod. In tako je poleg svojih drugih dejanj, namenjenih spodbuditvi plodnega razmaha slovenske kulture v svobodi, izvršni odbor Osvobodilne fronte 27. januarja 1953 sklenil, da ustanovi Prešernovo družbo, ki naj bi nadaljevala izo-bražujoče tradicije naprednih Modno ČCVUARSTVO k«fn Kranj nova prodajalna v Kranju (nasproti DELIKATESE) Se priporoča Da bi odpravili omenjene pomanjkljivosti in odpravili dvome in tudi zato, da se organizacija strokovnih služb uskladi s samoupravnim sporazumom in statutom temeljne" banke, so na skupni seji predsedstva gorenjskih občin in izvršilnega odbora Temeljne banke Gorenjske sprejeli sklep, da je potrebno za kranjsko poslovno enoti- čimprej organizirati samostojno strokovno službo. Nujno je potrebna predvsem za urejanje zadev v zvezi z investicijami in krediti zanje. Seveda tega ne bo napraviti čez noč, ker morajo za izpolnitev omenjene naloge dobiti nekaj strokovnjakov in tudi primer ne prostore. L B. predvojnih knjižnih društev in prinašala v domove slovenskih delovnih ljudi najboljša literarna dela domačih in svetovnih ustvarjalcev. Na Prešernov dan 8. februarja 1953 je bila družba ustanovljena. Skoraj osem milijonov izvodov knjig, skoraj dva milijona izvodov revije Obzornik, vse to dovolj zgovorno priča o plodnem delovanju Prešernove družbe v minulih petindvajsetih letih. Jubilej bodo skupaj s svečanim občnim zborom člani Prešernove družbe proslavili 20. maja v Ljubljani. vtisov zapisali, da jih je letošnja prireditev prijetno presenetila. Sodelujoči na sejmu kažejo izredna hotenja po iskanju novosti in kvalitete, izdelovalci umetne obrti pa se trudijo, da bi imeli njihovi izdelki čim manj kiča. Čutiti je, kot pravi dr. Avguštin Lah, prizadevanja za uporabnost in estetiko hkrati. Marsikoga je presenetilo tudi sodelova nje med sejmom in združenji samostojnih obrtnikov, med sejmom ir republiško zvezo ter sodelovanje med osebnim in združenim delom Le-tega je še vedno premalo, prav tako pa se je na kranjskem sejmu pojavilo premalo posobenih ozirom? pogodbenih organizacij združenega dela in obrtniških zadrug. Včeraj popoldne so na sejmu po delili priznanja za izdelke. Osnovj za ocenjevanje so bili funkcional nost, inventivnost in tehnološk. naprednost ter uporabnost. Najvišj. zlato priznanje je prejel Stane Vre ček iz Kranja, ki kooperacijsko iz deluje posebne črpalke za Kmetijsk živilski kombinat iz Kranja. Jož Barle iz Ljubljane je prejel srebrn priznanje, bronastega pa Jane Bolka iz Ljubljane. Podeljenih j bilo še več drugih priznanj. J. Košnjek i radi gradili? Dolga je pot do lastne strehe, draga in utrudljiva. Ko se >dločimo za gradnjo, bi najraje prva leta kar odnehali, saj je treba pritiskati na toliko občinskih kljuk. Ali se ozirate za lokacijo in bi radi zvedeli, na katerem >bmočju bi najhitreje zasadili lopato? Vas zanima, kje so pravzaprav sploh še možnosti za zasebno gradnjo? Skratka, če ste na težavnem začetku razmišljanja, kako in kam — o dovoljenjih, "adaptacijah in vseh drugih težavah zasebnih graditeljev bi se pogovorili kdaj drugič — se nam lahko pismeno oglasite do "'422. maja. Če pa imate splošna in kratka vprašanja o zazidljivih območjih na Gorenjskem, vas bomo na telefonski številki 21-860 poslušali v četrtek, 18. maja, od 12. do 14. ure. I Prosili bomo gorenjske občine za odgovore in jih skupaj z vašimi vprašanji objavili. U čka prebita Delavci zagrebške Hidro-elektre in splitskega Konstruktorja so v nedeljo pred okoli 2000 mladimi, ki so bili za to priložnost na posebnem pohodu, razstrelili zadnje od več kot 90.000 min, ki jih je bilo potrebno aktivirati za izgradnjo rova pod 1396 metrov visoko Učko, ki loči Istro od Kvamerja. Predor so napravili na 495 metrih nadmorske višine. Dolg je 5070 metrov in računajo, da ga bodo predali javnemu prometu ob dnevu republike prihodnje leto. Prvi avtomobili pa so skozi predor zapeljali takoj, ko se je razkadil dim zadnjih detonacij. Prvi so se prepeljali pod Učko visoki gostje, ki so prisostvovali temu slavnostnemu dogodku, med njimi predsednik ZIS Veselin Dju-ranovič, ki je kasneje govoril na velikem ljudskem zborovanju na Učki. Majski sneg Čeprav se je že vsa Slovenija razcvetela in ozelenela, nam jo je vreme v soboto spet pošteno zagodlo. Po večdnevnem deževju in snegu, ki je padal že v četrtek, je v soboto popoldne začelo snežiti kot za Silvestrovo. To so že desete snežne padavine, ki so po letu 1963 maja prekrile Slovenijo. Se pravi, da majski sneg na cvetju pravzaprav ni nič posebnega. Največ snega je maja zapadlo leta 1957, in sicer so ga v Ljubljani namerili kar 13 cm, leta 1969 pa ga je bilo le za 3 cm manj. Snežne padavine so povzročile največ škode v sadjarstvu, vinogradništvu in v gozdovih. Tito sprejel Miniča Predsednik republike Josip Broz-Tito je na Brionih sprejel podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Miniča. Miloš Minič je predsedniku Titu poročal o pogovorih, ki jih je imel med svojim obiskom v SR Vietnamu, Demokratični Kampučiji, Tajski, Indiji in Sri Lanki. Zvezni sekretar za zunanje zadeve je predsednika republike seznanil tudi s pripravami na bližnji ministrski sestanek koordinacijskega odbora neuvrščenih držav v Havani in na izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi. Samo en vpis Predsedstvo sveta zveze sindikatov Jugoslavije je sprejelo osnutek nove organiziranosti in delovanja sindikatov kot najširše in prostovoljne politične organizacije, v kateri se kažejo in usklajujejo posamezni in posebni interesi delavcev s skupnimi in splošnimi interesi delavskega razreda v naši državi. Po tem predlogu delavcev ne bi vključevali v sindikat po dvojni osnovi. Z včlanjeva-njem v osnovno sindikalno organizacijo bi delavec postal član ZSJ kot enotne organizacije delavskega razreda. Posebni strokovni sindikati pa bi še naprej obstajali kot oblika organiziranja in delovanja v okviru zveze sindikatov in bi jih oblikovali po krajevnem načelu in na podlagi dohodkovne povezanosti združenega dela, vendar se delavci v te sindikate ne bi vključevali posebej. Jubilejni kulturni teden Včeraj se je v Ljubljani začel 10 jubilejni mladinski kulturni teden, ki poteka pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine SR SLoveni-je. Predvidenih je 31 prireditev, na katerih bo sodelovalo več kot 10.000 mladih iz vse Slovenije. Kranj — V četrtek in petek je bil Kranj gostitelj okoli 600 udeležencev prvega strokovnega posveta slovenskih vzgojnovarstvenih zavodt>v. Program posveta je pripravila delovna skupina Skupnosti VVZ SRS, udeleženci pa so poslušali predavanja <> idejnosti predšolske vzgoje, porazdeljeni v skupinah pa so si ogledali tudi varstvo v družinah v Kranju, nekaj vrtcev, posebno osnovno šolo ter se pogovorili nasploh o vrstah strokovnega dela s predšol skimi otroki v varstvu — L. M. — Foto: F. Perdan Družbena samozaščita stvar nas vseh Ljubljana — Poročali smo že, da je republiška konferenca SZDL v četrtek, 11. maja, pripravila v Ljubljani problemsko konferenco o aktualnih nalogah subjektivnih sil v razvijanju družbene samozaščite v naši republiki. Na njej je sodelovalo 175 Aktivi komunistov v ZRVS Radovljica — Na zadnji .seji sekretariata aktiva zveze komunistov pri občinski konferenci zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica so se dogovorili za ustanovitve aktivov ZK po krajevnih skupnostih in sprejeli okvirni program dela. V krajevnih organizacijah, kjer je do petnajst članov ŽKS bodo izvolili sekretarja, kjer pa je več članov, pa bodo izvolili tričlanske sekretariate. Okvirni program med drugim predvideva, da bodo vodstva aktivov ZKS po krajevnih organizacijah nudila odborom vso pomoč, da bodo čimprej zaključili akcijo, da bi vsaka družina dobila revijo Naša obramba. C.R. Maja in Karmen v Kumrovec V Mariboru je bilo v soboto, 13. maja, republiško tekmovanje učencev osnovnih šol v znanju Tito-re-volucija-mir, ki letos nosi naslov Deset kongresov partije. Tekmovanja se je udeležilo tudi pet mladih Gorenjcev. Največ znanja sta med številnimi sodelujočimi pokazali učenki s Koroške Bele Maja Vavpotič in Karmen Bernik, ki se bosta zato 20. maja udeležili zveznega tekmovanja v Kumrovcu. H. J. Obrambni dan gimnazijcev Skorja Loka — V soboto, 13. maja, so imeli učenci gimnazije Borisa Ziherla obrambni dan. Oetrtošolei so prikazali dinamiko napada in obrambe na Križni gori, v partizanskem maršu ter pri ogledu vaje pa so sodelovali tudi učenci nižjih letnikov. Gostje gimnazijcev so bili vrstniki iz pobratenega mesta Smede-revske Palanke, ki so skupaj s Škofjeločani sklenili svečanost s partizanskim mitingom in družabnim srečanjem. Kranjčani pri zveznem sekretarju Beograd — Predsednik organi« zacijskega odbora IV sejma civilne zaščite v Kranju Tone Volčič, pred sednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štefe in direktor Gorenjskega sejma i/. Kranja Franci K kar so v torek, 9. maja, obiskali zveznega sekretarja za ljudsko obrambo generala armade Nikolo Ljubičica i rt ga seznanili z zasnovo in s pripravami na VI. sejem civilne zaščite, ki bo od .'!(). maja do 15. junija v Kranju. Sejem bo praktično in teoretično prikazoval zaščito ogroženega prebivalstva v vojni in v primerih naravnih nesreč. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo je ugodil prošnji Kranjčanov, da bi odprl ta sejem, obenem pa je pozitivno ocenil prizadevanje Kranjčanov na tem področju. . j|< delegatov iz vseh temeljnih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti ter organizacij združenega dela, prisostvovali pa so ji tudi člani delegacij zvezne konference SZDL in republiške konference SZDL Bosne in Hercegovine ter člani komisije za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri CK ZK Jugoslavije. Uvodno besedo na konferenci je podal član izvršnega odbora predsedstva republiške konference SZDL Mitja Horvat. Ko je govoril o dosežkih na področju krepitve družbene samozaščite je menil, da nam je uspelo družbeno samozaščito postaviti na močne temelje in jo dosledno uveljaviti kot ustavno pravico in dolžnost vsakega delavca in občana. Po X. kongresu ZK Jugoslavije nam je namreč dodobra uspelo utrditi zavest in uveljaviti spoznanje, da družbena samozaščita izhaja iz same narave naših družbenoekonomskih odnosov, da je naravna potreba našega samoupravnega sistema in njegovega nadaljnjega razvoja ter, da smo jo kot tako tudi v celoti sprejeli. Tudi nedavni VIII. kongres ZK Slovenije je podružbljanju varnosti in družbene samozaščite posvetil veliko pozornost. Kajti povsem na dlani je, da delovni človek vse bolj postaja tudi nosilec varstva ustavnih pravic, našega samoupravnega sistema, neodvisnosti, družbenega premoženja, svoje varnosti, nedotakljivosti države itd. Se bolj kot doslej pa bo potrebno poskrbeti za usposabljanje našega delovnega človeka, ga informirati, opozoriti na vzroke za morebitno sovražno delovanje, skratka, prav vsakemu vcepiti smisel za uspešno delovanje na področju varnosti in družbene samozaščite. Kajti družbena samozaščita mora prodreti čimprej v vse naše sredine. Številni delegati, razprav Ijavci, so opozorili na nekatere pomanjkljivosti ter se zavzeli, da se le-te čimprej odpravijo J. Govekar Priprave na Vlak bratstva in enotnosti Krško — V prostorih hotela »Sremič« v Krškem bo danes ob 10. uri seja medobčinskega koordinacijskega odbora za povezovanje občin, ki sodelujejo pri pripravi letošnjega Vlaka bratstva in enotnosti. Na njej bodo razdelili naloge v zvezi s pripravami na akcijo, podano pa bo tudi finančno poročilo o dohodkih in izdatkih skupnih sredstev. Udeleženci posveta si bodo ogledali tudi stalno razstavo »Slovenski izseljenci« na gradu Brestanica. -jg Posvetovanje o odpadnih vodah Bled - V torek, 16. maja, se je v hotelu Golf začelo tridnevno že de veto tradicionalno posvetovanje o odpadnih vodah, ki ga prireja Jugo slovanski center za specializacijo kadrov za energetiko v Beogradu Na posvetovanju bodo prebrali 24 referatov, ki obravnavajo vprašanja o industrijskih in komunalnih (xl padnih vodah. Udeleženci bodo obiskali tudi Lesno kemično industrijo Slovenijales - Lesonit v Ilir ■ki Bistrici. Pred volitvami v krajevnih skupnostih Pred krajevnimi konferencami SZDL so izredno zahtevne politične naloge, ki jih je potrebno opraviti še v letošnjem I. polletju. To so volitve organov krajevnih skupnosti — zborov delegatov, svetov krajevnih skupnosti in delegacij za nekatere samoupravne interesne skupnosti na področju gospodarstva. Za akcijo seje potrebno dobro pripraviti, da bodo volitve izpeljane po programu. Da bi akcija priprav na volitve potekala čimbolj usklajeno in enotno, občinska konferenca SZDL Skofja Loka pripravlja posvete na katere vabi predsednike krajevne skupnosti, predsednike zborov delegatov, predsednike koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja pn krajevnih konferencah SZDL ter predsednike svetov krajevnih skupnosti. Posveti se bodo začeli 18. maja, in sicer bo tega dne ob 18. uri posvet v Kulturnem domu v Železnikih za krajevne skup* nosti Železniki, Davča, Selca, Bukovica, Sorica, Dražgose in Lenart. V ponedeljek, 22. maja, ob 18. uri bo posvet v TVD Partizan v Gorenji vasi za predstavnike krajevnih skupnosti Žiri. Trebi ja, Gorenja vas, Sovodenj, Zapreval, Lučine, Javorje in Poljane. V torek, 23. maja, ob 18. uri bo posvet v stekleni dvorani restavracije Krona v Skofji Loki za predstavnike krajevnih skupnosti Skofja Loka, Log, Godešič, Reteče, Sv. Duh in Zminec L. B. KRANJ Danes ob 12. uri bo seja predsedstva občinskega sveta ZSS Ki Predsednik sveta Viktor Eržen predlaga za dnevni red obravnavar. programskih zasnov in akcijskih usmeritev občinskega sveta ZSŠ Kranj za obdobje do leta 1982, dopolnitev pravilnika o notra-organizaciji in načinu delovanja občinskega sveta in izvolitev defca-l tov za konferenco republiškega sveta ZZS. l B SKOFJA LOKA Na današnji seji izvršnega sveta, ki se je začela ob 7. uri, razpravljajo o osnutkih odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečano^ v občini, pravilniku o poslovanju pokopališča Lipica, osnutku odhto o spremembi urbanističnega načrta Ziri, spremembi urbanistična« programa občine Skofja Loka, osnutku odloka o zazidalnem naft* Dašnjica II in predlogu sklepa o javni razgrnitvi osnutka spremo** t zazidalnega načrta za Ziri za območje centra. V četrtek, 18. maja, ob 17. uri bo seja komiteja občinske ka^ renče ZK. Sprejeli bodo program dela do poletja, razpravljali o njah za finančno pomoč, družbenem dogovoru o osebnih dohodkih drugih prejemkih za delegate, voljene in imenovane funkc v SR Sloveniji in statutarnem sklepu Medobčinskega sveta študiistec središča politične šole CK ZKS za Gorenjsko. V petek, 19. maja, ob 8. uri bo v mali dvorani zadružnega dam' Zireh posvet o aktualni gospodarko politični problematiki. Na nos« bodo predstavniki gospodarskih organizacij obravnavali smen akc * na družbenoekonomskem področju po 8. kongresu ZKS, razmena " uresničevanju nalog družbenega plana razvoja občine Škofja Loka t Zakona o temeljih planiranja sistema družbenega planiranja razmerja v ekonomskih odnosih s tujino in plačilno-bilančne proMetn* LB. i Danes ob 16. uri bo v prostorih škofjeloškega hotela Transu--v Skofji Loki redna letna skupščina škofjeloške občinske turistv zveze. Na njej bodo udeleženci pregledali delo v preteklem obdobm spregovorili o nadaljnih nalogah, izvolili pa bodo tudi nove ori* občinske turistične zveze. Po zboru si bodo prisotni ogledali še r »Slovenija vabi«. TRŽIČ razpravljali o u.sposnoijuiiju ueie^aiuv 111 u lavni raspra' ranosti slovenskih sindikatov, razen tega pa je bilo govo drovskih pripravah na skupščino občinske sindikalne or na 9. kongres slovenskih sindikatov. Brez naglice govora tudi ganizaci* Tržič - Konec maja ali v začetku junija bo znano, kakšne možnosti ima Tržič za usmerjeno izobraževanje. Zanj predvidevajo gradnjo objekta, sredstva pa zbirajo občani in združeno delo na osnovi samoprispevka, izglasovanega leta 1976. Dosedanje razprave o možnostih usmerjenega izobraževanja v tržiški občini kažejo na možnosti uvedbe popolnega usmerjenega izobraževanja ali vsaj »dislociranih« oddelkov drugih centrov, kjer naj bi se usposabljali ljudje za nekatere poklice čevljarske in obutvene stroke, za katere je popraševanje na Gorenjskem in V Sloveniji, pa ni primernih šol. Na zadnji razširjeni seji predsedstva občinske konference SZDL so zato menili, da se /. odločitvami 0 usmerjenem izobraževanju v tržiški občini ne kaže prenagliti in reči »da« ali »ne« Konec maja ali junija bo izdelana analiza, ki jo pripravlja Šolski center za tekstilno in obutveno stroko i/. Kranja, svoje kadrovske potrebe pa mora do tedaj povedal tudi tržiško gospodarstvo. Poten H odločitev lažja! Borcem Gorenjskega odreda Odbor Gorenjskega odreda vabi vse borce tega odreda, da se udeležb SKUPŠČINE borcev Gorenjskega odreda, ki bo v petek, 19 maja 1978, ob 16. uri v Domu JLA v Kranju. Uprava javne varnosti v Kranju sprejme za čas od 1. 7. do 30. 9. 1978 več študentov „ , - za delo na mejnih prehodih Ljubelj, Rateče, Jezera -lesom, o m ^^^^^Lu PM Kranj, Tržič, Bled. — za urejanje prometa na oDmocju *- j Jesenice in Skofja Loka. 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, vam ji« za- devah . . , •«,.!«• do 30. maja 1978. Prijave bodo navedene postaje sprejemale ao o 3. stran O Deseto srečanje gorenjskih aktivistov ~ X___' _______• 1*1 _-».••• i . t»___ » w Deseto srečanje gorenjskih aktivistov bo v nede Ijo, 11. junija, v Kranju - Nekdanja tovariška srečanja so prerasla v velike zbore in politične manifestacije - Vsako leto velika udeležba mladih — Čimprej urediti muzej revolucije v Begunjah Kranj Na prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju bo »nedeljo, 11.junija, že tradicionalno, tokrat deseto, srečanje gorenj-iih aktivistov in borcev NOV. Priprave na veliko manifestacijo, ki naj bi se je udeležilo prek 10.000 ljudi, so le v polnem teku. Pred jubilejnim zborom gorenjskih aktivistov in borcev smo zato poprosili prvoborca, nosilca spomenice 1941, dobitnika letošnjega republiškega priznanja OP, predsednika okrožnega odbora aktivistov OF za Gorenjsko ter akti-Ttega družbenopolitičnega delavca Toneta Hafnerja za nekaj misli pred srečanjem. »Kaj vas je vodilo, da ste začeli pripravljati vsakoletna srečanja aktivistov in borcev NOV Gorenjske?« »Tovarištvo in medsebojna navezanost iz partizanskih dni, iz težkih, a včasih tudi lepih časov, sta ostala v nas vsa 'o ta po vojni. Službene dolžnosti so nas razkropile širom po Jugoslaviji. Toda v nas je vedno bolj tlela želja, da se spet vidimo, da si stisnemo roko, da obudimo spomine, da si izmenjamo izkušnje. Kajti vsi smo si jih veliko nabrali v surovi borbi z okupatorjem in domačimi izdajalci in tudi v povojni graditvi. Pritožbe delavcev Sodišče združenega dela v Kranju ima vedno več dela, največ predlogov pa so lani posredovali delavci in delovne organizacije, medtem ko družbenopolitične skupnosti in sindikalne organizacije tudi lani niso vložile niti enega predloga — Najbolj neurejena in najbolj boleča so po pritožbah še vedno delovna razmerja — Pomanjkanje sporazumov, zniževanje osebnih dohodkov zaradi izobrazbe, stanovanjski problemi Kranj — Sodišče združenega dela v Kranju obravnava iz leta v leto več predlogov, lani jih je bilo kar 200 več kot leto prej. Največ je bilo sporov iz združenega dela. Na Kranj odpade kar 52 odstotkov vseh »porov, 15 odstotkov na Jesenice in ostali na druge občine. Porast sporov v Kranju je deloma večji tudi zato, ker je bilo več sporov z regionalno zdravstveno skupnostjo Kranj, ki ima sedež v Kranju, zavarovanci pa so z vse Gorenjske. Kar 120 sporov od 353 lanskih predlogov j« zaradi delovnega razmerja. Predloge so posredovali večinoma delavci nato delovne organizacije, družbeni pravobranilci samoupravna, medtem ko sindikalne organizacije in družbenopolitične organizacije tudi lani niso sprožile niti enega spora. In kaj ugotavlja sodišče združenega dela v Kranju v svojem porodu, ki ga zdaj obravnavajo gorenjske občinske skupščine? Na sodišču ob več primerih stanovanjskih sporov ugotavljajo, da stanovanja marsikdaj objavljeni pozno so razpisi za prioritetne liste za •n so se lahko upravičenci v izkoriščena vsa možna pravna vselili v stanovanja še preden so bila sredstva. Postopki pred sodiščem ^fenega dela so "biif tako brez prave veljave. Razpisi za prosta stanovanja bi morali biti objavljeni tako zgodaj, da bi se pnzadeti delavci lahko pritožili. . . ,. V nekaterih delovnih organizacijah imajo tudi nepravilen odnos do vseh inovacij. V delovnih organizacijah niti ne upoštevajo določb pravilnikov o inovacijah, ki so jih sicer sami sprejeli. Takšni primeri so bili v Iskri in v Savi. Med spori so očitni tudi tisti, ki govore o prenehanju delovnega razmerja kije bilo sklenjeno za določen čas. Takšni pnmeri so v šolstvu ko se je delavkam delovno razmerje iz leta v leto podaljševalo, natn ™ n^nkrat niso bile več potrebne, ko so se pojavih delavci z bili listi urejeni le sebojni oonusi tudi, da so samoupravne splošne akte sprejemali delavski sveti in ne delavci. Tako je le delavski svet trgovskega nato Da naenkrat niso bile ve ustrezno izobrazbo. Pojavili so se tudi primeri, ko delavci niso sprejet" na razpisana delovna mesta. Pozneje niso dobil, nobenega pojasnila ali odločbe, da ne izpolnjujejo pogojev, še manj pravnega ^ka čeprav bi moral biti vsak obveščen, zakaj ni bil »zbran ,n zakaj ne,TSePlXvne ali temeljne. organizacije združenega dela T0ZD Trigiav LT1,n so tako med" sebojni odnosi med organizacijam, in štipendist pogodbami. Ugotovili so mali delavski sveti podjetja Universal :sr^rtj';^ «-« na, delile"vendar pa so jo v nekaterih de ovnih organizacijah le delavski svetir v Iskri Elektromehaniki Kranj ter v Alpini 2iri. Nova delovna mesta so »odprli« odbor za medsebojna razmerja v tovarni Iskra Kranj in v TOZD Triglav Lesce, namesto, da bi o sistemizaciji odločali delavci Pojavilo se je tudi več drugih delovnih organizacij - Gorenj-*a nredilnica Skofja Loka, podjetje za PTT Kranj, Industrijski kombinat Planika Vodovod - kjer so nekatere samoupravne sporazume SDreiemali le delavski sveti. Vsi ti in podobni primeri kažejo, da so samoupravni sporazumi še vedno v nasprotju z ustavo in zakon, da jih sprejemajo samoupravni organi, ki za to niso pooblaščeni, nekateri pa «L,....J,iv snloh nimaio. (Alpina Ziri je bila brez sporazuma o med Jesenice sprejel samoupravni sporazum o delavcev je šla tudi Bolnica Golnik. je temeljnih sporai organizacijah.) sporazumov sploh nimajo. (Alpina sebojnih razmerjih v posameznih -----v----- .....• temelinih organizacijah so tudi premalo skrbeli za samoupravljanje, posamezni samoupravni organi pa si ponekod še vedno lastijo pravice, ki Drinadajo delavcem. Ko ie sodišče združenega dela obravnavalo samoupravne splošne akt* organizacij, je med drugim ugotovilo, da so v TOZD Šolski center L^kstilnoTn.obutveno stroko v Kranju, v Viatorju TOZD hoteli Bled in vZdravstvenem domu v Kranju v sporazumih o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke imeli določbe, da se delavcem brez ustrezne izobrazbe na delovnih mestih avtomatično zniža osebni dohodek Vnaprej in avtomatično zniževanje osebnega dohodka ni v skladu z načeli nagrajevanja po delu, delovna opravila je mogoče ocenievati le v skladu z vsemi merili, med drugim tudi izobrazbo. JDelovne organizacije tudi večkrat zanemarjajo določilo, da mora vsaka temeljna organizacija sprejeti svoj sporazum in se po njem ravnati Med drugimi nepravilnostmi, ki jih ugotavlja sodišče združenega dela in nanje opozarja, so tudi problemi s premestitvijo delavcev na druga delovna mesta. Delovna organizacija Alpetour je o medsebojnih razmerjih enoten za vso delovno sprejela sporazum o medseoojnin razmerjin enoten za vso delovno organizacijo, obenem pa vključila določbo o razporeditvi delavca na druga dela. Po tej odločbi naj bi se o razporeditvi sporazumeli le komisiji temeljnih organizacij, kar pa ni prav, saj mora delavec najprej v eni temeljni organizaciji prenehati z delom in šele nato sklene sporazum z drugo. Brez volje delavca ga ni mogoče premeščati iz ene v drugo temeljno organizacijo, razen tega pa mora delavec opravljati tista opravila, za katera je bil na delo sprejet. [) Sedej Prva naša srečanja smo pripravili le v ožjem krogu. Udeležili smo se jih predvsem tisti, ki smo delali v oblastnem komiteju KP Slovenije, Pokrajinskem odboru OF za Gorenjsko ter zaščitnem bataljonu v Davči. Najbolj vnet pobudnik teh snidenj je bil nekdanji sekretar oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko Bogdan Osolnik. Sestajati smo se začeli v krajih, kjer so ti pokrajinski forumi imeli svoje občasne postojanke. Morda se najbolj živo spominjam srečanja na Ocvirkovi domačiji v Davči, ki smo jo med vojno imenovali ,v Sibiriji'. Ob Lej priložnosti moram seveda ponovno poudariti, da so bili prebivalci Davče, Farjega potoka in Martinj vrha naša neprecenljiva opora in pomoč. Kajti le tako smo lahko opravljali svoje poslanstvo. Ta srečanja so potemtakem postala tudi priložnost, da smo jim zdaj v svobodi izrekali priznanje in zahvalo za njihovo nesebično pomoč, požrtvovalnost in junaštvo med zadnjo vojno vihro. Za prvi zbor gorenjskih aktivistov bi pravzaprav lahko smatrali že pokrajinsko konferenco OF na M osteh na Jelovici v maju leta 1944. Ta konferenca je imela predvsem delavni značaj, saj je bilo potrebno sklepe II. zasedanja Avnoja tudi na Gorenjskem prenesti v prakso. Značaj zbora gorenjskih aktivistov lahko pripišemo tudi proslavi ob l()-letnici pokrajinske konference OF, ki je bila prav tako na M osteh, in sicer maja leta 1954. 2e takrat nas je vedno prevevala želja, da bi tovariška srečanja prerasla v zbore, ki naj bi se jih udeležilo mnogo večje število aktivistov in borcev NOV in, ki naj bi imeli tudi širši družbenopolitični pomen. Prvo tako srečanje je bilo pripravljeno 7. septembra leta 1969 v Železnikih. Tako se je danes zvrstilo devet zborov na področju občin Škofja Loka, Jesenice, Radovljica, Tržič, Kranj, Kamnik in Domžale. Letošnji jubilejni deseti pa bo na prostoru Gorenjskega sejma v Kranju v nedeljo, 11. junija.« »Ožja tovariška srečanja preraščajo zadnja leta v velike politične manifestacije. Vsako leto se jih udeležuje tudi vedno večje število mladih. Kaj menite o organizacijskih in vsebinskih oblikah srečanj?« »Lahko trdim, da so priprave na zbore vse bolj skrbne in dobro izvedene. Glede vsebine pa je včasih mogoče slišati kako pripombo. Toda menim, da se naši zbori ne smejo izroditi v neke splošne politične manifestacije, ampak morajo ohraniti svoj prvoten značaj, ki ga je potrebno prilagoditi le današnjemu času. Tako naj letošnji udeleženci, na zboru pričakujemo prek 10.000 ljudi, s svojo prisotnostjo v en glas potrdijo sklepe VIII. kongresa ZK Slovenije, teze za XI. kongres ZK Jugoslavije in resolucijo V. skupščine ZZB NOV Slovenije ter dosledno uresničujejo sklepe iz teh dokumentov tudi v praksi. Pri tem naj nam bodo za vzor in vzpodbudo vrline naših bojnih tovarišev, junakov in herojev iz časa .zadnje vojne in revolucije kot so vztrajnost, požrtvovalnost, odločnost, hrabrost, solidarnost, tovari- Privlačnejše izobraževanje Tržič - Med 1600 delegati v tržiški občini, ki so bili izvoljeni na zadnjih volitvah, jih je najmanj 75 odstotkov prvič vključenih v delegatski sistem. Zato mora biti izobraževanje delegatov še bolj temeljito in popolno. Konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov Tržič sta oblikovala okvirni program izobraževanja delegatov, ki obsega 8 tem, za katere sta osnova zakon o združenem delu in Kardeljeva študija. V združenem delu bo več poudarka na zakonu, v krajevnih skupnostih pa na V. in VI. poglavju Kardeljeve knjige. Izobraževanje delegatov se bo pričelo po dopustih, vendar mora biti zanj že junija vse pripravljeno. V prvem obdobju delovanja delegatskega sistema od leta 1974 dalje so v tržiški občini za delegate iz krajevnih skupnosti pripravljali skupne oblike izobraževanja. V začetku so bile dobro obiskane, kasneje pa je vladalo zanje vedno manj zanimanja. Zato predsedstvo občinske konference SZDL predlaga za novo mandatno obdobje delegacij izobraževanje po krajevnih skupnostih, kjer bo laže povezati teoretična izhodišča s praktičnimi razmerami in možnostmi na terenu. Več pozornosti bodo deležne metode političnega dela. Tudi predavatelji bodo domači. Od takšnega izobraževanja si v tržiški občini veliko obetajo tudi zaradi tega, ker bodo na izobraževalnih srečanjih lahko evidentirali nove ljudi, voljne družbenopolitičnega dela. -)k štvo, patriotizem .,.. To so bile vrline, ki so nam dajale življenjsko moč, da smo premagovali tudi največje težave v borbi in pri ustvarjalnem delu. Če bomo na srečanju sprejeli tak sklep in zadolžitev, bo zbor brez dvoma uspel. Da pa dogovor morebiti ne bi utonil v pozabo, ga je, menim, potem v pismeni obliki treba posredovati vsej gorenjski javnosti. S tem bo podana tudi vsestranska odprtost zbora, srečanje pa bo mnogo pridobilo na vsebini. Pohvalno je tudi, da je udeležba mladih na vsakem zboru večja. Prirodno in logično je, da nas starejše, nekdanje aktiviste in borce NOV, zamenjujejo mladi in nadaljujejo začeto delo, saj bo borba za pravičnejši in lepši jutrišnji dan obstajala dokler bo živel človek na tem planetu. Sploh menim, da je delitev na stare in mlade ali moške in ženske danes popolnoma zgrešena. Zato moramo udeležbo na naših zborih ocenjevati po številu prisotnosti takih, ki so pripravljeni prispevati vse pri gradnji naše samoupravne socialistične skupnosti.« »Zgodovinopisju dajejo pokrajinski odbor aktivistov, odbor aktivistov nekdanjih okrožij ter odbori domicilnih enot velik poudarek. Kakšno je trenutno stanje na tem področju in kakšni so načrti za prihodnje?« »Na zgodovinopisje iz časa NOB se je vse predolgo gledalo preveč poenostavljeno in neodgovorno. To pa predvsem zato, ker ni bilo potrebnih strokovnih kadrov, ki bi se nalog na tem področju lotili sistematično, Menim pa, da je spričo svoje zgodovinske in revolucionarne preteklosti Gorenjska dolžna celovito prikazati predvojno napredno delavsko gibanje, narodnoosvobodilno borbo ter tudi povojno obdobje, ■ in sicer na način, ki bo razumljiv in dostopen kar najširšemu krogu ljudi. Zato že dolgo izražamo željo, da uredimo muzej revolucije za Gorenjsko v Begunjah. Prepričan sem, da bomo z vsestransko podporo delovnih ljudi Gorenjske in Slovenije dolg do številnih žrtev in junakov NOB le poravnali ter našo zamisel uresničili. S tem seveda še ne bo vse urejeno. Dane pa bodo vsekakor veliko boljše možnosti za organizirano in strokovno delo na področju zgodovinopisja. Ne morem trditi, da je na tematiko narodnoosvobodilne vojne in ljudske revolucije na Gorenjskem doslej malo napisanega. Res pa je, da je mogoče najti še velike vrzeli in pomanjkljivosti. Zato nas aktiviste in borce to dejstvo obvezuje, da kot žive priče in udeleženci revolucije povsod tam, kjer arhivski dokumenti ne prikazujejo v celoti ali morda celo neobjektivno posamezne zgodovinske dogodke, po svojih močeh damo svoj prispevek k razjasnjeva-nju stvari. Z zgodovinopisjem moramo prodreti v osnovo, do tam, kjer se je začenjala in razvijala naša ljudska revolucija. Pri tem pa bo še večjo vlogo kot doslej morala odigrati naša najmnožičnejša organizacija SZDL oziroma njeni sveti za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih tradicij in spomeniško varstvo. Ti bi morali biti ustanovljeni v vsaki krajevni organizaciji SZDL.« Pripravil: J. Govekar Mladi Kamničani se bodo učili doma Kamnik — Gradnja šolskega centra za usmerjeno izobraževanje, ki ga gradijo na levem bregu Kamniške Bistrice, hitro napreduje. Obe gradbeni podjetji, kamniški Graditelj in kranjski Gradbinec, ki sta skupaj prevzeli gradnjo tega zelo pomembnega šolskega objekta, gradita po programu. Kaže, da se bodo vrata novega šolskega centra ob drugem polletju prihodnjega šolskega leta že odprla in sprejela prve šolarje. Novi šolski center gradijo Kamničani z denarjem, ki ga zbirajo s krajevnim samoprispevkom. Poslopje bodo gradili v dveh delih in ob koncu prvega bo vseljivih 26 učilnic s kabineti, knjižnico, garderobami, upravnimi prostori in drugimi večnamenskimi prostori. Ta del bo veljal okoli 50 milijonov dinarjev. V drugem delu' gradnje bodo postavili še dve telovadnici in plavalni bazen, ki ga Kamnik prav tako nujno potrebuje. V centru za usmerjeno izobraževanje bodo izobraževali dijake za tiste poklice, ki jih kamniško gospodarstvo potrebuje. Tako so se odločili, da bodo mladi Kamničani lahko nadaljevali šolanje v kovinski stroki,- saj kovinarje potrebujejo skoraj vse tovarne, zlasti pa tovarna kovinskih izdelkov in livarna »Titan«. Prav tako bodo na centru omogočili izobraževanje za nekatere druge poklice, na primer lesne, ekonomske in druge smeri. V novem centru bo sVoje prostore dobila tudi gimnazija Rudolfa Maistra, ki se stiska v osnovni Šoli Frana Albrehta, in delavska univerza, ki svojih učilnic praktično nima. -t (iradnjo kamniškega šolskega centra uspešno napreduje. Pogoji: Komisija za urejanje medsebojnih razmerij delavcev delovne skupnosti skupnih služb SŽ — Tovarna verig Lesce objavlja dela in naloge KUHARJA I. v splošnem sektorju zahtevan poklic: kuhar, SP delovno znanje: 48 mesecev v poklicu Poleg navedenega objavljamo tudi dela in naloge za več KV DELAVCEV: STRUGARJEV, KLJUČAVNIČARJEV ORODJARJEV in ELEKTRIKARJEV. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenske železarne Tovarna verig Lesce, Lesce, Alpska c. 43. »h Sprememba ustvarila vrsto problemov Na seji kranjskega izvršnega sveta so pretekli teden dali načelno soglasje za gradnjo hidroelektrarne Mavčiče na koti 346 r Načrt za gradnjo hidroelektrarne v Mavčičah ni nov, saj je bila gradnja manjše elektrarne na Savi predvidena že v prvem urbanističnem načrtu. V skladu s tem programom so kranjske tovarne zgradile sisteme odvajanja odpadnih voda in čistilnih naprav in vanje vložile samo na Savi več kot 25 milijonov dinarjev. V idejnem načrtu, ki ga je izdelal investitor — to so Savske elektrarne, je predvidena sprememba lokacije hidroelektrarne in sicer naj bi jo Gibljiv delovni čas v Savi V začetku preteklega meseca so v kranjski Savi uvedli gibljiv delovni čas. Zanj so se odločili, da bi zmanjšali prometne konice ob prihodu in odhodu z dela in da bi zmanjšali nadurno delo, in sicer na ta način, da se izredna dela, ki morajo biti končana v kratkem roku, lahko opravijo s prerazporeditvijo časa v okviru gibljivega delovnega dne. Nazadnje pa tudi zato, da bi odpravili številne opravičene zamude in predčasni' odhode z dela zaradi raznih opravkov. Delavci dopoldanske izmene lahko delajo od 5..J0 do 14..S0. popoldanske od \\\.m) do 21.30 in nočne od 21.30 do ()..'{(). Obvezen delovni čas traja ti ur in v treh mesecih mora imeti vsak delavec poprečje osmih ur na dan. V vseh obratih so namestili posebne ure za registracijo kartic, na katerih beležijo prihode in odhode, in sicer imajo v obratu II 24 registrirnih ur. H ur pa v dislociranih obratih. Za nakup in montažo ur so odšteli 400.000 dinarjev. L. B. IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ zgradili na koti 346, kar bistveno spremeni razmere. Zato so v Kranju pred približno dvema letoma zahtevali od investitorja, da napravi posebno študijo v. plivu zajezitve Save na območje mesta. Čeprav je študija zelo obsežna, strokovnjaki menijo, da ne odgovarja na vsa vprašanja. Zajezitev na koti 346 bo sprožila vrsto problemov prav pri odplakovanju odpadnih voda in na črpališčih. Potrebno bo tudi jasno odgovoriti do kod sega zgodnja točka zajezitve vode za elektrarno. Prav tako bo potrebno strokovno preučiti predlagano lokacijo za zajemanje rečnega proda, ki je sedaj predvidena ob sejmišču v Savskem logu. Takšno delovišče prav gotovo ne bi spodbudno vplivalo na razvoj sejemske in športne dejavnosti, ki jo v Kranju želijo pospešiti na tem koncu. Prav tako pa bi tovornjaki preveč obremenjevali obvoznico. Zato so na seji izvršnega sveta menili, da gradnje sicer ne želijo zavirati, vendar lahko dajo le pogojno soglasje. To se pravi, da bodo Savske elektrarne lahko zgradile HrJT"Mavčiče na koti .146, če bodo v povezavi s komunalno skupnostjo in Gorenjsko vodno skupnostjo pripravljene sanirati na svoje stroške sisteme za odplakovanje odpadnih kranjskih tovarn in odpraviti vse druge probleme, ki se bodo pojavili v zvezi z zajezitvijo in prodi-ščem. Na seji so tudi sklenili, da bodo gradivo posredovali v obravnavo kranjskim delovnim organizacijam. L. Bogataj 2ELEZPE DOSEGLI PLAN SKUPNE PROIZVODNJE JESENICE — Delovna organizacija Železarne je aprila za 0,4 odstotka presegla program skupne proizvodnje, medtem ko je pri blagovni proizvodnji zaostala za planirano količino za 2.9 odstotka. Nekaj temeljnih organizacij je za planom zaostalo, da pa niso dosegli planirane blagovne proizvodnje je krivda predvsem pri nedoseženi skupini proizvodnji v temeljni organizaciji združenega dela hladna valjarna Bela in temeljni organizaciji Valjarne žice in profilov. JUBILEJNA PRIZNANJA JESENICE — Letos so ob prazniku dela podelili jubilantom dela 449 značk in 1038 diplom. Za petletno delo so podelili 285 diplom, za desetletno 111, za petnajstletno delo 153 diplom, za dvajsetletno delo 156, za petindvajsetletno delo 151 diplom in za tridesetletno delo 182 diplom in zlatih značk. Jesenice — Letos bodo v jeseniški občini zgradili 212 družbenih in okoli 100 zasebnih stanovanj. Od tega jih bo 84 v stolpnici 2 na Plavžu, prav toliko pa tudi v stolpnici SA v novem centru na Jesenicah, 28 v vili bloku v Kranjski gori, ostala pa v dveh blokih v Mojstrani. Na sliki: gradbišče 84-stanovanj-ske stolpnice na Jesenicah. — Foto: B. B. Razmere se izboljšujejo Izvršni svet kranjske občinske skupščine meni, da v delovno organizacijo Mladi rod ni potrebno poseči z ukrepi družbenega varstva poslovanja delovne organizacije in imenovali posebno komisijo, ki naj bi proučila možnosti za vključitev oziroma združitev v delovno organizacijo Triglav Kranj. Komisija za izboljšanje poslovanja naj bi pripravila program do konc'a maja. analiza o možnostih vključitve Mladega rodu v konfekcijo Triglav pa naj bi bila pripravljena do konca oktobra. Prav zato, ker so v delovni organizaciji znali poiskati vzroke za težak položaj in neurejene razmere in, ker niso iskali nekih zunanjih krivcev in so s tem dokazali, da se zavedajo, kaj morajo narediti, je kranjski izvršni .svet na seji pretekli teden sprejel sklep, da ni potrebno poseči v Mladi rod z ukrepi družbenega varstva. , n L. Bogataj O razmerah v Mladem rodu v Kranju je kranjski izvršni svet spregovoril že na 1. seji, ki je bila 18. aprila. Takrat je tudi imenoval posebno delovno skupino, v kateri so bili predstavniki IS, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti 20 zaposlovanje, da bo vodila akcijo za sanacijo razmer. Tudi delavci Mladega rodu niso stali ob strani in so se z vso odgovornostjo vključili v urejanje razmer in so poiskali vzroke za neurejeno stanje predvsem pri sebi in v svoji delovni organizaciji. Sprejeli so tudi vrsto ukrepov za izboljšanje razmer. Razrešili so direktorja delovne organizacije in imenovali vršilca dolžnosti in začeli postopek za imenovanje novega direktorja, imenovali komisijo za izboljšanje SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ f Boljša povezava / ^ \\ izobraževanja in dela Konec aprila je bil v Kranju sestanek Društva za poklicno usmerjanje - aktiva za Gorenjsko, na ka terem so se pogovorili o bodočih nalogah, osrednja tema sestanka pa je bilo strokovno predavanje o deiu s sposobnejšimi učenci. Uveljavljanje koncepta srednjega usmerjenega izobraževanja postavlja pred vse, ki se ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem, pomembne nove naloge. Ker se bo po končani osnovni šoli mladina vključevala v nadaljnje izobraževanje v skladu s potrebami in možnostmi združenega dela ter v skladu s svojimi sposobnostmi, interesi in nagnjenji, bo potrebno sta no usklajevati interese in nagnjenja posameznikov B kadrovskimi potrebami združenega dela. V času šolanja na osnovni šoli, še bolj izrazito pa v usmerjeni šoli bo potrebno zagotovit; ve* delovne vzgoje in boljšo povezavo z združeni dei > n ter celotnim okoljem v krajevn, skupnosti. Učene, bodo moral, dobiti več življenjsko uporabnega znanja, hkrati pa nov sistem vzgoje in izobraževanja zahteva bolj jasno poklicno osveščenost in usmeritev. V večji meri bo treba ugotavljati in spoznavati nagnjenja in interese učencev ter njihove izrazite sposobnosti, če hočemo uresničiti načelo usmerjanja in kar najbolje izkoristiti ustvarjalni potencial vsakega posameznika. Da bodo učenci imeli možnost razvijati svoje posebne sposobnosti, da bodo v okviru izobraževalnega procesa lahko dosegali ustrezne rezultate, je potrebno razviti tak način dela, ki bo to v polni meri omogočal. Zato ni naključje, da je bila strokovna tema sestanka posvečena prav temu vprašanju. Mag. Danica Golli je v svojem predavanju o delu s sposobnejšimi učenci posegla predvsem na področje srednjega šolstva. Po konceptu usmerjenega izobraževanja je opredelila potrebo po sistematičnem delu s sposobnejšimi učenci, vendar ne iztrgano iz učno vzgojnega procesa temveč v oblikah, ki omogočajo določeno mero individualizacije znotraj sistema. Kot primer je Gollijeva opisala zanimiv eksperiment, ki ga je izvedla v sode lovanju učiteljev štirih srednjih šolah. Med nalogami aktiva za Gorenjsko, ki*je po oceni slovenskega društva za poklicno usmerjanje med aktivnejšimi v republiki, so pomembne naslednje: — nadaljnja popularizacija dejavnosti poklicnega usmerjanja na Gorenjskem, - pridobivanje novih članov posebno med dejavniki, ki so bili doslej malo zastopani npr. iz OZD, — skrb za stalno strokovno izobraževanje članov! — sistematično spremljanje uvajanja usmerjenega izobraževanja in oblikovanje ustreznega sistema poklicnega usmerjanja, - sodelovanje s kadrovskimi službami v OZD, - sodelovanje z vsemi strokovnimi institucijami, ki s svojim delom posegajo na področje poklicnega usmerjanja, -- razvijanje publicistične dejavnosti z objavljanjem prispevkov v časopisih, strokovnih revijah, glasilih delovnih organizacij itd., in pa sodelovanje z društvom kadrovikov. Boris KlemenčiČ Kaj prinaša novi zakon o kmetijskih zemljiščih? Zemljo bo treba obdelovati S premembami in dopolnitvami zakona o kmetijskih zemljiščih naj bi se povsem ohranila dosedanja vsebinska usmeritev zemljiške politike. Spremenili in dopolnili naj bi po Široki javni razpravi, ki bo trajala do konca julija, le določbe, ki so pomanjkljive in jih je treba dopolniti glede na ustavo in zakon o združenem delu. Med drugim naj bi pri prostorskem planiranju imela kmetijska zemljiška skupnost novo vlogo in naj bi postala neposredni podpisnik dogovorov o temeljih prostorskega plana občine in sodelovala pri njegovi pripravi. Kmetijsko zemljiška skupnost naj bi tudi pridobila finančna sredstva, med drugim s plačilom odškodnine od vseh črnih gradenj za nazaj, odškodnino od izkopanih rudnin, s prispevkom zavezancev davka od osebnega dohodka iz kmetijstva in dohodka v kmetijskih organizacijah. S sedanjim zakonom je varstvo kmetijskih zemljišč nezadostno, zato naj bi z dopolnitvijo zakona opredelili dve vrsti kmetijskih zemljišč in sicer zemljišča, ki so po svojih naravnih lastnostih in drugih značilnostih temelj proizvodnje hrane ter druga kmetijska zemljišča. Ob uporabi kmetijskih zemljišč prve vrste naj bi odločal družbeni plan občine, namembnost zemljišč bi se spreminjala le s soglasjem za kmetijstvo pristojnega republiškega upravnega organa. Pri zemljiščih druge vrste naj bi politiko uporabe vodila kmetijska zemljiška skupnost. S posebnim predpisom naj bi tudi posebej določili, kdaj se šteje, da je zemlja obdelana, česar do zdaj ni bilo. Ce bo kmetijska zemljiška skupnost ugotovila, da je zemljišče obdelano v nasprotju s predpisom in lastnik ne bo upošteval predlaganih ukrepov bi se mu zemljišče odvzelo za pet let, kar bi se v primerih neobdelanosti podaljšalo še za naslednjih pet let. Nekmet je tudi ne bi mogli kupiti ali biti obdarjeni s kmetijskim zemljiščem iz prve vrste po predlagani razvrstitvi zemljišča. Višek podedovanega zemljišča naj bi takoj postal družbena lastnina, odškodnina pa naj bi se izplačala ali zemljišče dodelilo kmetijski zemljiški skupnosti, ki bi našla prevzemnika. Ta prednostna pravica pri nakupu zemljišča naj bi se razširila tudi na gozdove. Ce nosilci prednostne pravice nakupa ne bi uveljavili ima pred nekmetom prednostno pravico nakupa kmetijska zemljiška skupnost po ceni, kot bi se za to zemljišče določilo po predpisih o razlastitvi. Kmet sme podariti kmetijsko zemljišče ali gozd občanu, ki ni kmet le v tem primeru, če je to njegov zakonec, potomec ali posvojenec. Družbena lastnina naj bi postalo zemljišče, ki je bilo deset let v začasnem upravljanju kmetijske zemljiške skupnosti. Nova naj bi bila tudi določba, po kateri v primeru, če kmetijska skupnost daje zemljišče v zakup nekmetu, lahko s pogodbo določi tudi način rabe zemljišča Novosti so tudi pri prostorskih ureditvenih operacijah. Tako nai k bili med drugim investitorji infrastrukturnih posegov večjega ob<4ea (gradnja avtocest) dolžni pokriti stroške za izvedbo nujnih ureditvenih posegov, ki omogočajo normalno rabo kmetijskih zemljišč. Nekaj novosti je tudi pri skupnih pašnikih, ko naj bi kmetijska zemljiška skupnost bila pravni nosilec pravice uporabe na skupnih naš-nikih, sredstva, ki izvirajo iz dohodka pašnikov, naj bi se preneslaria kmetijsko zemljiško skupnost za skupne pašnike. Tudi kmetijska inšpekcija ima v zakonu nove dolžnosti pri obdelavi zemljišča, statusa kmeta, pri plačilu odškodnine. Po določbah sprememb zakona naj bi do sprejetja občinskih prostorskih planov prepovedali spreminjanje namembnosti kmetijske ga zemljišča in gozda razen za objekte regionalnega pomena in m organizirano stanovanjsko gradnjo, a izven njivskih površin. Do sprejema prostorskih planov naj bi tudi prepovedali promet kmetijskih zemljišč v korist nekmetov. Višek kmetijskih in gozdnih zemljišč z zakonom določenim maksimumom naj bi prešel v družbeno lastnino v roku enega leta. Gozdna gospodarska organizacija je dolžna v vsakem času do navedenega roka na zahtevo občana prevzeti višek gozda od nekmeta. Odškodnina naj bi znašala toliko kot desetletni etat nn čemer bi se lastnik z gozdnogospodarsko organizacijo dogovoril ah poseka sam ali pa naj se mu odškodnina izplača v denarju. Nekmet bi lahko do preteka roka enega leta prosto razpolagal s kmetijskim zemljiščem. Ce ga ne bi uspel prodati ali podariti, je zemljišče dolža*-ponuditi kmetijski organizaciji ali kmetijski zemljiški skupnosti Cto nobena organizacija ne bi dala izjave o prevzemu zemljišča, preide takšno zemljišče v družbeno lastnino, nekdanji lastnik pa zadrži dosmrtno pravico rabe takšnega zemljišča. Ta pravica se ne podeduje D.Sedej Komisija za delovna razmerja EMBALAŽNO GRAFIČNEGA PODJETJA Skofja Loka objavlja dela in naloge 1 PRODAJNEGA REFERENTA Kandidati morajo imeti srednjo šolo ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj 2. SAMOSTOJNEGA FAKTURISTA Kandidati morajo imeti srednjo šolo ekonomske smeri m 3 leta delovnih izkušenj 3. FAKTURIRANJE Kandidat mora imeti dvoletno administrativno šolo in dve leti delovnih izkušenj Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili " izPoln>v*"|uP°^i 1" opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh P«? objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Škofja Loka Krinčeva c. 82. 0 bn kandidata bodo udeleženci razpisa obveščen, v 8 dneh po abtn kandidata. Trgovsko podjetje Merkur veleželeznina, n.sol.o., Kranj, Koroška c. 1 TOZD Prodaja na drobno, n.sub.o., Kranj, Kranj, Koroška c. 1 vabi k sodelovanju blagajničarko v prodajalni Merkur v Kranju, Koroška c. i Pogoji: končana šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog v blagajni. Pi kur ve1"" služba. I|aii|ii del in nalog v niagajm. >rošnje pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: T*™**1^*^ ;ur veleželeznina, n.sol.o.! Kranj, Koroška c. 1, kadrovsko soclalna Ob nedavnih razstavah v Kranju Lojze Čampa Pred šestimi leti smo ob razstavi kiparskih del Lojzeta Ćampe zapisali, da je z zadnjimi deli nakazal bližino rešitve problema in odločitev, da predvsem v smislu navzočnosti abstraktnega izražanja išče svojo nadaljnjo pot. Danes še vedno ohranja kot osnovo figuro, ki jo predelano predstavlja gledalcu v obliki nekakšne asociativne abstrak-tije. V nekaterih plastikah pa se približuje oblikovanju dveh med seboj odvisnih oblik, ki sta vsaka zase samostojni formalni obdelani enoti in šele združitev ali seštevek obeh da končni rezultat - kip in ta se kljub tako različni, lahko rečemo kar geometrijski sestavi, spoji v ab-strahirano upodobitev človeške figure. Na ta način doseženi spomin na figuro sodi v asociativno abstrakcijo s katero se kipar ukvarja in jo skuša podrediti svoji volji a ga na poti do fiste izraznosti včasih zmoti oblika lesa. Večkrat opazimo namreč, da mu kiparska tvarina že s samo obliko naravna dleto v iskanje speče figure v lesu in da se čiste figurahke otresa spotoma, ko jo z odvzemanjem tvarine vse boli abstrahira. Zato je v sedanji fazi Campovo delo sicer izredno mikavno prav zaradi dvojnosti, ki jo kipar vtisne plastiki; pečat nihanja med obujanjem figure ki spi v lesu in končnim rezultatom, ki naj bi bil poln formalne in formalistične strogosti v smislu historične geometrijske abstrakcije pa je asociativna plastika. In ne samo to: pod plaščem oblik, ki sodijo v formalno izražanje, je skrita kiparjeva misel, izraz tesnobe. Za ta izraz tesnobe so značilne plastike v katerih slutimo čepečo, klečečo ali kako drugače ob tla pritisnjeno in z ne vemo kakšno težo obremenjeno človeško postavo. Vse te figure so tudi tako komponirane, da se oblike zvrščajo okoli nekega namišljenega središča in se ob tem središču ne vzpenjajo kvišku. s>e pravi, da je vsa notranja energija plastičnih form kakor pod utežjo obmirovala. In če smo ob razstavi pred šestimi leti dejali, da bo takrat nakazani problem reševanja razmerja med notranjo napetostjo oblike in zunanjo površino plastike moral /efevati, lahko danes ugoto-vimo, da ga je rešil na posamičnih delih plastik in da bo v bodoče moral Poiskati sintezo teh delnih rešitev. A. Pavlovec Razstava panjskih končnic Slovensko čebelarstvo, ki je poseb-no v 18. in 19. stoletju predstavljalo pomembno kmetijsko pan°go, je tudi na likovnem področju rod Jo nekaj bogatih sadov: s - ^mo ™ skodlami krite čebelnjake, ki so, se s svojo značilno arhitekturo slovito vključevali v pokrajino m zraven poslikane panjske končnice, kater h enkratnosti se dolgo nismozavedli zato jih je veliko propadlo ali izgini lo. Uporabnost medu " ™kdda£ različne namene nam je zopet dal« rezljane modele za »mali kruhek« M je bil razširjen predvsem v> Se*k^ Poljanski dolini, ali estetsko obhko vane in kratene .^^»VJf oziroma votivne figurice iz vohkg Udj, Cas in kraJnnastavnkakPOshkan,h n8S V aTnV"š^ vedto razstave posebej za ni maj o še vedn razstave p^^^J **----- ci,„r«i eoto- ni natančneje P°z"an-.Sk°/nailog saj vo jih 17. stoletje še ni Poz"alojtpv Jih npr. Valvasor ne omenja nit. v besedi, niti V sliki. „hr«niena N.ikareiša znana ohranjen« koračnica ima letnico 1758 m pred-SvH.verjetno romarsko Marijo iz Ljubnega na Gorenjskem. Med prvimi znanimi profanimi wiea .PIV »toletia srečamo Boj motivi iz lo- stoieij« Pezama in Lambergarja, k. je po S zgodovinskem okviru vezan rgrad Kamen pri Begunjah na Gorenjskem. Leta 1734 je bil v Zabreznici pri Žirovnici na Gorenjskem rojen eden Nbol nanih slovenskih čebelarjev Anton' Janša. Odpravil se je na Dunaj študirat slikarstvo, a se je tam kmalu odpovedal umetniški prihodnosti i" postal prvi učitelj frbelarstva v cesarski prestolnici. Ke? so se panjske končnice pojavile na Gorenjskem prav v Janšev, dob., ne izključujemo .možnosti, da jc znameniti pobudnik čebelarstva tako ali drugače vplival na njihov HmVBČ poslikanih končnic je nas^o n.PGoreniskera. Koroškem m v Savinjski dolini. Kmalu se je vpliv poslikavanja panjev zanesel po ostali Sloveniji, v vse tiste pokrajine kjer se je čebelarilo v panjih »kranjičih«. Bela krajina in ravn.n-ski del Štajerske Jihnpr n ista poznali, saj so tam čebelanh v koših. Od srede 18. stoletja do konca prve svetovne vojne, ko je poslika vanje končnic prenehalo, jih je nastalo več kot 2000 s preko 700 različnimi motivi. Največji razcvet te umetnosti sodi v času od 1820 do 1880. V tem obdobju so se namnožili predvsem domišljijsko bogati prizori s humoristično in satirično ostjo. Končnice so slikali poklicni slikarji, vaški podobarji ter samouki, med katerimi srečamo tudi ženske. Starejše končnice z religiozno motiviko so slikane pogosto v poenostavljeni baročni slikarski tradiciji. Kasnejše končnice, še posebej tiste s profano motiviko razkrivajo poleg izrednega snovnega bogastva velikokrat tudi izviren, v svojem žanru prepričljiv likovni izraz, združen s strogo grajeno kompozicijo, jasno obrisno risbo, ploskovitostjo figur in rabo osnovnih barv. Slikarji končnic so slikali predvsem na smrekov les z doma pripravljenimi zemeljskimi barvami in se pogosto posluževali tudi papirnate šablone. Na pročeljih čebelnjakov so se končnice zlivale v živopisno slikanico, ki nam poleg čebelarjeve ljubezni do koristnih žuželk kaže slikovito razpoloženje slovenskega alpskega človeka, s kakršnim se srečujemo tudi v oblikovanju in opremi kmečke hiše, v ljudski noši itd. Toda tudi same zase so panjske končnice pomenile svojevrsten svet: pripovedovale so, opominjale, razveseljevale, smešile, zbadale, moralizirale, skratka, v njih se je odražalo življenje, kmeta, ki je takrat predstavljal najštevilnejši družbeni sloj na Slovenskem. Razstava poslikanih panjskih končnic iz Čebelarskega muzeja v Radovljici pomeni le majhno okence v svet te prisrčne in preproste umetnosti, v kateri poleg vsega drugega odmevajo tudi prvi pojavi prebujajočega se realizma 19. stoletja pri nas. Upamo, da bo razstava kljub omejenemu obsegu dosegla svoj namen in predstavila obiskovalcem izredno raznolikost in moč ustvarjalnih hotenj v"slovenskem ljudskem slikarstvu, katerega najizvirnejši del so prav panjske končnice. M. Avguštin Boni Čeh Človeška figura je najpomembnejši objekt slikarskega kiparskega raziskovanja Bonija Ceha. Raznolikost oblik, iz katerijh je zgrajeno človeško telo, možnost njihovega razstavljanja in ponovnega sestavljanja, prenašanja v volumen ali ploskev predstavlja odlično gradivo za likovno oblikovanje. Tudi potencialne možnosti najrazličnejših oblik gibanja, ki se skrivajo v človeškem telesu, predstavljajo za umetnika neizčrpni vir možnosti ustvarjanja oblikovnih zapletov in razpletov, s katerimi slikar lahko napolni slikarski prostor in vnaša vanj živahno, v vse smeri razvijajočo se dinamiko. Seveda pa je človeška figura samo eden od elementov Cehove kompozicijske igre. V njo se ustvarjalno vključuje oblikovno premišljeno zasnovani ambient, ki obdaja figuro in ki ga sestavljajo v prostorskem gibanju izredno aktivne ploskve, črte ali telesa. Te kot na nekem imaginarnem odru obdajajo in raz-gibujejo osnovno figuralno jedro. Nov, prostor oblikujoč element predstavljajo tudi barvne lise, ki jih slikar kot tanko. lazurno prevleko smiselno nanaša na ustvarjeni obrisni skelet in z njeno pomočjo v ploskvi razvijajoče kompozicijske elemente prostorsko razgibuje in oživlja. Sistem združevanja in razdru zevanja lik ovnih elementov je pri Boniju Cehu najbolj viden v grafiki, kjer osnovna kompozicijska shema ni tako kot v slikarstvu zabrisana z lazurnimi prelivi, temveč se javlja v ostrih konturah. Se bolj pa je ta igra vidna v mali plastiki, s katero se je slikar pred nedavnim prvikrat predstavil v Radovljici. Cehov sistem graditve plastike in njenega ambienta iz temeljnih likovnih prvin vabi gledalca k aktivnemu sodelovanju pri oblikovanju umetniškega dela. Na osnovne sestavine razstavljen plastični lik ustvarja možnosti poljubnega dodajanja in odvzemanja likovnih elementov in predstavlja obenem rafiniran poskus dedukcije celovitosti likovnega dela v njegovo abstraktno nasprotje in obratno. Terakote Bonija Ceha so odličen in nazoren primer predstavitve nastajanja likovnega dela v vseh njegovih fazah od bolj ali manj realističnih osnov do meja vedno večje abstrakcije. Z odvzemanjem in dodajanjem kiparske tvarine se dejansko dokopljemo do razumevanja osnov likovne produkcije, do razumevanja evolucije likovnega dela in z njim tudi do razumevanja samega ustvarjalnega procesa. Cene Avguštin Dana Kočica Z deli Dane Kočice smo se prvikrat srečali na razstavah Združenja likovnih skupin Slovenije: v Trbovljah z njenimi izdelki v steklu in Velenju z njenim portretnim slikarstvom. V Velenju razstavljen portret žene smo takrat povezovali s stilno oznako ekspresionizma. Vsekakor je ta kategorija v slikarskem opusu Dane Kočice do neke mere še danes prisotna, čeprav bi sedanjim delom bolje pristajala okvirno-stilna opredelitev — poetični realizem. Sloke, kar manieristično razpo-tegnjene figure, mehka telesa v steklo vrezanih živali, obrazi, ki govorijo in igra rok skrivajo v sebi toplo poetično razpoloženje. Prav to je tudi tisto, kar loči njeno delo od množice figuralnih, še posebej por-tretnih upodobitev, ki hočejo v prvi vrsti tekmovati z upodobljenčevo realno, le navzven obrnjeno podobo in s kakršnimi se tako pogosto srečujemo na razstavah. Čeprav se grature v steklu podrejajo zakonitostim krasilne oz. uporabne umetnosti in osnovni obliki nosilca dekoracije, ni kvaliteta upodobljenih figur nič manjša kot pri samostojnih slikarskih delih, v kolikor plemenita prosojnost brušenega stekla vizualnega efekta razstavljenega predmeta celo ne povečuje. Srečanje z Dano Kočico je srečanje s slikarko in upodabljalko, katere likovna domišljija, delavnost in nadarjenost se enako uspešno uveljavljajo v oljnem in akvarelnem portretnem slikarstvu kot v gravurah v steklo. V poplavi večkrat malo kvalitetnih del na področju te vrste oblikovanja so prav dosežki Dane Kočice lep zgled resnega, samosvojega in neutrudnega prizadevanja. Cene Avguštin NASA BESEDA 78 Zaključna prireditev Naše besede 78, srečanja pionirskih in mladinskih gledaliških, reci ta tonskih, literarnih in plesnih skupin, gledaliških krožkov in skupin mladih likovnih ustvarjalcev bo letos v Kopru, Izoli in Piranu od 17. do 20. maja. Prireditev, ki pomeni hkrati manifestacijo, pregled in oceno uprizoritvenih in ustvarjalnih prizadevanj mladih, ponuja tudi priložnost za delovna srečanja, strokovna in organizacijska posvetovanja. Letos bodo tri strokovna posvetovanja in bodo problemsko zajemala gledališko, literarno in plesno dejavnost mladih. Razen tega pa je v zaključno prireditev Naše besede 78 vključena tudi okrogla miza organizatorjev Naše besede. Gorenjske skupine letos niso imele sreče, da bi nastopile na zaključni prireditvi. Sodelovali bodo eidnole mladi gledališčniki DPD Svoboda iz Medvod. H. J. Udeleženci seminarja za organizatorje kulture so si v petek popoldne ogledali tudi Pionirsko in Ljudsko knjižnico v Kranju in nadaljevali s pogovorom o knjigi kot sredstvu kulturne animacije. — Foto: F. Perdan Republiški seminar za organizatorje kulture Organizator kulture v organizaciji združenega dela ali krajevni skupnosti ne more biti le vodja komisije za kulturo ali skupine ljubiteljev, ne more biti zgolj organizator prireditev za delavce ali le spodbujevalec kulturno-umetniške dejavnosti. Biti mora vse to skupaj pa še predlagatelj, realizator, včasih mentor, svetovalec in strokovni vodja. Takšne in tolikšne sposobnosti zahtevajo ljudi z vsestranskimi sposobnostmi. Samo ljubezen do tega dela ni dovolj. Ce hočemo, da kulturno življenje delavcev hitreje in učinkoviteje razvijamo z idejno in kulturno osveščenimi in strokovno usposobljenimi organizatorji kulture, jim je treba dati tudi primerne napotke za njihovo delo. Na podlagi teh spoznanj so bili v preteklem letu organizirani začetni informativni seminarji v občinah in območjih za organizatorje kulture v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Seminarji so jim dali temeljna vedenja o narodni in lokalni kulturni ponudbi in možnostih, o oblikah kulturnega delovanja, obveščanja, merjenja odzivnosti, o organizaciji prireditev, njeni opremi, opremi prireditvenega prostora in podobno. Na republiškem seminarju, ki je bil lani v Mariboru, nadaljeval pa se je letos od 8. do 13. maja v Kranju, je bil program razširjen s temeljnimi znanji s področja pedagogike prostega časa, grupne dinamike, razreševanja konfliktnih situacij v skupini, metodami dela z izvajalci, z osnova- mi režije in dramaturgije, s hospita-cijskimi ogledi prireditev .in konkretno izvedbo prireditve. V Kranju je bil torej minuli teden republiški seminar za organizatorje kulture v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Pripravil ga je svet Zveze sindikatov Slovenije s pomočjo republiške zveze kulturnih organizacij, medtem ko je bila gostiteljica petdesetih seminaristov zveza kulturnih organizacij občine Kranj. »Na razpis se je prijavilo kar sto-štirideset organizatorjev kulture,« je pripovedoval vodja seminarja Doros Hvalica. »Žal nismo mogli naenkrat sprejeti' vseh, tako da bo druga skupina prišla na vrsto od 5. do 10. junija prav tako v Kranju. Kranj smo izbrali zato, ker ustreza vsem organizacijskim pogojem, nudi pa tudi številne možnosti kulturnega udejstvovanja. Prav zato me toliko bolj čudi, da so bili z Gorenjske predstavniki na seminarju tako skromno zastopani.« Delovni dan seminaristov se je začenjal zjutraj s predavanjem, sledilo je delo v skupinah, zgodaj popoldne je bil na vrsti osrednji dnevni pogovor, nato pa ogled filmskih, gledaliških, literarnih, likovnih ali koncertnih predstav in pogovor o njih, ki je trajal do poznih večernih ur. Kljub temu so bili zadovoljni vsi: predavatelji, ki so imeli hvaležne in »radovedne« poslušalce, in semina-risti, ki so zvedeli veliko novega, kar bodo lahko s pridom uporabili pri svojem nadaljnjem delu. H. J. Seminaristi o seminarju Seminarja za organizatorje kulture v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih se je udeležilo tudi pet Gorenjcev. O svojem delu in novih izkušnjah, ki so jih pridobili na seminarju, so povedali: Slavko Osterman, referent za kulturo v Kovinskem podjetju Kranj: »V podjetju, kjer nas je zaposlenih stopetdeset delavcev, smo, lani s precejšnjo mero strahu kupili nekaj abonmajskih kart v Prešernovem gledališču. Naš strah pa je bil neosnovan, saj je bilo zanimanje za ogled predstav zelo veliko. Za naprej nameravamo poleg nakupa abonmajskih kart pripraviti tudi proslave-ob državnih praznikih, oživiti tovarniško glasilo pa je zaenkrat še nekoliko skrita želja. Na seminarju sem zvedel veliko novega. Predvsem so me zanimali nasveti glede organizacije raznih prireditev ter možnosti vnašanja le-teh v kolektiv.« Oto Gerdej, član komisije za kulturno dejavnost pri ZSS občine Jesenice: r-kTjr* »Trideset let sem že član DPD Svoboda Javornik - Koroška Bela, v gledališču Tone Cufar pa delam skoraj dvajset let, največ kot igralec, včasih pa sem se poskusil tudi v režiji. Zdaj obiskujem dopisno filmsko TV šolo v Ljubljani. Seminarja sem se razveselil; ne toliko zaradi izpopolnitve znanja organizatorja, temveč zaradi razširitve obzorja znanja bolj po strokovni plati. Skupina seminaristov je bila zelo delavna in uglašena, zato menim, da ti ljudje v svojih prizadevanjih morajo uspeti.« Peter Sitar, predsednik komisije za kulturno dejavnost pri ZSS občine Jesenice: »Kot predsednik nameravam komisijo najprej organizacijsko postaviti na noge, nakar bomo izdeleli program kulture in ga vnesli v programe organizacij združenega dela. Seveda bo pri tem potrebna velika pomoč družbenopolitičnih organizacij, saj je kulturna dejavnost v našem življenju še vedno premočno zapostavljena. Kultura niso samo izleti in popivanje, kot mnogi mislijo, ampak mnogo več. Za ,mnogo več' pa je potrebnega tudi več denarja .. . Seminar je bil potreben. Odprl nam je nove poglede na kulturno dejavnost. Vendar pa menim, da je bil program prenatrpan, zato je nekoliko trpela tudi kvaliteta. Čudi me, da prilike niso izrabili organizatorji kulture iz drugih krajev Gorenjske.« Nace Smolej, upravnik amaterskega gledališča Tone Čufar na Jesenicah: »Pred tem delom, ki sem ga sprejel šele pred kratkim, sem bil nekaj let predsednik komisije za kulturo v jeseniški Železarni. Pri konferenci osnovnih organizacij sindikata smo vedno naleteli na razumevanje, tako da kulturna dejavnost ni bila zapisana le na papirju. Seminarja sem se udeležil predvsem zato, ker sem čutil potrebo po različnih nasvetih, tako organizacijskih kot strokovnih prav zdaj, ko sem postal upravnik gledališča po skoraj petletnem ,brezvladju'. Upam da se bodo s trdim delom in s pomočjo kulturne skupnosti, zveze kulturnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij stvari končno uredile. Seminar bi bil verjetno še bolje obiskan, tudi s strani gorenjskih predstavnikov, če bi bil skrčen na dva ali tri dni in razdeljen na več časovnih obdobij. Tako pa je obdelane snovi za enkrat kar preveč, po drugi strani pa za ves teden marsikdo tudi težko .uide' od rednega dela.« Dušan Homan, predsednik ple-sno-baletnega društva in komisije za plesno dejavnost pri ZKO Kranj: »V približno dveh letih, kolikor poučujem ples v Kranju in okolici, sem spoznal, da poleg strokovnega znanja^potrebujem tudi organizacijsko in da moram bolje spoznati tudi širše pojme o kulturi. Na seminarju za kulturne organizatorje sem tokrat prvič. Odnesel sem tisto, kar sem od njega pričakoval, vendar bo spričo obsežnosti snovi trajalo še nekaj časa, da bom vse skupaj še enkrat predelel sam s seboj. Zanimiva se mi je zdela predvsem tema o samoupravnem normiranju kulture, ki mi bo pomagala v nadaljnjih naporih približati plesno dejavnost družbi, ki bi morala najti razumevanje tudi za to zvrst kulture m omogočiti njen razvoj.« H. Je'c včan Končani novinarski dnevi v Kranju Majniški izlet Zrelo Obravnavanje dogajanj izžrebanih naročnikov Glasa Kranj — V sredo, 10. maja, so mladi novinarji centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS v Kranju sklenili skoraj dva meseca trajajočo akcijo »novinarski dnevi«. »S to akcijo smo preorali ledino, ki je vladala v večini osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine na področju mladinskega informiranja,« je v uvodu svečane seje dejal vodja centra za obveščanje in propagando Miro Erzin. »Čeprav smo bili deležni številnih odklonov in neodgovornega odnosa do mladinske informativne dejavnosti, Plesni koraki iz Predoselj Folklorni plesi so pomemben del kulture vsakega naroda, saj nam v glasbi, besedah in kretnjah predstavljajo zgodovino, znamenitosti ter običaje posameznih pokrajin in ljudi. Zaradi vsega tega je zelo pomembno ohranjati stare ljudske plese in s ponosom lahko ugotovimo, da na Gorenjskem na to dejavnost nismo pozabili. Med številnimi folklornimi skupinami deluje tudi skupina iz Predoselj. Pobudnik za njeno ustanovitev je bil današnji vodja skupine Jože Senk, ki je pred približno sedmimi leti zbral nekaj fantov in deklet in jih začel učiti prvih korakov. Zdaj skupina šteje okoli trideset članov, to je dvanajst plesnih parov in glasbenike. Zaenkrat plešejo le izvirne gorenjske plese, že jeseni pa se nameravajo spoprijeti tudi s plesi iz Prekmurja ali s Primorskega. Vadijo dvakrat na teden po dve uri v glasilskem domu v Britofu, saj domača dvorana zaradi slabe možnosti ogrevanja ni primerna. Poleti s plesi razveseljujejo goste v hotelih Viatorja na Bledu. Večkrat se odpravijo tudi na krajše turneje. Med drugim so nastopili v Ohridu, Nikšiču, Gornji Radgoni, Gorici, Rivoliju in v Škocjanu na Koroškem. Kranjčani pa smo jih imeli moč videti tudi na letošnji prvi občinski reviji na Joštu. M.Knific smo vendarle uspeli prvikrat izoblikovati sistemske oblike po organizacijski in vsebinski plati, ki so dobra osnova za naše nadaljnje delo tako v osnovnih organizacijah kot tudi pri delu samega centra. Prvič smo tudi začeli graditi enoten sistem informiranja, in sicer ,od spodaj navzgor4, s čimer smo krepko presegli naš prejšnji sistem, ki smo ga gradili na vrhu, pozabljali pa smo na informiranje v osnovnih organizacijah.« Ena od najpomembnejših nalog akcije »novinarski dnevi« je bila oceniti informhanje v organizacijah združenega d«ila, krajevnih skupnostih in šolah. Sistem je še najbolje razvit v osnovnih šolah, kjer redno izhajajo glasila, medtem ko je slabše v srednjih šolah, kjer glasila izhajajo le občasno ali pa sploh ne. Kljub temu pa je opaziti, da vsebujejo vsa šolska sredstva obveščanja — mimo glasil obstajajo ponekod še šolski radio, oglasne deske, stenčasi — premajhno informativno vrednost, objektivnost in kritičnost do okolja. Se veliko slabše rezultate v razvoju informiranja pa je opaziti v organizacijah združenega dela in še posebno v krajevnih skupnostih, kjer je sistem informiranja tudi najteže vzpostaviti. Ocene in analize pa niso bile edino delo centra v teh dveh mesecih. Da bi se člani centra, mladi novinarji, čim bolje usposobili, so se udeležili vrste »okroglih miz«, javnih razprav in obiskov v osnovnih organizacijah, društvih in drugje. Omenimo javno razpravo o medsebojnih in samoupravnih odnosih v Iskri, Mladem rodu in v kranjski gimnaziji, na katerih so mladi skušali prodreti v jedro težav in pomanjkljivosti in nakazati čim boljše rešitve. V akcijo »novinarski dnevi« se je vključilo blizu štirideset mladih novinarjev, kolikor jih deluje v okviru centra za obveščanje in propagando pri občinski konferenci ZSMS Kranj. To so v glavnem študentje Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, torej bodoči novinarji, in gimnazijci, ki se nameravajo po opravljenem zrelostnem izpitu posvetiti študiju r Mladi novinarji o novinarstvu Novinarstvo je verjetno za veliko število mladih ljudi eden od najprivlačnejših poklicev. Spoznavati kraje, ljudi, biti vedno v središču dogajanj ... Ni moj namen zdaj razglabljati o zunanjih prednostih tega dela ali tarnati, kako naporno je. Prepuščam besedo trem mladim novinarjem, bodočim kolegom, vsem študentom prvega letnika FSPN. Prejšnji teden so prejeli izkaznice Novinar OK ZSMS Kranj. Zanimivo je slišati, kako se pripravljajo na poklic in kakšna spoznanja jim je prinesla pravkar minula akcija centra za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj »novinarski dnevi«. Lilija na Juršak: »V centru sem začela sodelovati šele letos, ko sem se prepričala, da njihovo delo ni le na papirju. Tu res vidiš, kje so težave, kakšne so, imaš možnost prodreti vanje. Zato bi želela, da bi akcija .novinarski dnevi' trajala skozi vse leto, kar pa vem, da je zaenkrat še nemogoče. Pred kratkim sem sprejela novo in pomembno nalogo mentorice osnovnošolskih in srednješolskih glasil. Oblikovalcem teh glasil bom skušala dajati kar najboljše nasvete o tem, kaj in kako naj pišejo, pomagala pa jim bom tudi pri reševanju tehničnih težav.« Majda Kniflc: »O študiju novinarstva pred leti še nisem razmišljala, v stik s tem delom sem prišla tesneje v gimnaziji, kjer sem urejala šolski list. Nato sem bila izbrana še v komisijo za informiranje pri krajevni skupnosti, prek katere sem spoznala tudi tovariše v občinski konferenci ZSMS. Akcija novinarski dnevi, v kateri sem sodelovala, mi je pokazala predvsem razliko med samoupravljanjem v teoriji in praksi. Mislim, da smo z razpravami v Iskri in Mladem rodu uspeli doseči vsaj to, da bodo nepravilnosti začeli reševati To pa je že veliko.« Majda najraje piše o delu mladih v krasnih skupnostih in o kulturi, Članke pa objavlja največ v Glasu. Anteni in Stopu. Marko Jenšterle: »Za aktiv novinarjev pri občinski konferenci sem zvedel že pred tem, ko sem se odločil za študij novinarstva. Najprej sem nameraval na umetnostno zgodovino, zato me kultura tudi zdaj najbolj zanima in o njej najraje pišem. Akcija centra za obveščanje in propagando se mi zdi zelo dobrodošla predvsem zato, ker v šoli nimamo dovolj stika s prakso, ki pa je za oblikovanje bodočega novinarja nujno potrebna. Zato bi tudi želel, da bi se v okviru centra kdaj pa kdaj srečali s poklicnimi novinarji, ki bi nam verjetno lahko marsikaj koristnega svetovali.« H. J. novinarstva. Akcija jim pomeni praktično spoznavanje dogajanj v našem vsakdanjem delu in življenju, ki se marsikdaj močno razlikuje od teoretičnih napotkov, ki jih dajejo šole in zato še posebno koristna za njihov nadaljnji razvoj. Na seji je predsednik občinske konference ZSMS Kranj Srečko Nečimer podelil enajstim mladim novinarjem izkaznice Novinar OK ZSMS Kranj, ki so si jih zaslužili s prizadevnim delom v preteklem letu in med dvomesečno akcijo »novinarski dnevi«. Izkaznice so prejeli: Damijan Ambrožič, Anica Hrauskv, Marko Jenšterle, Majda Knific, Lilijana Juršak, Niko Sladic, Danica Zlebir, Cveto Zaplotnik, Mojca Kunstelj, Jana Prosenc-Avsec in Milan Savič. H. J. Tenetišani ostali brez igrišča Na poti v Tenetiše sem premišljeval o delu mladih v tej krajevni skupnosti. Zamislil sem si prostorno sobo, v kateri se je zbralo nekaj mladincev, ki razpravljajo o težavah, s katerimi se spopadejo. Resnica pa je bila precej drugačna. Prostor mladine v Tenetišah je skromna, mrzla garaža, za katero se je pogodba o uporabljanju že iztekla. Vendar pa lastnica tega prostora razume stisko številnih mladink in mladincev, tako da se mladi kljub temu lahko nemotoma shajajo. Osrednja tema sestanka osnovne organizacije je bilo vprašanje nogometnega igrišča v Tenetišah, ki ga uporabljajo že deseto leto in so na njem prirejali športne in kulturne prireditve, prvomajske kresove in srečanja zveze borcev in tabornikov. Nogometno igrišče je bilo do sedaj edini skupni družbeni objekt, na katerem so prebivalci Tenetiš preživljali svoj prosti čas. Pred kratkim pa jim je bilo igrišče odvzeto oziroma prodano nekemu kmetu. Zemlja je bila namreč last Kmetijske zemljiške skupnosti, s katero se je krajevna skupnost Tenetiše dogovorila o uporabi. Krajevna skupnost in osnovna organizacija ZSMS Tenetiše sta se že obrnili na SZDL, OK ZSMS in še nekatere občinske družbenopolitične organizacije, ki so jim vse obljubile pomoč, rešitve pa do zdaj še ni. M. Čulibrk GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sub. o., Delovna skupnost skupnih služb razpisuje proste delovne naloge in opravila pri urejanju gozdov in krajine za določen čas za dobo enega leta. Pogoj: diplomirani gozdarski inženir — pripravnik Kandidati naj v 15 dneh po objavi pošljejo vloge na naslov Gozdno gospodarstvo Kranj — delovna skupnost skupnih služb, Cesta Staneta Žagarja 27 h. (2. zapis) Od naše Save (Dolinke) se bomo poslovili v Ratečah (le preradi zamenjujemo to vas z Retečami ob Sori ali celo z Radečami pri Sevnici!), prešli mejo in že bomo v Beli peči. Ta kraj je nekoč (do 1918) sodil še v deželo Kranjsko, torej je tu bila še Gorenjska, danes pa je vse kar preveč laško, vsaj na zunaj. V Beli peči so veliki železarski obrati, zato imenujejo del Bele peči še danes Fužine. No, prav iz Fužin bomo krenili po strmi cesti naravnost pod Mangart, ki se ogleduje v dveh zrcalcih — v Mangartskih jezerih (tudi Belo-peški ali Klanski jezeri imenovani). Spodnje jezero, na nadmorski višini 926 m, je temnozeleno, ker ga obrobljajo smrekovi gozdovi. Z vrha Mangarta (2678 m) se vidi kot velik smaragd! — gornje jezero pa leži le 10m višje kot spodnje. To pa je odprto, svetlo in sončno. Ob robeh prehaja kar v planinske pašnike. Ob tej čisti jezerski vodi se bomo ustavili za krajši odmor, za malico. In že bomo hiteli k drugemu gorskemu jezeru, znanemu Slovencem tostran meje še najbolj po Gregorčičevi baladi o Rabeljskem jezeru. Ko bomo na poti proti temu hladnemu jezeru, med sneženimi gorami (tudi poleti se ogreje le do 10 stopinj Celzija), si bomo spotoma ogledovali obrežne rudniške naprave rabelj-skega rudnika svinca in cinka. Hkrati pa bomo poslušali Gregorčičevo pesem o Rabeljskem jezeru. Iznenada, kar prehitro bomo na 1156 m visokem Predilu. Prestopili bomo mejo in brž ugledali na levi strani ob cesti piramido z bronastim ranjenim levom — spomenik na tridnevno bitko med Francozi in Avstrijci, ki je tu divjala sredi maja leta 1809. Na avstrijski strani so se borili predvsem Hrvatje iz Vojne krajine. Vsi so se dali raje posekati, kot da bi šli v ujetništvo. Preživel ni nihče. Bilo pa jih je čez 350! Ko bomo zdaj spet brzeli v naše kraje, bo prva vas Strmec — vas črnih rut. Kajti Nemci so dne 11. oktobra 1943 pobili vse moške prebivalce, vas s cerkvijo vred pa zažgali. Strmec smo po vojni sicer obnovili, življenje pa se ni več vrnilo vanjo. Ženske še vedno nosijo — črne rute ... Iz Strmca vodi tik pod Mangart najvišja turistična cesta v Jugoslaviji, ki po 12 km doseže sedlo Škrbino na višini 2072 m. S Strmca bomo prispeli v Log pod Mangartom. Zanimivost tega kraja je kar tradicionalna zaposlitev večine moških iz Loga v rabeljskem rudniku. Tja pridejo z električno železnico, ki vodi skozi 4 in pol km dolg predor. Za te naše rudarje, ki dan za dnem gredo skozi osrčje gora na delo v Italijo, je na naši strani predora urejen manjši obmejni blok. V Logu je tudi veliko vojaško pokopališče iz časov prve svetovne vojne. Bližnji Bovec s 1314 prebivalci je najmlajše slovensko mesto — »mestne pravice« je dobilo dne 12. aprila 1952. Tu je tovarna čipk in vezenin ĆIB pa tudi znamenito izhodišče za vzpone na Kanin (2585 metrov), kjer se je v zadnjih letih razvilo največje visokogorsko smučišče. Iz Bovca je blizu do Kluž, trdnjave nad 75 m globoko soteske Koritnice. Pogleda vreden je tudi naš najbolj vod na ti 30 m visoki slap Boka, ki bruha naravnost iz gore pravcato povodenj! Še Žaga je večji kraj ob poti preden pridemo v Gregorčičev Kobarid. Na Žagi je bil rojen narodni heroj Stane Žagar (1896— 1942V organizator narodnega upora na Gorenjskem. Z Žage vodi 6 km dolga cesta do meddržavnega prehoda Učeja — od tod je le še- dober skok v skrivnostno staroslovensko Rezijo (K onec v petkovi številki) Č. Zoreč Naročniki žrebajo naročnike Jeglič Franci, Zg. Duplje* je izžrebal naslednje naročnike: Langus Jakob, Črnivec 6, Brezje Brezar Anton, Cerklje 131 Podgoršek Marija, Zg. Pirniče 16, Medvode Miklavčič Stanko, Podnart 44 Kos Marija, Gor. Že t in a 2, Poljane Drešar Francka, Hotemaže 21. Preddvor Kordež Marija, Oprešnikova 10, Kranj Lesjak Janez, Kokra 22, Zg Jezersko Pavlin Franc, Britof 288, Kranj Gorenc Alojz, Kocjanova 6, Kranj Jane Janez, Elan, Begunje Perne Ivan, Zg Besnica 20, Roblek Marija, Potoče 17, Preddvor Skrt Marija, Prešernova 7, Radovljica Zmrzlikar Marta, Strahinj 13, K Šola vabi na ogled Posebna osnovna šola Kranj se je odločila, da bo v soboto, 20. maja, na široko odprla vrata vsem, ki bi si hoteli ogledati šolo in predvsem prisostvovati pouku v razredih. Tako si bodo od 8. do 11. ure starši, šolarji, pedagogi in drugi občani lahko ogledali pouk, ki se v bistvu sploh ne razlikuje od pouka na osnovnih šolah; le, da si navadno zamišljamo, da je povsem drugačen. Prav zato, da bi spremenili to miselnost nas samih, kako se šolarji na posebni šoli posebno ločijo od šolarjev osnovnih šol, se je vodstvo odločilo za odprti dan šole, kar je verjetno med kranjskimi šolami prvi primer. Vrata bodo odprta za vse tako na špli na Zlatem polju, Kidričeva cesta 51, kot tudi v Stritarjevi št. 7, kjer so oddelki za delovno usposabljanje. »S takšnim načinom predstavitve šole in dela v njej,« pravi ravnateljica Anka Zevnikova, »bi radi vplivali na predstavo o DELOVNA SKUPNOST STROKOVNIH SLUŽB SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE KRANJ objavlja naslednja dela in naloge administrator j a Kandidati za navedeno delovno mesto morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: upravno administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj ali 2-letna administrativna šola in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo traja .1 mesece. Nastop dela je možen takoj. Poleg pismene prijave naj kandidati predložijo ustrezna dokazila o strokovni izobrazbi, kratek življenjepis, iz katerega je razvidno njihovo dosedanje strokovno delo in družbenopolitična aktivnost Ponudbe sprejemamo 15 dni od dneva objave na naslov: Strokovna službe SIS družbenih dejavnosti občine Kranj. Testa JLA 6, 64000 Kranj. posebni šoli, ki jo ima vsak, kdor je ne pozna. Otroci, ki obiskujejo posebno osnovno šolo, so otroci kot vsi drugi, le odnos do njik jo v okolju včasih šaljiv, ponižujoč. Na ta način bi radi pomagali tudi staršem naših otrok, s katerim: so večje vzgojne težave, da bi zaradi boljšega odnosa in pred. vsem pravilnega odnosa okolja svojim otrokom lažje in bolje pomagali v življenje. Običajno ao potem, ko zapustijo šolo, po poklicnem usmerjanju tudi uspešno vključijo v redno zaposlitev. Otroci, ki so vključeni * socialno vzgojo in delovno usposabljanje v oddelkih za delovno usposabljanje v Stritarjevi ulici, pa se po končani usposobit« vključijo v delavnice za delo po« posebnimi pogoji: delo, za katerega prejemajo nagrado, ji« omogoča kooperantsko sodelovanje z organizacijami »d rumenega dela kot sta to zdaj Sava ia Iskra.« . . V soboto ob 10. un pa bo na šoli * slovesnost ob preimenovanju posebne osnovne šole v osnovno šolo Helene Puharjeve. Kot vemo. po zakonu ni več naziva posebna osnovna šola, pač pa so vse izenaiV ne prav tako tudi ni označbe v spričevalu učenca, ki ie zaključil posebno osnovno šolo. Sola bo poslej nosila ime znane 1968 leta umrle pedagoške svetovalke Helene Puhar jeve, doma iz Kranja, soustanoviteljice prve slovenske vzgojne posvetovalnice v Ljubljani. Puharjeva si je prizadevala za ustanovitev posvetovalnic tudi drugod, prizadevala si je za nove sodobnejše poglede pri obravnavanju mladinskega prestopništva za uvajanje spolne j vzgoje v šole itd. Kdo ne po«, I menih najbolj znanih knj g o spotm "S Matjaž in Alenka, in Ali sme S že odpovedali? Zapustila p. je 2 celo vrsto predavanj. pnspevkoN Lopisih in radiu, ostalo je tu* S delo pri razreševanju otroških stisk. težji* L-M. DEVET ONI DUNKEROUA Kako je prišlo do največjega umika britanskih čet v drugi svetovni vojni in kako je potekal Njegova jasnovidnost v ocenjevanju položaja se kaže bzojavki. kjer predlaga tri možne poti za nadaljnje "pranje: držati fronto ob reki Scheldt ob sočasnem Protinapadu s severa in juga, kar bi znova odprlo zveze s šamijo; splošen umik do Somme, ki bi bil verjetno ,!*ljub Belgijcem, ker bi se morali soočiti bodisi z mož-"••jo umika hkrati z nami in tako zapustiti belgijsko *»»ljo. bodisi se boriti dalje sami, bodisi prositi za P'Hnirje.« in tretjič, umakniti se proti pristaniščem ob Kanalu. »Zavedal sem se, da je tretja možnost najslabša .. . 'doče bi bile razmere v pristanišču Dunkerqua ugodne, " *K>rali pri takem umiku preko morja pustiti na tej •'"ani večino težkega orožja in opreme ter vozil. Vendar *"> čutil, da v teh okoliščinah morda ne bo za nas odprta ■"tena druga pot. Torej je bilo kvečjemu pametno premisliti, kaj bi mogel tak načrt prinesti.« Gortovi predlogi so bili deležni kritik z dveh plati: "žfHozi so mu očitali, da je »neodvisen« in na koncu da mislijo Britanci »dezertirati«, angleško kritiko pa ■jbolje odseva mnenje generala Alana Brooka, ki je *^aj poveljeval drugemu korpusu: Gort je imel prečudovit šarm in bil je obdarjen z jditeljsko sposobnostjo . .. nisem si mogel kaj, da ga ne ^občudoval . .. toda nisem zaupal njegovim voditeljskim ^*obnostim, kadar je šlo za usmerjanje velikih sil. Bilo uvideti,da od samih dreves ne more videti gozda.« Jedki in žaljivi značaj takšnega mnenja je bil značilen ^ vse, ki so nasprotovali generalu Gortu. Temu so se Pndružiie še druge kritike, češ, general Gort kar naprej *Wa prek rame proti morju. Ob vsem tem pa je bila &«nembnejša Gortova osebna moč, saj je bil odgovoren * k* za vse britanske ekspedicijske čete v Franciji, *Mrveč tudi za I4().(XK) Francozov Prve iti Sedme fran- Jl«e„ nacrt za um« /^%^a^ Herlnv ^»rje v Anglijo je nastal v g/au aamir«, Ramxaya. coske armade, ki so bili z njim v istem položaju in jih je prav tako zadevala njegova odločitev, čeprav je bil po lestvici poveljnikov šele četrti. FRANCOSKA MEJA JE PADLA Sedem dni, ki je sledilo prehodu Nemcev preko Meuse. je pomenilo razpad francoskega vojaškega poveljstva. General Gort je 19. maja moral priznati, da ho poslej sam moral bojevati dve bitki: na vzhodu in na zahodu. Tako je bilo tudi formalno odločeno. Prejšnjo noč se je sestal z generalom Billottom, ki mu je zatrdil, da je kakršnakoli reorganizacija Devete francoske armade nemogoča. Tudi vesti o Prvi francoski armadi so bile porazne. Francozi niso imeli nobenih konstruktivnih predlogov več. Zato se je 19. maja general Gort odločil, da svoje poveljstvo razdeli na dva dela: prvi del pod poveljstvom brigadnega poveljnika Sira Olivera Leesa in podpolkovnika P. G. S. Gregson-KUisa bo vodil bitko, kasneje imenovano Vzhodno, Zahodno pa generalmajor T. K. Eastvvood in podpolkovnik Bridgeman. Vsi pa so bili podrejeni generalu Povvnallu kot šefu generalnega štaba. Vojno ministrstvo je iz Londona poslalo h Gortu generala Jronsidea z ukazom, »da morajo britanske ekspedicijske sile nadaljevati pot proti jugu, na levici francoske armade.« Ironside se je šele na mestu samem prepričal, kako popolno nepoznavanje položaja je povzročilo ta ukaz. Britanske ekspedicijske sile so bile razporejene vzdolž vse fronte ob Scheldtu, imele so le toliko streliva, kot so ga lahko vozili s seboj, bili so na tesnem s hrano, transport je usihal, nafte je bilo dovolj le v okolici Lilla. Ironside ni potreboval dolgo, da je sprevidel, kakšen je položaj, in odšel je kot posrednik v Pariz, da bi se zavzel za Gortove predloge. Medtem je od zmag navdušeni Hommel že obračal svoje tanke proti Arrasu. Jugovzhodno od njega se je prvič les pošteno spoprijel z nasprotnikom in kasneje zapisal, da »je bila to težka bitka proti stotinam sovražnikovih tankov in spremnemu topništvu« ter označil na dnevni mapi, da se je spopadel s petimi britanskimi divizijami. V resnici je bilo v bitki 74 tankov, od katerih so mnogi potrebovali gorivo, večina je imela gosenice potrebne poplavila, za njimi sta bila topniška bataljona, na desni pa nekaj lahkih francoskih tankov. TEDEN DNI PRED »DUNKERQUOM« Položaj seje začel kristalizirati 19. maja, ko je general Povvnall obvestil vodjo vojaških operacij in načrtov v Londonu o Gortovih pogledih na nujnost evakuacije. Takoj so sklicali sejo. na kateri je bil tudi admiral Ramsa.v, in se domenili o potrebnih alternativnih oskrbovalnih poteh. Končne odločitve na morju naj bi ostale v rokah admirala Ramsava, vendar s pripombo, da je treba čim več uporabljati pristanišči Boulogne in Calais na francoski obali, kajti Dunkerque bi bilo težje zaščititi iz zraka. Sporazumeli so se tudi o okvirnem načrtu evakuacije: redelu Dobrče. Ce se * bi tudi njega zajel napad, 'deli smo že, da so tiste dni, naj- l'otočnikom-Vojtehoni. Radom Ste paučićem in še* z nekaterimi aktivisti predstavniki Kokrškega odreda, je tudi v stik s I. bataljonom ki je tedaj taboril tam. Do odreda, ki je sedež še imel v ., tudi ni bilo daleč. Takoj je [iiigažirana obveščevalna služba kar je sodilo k spremembi zborovanja. Ta sprememba pa zborovanje za vsak primer ne je bilo predvideno, v dolini temveč v Jelendolu. takrat- tel Prišel KO. štaba Dragi bila ter vse kraja je bila bo. k Drage nt 'deli smo že, aa s*/ n.-.»,v , NI pa natanko 17. novembra IU44. /*Wci najbolj silili v l>rago in Pod fN», kjer je padlo toliko partizanov. "■'no so vedeli, da se tam nekaj ."'ipravlja, čeprav je bil s tem seznami le najožji krog organizatorjev nekaterih članov od red nega taka. 3* bolj Čudno je bilo tudi, da je na Než OBKOM-a zelo hitro dospela jj^*. da je na tej poti padel France wovšek, njegova popotna tovariša Kta srečno prišla na cilj Pod Ob tem ostaja veliko ugibanji Hod goro, kjer je bil sedež kranj ***a okrožnega vodstva, se je Han nem Puterhofu nad Tržičem. in sicer v pomožnem poslopju že požganega gradu. Vsi organizatorji so bili za to spremembo, ki v sistem prihajanja delegatov ni vnesla hudih pretresov, čeprav je bila Draga na zahodni meji okrožja, Jelendol pa skoraj na vzhodu. Poleg tega je tedaj na sek-med Tržičem, Lomom in Je-tabonl 2. bataljon KO torj u lendolom tudi tret ji se je in zdaj zdaj moral vrniti s štajerske To so povedali v štabu odreda. S tem so bile morebitnim agentom štrene pošteno in hitro Zdaj je bil štab 2. bata-K() takoj obveščen, da je za zavarovanje tega zboro-kar pa razen najožjih članov siai>« ni vedel nihče drugi. Po uspehu pri Trsteniku, nekaj dni prej, je bil ponosen na zaupano nalogo. O (eni so bili obveščeni in zajeti v pri- za meša m Ijona zadolžen van ja, štaba France Perovšek, član Oblastnega komiteja KP za Gorenjsko,poglavitni organizator novembrske kon-v Putrhofu—Jelendolu, ki po prvih zamislih bila v Fotografija ga prikazuje v naaovni maja 1944, kjer je bilo občasno možno uporabljati tudi motorni prevoz. ference naj bi Dragi. Rodovni pripravo dvorane v Jelendolu, kar je opravil Štefan Urbane s svojimi tehniki, prav toliko pa je bilo časa za pripravo zavarovanja, v kar je bil določen ves 2. bataljon. Vendarle je steklo vse kakor namazano. V 2. bataljonu so se tudi odločili, kar je bilo sugerirano s strani okrožnega vodstva in aktivistov okraja Tržič, da bodo v to svrho pripravili in izvedli tudi velik miting. Vedeli so že. da bo temu zborovanju poleg vidnejših voditeljev prisostvovalo večje število aktivistov ter drugih ljudi, zato so pripravili precej pisan spored. Moštvo, ki je vedelo le. da bo miting in da bodo nekaj varovali, je prevzelo čudno vznemirjenje. Zdaj so priprave na miting hitro stekle. Vmes so čistili orožje, da se je kmalu svetilo kot novo. Breni. ki so se preteklo nedeljo izkazali pri Trsteniku, se bodo tudi zdaj, če bo treba. Vsi pa so se čistili, nekako likali, urejevali obleke, se na vseh koncih brili in strigli. Biti morajo čisti in prikupni, ko se bodo srečali z ljudmi in zlasti z zaželenimi znanci. Tisti, ki se pač bodo. Posebno dekleta so si želeli srečati! Pa z njimi na mitingu zaplesati, če bo komu naklonjena ta sreča. 1/. taborišča pri Gabrcu je ves 2. bataljon odšel proti Puterhofu-Je-lendolu 19. novembra že ob štirih zjutraj. Po previdni hoji je prišel na cilj le malo pred sedmo. Ob prihodu so že srečevali nekatere znane aktiviste. Prijemalo se jih je svečano razpoloženje. Toda. večina borcev je morala predvsem poskrbeti za zavarovanje. V Puterhof ta in naslednji dan ni smel priti noben nepoznan. Dogovorili so se, da bo najprej šla v zasede in patruljirat 1. Četa, potem pa jo bo zamenjala druga. Vse je bilo urejeno tako, da so poveljstva mogla prisostvovati zborovanju in da so izvajalci programa na mitingu mogli še enkrat prej preizkusisti svojo pripravljenost. Medtem je 1. četa varovala dolino pod Puterhofom vse do 12. ure. Tedaj jo je zamenjala 2. četa. ki je kraj varovala do 17,30, ko se je povsem stemnilo. Poslej je bilo v zavarovanju lahko manj borcev, neprestano pa so se po okolici gibale bojne patrulje s po enim mitraljezom. Medtem so vsi težko pričakovali miting. * V Perovskov sestavek se je vkradla pomota. Takoj je padel Jože Mrak. ne Marjan Kamov.š-Kapa. Tega so ustrelili 21. januarja ali nekaj pozneje 1945 na križišču pod Begunjami, kjer je tudi spominsko olieležje. Tam so tedaj ustrelili •'! talce, Marjan Ramovš je bij četrt i. (nadaljevanje v naslednji številki) Komisija za delovna razmerja JELOVICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA TOZD Trgovina, TOZD Montažni objekti, TOZD Okna - vrata in DSSS objavlja kot prosta naslednja dela in naloge 1. STATIKA V TOZD MONTAŽNI OBJEKTI Pogoji: diplomirani gradbeni inženir s strokovnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj 2. PONUDBENI PROJEKTANT V TOZD TRGOVINA Pogoji: diplomirani inženir gradbeništva in 2 leti delovnih izkušenj, ali inženir gradbeništva in 3 leta delovnih izkušenj 3. REFERENT ZA DELA S KOOPERANTI V TOZD TRGOVINA Pogoji: gradbeni tehnik s 3 leti delovnih izkušenj 4. PRAVNIKA V DSSS Pogoji: diplomirani pravnik s 3 leti delovnih izkušenj 5. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA V DSSS Pogoji: diplomirani inženir lesarstva, ali organizacije dela s 4 leti delovnih izkušenj 6. VODJA ODDELKA INVESTICIJ IN VZDRŽEVANJA V DSSS Pogoji: diplomirani inženir lesarstva, gradbeništva ali strojništva in 5 let delovnih izkušenj 7. VEĆ ČISTILK ZA ČIŠČENJE PISARNIŠKIH PROSTOROV V DSSS 8. ELEKTRIKARJA ZA REMONTNA VZDRŽEVALNA DELA V TOZD OKNA - VRATA Pogoji: poklicna šola elektro stroke in 1 leto delovnih izkušenj 9. VEČ VODIJ MONTAŽE NA GRADBIŠČU V TOZD MONTAŽNI OBJEKTI Pogoji: gradbeni tehnik ali gradbeni delovodja s 3 leti delovnih izkušenj 10. REFERENTA ZA NAČRTOVANJE IN PLANIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA STROJEV IN NAPRAV Pogoji: strojni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj 11. VEČ MONTERJEV MONTAŽNIH OBJEKTOV Pogoj: poklicna šola lesne stroke in 1 leto delovnih izkušenj, po 6 mesecih montaže v domovini, možnost montaže v tujini 12. VEČ DELAVCEV IN DELAVK ZA OBRATE V SKOFJI LOKI, GORENJI VASI, SOVODNJU, KRANJU IN PRED-DVORU Za vsa dela in naloge velja delo za nedoločen čas s poskusnim delom po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA, Kadrovska služba, Kidričeva 58, Skofja Loka. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 30 dneh po poteku objavnega roka. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. vabi po sklepih pristojnih samoupravnih organov k sodelovanju delavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: za TOZD AGROMEHANIKA 1. prodaja rezervnih delov in gum iz kmetijskega programa (1 delavec) 2. skladiščna dela in naloge za kmetijsko prodajni program (1 delavec) 3. obračunavanje osebnega dohodka in opravljanje kreditnih in blagajniških poslov (1 delavec) Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji posebni pogoji: pod 1.: KV avtomehanik, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih pod 2.: PK delavec strojne smeri, vozniško dovoljenje B ali F kategorije pod 3.: srednja šola ekonomske ali administrativne smeri, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih za TOZD KLAVNICA KRANJ 4. vožnja kombija (1 delavec) Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo tudi naslednji posebni pogoji: pod 4.. voznik C kategorije, odslužen vojaški rok za TOZD TOVARNA OLJA »OLJARICA« BRITOF -ponovna objava 5. delavec za opravljanje kemičnih analiz (1 delavec) Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo tudi naslednji posebni pogoji: pod 5.: kemijski tehnik, delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu zaželene, delo poteka v dveh izmenah. Na vseh delih in nalogah se zahteva poskusno delo 3 mesece. Vsa dela in naloge se objavljajo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela Splošno kadrovskemu sektorju KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v roku 15 dni od objave. Osnovnošolsko rokometno prvenstvo Zanimiva in borbena srečanja Na osnovnošolskem rokometnem prvenstvu kranjske občine poželi največ uspeha pionirji in pionirke osnovnih šol Josip Broz-Tito in France Prešeren : Matija Valjavec Posebna osnovna : Josip Broz-Tito Posebna osnovna : France Prešeren Kranj — Končalo se je letošnje zimsko prvenstvo v rokometu za učence in učenke osnovnih šol iz kranjske občine. Pri mlajših pionirkah je bila najboljša ekipa Franceta Prešerna, druge so bile rokometašice osnovne šole Josip Broz-Tito iz Predoselj, tretje pa igralke osnovne šole Matija Valjavec iz Preddvora. Rezultati, prvo kolo — mlajše pionirke: Matija Valjavec : France Prešeren 7:9 (3:6), Simon Jenko: POS Kranj 10:0b. b.; drugo kolo: Josip Broz-Tito : France Prešeren 6:7 (2:4), Matija Valjavec : Posebna osnovna šola 10:0 b. b.; tretje kolo: Simon Jenko 4:9 (1:3). Josip Broz-Tito : šola 10:0 b. b; četrto kolo: Simon Jenko 8:17 (3:8), France Prešeren : Šola Kranj 12:8 (8:6); peto kolo: Simon Jenko 7:6 (2:2), Matija Valjavec : Josip Broz-Tito 9:9 (4:3) Lestvica: France Prešeren 4 3 0 1 34:28 6 Josip Broz-Tito 4 2 1 1 42:24 5 Matija Valjavec 4 2 1 1 35:22 5 Simon Jenko 4 2 0 2 29:32 4 Posebna osnovna šola 4 0 0 4 8:42 0 Pri starejših pionirkah je bila najboljša ekipa osnovne šole Josip Broz-Tito, med strelkami pa Veselovova z 22 zadetki. Rezultati, prvo kolo — starejše pionirke: Matija Valjavec : France Prešeren 6:6 (3:3), Simon Jenko : POS Kranj 11:6 (2:2); - drugo kolo: Josip Broz-Tito : France Prešeren 9:8 (7:5), Matija Valjavec : POŠ Kranj 28:8 (13:4); - tretje kolo: Josip Broz-Tito : POŠ Kranj 27:3 (13:2), Simon Jenko : Matija Valjavec 6:22 (2:9); - četrto kolo: Simon Jenko : Josip Broz-Tito 6:17 (2:7), France Prešeren : POS Kranj 10:3 (5:2); - peto kolo: Matija Valjavec : Josip Broz-Tito 4:9 (2:5), Simon Jenko : France Prešeren 7:9 (3:4). Lestvica: Josip Broz-Tito 4 Matija Valjavec 4 France Prešeren 4 Simon Jenko 4 POS Kranj 4 Tudi pri mlajših pionirjih je sodelovalo na prvenstvu kranjskih osnovnih šol v rokometu pet osnovnih šol. Največ uspeha je imela ekipa osnovne šole Josip Broz-Tito, ki je v vseh štirih srečanjih zmagala. Rezultati - prvo kolo: Matija Valjavec : France Prešeren 15:12 (7:7), Simon Jenko : POS Kranj 11:11 (8:4); - drugo kolo: Matija Valjavec : POS Kranj 19:7 (15:2), Josip Broz-Tito . France Prešeren 14:12 (6:6); - tretje kolo: Josip Broz-Tito : POS Kranj 22.3 (10:3), Simon Jenko : Matija Valjavec 11:11 (3:6); -četrto kolo: Simon Jenko : Josip Broz-Tito 7:12 (4:7), France Prešeren : POŠ Kranj 17:2 (8:1), - peto kolo: Matija Valjavec :_Josip Broz-Tito 9:14 (5:6), Prešeren 11:11 (6:8). Simon Jenko : France Lestvica: Josip Broz-Tito 4 4 0 0 62:31 8 Matija Valjavec 4 2 1 1 54:44 5 France Prešeren 4 1 1 2 51:42 3 Simon Jenko 4 0 3 1 40:45 3 POŠ Kranj 4 0 1 3 23:69 1 Pri starejših pionirjih je brez poraza zmagala osnovna šola Franceta Prešerna, med strelci pa so bili najuspešnejši Sedlar 29 in Kern 22 (oba Josip Broz-Tito) in Pogačnik z 19 zadetki iz osnovne šole Franceta Prešerna itd. Rezultati - prvo kolo: Matija Valjavec : France Prešeren 8:15 (4:5), Simon Jenko : POŠ Kranj 33:7 (15:3); - drugo kolo: Matija Valjavec : POŠ Kranj 24:5 (12:3), Josip Broz-Tito : France Prešeren 17:25 (12:13); - tretje kolo: Josip Broz-Tito : POŠ Kranj 39:8 (24:6), Simon Jenko : Matija Valjavec 14:12 (5:8); — četrto kolo: Simon Jenko : Josip Broz-Tito 17:24 (8:10), POŠ Kranj : France Prešeren 14:25 (8:12); - peto kolo: Matija Valjavec : Josip Broz-Tito 21:19 (9:8), Simon Jenko : France Prešeren 14:17 (8:10). Lestvica: 57:26 50:29 33:25 30:54 20:76 France Prešeren Josip Broz-Tito Simon Jenko Matija Valjavec POŠ Kranj 82: 52 100: 71 78: 61 65: 63 34:121 J. Kuhar Kolesarstvo Ropret odličen drugi Portorož - V petek se je v mestu rož končala 6-dnevna mednarodna kolesarska dirka Alpe-Adria, ki so se je udeležili tekmovalci iz Italije, Češkoslovaške in Jugoslavije. Od Savčanov je vse do predzadnje etape najbolje kazalo lanskemu zmagovalcu te dirke Bojanu Ropretu. Prav v tej etapi pa je Bojan nesrečno padel, tako da ga je vseskozi močno bolela glava in desna roka. Kljub temu pa je odšel na Start zadnje etape od Pordenona do Portoroža (175 km) trno odločen, da poskuša ponoviti lanski uspeh. Tega pa mu niso hote i dopustiti kolesarji Veneta, ki so trdno čuvali prednost svojega kolege Nazzarena Berua. Kadarkoli je Bojan poskušal pobegniti - in to ni bilo malokrat - so mu bili za petami. Tako je prišel v cilj zadnje etape v Portorožu 1. Ce-hoslovak Muhaček (Inter), 3. je bil Mannkovi, (Srbija), oba 4:18,54, 5. Frelih, 6. Kraker (oba Sava) 4:19,10. Skupni vrstni red: 1. Berto (Veneto) 20:32,01. 2 Ropret (Sava) 20:32,17, 3. Juraš (Inter) 20:32,59; ekipno je bil najboljši klub Veneto 61-39.27, 2. Inter 61:41.04, 3. Cesena 61:45,53, 4. Šava 61:49,33,5. Srbija 61:55,49. Pri osvajanju letečih ciljev je bil 1. Muhaček (Inter) 45 točk, 2. Frelih (Sava) 31, v gorskih ciljih pa je bil najboljši Ropret 28 točk. »Ce ne bi v Huminu padel, bi bilo vsekakor bolje,« je dejal Bojan Ropret. Kljub temu pa je z drugim mestom zadovoljen. Zadovoljen je tudi trener Hvasti in drugi kolesarji Save, navsezadnje pa tudi mi, ki Bojanu za lep uspeh lahko le čestitamo. H. J. Etapna dirka Marku Cudermanu Beograd — V soboto in nedeljo je bila v Srbiji tradicionalna, letos že deseta, kolesarska dirka Kosmajski partizani. Udeležilo se je je 85 tekmovalcev, med njimi tudi ekipa mladincev kranjskega kluba. V soboto je bila na sporedu prva etapa od Beograda do malega Požarevca (80km), naslednji dan so mladi kolesarji vozili od Kosma-ja (39 km) in v tretji etapi od Sopota do Beograda (55 lun). Nova zmaga Po držaj a V nedeljo so se na Rijeki zopet srečali najboljši lokostrelci SSSR in Jugoslavije v enojni KITA. Obenem je bil turnir tudi tradicionalni dvoboj Slovenija : Hrvatska, ki so ga dobili lokostrelci Slovenije. V mladinski konkurenci je zopet slavil član Ezoterma Marjan Podržaj, medtem ko je bil Aco OMak v članski konkurenci na četrtem mestu. Ekipa Ezoterma je osvojila 3. mesto. Rezultati: člani: 1. Mazimov 1244, 2. Čendarov 1234 (oba SZ) 3. Postružnik 119«, 4. Oblak 1184 ... 9. Kock 1098 ... 17. Carman 890 (vsi Ezoterm). Mladinci: L Podržaj 1082 (Ezoterm). Ekipe: 1. LLK, 2. Zagreb, 3. Ezoterm. vsak dan V skupni uvrstitvi je zmagal Kranjčan Marko Cuderman z minuto prednosti pred Zagrebčanom Pavlicem in drugim Savčanom Stane-tom Kurentom. Marko je s to pomembno zmago pridodal še eno lovoriko v svoji uspešni letošnji kolesarski sezoni. Ekipno je zmagalo moštvo ljubljanskega Roga, 2. je bila Sava, 3. pa Metalia commerce iz Zagreba. H- J- Tečaj za voznike motornih čolnov Brodarsko društvo Kranj ponovno organizira tečaj za krmar: je motornih čolnov. Prijavite se lahko ob sredah in četrtkih v prostorih društva na KoroSki 25. Tečaj se bo začel 29. maja in bo v tej sezoni zadnji. Gorjanski Partizan uspešen GORJE - V začetku maj« M m zbrali na rednem občnem zboru Mmmi TVD Partizan Gorje. Zbor je otvorutn orisal delo Partizana dolgoletni predsednik in organizator športnega tivlie-nja v Gorjah Lovro Zemva in mmi udeleženci pozdravil predstavnike rer* janskega družbenopolitičnega *i-rjrajs in predstavnika radovljiške TKS falto-lesnokulturne zveze Mojmira F in Petra Petrička. Gorjanski P se trudi za kvalitetno in telesno vzgojo in rekreacijo. S _ mi uspehi se lahko pohvali. Pri* tu imata veliko zaslug tudi osnovna lak in vzgojnovarstveni zavod. Med in priznanji so v Gorjah se ponosni na drugo mesto košarkarske ekipe v radovljiški hal n priznanja radovljiške občine in krajevnih družbenopolitičnih organizacij. £t posebno dobri so tekači na smučeh, saj so med najboljšimi tovrstnimi kolektiv v republiki. Samo v enem leta s* osvojili 42 pokalov, 50 diplom in številne kolajne. Takšnih uspehov pa nebi bilo, če jim ne bi pomagali števibs delovni kolektivi. Se posebej vetja ami niti TOZD Pokljuka Gozdnega gospodarstva Bled in druge delovne k» lektive (Železarna, Gradbinec UP Bled, Elmont Bled, Elan itd.), ki gorjas-skim športnikom gmotno pomagajo ah jim omogočajo, plačane odsotnosti i dela. Društvo je pred kratkim kupci« svoj avtomobil za prevoze tekmovalcev. Gorjanci pa so znani tudi zaradi dobre organizacije drugih tekmo vaz (Memorial Prešernove brigade, Jakopičev memorial, občinska tekmovanja itd.). Stanka Breganta, gorjanskega ka, so izvolili za častnega pr Partizana, tekačem Filipu K si Marjanu Burgarju, Bogdanu Bratmi. Francu Tajnikarju, Borisu Kozince Vinku Poklukarju, Zvonki Repe ta Ivanu Pibru pa so podelili društven« priznanja. Precej dela pa čaka športnike iz Gorij pri urejevanju demt Partizan in koče v Kranjski dolini aa Pokljuki. J. Ambrofir I •-----A Nogomet Zmaga Triglava Kranj — Na pomožnem igrišču na stana* Stanka Mlakarja v Kranju je bila nozonat* tekma med moštvom kranjskega Truna« * ekipo kranjske vojašnice. Triglav je iiiihM~ vojake s 4:1 (1:1),pred 50 gledalci pa so«*« Triglav dosegli Radosavljevič, Sprajcar Ca* in Stular, za moštvo vojakov pa Golič *n3Cs* je bil Nikolič. Triglav in Tržič vodita V nadaljevanju gorenjskega nogometni prvenstva v severni skupini je kranjski Tria« visoko porazil Leščane. zmagali pa so tudi T*^ čani v igri z Alplesom. Jeseničani so bih as» nejši od Bleda. Na lestvici vodi Trigiav . iv,-kami pred Tržičem, ki jih ima 14, Boh tretji z osmimi točkami. Pri mladine« škofjeloška selekcija pred Bledom in Jaf cami, pri pionirjih pa selekcija Škofje & pred Bohinjem in Jeseničani. p i^p^ f—~—:-----n Partizanski mnogoboj v Kranju KRANJ - TVD Partizan iz Krav* pripravlja v počastitev dneva mladtr-partizanski mnogoboj, ki bo v nedeljo-21. maja, od 8. do 12. ure na atsdinsi Stanka Mlakarja v Kranju. SodeJujea bodo razdeljeni v štiri starostne skupine, vendar udeleženci ne smeje bife mlajši od 14. let. Partizanski mnogebo je pregled telesne pripravljenosti obsega pa hitri tek na 50 metrov, tek moških na 2400 metrov in žensk s* 1600 metrov, dviganje telesa a tal ki traja 25 sekund (odloča število dviga« < skok v daljino z mesta, globino predklona s klopi in metanje bombe v c*r j Vsak udeleženec bo dobil ob prija« karton, v katerega bodo sodniki vpisovali rezultate in točke. Organizacije združenega dela, športne organizacij* in ostale organizacije lahko prija »v" eno ali več štiričlanskih ekip. b morajo biti sestavljene iz udelesen**« iste starostne skupine in enakega spola. Vsako moštvo mora imeti tac eno rezervo. Najboljša ekipa preja* pokal, pet najboljših pa pogosto naježijo lasje. Pa ne le zaradi spretnosti in drznosti storiJ-kaznivih dejanj, temveč predani zaradi brezbrižnosti in pomanjkljive varnostne kulture nas -°Wanov. Lahko je potem vlomilcu *edi belega dneva priti v prostor in »mirno« iskati vabljivo blago ter ga "»oesti na varno ali celo z njim jav-j>° mešetariti. Te naše slabosti so £w na primer dobrodošle Vinku Zupančiču, mesarju brez zaposlitve. Saremu 30 let, s Planine pri Kranju, «je večkrat podnevi opravljal svoj ■K*el in pokradeno blago prodajal P* let mlajšemu Slavomiru Andjel-»oviću s Prešernove ceste 4 v Kra »ju. Zupančičeve tatvine in vlomne sivine so se vrstile po tekočem trato, so ugotovili delavci javne varno ^in ga ovadili okrožnemu javnemu bistvu v Kranju; sodelavca An-fcUovkfa, ki je Župančiča spodbujal h kraji, pa občinskemu javnemu tožilstvu. Vinko Zupančič je tako konec lanskega avgusta pozno popodne neoviran prišel v poslovne prostore kranjskega Merkurja. Vrata so bila odklenjena, ker je bila v poslopju snažilka. Brez težav je elektronska kalkulatorja, vredna K-190 dinarjev, zavil v časopisni pa-J* in ju odnesel do gostilne Maver, lJw je prvega za 500 dinarjev prodal Savomiru Andjelkoviću, drugega pa a 300 dinarjev nekemu moškemu 1 imenom Rade. Ponoči z 20. na ^december lani je Zupančič vlomil •potujoči oddelek Osrednje knjižic? Kranj. S kamnom je razbil steklo na oknu, potlej pa odnesel pisalni ^roj Facit in ga naslednji dan pro-te\ t* 200 dinarjev Andjelkoviću. M. januarja letos so ga zamikali pro-■■itorj Višje šole za organizacijo dela. p'^/7?a je bila odprta (.'), Zupančič V* je brez težav odnese! električni Pilili stroj, vreden 19.788 dinarjev. ftr°) je romal v stanovanje Andjel-k/^'a, kj je zanj Zupančiču odštel ^dinarjev. Delavci javne varnosti j* "troj na.šii v stanovanju Andjel-»ovjćeve sestre Slavice. Sledil je -lom v klet Franca Remica na Gub-cesti v Kranju. Zginile so Ela-• >muči RC z okovjem Salomon in trije kozarci ozimnice. Skoraj 4000 dinarjev je bilo vse skupaj vredno, Andjelkovič pa je za smuči odštel le 300 dinarjev. Varnostniki so smuči odkrili v stanovanju kupca. Zupančič je vlamljal še v pisarno trgovine Chemo v Kranju, od koder je odnesel dva računska stroja Olvmpia, vredna 20.000 dinarjev. Ker vrata Delavskega doma niso bila zaklenjena (!), priprto pa je bilo tudi straniščno okno, ni imel velikih težav! Stroja je pri Maverju Andjelkoviću prodal za 500 dinarjev, vendar so kriminalistični tehniki ugotovili prstne odtise. Ugotovili so, da so Zupančičevi. Leta ni odnehal. Obiskal je pisarno Prešernovega gledališča. Straniščno okno je bilo odprto, vrata pisarne pa zaklenjena, vendar mu je pomagala pila, najdena v mizarski delavnici. Računski stroj, vreden 6350 dinarjev, je prodal Andjelkoviću za 300 dinarjev. Tudi pri raziskovanju tega vloma so delavcem varnosti pomagali prstni odtisi. Ni bilo težko ugotoviti, da so Zupančičevi. Februarja pa je Zupančič ob desetih zvečer šel mimo Zdravstvenega doma. Zvabila ga je elektrotehnična delavnica. Razbil je dvojno okensko steklo, odprl okno in odnesel vrtalni stroj, vreden 1000 dinarjev. Delavci javne varnosti so ugotovili, da je nakradeno blago vredno skoraj 67.000 dinarjev, Zupančič pa je zanj dobil le 2600 dinarjev. Prodajal je po smešno nizki ceni zaradi tega, da bi prišel lahko do denarja, Andjelkovič pa ga je k temu vztrajno spodbujal. Zanesljivo pa bi Zupančiču in posredno tudi Andjelkoviću marsikatera od omenjenih tatvin spodletela, £e bi bila naša varnostna kultura višja in družbena samozaščita bud-nejša. Bodimo v takih primerih vsaj bolj pozorni na okolico in na nepoklicane ljudi, prav tako pa odgovornejše in rednejše preverjajmo, ali smo zaklenili vrata in zaprli okna. ali smo shranili vredne predmete tja. kjer niso vsem in še posebno dolgoprstnežem na očeh. Pa tudi takojšnje prijavljanje izginulih predmetov delavcem varnosti bi bilo slednjim pri razvozlavanju kaznivih dejanj pomoč. Dogaja se, da je nakradeno blago najdeno, pa nihče ne ve, čiga-vo sploh je .. . 3. Košnjek Odbojna ograja na cesti Zali log— Sorica — Že pred dvemi teti je novo asfaltno prevleko dobila cesta Zali log—Podrošt, lani jeseni pa so asfaltirali še cesto Podrošt — Sorica. Te dni pa urejajo še bankine in odbojno ograjo. To je vsekakor pravilna odločitev, saj bo na sicer ozkem cestišču vožnja z urejenimi bunkinami in odbojni) ograjo bolj varna, (h) — Foto: F. Perdan 112 prometnih nesreč Radovljica — V občini je.registriranih 7600 motornih vozil in ima tako vsak četrti občan registrirano motorno vozilo. Na novo so lani registrirali 2500 osebnih avtomobilov. Lani se je v občini pripetilo 112 prometnih nesreč. Življenje je v prometnih nezgodah izgubilo 14 oseb, 43 pa je bilo hudo poškodovanih. Med smrtnimi žrtvami je bil voznik osebnega avtomobila, pet pešcev, trije kolesarji, dva motorista, voznik traktorja in dva potnika v osebnih avtomobilih. Med otroci do 14 let ni bilo smrtnih žrtev, v skupini od 14 do 18 let pa je izgubil življenje en mladoletnik. Varnost cestnega prometa je v mestih in v naseljih še vedno najbolj ogrožena. Med vzroke prometnih nesreč štejejo predvsem neprimerno hitrost za večino naselij, kjer je največ nesreč, je značilno, da imajo nepregledne ceste in pomanjkljivo cestno signalizacijo. Čeprav so lani porabili za prometno signalizacijo 268.000 dinarjev, so potrebe še znatno večje, saj bi nekatere črne točke v naseljih odpravili prav z ustrezno prometno signalizacijo. Lani so v 207 primerih začasno odvzeli vozniška dovoljenja zaradi prekrškov in kaznivih dejanj ogrožanja varnosti v cestnem prometu. Med kršitelji predpisov je bilo okoli 80 odstotkov voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Varstveni in varnostni ukrepi začasnih odvzemov dovoljenj so se lani povečali v^ primerjavi z letom prej za 30 odstotkov. D. S. Pritekel na cesto Kranj — V sredo, 10. maja, ob 20.35 se je na Smledniški cesti pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Janez Krapse (roj. 1932) iz Kranja je peljal proti Hrastju, ko mu je z leve strani nenadoma pritekel na cesto Franc Nadi-žar (roj. 1930) iz Prebačevega. Voznik je pešca zagledal na razdaljo 10 metrov in je zaviral, vendar pa nesreče ni mogel preprečiti. Huje ranjenega Nadižarja so prepeljali v Klinični center. Nepreviden otrok Bled — V petek, 12. maja, ob 18.20 se je v Ribnem pri Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Mitja Hočevar (roj. 1958) iz Kranja je peljal od Bleda proti Ribnemu. V bližini hiše št. 5 je s stranske ceste pripeljal na kolesu Zoran Sodja (roj. 1971) iz Ribnega, ki se poprej ni prepričal, če je cesta prosta. Kolesar je.trčil v bočno stran avtomobila, padel in si hudo poškodoval glavo. Utrujen voznik Kranj — V petek, 12. maja, med 4. in 5. uro zjutraj se je. na magistralni cesti v Drulovki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bogomir Vrhunc (roj. 1937) iz Ljubljane je na ravnem delu ceste zaradi utrujenosti zapeljal v desno in trčil v drevo. V nesreči je bil voznik lažje ranjen, njegov sopotnik Alojz Šoštarič iz Ljubljane pa težje. Na avtomobilu je škode za 50.000 dinarjev. Vabljivi avtomobili z anteno Mihol Slanovic z Jesenic v eni noči vlomil v devet osebnih avtomobilov, razen tega pa je odnašal najrazličnejše orodje iz Železarne — Sodelovanje z Brunom Miheličem Jesenice — Delavci javne varnosti so okrožnemu javnemu tožilstvu v Kranju prijavili 26-let nega Mihola Slanovica z Jesenic, zaposlenega v jeseniški Železarni in osumljenega kaznivega dejanja odvzema motornega vozila, vlomnih tatvin in tatvin. Delavci javne varnosti so bili pozorni na noč med 9. in 10. novem- obvešča cenjene potrošnike, da organizira od 1 5. do 3 1. maja r VELIKO LETNO RAZPRODAJO opuščenih programov pohištva in pohištva z manjšimi napakami. Po zelo znižani ceni lahko kupite spalnico, regal, otroško sobo kuhinjske elemente, sedežno pohištvo, umetniške slike, intarzije m še razno kosovno pohištvo. Pri nakupu pohištva lahko koristite kredit do 5 starih milijonov dinarjev s samo 1 0 odstotnim pologom. Dostava pohištva je do 30 km brezplačna Če želite poceni opremiti vaš dom se oglasite v Lesnini Prlmskovem. na hrom lani. ko je bilo izvršenih več vlomnih tatvin v osebnih avtomobilih. Način vloma je bil povsod enak: storilec je nasilno odpiral trikotna okenca, potlej z notranje strani odprl avtomobilska vrata, po dejanju avtomobil zaklenil in ga zapustil skozi desna vrata. Tatica so mikali avtomobilski radijski sprejemniki, zato so bili tarča avtomobili z anteno. Ce tega ni bilo. je odnesel vse. kar je bilo kaj vrednega v vozilih, na primer prevleko za volan, navadno svečo itd. Sledov ni bilo. zato je bilo iskanje sprva neuspešno. Prelomen za preiskavo je bil konec letošnjega januarja. Jeseniški miličniki so opazili ukradeni osebni avtomobil zastava 750. Ugotovili so. da ga je vozil Mihol Slanovic. Pridržali so ga do iztreznitve in naslednji dan zvedeli, da je vzel osebni avto. razen tega pa je priznal številne tatvine. Hišna preiskava je potrdila, saj je bila polna ukradenih predmetov. »Rekordna« je bila noč med 9. in 10. novembrom lani. ko je Mihol Slanovic vlomil v deve! avtomobilov. Pred tem pa je bil »gost« dveh nezaklenjenih avtomobilov (marec in april), iz katerih je odnesel radio s kasetofonom, kasete in druge predmete, vredne 4(HK) dinarjev, in štirih avtomobilov, ki jih je prebrskal od maja do oktobra lani. Sla-novicu je pomagal Bruno Mihelič. star 25 let in prav tako zaposlen v Železarni. Ko je prvi vlamljal. ga je drugi čakal in ga takoj odpeljal s kraja kaznivega dejanja. Slanovic je i/, avtomobilov pobral za najmanj 31.J20 dinarjev vrednih predmetov in denarja v gotovini. Mihol Slanovic je kradel I udi v podjetju. Odnašal je razno orodje in oškodoval Železarno za 7870 dinarjev. Med rednim delom je zase i/ materiala podjetja izdeloval najrazličnejši- orodje. Tihotapil ga je iz tovarne. KrtltlO Mihelič pa ga je vozil na svoj dom in bil sostorilee in pomagač. Slanovic pa je razen tega z avtomobilov pobiral kolesa, odbijače, žaromete in podobno. Blago je menjal ali prodajal in s tem ustvaril za 1924 dinarjev protipravne premoženjske koristi. Tudi ta. na sreč« raziskan primer, nas poučuje! Ne puščajmo v avto mobi lih najrazličnejših vrednih predmetov m prelchtajino v primerih, ko nam najrazličnejši /.nuni in neznani ljudje ponujajo predmete, za katere ne vemo izvora. Marsikdai pa v takih primerih botruje tudi pomanjkljiva samozaščita in budnost v združenem delu' -I. Košnjek Srečanje na zasneženi cesti Skofja Loka - V soboto. 13. maja, ob 17.30 se je na regionalni cesti v Sovodnju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Jurij Lapajna (roj. 1947) iz Škofje Loke je peljal proti Cerknem, voznik osebnega avtomobila Vladimir Kosmač (roj. 1920) iz Renč pa iz nasprotne smeri; ko je zagledal Lapajnetov avtomobil, je voznik Kosmač zaviral, vendar ga je na zasneženi cesti zaneslo nekoliko v levo, tako da sta avtomobila trčila, kljub temu da se je voznik Lapajne umikal v desno. Ranjen ni bil nihče, škode na avtomobilih pa je za 55.000 dinarjev. Kombi s ceste v drevo Kranj — V nedeljo. 14. maja. ob 7.30 se je na cesti med Rupo in Kranjem pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija Iztok Skok (roj. 1955) iz Kranja je peljal proti Kranju. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal s ceste in trčil v drevo. V nesreči je padla iz vozila Breda Tomažič (roj. 1967) iz Struževega. ki je sedela na prednjem sedežu ter se pri tem na srečo le lažje ranila. Lažje je bilo ranjenih še pet otrok, mladih smučarjev SK Triglav, prav tako tudi voznik Skok. Po prvi pomoči so vse otroke že lahko napotili v domačo oskrbo, voznika Skoka pa so prepeljali v Klinični center. Škode na vozilu je za 25.000 din. Avtomobila trčila Zalog — V nedeljo, 14. maja. ob 18.35 se je na lokalni cesti Cerklje—Komenda v bližini Zaloga pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc K ne (roj. 1937) s Cerkljanske Dobrave je v ovinku na mokri in spolzki cesti za vozil v levo in trčil v avtomobil Mirka Delavca (roj. (1950). ki je prav tedaj pripeljal iz nasprotne smeri. V nesreči so bili ranjeni voznik Delavec in dve sopotnici, škode na vozilih pa je za 25,000 din. Nenadoma čez cesto Kranj — V nedeljo. 14. maja. nekaj po 19. uri se je na Laborah na magistralni cesti pripetila prometna nezgoda, doze Benedik (roj. 1905) iz. Kranja je šel od bencinske črpalke po levi strani, nato pa je prečkal cesto. Vtem je vozila proti Ljubljani kolona avtomobilov: voznica Danica Oven (roj. 1953) iz Ljubljane, kije vozila v koloni, je pešca opazila na zelo kratki razdalji, tako da ga je kljub močnemu zaviranju sicer rahlo zadela, vendar je Benedik padel in se hudo ranil. Zdravi se v Kliničnem centru. L. M Tina — za poletne dni blagovnica Kranj, Titov trg na oddelku perila v pritličju — kopalke — ženske, otroške, moške; Lisca, As t/bo, Pletenina, Toper — ženske bluze — kratek rokav — moške srajce — kratek rokav — majice iz bombaža — moške, ženske, otroške — letno perilo za dojenčke, kratke hlače, pajaci; Triko, Jutranjka, M TČ Vokrut 30 LET Modno ČeVLJARSTVO kcift Kranj Cenjene stranke obveščamo, da smo odprli novo prodajalno v Kranju, Maistrov trg (nasproti DELIKATESE). Nudimo, vse vrste, solidno izdelano žensko, moško in ortopedsko zaščitno obutev po konkurenčnih cenah. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju, Kamniku in Tržiču velika izbira — dobra postrežba SUKNO SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže Razpisna komisija pri delovni skupnosti skupnih služb razpisuje naslednja dela in naloge: 1. vodje splošno kadrovskega sektorja Pogoji: višja ali visoka izobrazba pravne, upravne ali organizacijske smeri, 5 let izkušenj na enakem ali podobnem delu moralnopolitična neoporečnost, pravilen odnos do samoupravljanja ter smisel za delo z ljudmi. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delavnikom in 3-mesečnim poskusnim rokom. Prijave sprejema razpisna komisija v 15 dneh po objavi. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti skupnih služb in TOZD objavlja naslednja dela in naloge: 1. administratorke v splošno kadrovskem sektorju Pogoji: dveletna administrativna šola praksa zaželena preskus znanja Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delavnikom in 3-mesečnim poskusnim delom. 2. mizarskega vajenca Pogoji: , uspešno končana osnovna šola in veselje do mizarskega poklica. Prijave sprejema v 15 dneh po objavi komisija za MDR DSSS in TOZD Delavski svet — Komisija za delovna razmerja SGP Gorenje Radovljica razpisuje opravljanje nalog in opravil referenta za obračun OD Interesenti morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati se naslednje pogoje: da ima srednjo ekonomsko šolo, da ima 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali podobnih nalog in opravil. Interesenti naj se priglasijo v 15 dneh od dneva objave razpi- Priglasitev naj kandidati poSljejo z ustreznimi dokazili na komisijo za delovna razmerja SGP Gorenje Radovljica. ČGP DELO TOZD Maloprodaja Podružnica DELO Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju 1. več raznašalcev za dostavo časopisa DELO na dom naročnikom v Kranju, Skofji Loki in v Tržiču 2. več prodajalcev za prodajo v kioskih na področju Kranja, Škofje Loke, Tržiča, Jesenic in Kranjske gore za določen čas in sicer julija, avgusta in septembra, za nadomeščanje prodajalcev med rednimi letnimi dopusti. Prijave sprejema ČGP DELO podružnica Kranj, Koroška 16 v v oglasnem oddelk u 3670 Prodam JARCKE, rjave, valjene v Šentvidu. Dobre Helena, Loka 4, rttf 3671 S2Fi° Vodam. Govekar, Valbur-&[•», Smlednik 3672 Prodam PLOHE, DESKE, BAN KINE in PUNTE. Naslov v oglasnem oddelku 3673 . Prodam KRAVO, ki bo junija P&t telila in suhe trde DRVA. r, Mišače 5, Podnart 3674 n Prodam črno beli TELEVIZOR Ćajevec in PRALNI STROJ j£M8. Klinar Joža, Dvorska vas 13, B<*unje 3675 .Prodam 4 TERMOAKUMULA-^JSKE PECI 2 in 3KW. Polanič Delavska c. 44 a, K ran j 3676 Prodam 70 členov trika RADIA JORJE 300/9, 60 plošč 5.5 valnega SALONITA. MEŠALEC za malto Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 1967, in POLZIDAN SKEDENJ na Blejski Dobravi. Ogled vsak dan. Tratnik Slavko, Begunje 60 3679 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, 1.6 M. Oman Vojko, Hrušica 51, Jesenice 3680 Prodam KOMBI ZASTAVA 750, letnik 1973, spredaj karamboliran. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure pri Izidor Draksler, Zasavska cesta 36 b, Labore, Kranj 3681 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972. Ogled: Tržič, Pristava 15 3682 Prodam AMI8, letnik 1970, in ŠKODO Š 100, letnik 1974, 16.000 kilometrov. Repe, Radovna 1, Z gornje Gorje 3683 TOYOTA COROLLA SPRINT, registriran do februarja 1979, prodam. Izda, Savska 5, Jesenice — Ja-vornik 3684 Prodam CITROEN GS PALLAS, november 1976, prevoženih 7400 km. Informacije telefon 064 74-015 od 16. ure dalje 3685 Prodam R-4, letnik 1970. V račun vzamem TOMOS AVTOMATIC 3. Torkar, Otoki 25, Železniki 3617 Prodam MOPED tomos apn 4, rdeče barve. Štefe, Voklo 92, Šenčur 3694 Prodam VVARTBURG, letnik 70. Zupan, Sp. Duplje 106, tel. 47-146. Ogled vsako popoldne. ■ STANOVANJA ■ Iščem stanovanje na Bledu ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3554 Mlad in soliden par nujno IŠČE-STANOVANJE od Gorenje vasi do Žirov. Oddati ponudbe pod Marija 3689 C dežurni veterinarji OD 19. DO 26. MAJA 1978: BEDINA Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 35-518 in RUDE2 Anton, dipl. vet., Kranj, Benediko-va 6 a, tel. 23-055 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, telefon 69-280 in LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, telefon 60-939 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in J esenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske OBVESTILA POSESTI Prodam večjo enodružinsko stanovanjsko hišo v STARI LOKI št. 2, Škofja Loka, takoj vseljivo, z opremo ali brez. Hiša je tudi primerna za gostinski obrat ali za potrebe gospodarskih organizacij. Ogled izključno od četrtka, 18. maja, do nedelje, 21. maja, od 16. do 18. ure 3686 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragi sin in brat Martin Potočnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom'in Ančki, ki ste ga obiskali in kakorkoli pomagali v dolgi mtežki bolezni. Prav tako se zahvaljujemo zdravstvenemu ttLhiu Onkološkega inštitut« v Ljubljani m gospodu župniku iz Poljan za lep pogrebni obred. Hvala vsem ki ste mu darovali vence, cvetje, nam izrekali sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama, bratje Milan, Alojz. Jože, Janez, sestri Milka in Anica z družinami Bukov vrh, Zg. Dobrava, Crngrob, Zg Pirniče, Stražišče GRADITELJI: Vse opečne izdelke za vašo hišo vam nudijo Ljubljanske opekarne. Vse informacije vam nudi naš zastopnik Andrej Smolej, Kranj, Oprešnikova št. 15, (Na Klancu), telefon 25-579 3209 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapiso ma, itisona, preprog čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVENIUM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni, po celi GORENJSKI — tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 3564 Združenje šoferjev in avtomehani-kov Tržič organizira 6-tedenski TEČAJ za pridobitev C, E in D kategorije voznikov motornih vozil za vse tiste, ki imajo pogoje in dobijo ustrezno zdravniško spričevalo. Pouk bo ob petkih in sobotah od 18. do 21. ure in ob nedeljah od 8. do 11. ure Praktična in izpitna vožnja bosta za D kategorijo na novem 30-sedežnem avtobusu, za C in E kategorijo na tovornjaku TAM 4500 — 5000 s prikolico. Prijave sprejema tajnik Jože Goričan, Ročevnica 35, Tržič, do 26. maja 1978 3655 _____PRIREDITVE MM Gasilsko društvo BITNJE pri Kranju priredi v nedeljo, 21. maja 1978, ob 14. uri VELIKO TOMBOLO. Deset glavnih dobitkov (3 AVTOMOBILI!) in več sto drugih dobitkov. Vabljeni! 3691 TVD PARTIZAN LJUBNO bo priredil v nedeljo, 21. maja 1978, ob 14. uri pred domom Partizana VELIKO VESELICO z bogatim sreče-lovom in kegljanjem. Zabaval vas bo ansambel TRGOVCI. Vabljeni! 3692 IZGUBLJENU! Ušel je OVC AR, rjav, z rdečo ovratnico. Šempetrska 15, Kranj 3693 Izdaja ČP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči recun pri SDK v Kranju številka 51500-603-3199» - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341. uredništvo 21 -«35, novinarji 21-860, malo-ojdasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 Številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob smrt i naše drage stare mame, sestre in tete Marije Perdan iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in ji da-86 ali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Potočniku za njeno zdravljenje, ^snodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, upokojencem in pevcem za žalostinke. Zahva-gospou ljujemo se tudi sosedom za pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni! Šenčur, Srednja vas SGP GRADBINEC n.sol.o.KRANJnazor jeva I Po sklepu odbora za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA razpisuje proste delovne naloge: K V mehanika — poklicna šola z zaključnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj na popravilih strojev TGM in kamionov skladiščnika TOZD — trgovska šola kovinske smeri z zaključnim izpitom in 3 leta delovnih izkušenj KV strugarja ZA SEKTOR JESENICE — poklicna šola kovinske smeri z zaključnim izpitom in leto dni delovnih izkušenj in DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNE SLUŽBE KRANJ delovne naloge arhivarja za KRANJ IN SEKTOR JESENICE — končana srednja šola ekonomske ali upravno administrativne smeri in leto delovnih izkušenj na podobnih delih šoferja osebnega avtomobila — kurirja — končana poklicna šola za voznike motornih vozil in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih stenodaktilografa — administrativna šola z zaključnim izpitom in leto dni delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah morajo biti vložene v 15 dneh po objavi v časopisu na naslov: SGP GRADBINEC kadrovsko socialna služba Kranj, Na-zorjeva 1 zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj Razpisna komisija pri Izvršilnem odboru Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska c. 2 razpisuje naslednja prosta delovna opravila in naloge (vodilna delovna mesta): 1. vodjo oddelka premoženjskih zavarovanj 2. vodjo oddelka avtomobilskih zavarovanj 3. vodjo oddelka za transportna in kreditna zavarovanja Kandidati za navedena prosta dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 1. pod 1.: da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, pod 2.: da imajo višjo strokovno izobrazbo pravne ali ekonomske smeri in pod 3.: da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri in da pasivno obvlada angleški jezik, Kandidati z navedeno smerjo strokovne izobrazbe imajo prednost pred ostalimi kandidati. 2. da imajo 5 let delovnih izkušenj 3. da so družbenopolitično aktivni, zavzeti za izgradnjo samoupravne socialistične družbe, samoupravnih družbenih odnosov in da imajo pozitiven odnos do dela, sodelavcev in do gospodarjenja v družbenem premoženju. Kandidati naj vlogo s pismenimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, kratkim življenjepisom s poudarkom na družbenopolitičnem delovanju naslovijo na gornji naslov v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa. Ob izgubi naše drage mame Alojzije Stanovnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih, nam izrazili sožalje in nas tolažili. Lepa hvala za poklonjene vence in cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sin Jože z družino Sr. Bitnje, 11. 5.1978 Top Hoteliers 1977 Gr and hotel Toplice je aprila prejel v Londonu najvišje priznanje angleških gostov kot najboljši hotel v Jugoslaviji — Hotelirji iz Toplic so v anketi prejeli kot edini petico za čistočo Bled — Agencija Yugotour v Londonu vsako leto usmeri na dopust v Jugoslavijo okoli 200.000 gostov, ki preživijo počitnice v 70 jugoslovanskih hotelih. Tri leta pa med angleškimi gosti pripravlja tudi anketo o počutju gostov v teh hotelih, ki so vseh kategorij. Ze leta 1974 in leta 1975 je med hoteli A kategorije dosegel prvo mesto Grand hotel Toplice Bled in tudi za lani so jim gostje prisodili prvo mesto. Hotelirji z Bleda so priznanje in pokal Top Hoteliers 1977 prejeli aprila v Londonu, ob poudarku, da se pač le redkokdaj zgodi, da bi katerikoli hotel v svetu prejemal tako visoka priznanja leto za letom. Drugo mesto med hoteli A kategorije so dobili delavci dubrovni-škega Plakirja, prvo mesto v A kategoriji pa opatijski Kristal. Gostje so izpolnili anketo z vprašanji o počutju gostov, o prehrani, o postrežbi in o čistoči ter prisodili v vseh anketnih lističih najboljšo oceno blejskemu hotelu, še posebno pa s petico ocenili čistočo v tem hotelu. Vsekakor visoko priznanje, podeljeno v luksuzni restavraciji Cafe Ro-yal ob prisotnosti predstavnikov londonskega javnega življenja pomeni izredno priznanje vsem delavcem hotela Toplice. ja Bled, v okviru katerega so še temeljne organizacije Lovec, Jelovica in Krim. »V naš hotel prihaja letno okoli 1200 angleških gostov, kar predstavlja 10 odstotkov vseh gostov, njihovih prenočitev pa je bilo lani 8200. Letno imamo od 10.000 do 12.000 gostov in 60.000 prenočitev in tako znaša naš letošnji planirani dohodek 4 milijarde in 200 milijonov, od tega 90 odstotkov predstavlja dohodek inozemskih gostov. Zmogljivost hotela je 399 ležišč v vseh depan-dansah, v samem hotelu pa 199 ležišč. Angleži so odlični gostje, ki imajo radi takšne hotele, kjer se ne počutijo izgubljeni in osamljeni, temveč zaželeni in v prijaznem stiku z osebjem. Kot gostje se ob nepravilnostih ne pritožujejo, odpuščajo napake in ne vztrajajo na vsak način pri svojih stališčih. Pri nas so navdušeni zato, ker jim ponudimo različno prehrano, ker je osebje vljudno in prijazno ter tudi okolica se jim zdi lepa in privlačna. Prihajajo predvsem starejši in dolgo ostajajo. Angleži imajo tudi izredno korekten odnos do Jugoslavije in nadvse cenijo Tita. Priznanja, ki je spodbuda in nagrada vsem delavcem, smo seveda vsi zelo veseli.« V temeljni organizaciji združenega dela Toplice je zaposlenih 140 delavcev, imajo pa težave s kadri, ki tako kot povsod drugod odhajajo iz gostinstva zaradi delovnega časa, dopustov in seveda zaradi še vedno premajhnih osebnih dohodkov. Kadri pa bodo še naprej odhajali, če se ne bo uredila ekonomska osnova gostinstva in turizma nasploh. V organizaciji združenega dela Hotelskega turističnega podjetja Bled bodo zdaj dogradili hotel Lovec, kjer bo novih 100 ležišč in tudi Jelovica bo povečala svoje zmogljivosti. Ljubljanska banka je odobrila nujne kredite za investicije, za katere so se delavci zavestno odločili, saj jim omogočajo trdnejši nadaljnji razvoj. Na Bledu se ustanavlja tudi turistična poslovna skupnost. Franc Učakar meni: »Prav gotovo je nujno potrebna takšna organiziranost blejskega gostinstva in turizma, delavci jo zahtevajo, saj se je vendarle treba skupno pogovarjati o investicijah, o politiki cen in o vseh drugih vprašanjih. Vendar ne le gostinci in turistični delavci med seboj, treba je vključiti tudi trgovino in vse ostale, ki bi se dogovarjali o skupni poti in razvoju ter se skupno sporazumeli tudi za pogovore in dogovore izven blejskega območja. Interesi blejskega turizma naj bi bili skupni interesi in le z ustrezno organizirano in delovno poslovno skupnostjo bomo ta hotenja lahko tudi uresničili.« D. Sedej r DEŽURNI NOVINAR 21 850 PONEDELJEK, 15. MAJA Beograd — Dopoldne so se na prvi seji estali delegati drugega sklica skupščine FRJ. Za novega predsednika so soglasno svolili delegata SR Srbije v zveznem zboru )ragoslava Markovića, za predsednika i veznega zbora Dobroslava CuJatida, za redsednika zbora republik in pokrajin pa onovno Zorana Polica. Jutri bodo delegati adaljevali delo. Izvolili bodo novega pred-ednika, podpredsednike in člane ZIS. Ljubljana - Delegacija centralnega komiteja ZKS, ki jo vodi France Popit, je od-otovala na uradni in prijateljski obisk v [atovice na Poljsko. Pot štafete - Štafeta mladosti s pozdra i in željami za tovariša Tita je zjutraj kre-jla iz Bos. Samca in nadaljevala pot po losni in Hercegovini. Vreme - Jutri bo spremenljivo oblačno, opoldne bodo krajevne plohe. Najvišje i nevne temperature bodo znašale venjgradca. J Košnjek Koncert jazz kvarte Toneta Jarn Kranj - Saksofonist Tone Jj Kranjčan, eden najboljših p slovanskih jazz glasbenikov, se svojim mednarodnim jazz kv„k. tom jutri zvečer ponovno preds«* ljubiteljem jazz glasbe v Kraaji Koncert bo ob 19. uri v dvorani kranjskega delavskega ma.