Narodopisna razstava češkoslovanska, V večer dne 15. maja slovesno Otvorijo narodopisno razstavo v Pragi, in sicer na tistem mestu, kjer je bila 1. 1891. češka jubilejna deželna razstava, katera je dala povod sedanji razstavi. S pričetkom obiskovanja narodopisne razstave češko-slovanske začne praznovanje največega kulturnega praznika v letošnje leto in morebiti največega kulturnega praznika, ki ga je v obče kedaj praznovalo Slovanstvo. Narodopisna razstava češkoslovanska bode predstavljala bistveno vse to, kar so Čehoslovani sosebno v poslednjem tisočletju svoje znamenite prošlosti razvili med seboj na vseh poljih svojega mnogovrstnega življenja. Ne le predmeti raznotere umetnosti, z umetnostjo izvrševa-nega ročnega in obrtnega dela, ne le predmeti vsega gospodarskega življenja na kmetih in v mestu, se bodo predstavljali, temveč tudi šege, običaje, kroje, lepotičja in okrašenja bodo predočevale žice slike: sam narod v odbranih osebah bode kazal, kako si je utrjeval, lajšal, blažil in poviševal življenje, in kako zlasti v svojih gorah in zakotjih še dandanes nadaljuje isti stari tir na podstavi starih poročil in izdelkov svojega duha. Razstava ta ne bode se odlikovala, kako se narod postavlja na isto stopinjo modernega življenja, kakor drugi tekmujoči narodi, ne, ta razstava pokaie le posebnosti češkoslovanskega naroda, in s tem bode imela ta predočba poseben značaj, kakoršnega ni imela po obsegu in kakovosti še nobena dosedanja razstava v obče in nobena narodopisna razstava posebe. Ta razstava bode svedočila o silah pristno narodnega duha Čehoslovanov, in ker seza starost mnogih razstavnih predmetov v silno dav-nost, ker so se tudi še ne stari in novi predmeti izvrševali na podstavi starih in davnih poročil, in ker se bode tudi drugačno življenje iz prošlih vekov verno predstavljalo v živih slikah in skupinah: bode ta razstava kazala tudi na tvorne sile in duševne posebnosti slovanskega duha v obče. S tem pa bo narodopisna razstava občega slovanskega značaja in pomenljiva za nadaljnji kulturni razvoj slovanskih narodov. Ta razstava ponuja Slovanom svojstvenih snovij za proučevanje, kakor nobena, doslej prirejenih, ne občih, ne specijalnih razstav. Ta razstava ostane zrcalo, v katerem naj Slovanstvo ogleduje svojstve-nosti svojega duha, in s proučevanjem te razstave bode moglo isto Slovanstvo spraviti svoje kulturno delovanje v pravi tir, vsled tega pa more sosebno zapadno Slovanstvo imeti od te razstave največi dobiček. Za narodopisno razstavo se je narod vestno pripravljal dobra štiri leta, in zasnoval jo je izključno kmetski narod s svojim meščanstvom, ko se je plemstvo umaknilo razstavljenju in zasvedočilo tudi s tem, da ni pristno češko. Narod je sodeloval po vseh deželah češke korone, in tudi ameriški Čehoslovani bodo imeli svoj poseben oddelek na razstavi. Ker so tudi Slovaki najbliži sosedje moravskim Čehom, bode razstava svedočila tudi o pristnosti slovaške sposobnosti in posebnosti. Na vse strani jeta razstava pristna češkoslovanska in prirejena celó z izključno češkoslovanskimi gmotnimi sredstvi. Pri zbiranju in špodbujevanju ima češkoslovansko učiteljstvo največe zasluge, vodili pa so vse skupej razsvetljeni veliki duhovi in mislitelji češkoslovanskih rodoljubov. Sistematiški je na razstavi urejeno vse, in etnografi vseh narodov bodo po najkrajši poti proučevali narodopisno razstavo, kakor Slovani v obče. Ta razstava je torej vredna največega uvaževanja s kulturnega stališča v obče, s kulturnega stališča slovanskega pa posebe, in ne radovednost, temveč največa za-resnost mora spodbujati slovanske narode, da si po svojih izvoljencih v kar možno obilem številu dobro in temeljito ogledajo največo dosedanjo narodopisno razstavo, ki se sredi tega meseca otvori vsemu civilizovanemu svetu. Civilizacija, ako in kolikor ume sama sebe prav, mora radovati se nad dejstvom, da kaže ta razstava na posebne moči in svojštva, ki popolnjujejo kulturne razlike in mnogovrstnosti drugih narodov in človeštva v celoti. Le politiška sebičnost more gledati zavistno nato izložbo; prava humannost jo more le blagoslavljati. Hvala, velika zahvala Cehoslovanom, da so omogočili s svojo narodno požrtvovalnostjo ter učenostjo in marljivostjo svojih odličnih sinov in tudi odličnih — hčera tako izredno in toliko važno razstavo ! Želimo jim sosebno gledé na težavno obče položenje največih moralnih vspe-hov, narodu češkemu pa in vsem slovanskim narodom pozitivnih pridobitev, da bi mogli s povečano zavestjo in povečanim kulturnim orožjem braniti svoje tradicije in pravilno razvijati vso nadaljnjo kulturo, da bi se z njeno pomočjo ohranili kot vredni členi človeštva in dostojni svojstvenega življenja poleg drugih velikih ia malih civi-lizovanih ariških narodov Letošnje, geslo slovanskim narodom kliče samo od sebe: Oglejmo si etnografsko razstavo češko-slovansko v Pragi! Dijaški pobirki. Študije o nekdanjih dnoh I. Slovenci pa laške velike šole. V P a d o vi. Bolj še nego v Bolonijo, pohajali so naši ljudje v Padovo, kjer se je bilo leta 1190. ustanovilo vseučilišče, ker je bilo mesto v območju oglejskega patrijarha. Mala oddaljenost, prijetno južno podnebje in živahno, razposajeno življenje je vleklo tjekaj našo mladino.'''Precej pa je povajalo to izbero velike šole seveda tudi poznanje in trgovinske zveze, katere so imeli domači nasi kupci z Beneškimi in Florentinskimi. Posebne pravice, katere je uživala „Natio Germa-nica" po milosti in takisto premetenosti Beneške ljudo-vlade — hoteče se s tem prikupiti našim in nemškim kupcem — zagotovile so članom te skupine mnogo udobnosti. Poznani ustav vseučilišča, po katerem so slušatelji vsako leto volili rektorja in profesorje, pa je takisto vabilo mnogotere divje in podivjane, radobome dijake semkaj. Poleg tega ste sluli filozofska in medicinska fakulteta, kateri so pohajali najbolj naši meščani in dijaki s kmetov; pravna, glavno torišče naših plemičev, pa je bila še vedno znamenit steber rimskega prava. Radi tega si našel Kranjce Vsekdar v Padovi od prvega početka do poznih današnjih dnij, dasi le malo vemo o prvih naših dijakih. Temu pa je kriva izguba skoro vseh matic Pa-doVanskega vseučilišča. In danes se moremo opirati j edino na „Album Artistarum Nationis Germanicae Pataviensis" in „Album Iuristarum Nationis Germanicae Pataviensis", ki pa segata le do 1. 1553, oziroma do 1. 1546. nazaj. Učenjaki so ti knjigi na lici mesta pregledali, a stoprav do 1. 1638. tako, da nam je jedino ta doba Padovanske velike šole popolnoma jasna, in to je uprav znamenita doba reformacije v naših deželah. Kar se je povzdignilo lutrovstvo po teh krajinah, je vse drlo na „šole", in čudom se nam kaže, da je v istem času, ko so bila nemška in domača vseučilišča polna naših rojakov, tudi Padova štela med svojimi slušatelji toliko Slovencev, kakor niti preje niti pozneje. V primero navajamo*) le, da so v dobi od 1. 1530—50 vpisani le 4 Kranjci, v dobi od 1. 1551—1600 pa celih 107, v tem ko jih je doba od 1. 1600—1638, torej proti-reformacija, semkaj dovela le še 44. Poleg uže omenjenih pa se je vpisalo na vseučilišču začasno še 39 slušateljev, tako, da štejemo za dobo od 1. 1530—1638, zavsem le Kranjcev 196 v Padovi, a med njimi je bilo 175 pravnikov .ter 21 filozofov in medicincev. Primorcev je bilo tamkaj izvestno še vec, v tem ko so Štajerci popolnoma izostali po letu 1587, ker jim je nadvojvoda Karol ob osnutku vseučilišča v Gradcu prepovedal proučevanje na drugih ucilišcih. Kako se je sosebno Kranjcem potrebna videla Padova, kaže uže dejstvo, da je šlo izmed 113 Tubinških dijakov skupno 37 še v Padovo popoln j evat svoje nauke, žal le, da so bile dobre tri petine vseh Padovanccv-plemiči in le ostali meščanske in kmetske, slovenske -kore-nike. Prvi znanec, katerega nahajamo v Padovi, jo znameniti naš Paiilus de Oberstein, ki je menda leta 1502 v Boloniji postal doktor obojega prava. Drugi pa Koprčan Petrus Paulus Vergerius, ki je 1. 1548 ob smrtni postelji svojega prijatelja Frana Spiere sklenil pristopiti k lu-trovstvn in je nato Padovanskemu škofu Rott.i pismeno nazi.an'1 svoj odstop od katolištva. No, dasi je bil vpliv škofov in inkvizicijin, kakor je bilo primerno, v Padovi velik, vendar je politika Beneške ljudovlade tudi lutrovcem zagotavljala dovolj varnosti, inače bi gotovo naši evangeljski dijaki ne bili dohajali tako radi v Padovo. In nahajamo jih tu od leta 1505 do poslednjega časa, ko so smeli potovati na nemška vseučilišča. Prvi Slovenec za Vergerijem je došel leta 1565 Tubinžan Josip Tašič, rodom Ljubljanec, ki je pospremil semkaj nekega Ivana Galla iz sv. Križa pod Litijo. Druga Tubinžana sta došla semkaj Samuel Budina in Ivan Gebhardt, oba Ljubljančana, 1. 1500. Prvi je bil Ivislov „praeceptor", drugi pa mladih Turjačanov. Naslednje leto uže je „nemška narodnost" izvolila prvega njiju jednim obeh narodnostnih prokuratorjev, in kot tak je upravljal blagajno, zastopal narodnost, pa volil rektorja. L. 1570. je odhajajoča namestil Lenart Merherič Ulyricus z Dolenjskega, ki je došel takisto kot „mentor", a se ni vpisal v „nemško narodnost". Vendar pa se je slavno ponašal, ko je nastopila tamošnja inkvizicija proti rojaku Boltazarju Weidachajn, Herbersteinovemu „praeceptorju". Kot zastopnik „nemške narodnosti" je sestavil izvrstne pritožbe in v maju 1. 1571 je kot govornik deputacije pred dožem Alvise Mocenigo častno in vspešno zastopal isto stvar. V istem času z njim nahajamo v Padovi tudi slov. medicinca Andreas C'.iaropus in deset let za njima nekega Vrbana Cušnjarja pa Jurija Vrbeca ml. Posebno plodovito pa je bilo 1. 1593. Merherič je tedaj poslal semkaj posinovljenega svojega nečaka Fabijaniča. Z njim pa je došlo kar troje kranjskih plemičev. Leta 1595. je privelo semkaj Bernarda Kamničana, ki je postal poslej v Velikovcu zdravnik, in Ljubljančana Stettnerja, ki je leta 1597. uže postal J. U; Dr. V novembru istega leta še so ga izvolili pravniki „nemške narodnosti" svojim prokuratorjem. Naslednje lato uže se je vpisal neki Mat. Rajgelj med medicince, Jacobus Wabeccius Laccensis med juriste. Lenarta Jašanka je vsprejela nemška narodnost 1. 1597 v „Album artistarum" kot medicinca, Krištofa Stettnerja in Julija Herkoviča iz Zajezde v „Album juri-starum"; a Abraham Piscator-Ribič in Jurij Rap iz Novega mesta sta prišla 1. 1598 na vseučilišče. Zatem prenehajo za nekaj let naši znanci nemških vseučilišč, in stoprv 1. 1612 nahajamo tu Ivana Krsnika iz Ljubljane pri nemških artistih, 1. 1615 Iv. Ljudevita Raspa ab Osterberg et Luestall, 1. 1617 Andreja Wissegk-Bizjaka, leta 1619 pa Tobijo Krsnika, medicinca, Ivana Krištofa pl. Čečkarja, jurista, in Ljubljančana Josipa Schaita, o katerem nam svedoči pismo v kranjskem deželnem arhivu. Isto leto je namreč prosil Ljubljanec Josip Schait, iz Padove kranjske stanove podpore in priložil tej prošnji priporočilo svoje „narodnosti". „Consiliarius et Procura-tores Nationis Germanae Artistarium" pišejo v tem pismu o Schaitu, ki je „doctrina et virtute ornatissimus civis et amicus noster", da je „habita ratione quod toto hoc temporis traetu quo nobissum in celebcrrimo hoc Ante-noreo Lycaeo vixit, eam a ni mi integritatem, probitatem, diiigentiam, obsequium et reverentiam tam Professoribus quam singulis Nationis nostrae membris declaraverit, ut nulla in re officio suo defuisse visus fuerit", itd. *) Ivo ni pripomoglo to priporočilo ljubemu Schaitu, pisali so *) Th. Elzl,1 Universität Tübingen, pg 22—24, 65-87. še jedno priporočilo, in to je izdalo. Schait je dobil v treh letih 600 gld. — za one čase ogromno vsoto — in ko je dosegel „lovor", podaljšali so mu podporo za štiri leta z uslovjem, da se naseli kot zdravnik na Kranjskem. V tem ko je Schait tu študoval do 1. 1624, došel je sem sin Bernarda Kamničana 1. 1620, in se je tudi posvetil medicini. Leto pozneje pa jo prebival v Padovi mladi Petrus Pochovitius, vnuk našega prvega slovničarja, ki se je učil preje v Tubingi, a je pristopil k juristom. Znamenit je postal v Padovi še jeden naših rojakov, in to Caharija Krsnik-Taufferer, ki se je vpisal 1. 1625. pri legistih nemške narodnosti. Še isto leto so izvolili leti pridnega mladeniča knjižničarjem, 1. 1626. je postal prokurator „nemške narodnosti", 1. 1628. celo Syndicus. Dve leti pozneje pa je semkaj došel slovenski rojak, vse vreden prejšnjega, ki nam vendar zapušča le žalosten spomin, zajedno pa pričo, da so bili dvoboji na vseh velikih šolali uže iz davna v navadi, in niso izrodek mladega „buršovstva" Andreas Verbezius, Carno-Lubianus J. U. Lic., sin Ljubljanskega župana Iv. Verbeca se je vpisal spomladi 1. 1629. na Padovanskem vseučilišču. A v jeseni istega leta še se je preselil na feijensko vseučilišče. Tu je bil ostal, akoprav je v 1. 1630. in 1631. razsajala po Laškem huda kuga. Zaupanje nemške narodnosti mu je poverilo 26. maja 1. 1631. najviše mesto prokuratorja narodnosti, katero je opravljal dostojno do 22. junija, ko je uprav pred povratkom v domovino v 27. letu svoje starosti „acerbo času noxio ferro laesus" umrl v dvoboju. Nemška narodnost ga je — tudi tu v Sijeni — v rakvi dominikanskega samostana pokopala, njegov sorodnik, dijak Balthasar Wiz a Gleiniz, Carniolus Labacensis pa mu je postavil nagrobni spomenik. — Jedno leto za Vrbecem je vstopil v „nemško narodnost" Miha Waz de Wazen-berg in Metlika Carnus, ki je zajedno zadnji dijak, katerega moremo navesti iz reformatoriške Tubinške dobe. Zapisniki nemške narodnosti po 1. 1638. v obče še niso pregledani, vendar so jih uže posamni životopisci izrabili za svoje potrebe. In uprav iz takili izpiskov se nam kaže, da so Slovenci tudi še nadalje pohajali Padovo. Tudi doktorske diplome so nam važni svedoki za pohajanje naših ljudij na to vseučilišče. Tako nam iz pado-vanske dobe') proučevanje znanega zgodopisca našega Iv. ') Mittheil. d. Mus. Ver. 1894. Joh. Ludwig Schönlehen von P. v. Radics. Ljud. Schonleben-a dostaje še diploma o bogoslovskem doktorstvu, katero mu je fakulteta podelila dne 19. decembra 1. 1693. pod predsedstvom Matije Fescha. Priče te promocije so bili dr. Iv. Kunstl a Paumgarten, Iv. Burcbardus Corditsar ab Herzenthal Labacensis, dr. Iv. Burchard Senosicensis in M. Dr. Iv. Pekelius Locopolita-nus — sami rojaki naši, in to jo tem zanimivejše, ko jih nahajamo tamkaj kot doktorje, skoro gotovo docente ali lektorje na vseučilišču. Vsaj so tudi istemu Schiin-lebenu takoj po promociji ponudili mesto profesorja bogoslovja. No ta se je bil odločil, da se vrne v ljubljeno mu domovino, in je častno ponudbo a limine odklonil. O XVIII. veku nam, žal, ne preostaje nikakih iz-vestij. Isti dekret, ki je vsem ostalim inozemskim vseučiliščem 1. 1735. vzel avstrijske dijake, je ugonobil sijaj „nemške narodnosti" v Padovi. Pogosto menjanje gospodarjev in nastopivša propalost Beneške ljudovlade je vzela tudi temu vseučilišču vpliv in slavo. Kar je Napoleon Be-nečansko izročil Avstriji, je poskušala naša vlada povzdigniti veliko šolo, vendar ni jej šlo po volji — njena sredstva niso bila prava, pa tudi časi so se bili izpremenili. O Slovencih vemo le, da se je naš M. Čop seznanil s Pado-vanskim vseučiliščem, in da je iz Levova prosil 1. 1825. celo za profesuro nemškega jezika in slovstva v Padovi. No, dobil je ni, dasi bi izvestno ne bil sedel ¡edini učenjak. Slovenec na Padovanskem katedru. .Tedna zadnjih prič, da so Slovenci radi pohajali to šolo, je zloglasni odpadnik, dež. in drž. poslanec, min. sovetnik dr. Vinko Klun, katerega so 1. 1859. promovo-vali tukaj.--- „Parturiunt montes" — izpremenili so se časi, prešlo je. V temno pozabnost so se poizgubila Slovencem vseučilišča tam ob Padu, in še celo spomin na Padovo samo, ki je do 1. 1866. vzgojevala slovenske dijake, je pobledel tekom časa; v domovini je nastopil od onih let semkaj uže do cela nov rod. Rejalističen, živeč krvavi sedanjosti in boljši bodočnosti, je pozabil mladi slovenski narod nesrečno prošlost. Pa ni-li bil opravičen v to? Da, mnogo našincev je hodilo tje doli v laško zemljo, a kateri njih, prašam, kateri njih je donesel slovenskemu narodu rešenje ? Stoletja je delila Laška razumništvu izmed Slovencev prosveto, zajedno pa jih je odtrgala od naroda. Zamodrila jim je kri, hcvednikom, in odločili so se od naših pradedov — od nas. - Naša povestnica jih ni spoznala svojimi sinovi — žive le v pojeziji „lepših, boljših nekdanjih dnij". Na O p atij skoj obali I'ubral i mu Eminu. More . . . Silno jako, tako tiho Ko čedance malo U nevini, što se sanak Za čas uspavalo. Sinje more ne, ne spava, Je 1' to sanak ili java? Iz njega se dizu sjene Zovu ineae! Divi Svi su, a trobojnim znakom Još iz drevnih dana, Kad domaja nije bila Speta, raztrgana. Tu viteških ima glava Još iz dobe Tomislava, I on tu je .. . pusta zlata . . . Kralj Hrvata! Kralju, Rieč mi dršče, noga kleca... On na Rieku zrine Jeca — u njoj kobnu gleda Sudbu domovine! Tužna majko, gorko lane Tihi val se tiho gane: Silne dive, kralja skrije More snije . . . More . . . More spava — narod driema. Učka več se ruji, Opatijskim bajnim gajem Bude se slavuji: ' Tebe zovu, mili rode, Na mezpvo, pir slobodej Moj sokole uspavani, "'•* Stani, plani! ji. Katlunč-Jeretov. t-, o. , Brez posla, kakor sever veter prost, Večer napotil sem se v lipov gozd. Po gozdu tiho se šumenje sliši, Ko vzdihljaji bolnika v revni hiši. To ni šumenje, Temveč ihtenje, Izraz je groznih bolečin, Ki jih trpi slovenski sin, A jaz tolažim se, da nekedaj Tem bolečinam bode konec, kraj. 2. Na mizah vino se blišči Do vrha v kupicah; Za mizami mladeniči Sede pri ljubicah. Jaz prazen si poiščem kot, Kjer prostor bode moj, V njem svojega življenja pot Prenrišljal bom nocoj. SLOVANSKI SVET Tolažnioe 3. Dan ima le eno zoro, Eno noč ima danico, Svet le eno Oljsko goro; Eno ljubim jaz devico. Ta devica je svobčda, Sveta, dična, čista, krasna, K sreči vsakega naroda, Luč vesela, živojasna. 4. Oj, kdo preštel bi broj nadlog, Ki jih ima zemeljski krog? Kdo zbrojil težo bi nezgod, Ki jih ima človeški rod ? Kdo vse izpolnil bi želje, Ki mlado jih goji srce ? 5. Enkrat obraz, Očij enkrat, Ust tvojih kras Se zrl bi rad. Sijaj očij In ust sladkost, Potem pokrij Pozabljenost. 6. Ce tebe, skopi bogatin, Trpljenja in težave sin Kedaj prispe proseč pred prag, Ko zunaj se je storil mrak, Od sebe njega ne preženi; Temveč si misli: Glej, tako S časoma lehko Godilo bo se tudi meni. 7. Oj škrjanec, poljska ptica, Kak6 žvrgolevaš krasno, Da se nad zelenim poljem Daleč sliši glasno, jasno. Tožno srce v tesnih prsih Kako biješ jako, jako, Kakor da si med oblaki Gromu silnemu enako! B. Flegerič. P a c t a h a k fl p y r a. Th 0flaa3hiii, spjjke miim! 0^ Mene ce ca,i, pacíanj.aiu; As pei;H MH, sajía CM'ina MeHH spyra th ocias.?,ain ? IlyTyj cpemo, Moj .vyCMX'ie, IIoljH 36oron, Mnjiii spyace, Kys xosho, cpeTaH óiio ; Hmthjiii upe,1; to6om pyace. IIol^H aóoroir, Mii.ni jipyace, Tsoj m' ofljiaaaK cpn;e napa; Jepe ry6iiM CBor jejumor Ilpnjaie.t,a Bjepna ciapa. ®HBjea« cmo y .i,y6ami Os IjeTitHCKor Hauier ,v>6a, lia h os cas ocTamuio llpitjaicjat cse s° rpo6a. Huje 6hjio 6oacjer saHa, Kas aajesHo se6u ciaasHo, IIpomjiH name mh.kí 'lace OsKpiiBajyh cpire jasHo. y Hajsa.T.eM cB'jeia ícpajy. •LyfiaB he nac HCTa iipawr; JI,ok hein mu ce 3spabo, cpeTHO. ÜBOjnj MIIJOJ Kyhlí BpaTHT. « ¡VTjyC i 36oroM, adoro», ópaie mii.ih ! Join jesah nvt 36orom bc.iii* PpjiehH re fiojinim cpn;eji II npaieh te cvaaü Bpe.iHM Mu.io JoaoeuK. Sanje sanjal sem duhteče, Sanjal sanje sem bliščeče! Morje jih oblivalo, Bogastvo jih obsivalo. Duša je v razkošju klila, Srce trla sladka sila, — Mira m a r. Roki sem sprostrl vesel, Morje bi i svet objel, A v razkošju želel — smrt. Vzel pak sabo grad i vrt I ga nesel v širni svet: Maja meseca 1895. Komur bore bi srce Ondi trlo bol, gorje, Hipno se ozdravi spet, Da le senco rajske sreče Iste žije koprneče, Ki jo lil je v moje čar Tvojih sanj — o Miramar! Ivan Fajdiga. Gospodar pa hlapec. Povest L. N. Tolstega, prevel M. Hostnik. I. To je bilo v 70. letih, na drugi dan po sv. Nikolaju. V župniji (fari) je bilo žegnanje, in vaški krčmar, kupec •2. razreda, Vasilij Andrejevič Brehunov, ni se mogel oddaljiti; treba je bilo biti v cerkvi, — on je bil cer-kovni ključar, — pa tudi doma je bilo treba sprejemati in pogostiti rodne in znance. No poslednji gosti so se odpeljali, in Vasilij Andrejevič začel se je pripravljati, da bi se takoj popeljal k sosednjemu veleposestniku, da bi kupil od njega les, kar je želel uže davno. Vasiliju An-drejeviču se je mudilo na pot, da bi kupci iz mesta ne odbili to zanj ugodno kupčijo. Mladi veleposestnik hotel je za les deset tisoč samo zato, ker je Vasilij Andrejevič sam dajal sedem tisoč. No sedem tisoč, to je bila le tretjina prave cene lesa. Vasilij Andrejevič bi morda še kaj odščipnil, kajti les je bil v njegovem okrožju, in med njim in sosednjimi kupci je uže zdavna bil ustanovljen tak red, da bi jeden kupec ne povišal cene v okrožju drugega; no Vasilij Andrejevič je zvedel, da lesotrgovci iz gubernskega mesta mislijo pripeljati se in kupiti Go-rečkinski les, in sklenil je, da se takoj odpravi k veleposestniku in kupi les. In zato je takoj, ko se je končal prazdnik, odprl skrinjo in vzel iz nje 700 rubljev, pridel k njim cerkovnik 2300 rubljev, ki so se hranili pri njem, da bi bilo vsega vkup 3000 rubljev; seštel je vse skrbno in položil v listnico, da bi se odpeljal. Hlapec Nikita, kateri jedini iz vseh hlapcev Vasilija Andrejiča v ta dan ni bil pijan, šel je zapregat. Nikita ni bil pijan danes ravno zato, ker je bil pijanec, in sedaj, z začetka adventnega posta, ko je zapil s sebe kožušek in crevlje, zarekel se je, da ne bode pil, in ni pil uže drugi mesec; ni pil tudi danes ne, dasi so vsi pili okolo in okolo in ga izkušali. Nikita je bil mužik kakih 50 let, iz bližnje vasi; slab gospodar, kakor so govorili o njem, zato veči del svojega življenja ni živel doma, nego pri ljudeh, v službi. Povsod so ga cenili za njegovo trudoljubje, prebrisanost in moč pri delu, najbolj pa za njegov dobri, prijetni značaj; no nikjer ni mogel služiti dolgo, kajti dvakrat na leto, včasi pa še večkrat, začel je pijančevati, in takrat, razen tega, da je vse zapival s sebe, do poslednje cape, bil je še bujen (drzen) in zadoren. Vasilij Andre-jevič ga je tudi uže nekolikokrat podil od sebe, no jemal ga je zopet, ker je cenil njegovo poštenost, ljubezen k živini, in glavno, ker je bil dešev (po ceni). Vasilij Andre-jevič ni platil Nikiti 80 rubljev, kakor je zaslužil tak delavec, no kakih 40 rubljev, katere mu je dajal brez računa, po malem, in celo to po navadi ne v denarju, no v blagu, iz svoje štacune, po dragej ceni. Žena Nikite, Marfa (Marta), ki je bila nekdaj lepa, bojka ženska, gospodarila je doma z dečkom, ki je imel kakih IG—17 let, in dvema dekletoma, in ni vabila Nikite domov, vprvič zato, ker je uže kakih 20 let živela s sodarjem, mužikom iz druge vasi, kateri je prebival na njih domu, vdrugič pa zato, ker se je moža bala kakor ognja, kedar se je napival, dasi je takorekoč pometala ž njim, kedar je bil trezen. Jedenkrat, ko se je opijanil doma, je Nikita, bržkone da bi povrnil ženi za vso svojo trezno pohlevnost, razbil njeno skrinjo, izlekel iz nje vse njene najboljše obleke, vzel sekiro in sesekalna tnalu v drobno rezanico vse njene sarafane in krila. Kar je Nikita prihlačeval, oddajalo se je vse njegovi ženi, in on se temu ni ustavljal. Tako je tudi sedaj, dva dni pred prazdnikom, Marfa prišla k Vasiliju Andrejeviču in vzela pri njem bele moke, čaja, sladkorja in osmerko vodke, vsega vkupej za kake tri rublje, pa še v denarju je vzela pet rubljev, in zahvalila se je zato, kakor za posebno milost, dočim je Vasilij Andrejevič dolžen bil dati Nikiti najmanj kakih 20 rubljev. — Ali sva se mi dva s teboj pogajala, ka-li ? govoril je Vasilij Andrejevič Nikiti. Ako je treba, jemlji, potlej odslužiš. Jaz nisem tak, kakoršni so drugi: češ, čakaj, potrpi, pa računi, pa utrgavanja. Mi smo pošteni. Ti mi služiš, in jaz te ne zapustim, ne. In govorč to, bil je Vasilij Andrejevič odkritosrčno preverjen, da je on dobrotnik Nikiti, tako prepričevalno je on umel govoriti, in tako so ga vsi zavisni od njega ljudje, začevši z Nikito, potrjevali v tem prepričanju, da jih on ne slepari, nego jim dela dobrote. — Saj vem, Vasilij Anndrejič: saj vam služim, kakor bi rodnemu otcu. Jaz dobro vem,— odgovarjal je Nikita, dobro vedoč da ga Vasilij Andrejevič obira in slepari; no za-jedno dobro čuteč, da ni vredno poskušati, da bi se raz- jasnil z njim račun, no treba je služiti, dokler ni druge službe, in jemati, kar se daje. Sedaj, ko mu je gospodar zaukazal zapregati, šel je Nikita, kakor vselej, vesel in rad, bodrim in lehkim korakom svojih, kakor gos prestopajočih nog, pred pod (kolnico) in vzel tam s klina težko, jermenasto uzdo s čopičem, in zvenč s kraguljčiki, odpravil se je v zaprti hlev, v katerem je posebe stal oni konj, katerega je Vasilij Andrejevič velel zapreci. — Nu, dolg čas ti je, dolg čas, revček, ka-li ? govoril je Nikita, odgovarjaje na tiho pozdraviteljno raz-getanje, s katerim ga je sprejel stavši v hlevu žrebec, srednje rasti rejeni, nekoliko visložadi, temno rdeči, z belim smrčekom in belimi padpadinami1). —No, no! saj bo še čas, poprej te napojim, — govoril je s konjem popolnoma tako, kakor govorč z živalimi, umejočimi besede. Obmahnivši prah z žirnega (debelega) z žlebom sredi hrbta, nadel je na lepo mlado glavo žrebca uzdo, osvobodil mu ušesa iu čolko (greben, kom), vrgel z njega privezo in gnal pojit. Muhorti2) je previdno izkobacal se iz zagnojenega hleva, zaigral in zabrcal, kakor da hoče z zadnjo nogo vdariti Nikito, dirjavšega z njim k vodnjaku. — Šali se, šali se, šlevica! prigovarjal je Nikita, ki je poznal ono previdnost, s katero je podmetaval Muhorti le tako, da bi se pritaknil njegovega zasaljenega (zamazanega) kratkega kožuha, no ne da bi zadel. Nikita je posebno rad imel to porednost. Napivši se studene vode je konj vzdehnil, migaje mokrim, krepkim gobcem, s katerega so kapale z brk v korito prozračne kaplje; pritihnil je, kakor da bi se bil zamislil, potem pa je nepričakovano zarezgetal. — Ce nočeš, pa ni treba, tako bodemo pa vedeli; samo da več ne prosi, rekel je Nikita popolnoma resnobno in razjašnjal je podrobno svoje povedanje Muhor-temu, in zopet tekel h kolnici in cukal za povod brcajočo in na vse dvorišče hropečo veselo mlado žival. Hlapcev nobenega ni bilo; bil je le tuji kuharičin mož, prišedši na prazdnik. — Pojdi, vprašaj, mila duša, reče mu Nikita, kake sani hoče da bi zapregel, poševne ali male ? Kuharičin mož je šel v hišo, pokrito železom in na visokem temelju, in vrnil se je skoro z izvestjem, da je ukazano vpreči male sani. Nikita je za ta čas uže nataknil komat, podvezal sedelce 3), obito z žrebljički, in v jednej roki z lehko, barvano dogo, v drugej pa vedoč konja, bližal se je k dvem sanem, stoječim pod napuščem (kolnico). — No, če male, naj pa male, — rekel je on in uvedel umnega konja v ojnice; konj se je ves čas delal, kakor da ga hoče ugrizniti. Kuharičin mož mu je pomagal zapregati. Ko je bilo vse blizo gotovo, in je bilo treba le še pripeti vajete, poslal je Nikita kuharičinega moža v skedenj (šupo) po slamo in na kaščo po plahto. — Nu, menda je vse. No, no, ne skopicaj! — govoril je Nikita, popravljaje sveže-omlačeno ovseno slamo, ki jo je prinesel kuharičin mož. — Nu sedaj podaj še rijuho, pa posteljem, navrh pa plahto. Tako-le, tako-le, pa bo ') Tnotranja stran stegna. Op prelagatelja. ') Ime konja z zgorej opisano dlako in znaki. 3) V Rusiji zapregajo inače, čim pri vas, namreč v ojnice. I)oga se s koncema privezuje k ojnicam in je podobna „kambi" v vašem volovjem jarmu, samo da je mnogo veča in težka. Op. p. dobro sedeti, govoril je on, —delajeto, kar je govoril — in podtikal je z vseh stranij plahto okolo sedenja (sediha). — Hvala ti, mila duša, reče Nikita kuharicinemu možu, — dva vselej prej storita, čim jeden. In razbravši jermenaste vajete, zjedinjene na koncu kolescem, šel je Nikita na kozla in pognal dobrega konja, ki jo tako rekoč prosil hoda, po zmrzlem gnojišču dvorišča k vratom. — Strijc Nikita, strijček, ¡i strijček! zakričal je zadej s svojim tenkim glasom sedemletni dečko, ki je urno pribežal iz veže na dvorišče, v črnem polukožušku, v novih, belih valenkah •) in toplej kučmi. — Mene posadi, prosil je, zapenjajo na hodu kožušek. — Nu, nu, teci, golobček, — rekel je Nikita, in usta-vivši konja, posadil k sebi prosijavšega od radosti gospodarjevega, bledega, suhega dečka, in popeljal ha ulico. Bila jo tretja ura. Bilo je mrazno — okolo 10 stopinj, mračno in vetreno. Polovica neba bila jc zakrita s temnim, nizkim oblačkom. No na dvora je bilo tiho; na ulici pa se je veter bolj čutil; s strehe sosednje šupe jc melo sneg in na oglu, pri kopalnici, vrtelo ga. Jed v t jc Nikita potegnil iz vrat in zavrnil konja k vratom hiše, ko je tudi Vasilij Andrejič, s cigareto v zobeh, v ovčjem kožuhu, natesno in nizki) prepasavši se vezanim pasom, prišel iz veže na široki prag, kjer je pod njegovimi, s kožo obšitimi crevlji škripal uteptani sneg, in je postal. Potegnivši na-se ostanek cigarete, vrgei je konček pod noge, stopil nanj, in izpuščaje skvoz brke dim in s strani glede na približajočega se konja, začel je zavijati z obeh stranij svojega rdečega, ra o i» i s i. Na Dunaju, 14. aprila 189.") *) Radikalni tok » shr. dijaMvu ve'-daj in scd y. -Pri Gregorčičevi proslavi izjavilo je Dunajsko slov. dijaštvo svojo trdno slovansko mišljenje ter obsodbo sedanjih Oflnošajev v domovini. V gotovih krogih se je to zelo zamerilo. Ker se je stvar razpravljala uže tudi v slov. časopisju, mislim, da je umestno, ako sc podrobnejo bavim s tem pojavom. Ali je bil trenotek srečno izbran, ali je odgovarjalo povsem strogim zahtevam, da se jo stvar sprožila ob prisotnosti drž. poslanca kot povabljenega gosta, — o tem da se pravdati. Bila pa je to jedino možna prilika; oblika govorov bila je povsod dostojna,, mkjer žaljiva, — a tudi tega pozabiti ne smemo, da isti tako rahločutni krogi kažejo sami tako pomilovalno zaničevanje dijaštva, da nikakor niso opravičeni zahtevati, naj se to z najponižnejšo udanostjo obrača do njih. Ali je res dijaštvo zakrivilo kaj drugega nego ono presoji h let? Ko se je pred 25 leti ustanovila „Slovenija", bila je pravo torišče „liberalizma", rekli bi v besede, slabem pomenu. Kaj se je tedaj vse govorilo, predaval i in pisalo proti „farštvu" in proti „prvaštvu" ! In vend. r je takratna duhovščina bila v prvih vrstah proti ncmškii-tarstvu v boju za narodne pravice, in vendar jo bil vodja slovenskega naroda, dr. Bleiweis, mož neprecenljivih zaslug za naš narod, njegov buditelj, njegov učitelj, njegov „oce" — A vladal je tedaj obci boj klerikalstva in libc-ralstva, in tudi Slovenci morali (!) so posnemati drugo narode Nasledek temu pa je bila zmaga liemškutarstva v domovini, tedaj ste se, žal da prepozno, zjedinili zopet obe stranki proti skupnemu sovražniku. Kakor v domovini, umaknila se je tudi v dijaštvu skrajna stranka. — Mir zavladal je le toliko časa, da je izginila nemčurska nadvlada, da si je slovenščina pridobila na Kranjskem v šoli in uradu nekoliko pravic, katere se ji pa še vedno kratijo po drugih kronovinah, in uže se je pojavil vnovič razpor. Posebna duhovska stranka hoče si pridobiti neomejeno gospod-stvo v vseh strokah, ter posrecuje se ji vedno bolj, ker ima izborno organizacijo in vstrajno delavnost in požrtvovalnost. A kljubu vsemu temu nikdar ne bi dospela d;> tolike moči, ako bi je ne podpirala malomarnost in brezbrižnost posvetne stranke, kijev prvi vrsti nasledek nezmožnosti sedanjih vodnikov. To, da oni skoro vse svoje delovanje omejujejo na to, da v zadnji uri do čista posnemajo nasprotnika, ni prineslo in ne prinese jim vspeha. Dijaštvo je po ogromni večini naprednega mišljenja, torej proti latinizatorskemu robstvu, dasi ne proti veri sami. Vendar našlo je klevetnika, ki bi v prešnjem času v naj-ljutejšem boju bil povsem nemožen, ker so tedaj rabili nasprotniki poštenejše orožje. Dijaštvo sedaj ni agresivni del, ono mora se hraniti proti najpodlejšim napadom Mah-ničevim, mora čuvati svojo čast in poštenje. — A kako podporo dobiva pri tem boju od narodne stranke? Pristaši nekdanje „mladoslovenske" stranke so svojedobno radi zahajali v dijaško sredo, oduševljali in bodrili so ji!i za svoje ideje, dobivali njih pomoč in oporo. — Sedaj čutijo se oni, ki so tedaj bili še sami dijaki, nakrat kot nekaka vzvišena bitja, pozabljajo, kako so nekdaj sami sodili politične razmere, odrekajo svojim potomcem pravo, ki so je sami izvrševali — s par frazami mislijo potolažiti vse, ako se jim pa ne posreči to, no potem pa pre- birajo „znorele študente". Saj so dosegli mastne in častne si iž'\". ■ saj s > si usurpjvali narodno vodstvo, kij h >" ro vec ? Njin malomarnost zakrivil i je propasr. „Vjs.ir, u;i i brezbrižnost podpirala je klerikalno agitacijo za dijaštvo. — Slovenska mladina izrekla je svojedobno ostro, mord t prenagljeno obsodbo dr. Razlagu zaradi narodne popustljivosti, in vendar je bil on jedeu najblagodušnajših Slovencev. — Ona izrekla je svojo obsodbo prof. Šukljeju zaradi njegovega političnega veternjaštva, in vendar je on jeden najnadarjenejših Slovencev, ki je pridobil Slovencem marsikako dobroto v narodno-gospodarskem oziru. — A sedanjim poslancem, ki so po svoji neodločnosti i malo-dušnosti opora naših nasprotnikov, tem morala bi klečeplaziti, te slepo in brezuslovno oboževati ? Poljski dijaki v Gradcu poslali so svojim poslancem peticijo, naj pripomorejo k dosegi pravice slovenskega sorodnega naroda. „Slov. Narod" jih zato hvali. — Slovenski dijaki žele našim poslancem pravega, slovanskega rodoljnhja — „Slov. Narod" jih zato napada. Ites čudna so pota politične modrosti naših veljakov. „Generali brez armade", to je tolažba onih, so in ostanejo ti mladeniči. Nikakor ne. Res, da so judeževi groši Mahničevi priklopih cetico dijakov v kolo „Danice", — res, da so izmed drugih nekateri, katerim sta „Slov. Narod" in njegova brezprogramna politika evangelij, ki so torej bili hitro ukročeni, ko je g. drž. poslanec namesto prijateljskega razgovora udušil vsak nadaljnji pojav, zastavivši v to sa-krosanktnost svoje lastne osebe, ali večina je vendar uže toliko razsodna in jasna, da vč sama ceniti pravo, brez ozira na desno in na levo, — da je uverjena, da i::iamo Slovenci svojo bodočnost le v zvezi z ostalimi avstro-ogerskimi brati, le v kulturni zvezi s Slovanstvom. In Slovani imajo, kakor morajo priznati nasprotniki, ne le moči v številu, temveč, kar je mnogo odlocilneje, prevlado v duševnem kapitalu. S temi dejstvi morali bi računiti naši narodni vodje. A kaj store? Namesto da bi si skušali pridobiti mlado moči, da bi jih sprejeli v svojo sredo, da bi jih uvedli v boj pod svojim vodstvom, odvračajo jih od sebe, za-metavajo jih in zaničujejo. Ali se mari res niso ničesar naučili od politike češkega naroda, ali mari res mislijo, da bi jednaka usoda bila pri nas nemožna ? „Narodna stranka", ki jc nastopila dedščino po prešnji „napredni", izogibala in poravnala naj bi vsaj zagreške poprešnje. Dijaštvo jo očito izreklo v svojih resolucijah, jcaj je bilo gnjilega pri dijaških zadevah samih, izreklo je pa tudi svoj politični program, ter se v dosego tega stavilo prostovoljno v vrste borilcev „narodne" stranke. Ta le premalo ceni mladostno navdušenje in iz njega izvirajočo pridno in požrtovalno delo ; želimo, da bi se ne kesala prepozno te zmote. Ako so posamičniki za dijake, a tudi le za po-samicnike, res storili mnogo, podpirajoči jih v gmotnem pogledu — hvala jim ! A iz teh dobrot izvajati, da jim mora biti vse dijaštvo slepo udano, je preveč; da, celo le od podpirancev zahtevati slepo udanost, bilo bi neple-menito, ne gledž na to, da hvaležnost do posamičnikov kot privatnih oseb ne ovira nasprotnega političnega mišljenja. V interesu naše narodne stranke samo sovetujemo ji torej, naj nikar ne zavrača dela mladine, naj nikar ne prezira dijaštva ter ne zatira njegovega „radi-kalizma", — temveč naj složno in vstrajno ž njim deluje domovju v korist in slavo. Quidam. *) Zakasnelo radi nedostatka prostora. Op. ur. Ruske drobtinice. C'l mipy no hhtkI;, roaoMy py6axa. Comineiiia A. H. AnyxTHiia, nt 2-it Tomixb, ri, uopTpeToan, 11 Ciorpa^HiecKimi. ovepKoici.. C116. I8a5. - To je četrto izdanje pesmij V prvem zvezku so te pesmi, v drugeia pa dela v prozi, dosedaj še ne natisnena. Kritika pravi, da so več pričakov ,li od teli spisov v prozi, nego nam dajejo. Najbolji daje roman v pismih „Apxnin> rpaHmi ji,." in „.hhcmihk iiaBJiHKa j(oawicaro-. Fantastična j.; povest: „Mea(ay cttepit» 11 jkii3iii,io" in dela nekako čuden vtis. Dva odlomka iz nedovršenega romana in dramatični prizor kažejo pisateljevo znano duhovitost. Znan je A. kot lirik: življenje srca mu je glavni predmet. Ljubil je nesrečno. Stih mu je naraven, lahek, globoko iskren. Mnoge pesmi so vglasbljene. Prav mične so šaljive pesmi, ali jih ni mnogo. To izdanje je posmrtno. roctobinhiecibo h KyaaHecTBO. Hačjnojiemii n H3c.TfcflonaHin JI. CuaonoBa. Ciio. 1894. r. — O eruhi in brezdušni preku^ci so rak-rana na telesu ruskega naroda, posebno po osvobojenju kmetov. To je bilo omenjeno uže večkrat v tem listu. Sazonov pa posebno pridno obdeluje to žalostno „vprašanje" in ves gori proti pijavkam svojega naroda. Kritika opaža, da ta gorečnost škodi objektivnosti. Kavno liberalne reforme s svojim : laissez faire, laissez passer, zakrivile so mnogo, da se je tako razvila oderuška kuga. Celo sod-bena reforma s svojim formalistiškim postopkom bila je in je še oderuhom na korist, Ruski narod ne ljubi slepe Teinide, žele si resnične pravice, a ne samo formalne. V tem smislu pisali so Iv. Aksakov in njegovi sotrudniki, prvi v ,,„Pycii" vrsto člankov. Še le reforma 188J. leta omejuje ono usodno formalistiko. V svoji knjigi podaje nam S. celo vrsto živih slik iz življenja. Fakti pa so bolj zanimivi, nego pisateljevi sklepi v knjigi, ki ima tri oddelke: „KyjiaKii" — v udrugi (apiejni), rabstvo svobodnega dela, „tlačanstvo" po osvobojenju kmetov. Znana je pač ruska apTCJit t. j udruga, v katero stopajo dobrovoljno v izvesten namen. Izbirajo »i svoje glavarje in lehko padajo v težko zavisnost od njih. Glavarji jemljo si neredko »/, zaslužka udruge za svoje posredovanje. Delavcem tovarišem dajo pa le '/, za storjeno delo. Členi udruge imajo premalo znanja, in za to tudi samostalnosti, da jih lehko zlorabi glavar. Ne umejo se braniti pred sodnikom, a glavarjev odvetnik zna dobro zamorca prati, in zato rusko ljudstvo kar ne more trpeti takili advokatov. Kritika pravi, da bi imeli udruge premeniti v duhu časa. tako, da bi delodajalec tudi brez vse moči glavarjeve imel poroštvo, da udruga obavi delo dobro. Pisatelj dobro pozna tudi odnošaje kmetov in gospodstvo prekupcev, ki so jedini kapitalisti na kmetih, ki celo z menjicami ljudstvo drže v krempljih Za to pri novi uredbi menbenega prava otneje delovanje menjic med kmeti. Tu bi pomogle posojilnice, ki so pa razširjene še vse premalo. V ceii vrsti podlistkov v .Mosk. Ved.-jah" pisal je K-n. o življenju nemških častnikov, a v „Vojen, sborniku" (za marec) je zadnji članek K.-na o tem predmetu, v katerem povdarja, kako Nemci odlikujej i v društvu svoje častnike ne iz ljubezni, marveč ker mislijo, da bi morali propasti brez vojske. V Rusiji častniki v obče ne igrajo tako vidne vloge v družtvu, in to Nemcem ne im-ponuje. Nemcem da imponujeti le sila in mogočnost, ako se ka-žeti vsiljivo. Za to tudi misli K-n, da Nemci odnošajev k Rusom ne premenijo na bolje preje nego čez 50 let M. V. Juzefovič je ruski mislitelj, ki stoji blizu slavjano-filom, kakor je n. pr. Danilevskij, ali je vendar samostalen. Kri-stijanstvo povdarja vedno. V našem 19. stoletju vidi mnogo učenega neznanja. Znanost je prešla iz rok navdušenih pokloni kov v roke brezdarnih „učenih" množic. Sovremeniki imenujejo to svojim pozitivizmom Ta posrednost izključila je iz znanosti duh in postavila znanost nad vero Ta obrtna znanost ponižala je filozofijo do pozitivizma, a umetnost do naturalizma, a vse zadače življenja do utilitarizma. Javil se je svet brez Boga in duše, brez kritiko in resnice, torej tudi brez smisla. To pa je neznanje, huje od naravnega, pravi .luzefovič. Vendar pa pisatelj v zgodovini vidi smisel: vsa mu je pripravljanje kristijanstva. Ifristijanstvo pa ima namen, da olajša težavnost zunajnjega življenja in odkrije svobodo v razvitju duha Zapadni individuvalizem pokori si stvarni svet, in ta zadača je tudi potrebna. Osebna korist vlada tu in je prišla z jedne strani, pravi pisatelj, do nepogrešljivosti v rimski cerkvi, z druge pa do anarhizma. Potreben je sedaj - zgodovinski popravek. Zapadni individuvalizem snuje se na dogovoru, a zgodovinski popravek ima iz obče sreče osnovati srečo posamičnika, osnovano na svobodi, ki jo daje pravoslavje, trdi pisatelj. Ta skupnost (cočopiioe naia.io) vseh vernikov da je sicer še slabo razvita, ali v njej vidi J. zgodovinsko zadačo Rusije Nekaj podobnega trdil je uže Chomjakov, in zato morda pisatelj te skup- nosti ne razvija podrobneje. Upira se pa J. onim, ki mislijo, da je Rusija uže zapustila svoj stari pot narodnega razvitja Zanimivo je, da J. goreče brani Petrovsko dobo, vole, da je bil i narodna, kakor je tudi Katkov vedno branil evropsko omiko. Peter Veliki da je umel, da Rusija ne inore ostati dalje osamljeni o l ostalega kristijanstva. Pr.ivi evropejizem da je zavladal v Rmiji še le z Aleksan irom I., ali uže ta vladar uvidel je svojo zmoto, katero je car Nikolaj I. popravljal in v Rusiji branil pravoslavje, saino-državje in narodnost, kar J. opisuje jakolepo: literatura in umetnost, ta najviša pojava narodnega zdravja, razcveli ste tu posebno lepo Car je bil najpreje vladar, potem človek. Aleksan ler II odrekel se je faktično mnogih piavic samodržavja, ni ni svojo, ni na državno, pa niti na narodno korist. Ideja oslabljenja samodržavja da je izkvarila vs; njegove reforme, iz katerih je najbolja bila - osvobojenje kmetov. To da je bila težka izkušnja, a od Aleksandra III Rusija ozdravlja hitro. Pisatelj želi, d v bi ruski senat dobil pomen, kakor ga je imel za Petra I, da bi se razširil krog delovanja sv. Synoda ter se bolje uredilo više obrazovanje tako, da bi bilo specijalno le za ljudi navadnih srednjih sposob-nostij, a vseučilišče naj bi stalo na polni višini znanosti in dostojno le za najbolj darovite. Po strogi odločnosti svoje misli napominja Juzefovič K. N. Leontjeva, v marsičem tudi VI. S. Solovjeva, če tudi ne deli njegovih nazorov o kat. cerkvi in o liberalizmu. V kritiko teh nazorov J -a se ne spuščam, misliti dajo tudi tako, kakor sem jih navel, ter jih je razvil pisatelj v delu: „H-bcko.ilko cjobt, o6b ncT0pii'iecK0H 3a^a11 malone jednoglasno slavni pesnik in pisatelj, avtor ..Pisne otroka". Mladočeh Svatopluk Cech. Od ."),S4 prisotnih volilcev dobil je namreč 546 glasov, 32 glasovnic je bilo praznih, 5 razdeljenih in 1 nečitljiva. Ta izvolitev je nekak protest proti sedanjemu politiškemu sistemu, (lasi Svatopluk Čecli ni vsprejel mandata, rekši, da ni govornik in sposoben zato. Moravska. Deželni zbor moravski je nedavno sklenil zakon, po katerem se mora mladina v srednjih šolali učiti obema deželnima jezikoma. Ta zakon je cesar potrdil, sedaj pa se dela v ministerstvu na tem, da se oba deželna jezika uvedeta kot obvezna predmeta tudi na državnih šolali. Ogerska. Madjarska gospodovalna stranka v družbi z mogočnim madjarskim Židovstvom je bila prošli teden provzročila zopet opasno krizo. Znano je. da papežev nuncij pri Dunajskem dvoru mons. Agliardi je bil šel v sporazumljenju s pristojnimi činitelji na Ogersko. Tu so ga od katoliške strani slovesno sprejemali, in on je porabil kot diplomat priliko, da je slavil madjarsko prošlost, povclarjal ugodne odnošaje med Ogersko in Rimom v prošlih vekih ter spodbujal k složnosti tudi nadalje nasproti duhu, ki ni prijazen katoliški cerkvi. S tem spodbujenjem je dobila nova, bolj katoliška stranka med Madjari moralno pomoč, in to je začelo vznemirjati madjarske Žide in v obče liberalno stranko, ki je vsa pod vplivom židovskega novinstva in elementa. Zato so se dogovorili z vlado, kakó bi paralizovali vpliv Agliardijevega potovanja, n so stavili v drž. zboru Budapeštanskem uže naprej 'dogovorjeno interpelacijo. Ministrski predsednik Banffv, ki je več nego vede'. o mahinaciji, je poprašal zunanjega ministra grofa Kalnokvja, ali ne obsojuje tudi on Agliardijevega postopanja, kolikor bi bil on prekoračil meje zastopnika „zunanje države". Kalnokv je temu pritrdil. kolikor bi se bil Agliardi zares vmeševal v notranje stvari madjarskega globusa, vendar je rekel, da se morajo zvedeti poprej dejstva, potem da je še le možno diplo-matiški posredovati tudi v Vatikanu. Banffv pa ni čakal ter je pismeno izjavo Kalnokvja porabil, kakor da bi se bil ta uže obrnil v Vatikan in kakor da bi torej popolnoma soglašal z madjarsko vlado. Stavili so brzo napravljeno interpelacijo, in Banffv je odgovoril v razžaljivem smislu nasproti Vatikanu, češ. da Agliardijevo postopanje obsojuje tudi naša zunanja vlada. Grofu Kalnokvju je bilo to pa preveč, ter je lastnoročno pisal v „Politische Correspondenz" ter obsodil z ostrimi besedami postopanje Banffvjevo, poprej pa še (2. t. m.) naznanil cesarju, da hoče odstopiti. Tako je nastala kriza in vsled te pa pogajanja liri cesarju. Cesar pa je vsaj začasno odločil tako, da je pismeno izrekel Kalnokvju popolno zaupanje. Banffvju pa dovolil, v madjarski zbornici poslancev pre-čitati pismo Kalnokvjevo. poslano Banffvju o Agliardiju. Židovsko-liberalna stranka na Ogerskem je do cela odobrila postopanje Banffvjevo, obsodila pa Kalnokvja; saj ni mogla drugače, ker je želela to in sama provzročila škandal. Ves nepristranski svet pa vidi v tej taktiki le razposajenost madjarske gospodovalne stranke, ki hoče liri začetku uničiti tisti katoliški vpliv, ki sedaj raste s pomočjo nove katoliške stranke na Ogerskem. Kalnokv je jako mirno sodil stvar in je hotel posredovati še le potem, k<> bi bila dokazana dejstva silila na to. Madjarska lih. stranka je pa cehi s pomočjo lažij obsodila Agliardija in s tem žalila tudi Vatikan. Sedaj pojde zato, kako dobi Agliardi, Vatikan in tudi Kalnokv primerno zadoščenje. Kriza po takeni ni še pri kraju. Slovani nimajo nič od tega. naj se madjarski šovinizem krepi, kakor doslej, ali pa s pomočjo nove katoliške stranke: vendar morajo odobravati vse to, kar utegne slabiti dosedanje gospodstvo lažnega in židovskega liberalizma na Ogerskem, ki vpliva tudi na to po-lovino cesarstva. Tudi sedaj se je videlo, kako je tostranski Izrael vlekel s translitavskim Izraelom. Ta slučaj je eklatantno pokazal, kaki» se /Vdovstvo vnemlje za katoliške interese, za škofe in kardinale, in kaki» je treba soditi o postopanju takih dostojanstvenikov, kedar jih hvali židovsko novinstvo. Omenjamo, da Rusija, Nemčija in tudi Italija odo-brujejo. da ostane Kalnokv še nadalje, ker zaupajo mu kot odkritemu pospešitelju občega miru. Srbija. Skupščina je v svoji seji dne 6. t. nij. soglasno dovolila apanažo za razkraija Milana v znesku 360.000 frankov na leto. Zajedno je odobrila zakon, v smislu katerega so jednako kralju nepovredljivi tudi kraljevi roditelji in kraljevi sorodniki v neposredni črti. Kralj je dospel iz Niša v Belgrad, Milan pa je odpotoval v Benetke in dalje. Finančni odsek skupščine je odklonil načrt za državno posojilo, kateri je 1 »II sestavil minister Petrovič. Odsek je sicer nekaterim točkam ugovarjal stvarno, vendar pa je bil zanikajoči sklep v prvi vrsti naperjen menda osebno proti Petroviču, da pade. Čim bode imenovan novi finačni minister, pričnejo zopet pogajanja za posojilo. Vu-kašin je odstopil. Ministerski predsednik Kristič je v skupščini izustil govor, v katerem je naglašal. da ostanejo on i njegovi tovariši na svojih mestih, ker tako da želi kralj. Kristič in tovariši da hočejo še nadalje služiti kralju in domovini udano in odkritosrčno. Skupščina je odobrila trgovinsko pogodbo z Orško. Ob tej priliki je naglašal poslanec Gjurčič, da je treba gojiti v interesu srbske trgovine prijateljske odnošaje z balkanskimi državami, posebno pa z Bolgarijo, Turčijo in Grško. Ista skupščina potrdila je med živioklici na kralja soglasno one zakone, ki so bili premenjeni, odnosno stopili zopet v veljavo maja meseca 1894. 1. vsled nasilno premenjene ustave. Srbija ima sedaj 241 milijonov dinarov drž. dolga; ta dolg bi radi unifikovali. Poštenjaki tudi tujih narodov trdijo, da država z 2 mil. naseljenja ne more prenašati tolikih dolgov, in uže samo to bode vzrok, da se narod ne bode mogel razvijati po potrebah. Kraljica Natalija se je odpovedala od skupščine določeni jej apanaži. Kralj Aleksander je dné 7. t. m. sklical zastopnike vseh strank, da bi se z ozirom na obupni tinančni položaj države sestavilo koalicijsko mi-nisterstvo, toda posovetovanja so se razbila. Sedaj utegne priti na krmilo radikalno ministerstvo. Srbija prehaja od skrajnosti do skrajnosti vsled mahinacij Milanovih. Crnagora. „Balkanska carica". Te dni so predstavljali v Novem Sadu dramo „Balkanska carica", katero je spisal knez Nikola I. Vspeh je bil sijajen, o čemur je upravitelj Novosadskega gledališča brzojavnim potom obvestil knežjega avtorja. Bolgarska. Službeni „Mir" zagotavlja v posebnem izdanju, da se je bolgarska vlada sporazumela z Avstro-Ogersko gledé akciz in gledé trgovinske pogodbe, ki naj se sklene na temelju 4% vrednostne carine. „Mir" zagotavlja Avstro-Ogerski hvaležnost Bolgarske in priznava, da so druge velesile protestovale proti zakonu o akcizah. Isti list zatrjuje, da bi bila morala Bolgarska pretrgati svoje odnošaje nasproti Evropi, ako se ji ne bi bilo posrečilo sporazumljenje z Avstro-Ogersko. Pogodba se je uže potrdila. Rusija. Ruski državni sovet se bode bavil v sedanjem svojem zasedanju tudi o ljudskem štetju. Za izvr-šenje novega ljudskega štetja so proračunjeni 4 milijoni rubljev. Prvo ljndsko štetje v Rusiji vršilo se je 1. 1718. Od te dobe vršila so se štetja v XVIII. stoletju v vsakih 20 let. Zadnje štetje v tekočem stoletju bilo je 1857.1., torej pred skoro 38 leti. Muzej carja Aleksandra III. se je zasnoval v Petro-gradu. 1'kaz Nikolaja II. gledé nato završuje se z besedami : „Naj bode muzej živ spomin na vladarsko delo in slavne čine tega, ki je tako vroče ljubil domovino in službo, katerej je posvetil vse življenje." Načelnik muzeju je veliki knez Jurij Mihajlovič. Rusija in Francoska v baltiškem prekopu. „Moško vskijaVédomosti" javljajo, da bodo povodom otvo-rjenja baltiškega prekopa zastopale Rusijo križarka I. razr. „Rurik" ter oklopnici „Gangut" in „Navarin". „Rurik" je jedna izmed največih ladij sedanjosti; more nositi teret 10.000 tonelat. - Francijo bodo zastopale oklopnica „Hoche". križarka I. razr. „Dupuv de Lome" in ladija „Cosmos". Ugovor proti mirovni pogodbi med Japonsko in Kitajsko. Rusija, Francoska in Nemčija so uže prijavile svoj ugovor proti uslovjem Semonoseške mirovne pogodbe med Japonsko in Kitajsko. Iz tega pa se ne more še sklepati, da bi te države pričele vojno s Kitajsko, oso-bito je veliki del francoskega časopisja in sploh javno mnenje v Franciji proti vojni. Umevno je, da javno mnenje na Francoskem ne more umeti, kakó naj bi se Francija in Rusija vojevali skupno proti kateri koli drugi državi, in da bi pri vsem tem konečno imela največo korist menda Nemčija. Ne ve se še, kako se konečno reši to zamotano „vstočno vprašanje" N. 2, kakor pišejo sedaj, ker se je evropsko vstočno vprašanje pomnožilo za azijatsko vstočno vprašanje. Ruski diplomaciji se ve da bode skrajne previdnosti treba, ker zapadna evropska politika bi jo le prerada zapletla v skrbi na azijatskem vstoku in jo tako oslabila za vplivanje v Evropi in strjevanje v evropski Rusiji. Zapadna politika bi rada nakopala Rusiji sovraštvo mongolskih plemen tudi v Aziji! Vojno brodovje inozemzkih držav zbralo se je uže v Či-Fuskem zalivu. Ruskih ladij je 8. (vključno 3 tor-pedovke). Poleg teh je 1 francoska. 1 angleška in 1 amuriška ladija ter 2 nemški. V kratkem dospejo tje še druge vojne ladije. Romunska. Na Romunskem se je nedavno vršilo splošno ljudsko štetje v svrho davčne kontrole. To štetje izkazuje celokupno prebivalstvo 5,40(1.249 duš (2,739.043 možkih in 2,667.206 ženskih). Po veroizpovedanju je 4,949.418 grško-vstočnih, 154.093 katolikov in protestantov, 243.225 /Jdov. 43.110 mohamedancev in 16.439 drugih. Citati in pisati zna le 686.886, dočim je analfa-betov 4,719.363, ali v razmerju 12*7% : 87'3?0\ Maloruski jezik v Galiciji. Te dni vrnilo je sodišče v Kolomeji odvetniku dni. Dudvkejeviču razne sodnijske spise, češ, da isti niso sestavljeni v nijednem deželnem jeziku, ki se rabijo v Galiciji. Dotični spisi pa so bili sestavljeni v popolnoma pravilnem maloruskem jeziku, ter jih je sodišče zavrglo baje radi tega, ker so bila pisana v čistem jeziku, ne pa v novoeriškem fonetiškem pravopisu. Dr. Josip Famlerlik. Dne 8. t. m. je nenadoma umrl drž. poslanec dr. Josip Fanderlik. zastopnik moravskih Cehov. S tem možem je češki narod izgubil mnogo, kajti Fanderlik je bil jeden najnadarjenejših in najdelavnejših poslancev. Svoje poslaniške dolžnosti opravljal je vsekdar strogo vestno, dasi je bil preobložen z opravki. Spadal je k zmernejšim strankam. Dr. Ljubomir Railivojevič, velik srbski rodoljub, je umrl v Kamenici Sremski. l'že pred leti je odločil 50.000 gl. srbskemu ministerstvu za nauk in prosveto. da obrestimi te glavnice nagrajuje književna dela. katera so napisana lahko umljivo za narod. Storil je pa tudi drugače mnogo za srbski narod. Pokojnik se je rodil leta 1*1 s. v Kamenici v Sremu na Dunavu pri Novem Sadu. Srbstvo žaluje po svojem prosvetljenem dobrotniku. Akad. društvo .,Slovenija ' na Dunaju. Odbor akad. drujtva „Slovenija" na Dunaju se je pri odborovej seji dne-8. t. m. sestavil tako le: Ivan Oražen, drči. med., predsednik; Fran Vidic, stud. phil., podpredsednik: Vekoslav Bizjak, stud. j ur., tajnik : Fran Pompe, stud. jur., blagajnik; Ivan Benkovie, stud. jur., knjižničar; Jožef Beisner, stud. phil., arhivar; Fran Eller, stud. jur.. gospodar; Stanko Bevk, stud. phil. in Ivan Vrančič, stud. jur., namestnika. KNJIŽEVNOST, Osveta. 1!. 25, č. 5. obsega : Pavel Jos. Safafik mezi Jihoslovanv. Emil Zola. — Jaro v čeehapji.— Vous kralovnv Mari. — Hostinnv dum. Narodopisna vyst,ava českoslovanska. (VII—IX). Na divadlo ani .pomvslit! K činnosti Jungmanove v prosodickthn sporu. Nove pisemnictvi. - Rozhledv v dejinach současnvch. „Osveta" izhaja v Pragi vsak mesec dne 25. v zvezkih po 6 tisk. pol. Stoji za četrt leta 1 gld. 80 nvč.; posamične številke 68 nvč. Rozhlcdij socialni, politicke a literarni. K, IV., c. (!. Vsebina: K otazce kritiky. — Nova češka poezie. — V odlehlč dedine. Dr. Miroslav Tyrš. Dnešni položeni Polakfiv. Rozhledy po literature, vede, umeni, politic,kč a socialni. - ,,Rozhledy" izhajajo v Chrudimu v ■_'."). dan vsakega meseca v zvezkih, obsegajočih 64 stranij. Stojijo s poštnino vred na četrt leta 1 gld. 30 nvč. Slovenske Pohl'ady. Časopis zabavno poucny. Re-daktor a vy da vatel" Jožef Škultetv. Tečaj XV. Zvezek 5. ima to-le vsebino: Duma slovenska na pamiatku sjazdu turčiansku-sv.-martinskeho 6. jiina 1861. — Z našej de-diny. — Narodny klasicismus. Handrar. Pavel Jožef Šafarik. (1795 —1895.) — Gazda a sluha. - V mojom srdci. - Z kvetov srdca. — Boly easy, boly! — Beseda. — „Slovenske Pohl'ady" izhajajo v Turč. sv. Martinu vsak mesec po jeden zvezek (4 pole) ter stojijo za pol leta 2*50, za vse leto 5 gld. Ottota Lacind „Knikovna narodni'. V Prage, tiskom a nakladem J. Otty. Sešitek 16—I S prinaša nadaljevanje 1. dela romana „Ded a vnuk" (str. 561—666. ter II. del od str. 1—84.) Gena zvezku 10 nvč. „Naše doba'1. Seš. 7. ima med drugim: Povšechna debata o oprave pfimych dani. Piše Jan Koloušek. Vytvarni umčni. Piše Lorenzo. Potem razgledi politiški, po občem gospodarstvu, socijalni, časopisi, kritike in poročila. Oponuija uredništva. Od mnogih stranij nam izražajo rodoljubke slovenske, naj bi včasih odločili kako prilogo za izključno žensko vprašanje, v smislu interesov in potreb vzgoje in gospodinjstva slovenskega ženstva. Mi smo pripravljeni tudi na to stran, če nas bodo rodoljubi in rodoljubke podpirali ne le duševno, temveč tudi v gmotnem pogledu, da bomo mogli poravnavati povečane stroške. Slišali bi radi še nadalje razne glasove iz slovenskega občinstva, potem ukrenemo, kar bode možno. Opomnja upravništva. Do čč. gg. naročnikov v Trstu ponavljamo svojo vljudno prošnjo , da bi tudi oni pošiljali naročnino po nakaznicah, ker nam s tem prihranijo stroške in mnogo sitnostij. Ravno v Trstu so nam z naročninami mnogoteri zaostali še od prejšnjih let, in bi jih posebe prosili, da sedaj poravnajo svoj dolg. Nekateri so nam stari dolžniki; med temi so zopet nekateri, ki so sami določili obroke plačevanju ; kolikor niso držali besede, naj se sedaj spomnijo svoje dolžnosti. — Drugi zopet so taki, katerim ne izda nič nikak javen opomin. Ali hočejo, da navedemo njih imena ali pa da jih bodemo terjali s pomočjo odvetiii-kovo? Za jedno ali drugo smo prisiljeni odločiti se, ako se ne oglase do 20. t. m. -- Dolžni smo tudi objaviti, da smo imeli celo takih naročnikov, ki mnogo let niso plačali nič, potem so ukazali ustaviti list, ne da bi poravnali dolg; ali pa smo jim mi ustavili list, in kljubu ponovljenemu terjanju ostajejo gluhi. Na take strani smo se varali vsled prevelikega zaupanja; zato nam taka po-zabljiva gospoda iz vest no ne zameri, ako si izberemo nasproti njim tako postopanje, katero jedino nam še ostaje kot poslednji pomoček. Popravki k 18. št. „Slov. Sveta". Str. 158, a, 16 v. z g. čitaj : drwga n. draga; 158, b, 4. v. sp.: na shodih v raznih, nam. o ; 160, b, 28. v. zg.: ni kleveta n. in. Hrv. pesmi naslov je: „Ca-ričina odljutba : v ruskem tekstu 5. odstavek, 3. v. dodaj: „IIpocHTT. Toace KHH3& BorB BapaiincKiH": ondi 6. v. dostavi: „Oopamaen sojmihJh 0'in:l; v 4. odstavku, 34. vrsta .kohho n. toiho. Št. 14. .,81. Sv." str. 124, zadnja vrsta ruske pesmi, čitaj : Ha Btws Ha*. B-feut. lzvrstnj c. kr. izkj. priv. Škropilnice proti peronospori inženirja, Živica, katere so se splošno uvedle vsled njih preprostosti, trpežnoi-ti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. prodajajo, dasi so mnogo zboljšane, vendar po dosedanjih nizkih cenah. družb, v Trstu Cenike odpošiljajo na zahtevanje franko. Na vse o. kr. poštne urade pošiljajo popolne škropilnice franko, proti povzetju 10 gld. Izdelujejo tudi stroje za pr š«-nje z žveplom, neprestano delu-jo e stiskalnice itd. Jlnfon £)ra&ec, trgovec, 2—2 Piazza Legna št. i), ima na prodaj vsakovrstne kuhinjske in kletarske posode iz prsti, lesa in pleha po jako zmernih cenah. Slavnemu slovuskemu občinstvu se priporoča, da ga blagovoli prav pogostoma obiskovati. „Svoji k svojim" ! InlinruLnrui/ipJlmflinnJinnJ^^nJlflUinJiiinJtiinJiJipJi^pJlnpjuirdifiriJlpl I Alia Croce di Malta 1 1 ulica Valdirivo štev. 19. i Preporoči se si. občinstvu za obiskovanje. Toči izvrstna črna in bela vina istrska po 36 — 40 kr. liter. — Pivo v steklenicah in sodčekih po 24 kr. liter, steklenice pa po 16 kr. Vkusna jedila po primernih cenah. Vino za družino na dom po 32 kr. liter. S poštovanjem 2-4 Josipina Čuček. m Ivan Treven, 2—2 gostilničar ..AL BUON AMICO v ulici Madonnina. štev. 2!). Slavnemu občinstvu se priporoča za mnogobrojni obisk. Toči izborna istrska vina, liter po 32 kr. in pivo I. vrste bratov Kozlerjev iz Ljubljane po 28 kr. liter. Dobivajo se mrzla in gorka jedila po zmernih cenah. Ima tudi igre na kroglje. -dr=>r=Jt l ,• J? Tsako. ^l1.01" n* 8 straneh, slučajno s prilogami. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četrt leta gld. 1 25. - Za učitelje, uclteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četrt leta 1 gld. - Posamične številke pri upravništvu po 8 kr. Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. - Ins.rate sprejema upravništvo. - Naročnina, reklamacije in vsak.vrstna __pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu (ulica Molin grande, žt. 2). Izdajatelj, lastiik in odgovorni urednik: Fr«» Podgornik. — Ti»k tiskarne Dolenc.