ž?N3 sss.xTzm•£šuši.	1 Oint.
pavsRlS^^MS..
Sisu« 37»
Ms|a vsak čas sh S6 pop.' raiiB 88Sey Is praisiko?.
lesečni narehma:
im Lj ubijano . , . Din 10*— -pž pošii.	....	„	i2‘ —
m inozemstvo .	,	,	22'—

mi&im
55Š
llgiasl ps tsriia.
LisifellaiiSg ^ petek 16« ineF^a 1923»
LJUDSKI
Lete 1»
MranklraBih pisem
re sprejemamo. — Pismenim vprašanjem je treba priložiti znamko za odgovor.
Glasil® MmmMmm Lloclslce Stroirshe«
—~li
Poštno Čekovni raču;« št. 13235.
Uredništvo: Breg. 12. H. nadstr. Telefon št. tt9„
Upravs.: Sodna ulica štev. S.
Telefon M. 423.
Dr. Ivan Šušteršič:
V0UVN& NEDELJA. -
Pojutrišnjem je volivna nedelja C e z dva milijona jugoslovanskih di-žavljanov bo korakalo na volišče, da da spričevalo svojemu prepričanju. Svojemu prepričanju? Da, mnogi svojemu poštenemu prepričanju v tem ali onem smislu. Mnogi pa žali-bog ie uspehu z umetnimi sredstvi ustvarjene domišljije, pa tudi raznoličnega pritiska Tako bo tudi volivni uspeh le deloma odgovarjal mišljenju državljanov, zato bo pa v zelo znatnem delu proizvod v o! iv n e korupcije te ali one vrste.
V prvi vrsti korupcijskih sredstev stoji 'tvarjanje resnice, stoji ! a ž. Po praksi gotovih volivnih umetnikov je pri volivni agitaciji glavna stvar zaprečiti to, da volivci izvedo resnico in jih obratno kolikor mogoče temeljito spraviti v tako dušno razpoloženje, da resnice sploh nečejo slišati, še manj verjeti, temveč, da se s fanatizmom primejo laži. Veliki mojstri te umetnosti so klerikalci. Ponovno moram povdariti, da pod klerikalci ne razumem nikogar drugega, nego izvestno družbo špekulantov na dobrovernost in požrtvovalnost duhovščine in ljudstva. Rierikalizem je zloraba klera in posredno tudi zloraba vere same; tr-gcvsko-politično šibarstvo najhujše vrste, ker trguje z najvišjimi, nadnaravnimi blagri. Ravno iz tega vzroka je pa klerikalizem prav posebno usposobljen, da razširja pod obliko resnice najdebelejše laži in da ljudstvu sugerira laž kot resnico in resnico kot laž. Kot garanta svojih laži nudi dobroverno duhovščino, ki je sama ravnotako v usodni zmoti kakor dobroverno ljudstvo, ki ji sle di Tako vodi slepec slepca in končno padeta neizogibno oba v jamo. Pravim. slepec slepca, ker je po laži zaslepljeni enak slepcu. Kakor slepec ne vidi resnice, je tudi on ne vidi.
Pojutrišnja nedelja bo pokazala, v koliko se je klerikalcem posrečila ta operacija. Obžalovati so vse žrtve, osobito pa ljudstvo. Če pa ljudstvo spregleda resnico, utegne pojutrišnji dan prinesti velika presenečenja.
Narodna ljudska stranka je vrgla v razburkane ljudske mase zrno resnice. Veselilo nas bo, če to zrno požene, ker bo to znamenje pojavljajočega se ozdravljenja. Ako žarek resnice prodere skoro neprodoren zid, ki sta ga zgradila laž in obrekovanje, bo to našemu narodu v čast in bo velik uspeh našega poštenega dela. Nimamo drugega namena in ne drugih smotrov, nego služiti ljudstvu in domovini. Upamo, da nas bo ljudstvo razumelo in da se ne bo več /vezanih rok in nog iztočilo onim, kateri so ga še vselej varali in ki v več kot štirih letih svojega Ijeidskega zastopstva, ministrovanja in vlado-vanja »imajo pokazati niti najmanjšega uspeha ja javni blagor, ki so ljudstvu obljubovali zlate gradove, namesto teh mu pa kažejo fato mor-gano zračnih gradov, a mesto kruha dobavljajo lačnemu kamenje.
Ne prerokujem ne zmag in ne porazov. To prepuščam špekulantom, ki menijo zboljšati konjunkturo, če vpijejo, da je vse njihovo. Trezen
človek mora dva dni pred volitvijo..
reči, da počakajmo še ta dva dneva, potem bo itak vse jasno. Naša edina
želja je, da bi Bog čuval naše ljudstvo in domovino!
Postranska stvar je, kdo zmaga, glavna stvar je, kaj da zmaga- Ali zmaga laž in prazna beseda, ali zmaga resnica in trezno delo. Za to gre in edine to je merodajno. Blagor naro-
du, za katerega je dan volitev dan trezne- sodbe, zasidrane v dejanjih. Gorje narodu, ki oddaja svoje glasove iz potvorjenega dušnega razpoloženja. zapeljan po prazni in lažnjivt besedi’ Podoben je gospodarju, ki brezglavo razsiplje svoje zaklade.
Vprašanje Sušaka in Baroša.
Belgrad, 16. marca. (Izv.) V zunanjem ministrstvu se je vršila vče raj konferenca posvetovalne komisije o roškem vprašanju. Razpravljalo se je o tekočih vprašanjih. O tem se je potem poročalo na posebni konferenci, na kateri se je razpravljalo o zunanjem položaju iti dogodkih v sosednih državah.
Zagreb, 16. marca. (Izv.) Uredniku «Novosti« je dr. Rybar izjavil med vožnjo v Opatijo, da se bo na prvi seji paritetne komisije razpravljalo o prometu s Kastvom, ki se zna urediti tako kakor z Zadrom. Nato bodo prišla na vrsto ostala važna vprašanja. Kakšnih važnejših sklepov ni pričakovati v prvih dneh.
Rim, 15. marca. (Izv.) Listi poročajo, da je pristala jugoslovanska
vlada na uvedbo konzorcija na Reki v zvezi z Delto in Barošem pod pogojem, da pride tudi ostali del reske. luke konzorciju in dobita Delta in Earoš posebne olajšave.
Opatija, 16. marca. (Izv.) O včerajšnji seji paritetne komisije ob 5. popoldne je bil izdan nastopni komunike: Na današnji seji se je po poročilu delegatov o prometu s Kastvom sklenilo, da se izdajajo obmejne legitimacije, medtem ko si je komisija pridržala pravico odločitve o olajšavah do tedaj, ko se zaslišijo krajevne oblasti. Razen tega je določeno, da se začasni osebni promet med Sušakom in Reko podaljša za mesec dni, ako bo delo komisije trajalo preko tega roka. Končno je komisija nadaljevala razpravo o železniškem in pristaniškem vprašanju.
Agitacija za ztiriižitifev ernegore z Albanijo,
Skader, 15. marca. (Izv.) Po vsej skaderski okolici se razširjajo glasovi, da se bo Črnagora odcepila od naše kraljevine ter združila z Albanijo. Istočasno trdijo razni agitatorji, da pride na albanski prestol sin pokojnega črnogorskega kneza Mirka ter vnuk kralja Nikole. Ti agitatorji so preskrbljeni z
velikimi vsotami denarja, ki ga raz-dajejo vsakomur, ki pristane na zedinjenje Črnegore z Albanijo in imenovanje Mirkovega sina za albanskega kralja. Glavna agitatorja sta Bajram Cur in Hasan beg Pristni ae, ki ju podpira z denarjem in orožjem Italija.
Franoosfco-beigijski režim ¥ PoruhrjiL
Nova uprava Poruhrja.
Pariz, 15. marca. (Izv.) O reži-žimu, ki ga nameravata vpeljati Francija in Belgija v zasedenem o-zemiju, objavlja „Oeuvre“ tole:	1.
Vojaška organizacija:	Francoski
kontingent bo ojačen za 15.000 mož, belgijski za 5000. Tako bosta obe armadi znašali 90.000 mož, k čemur je prišteti še 10.000 mobiliziranih železničarjev. 2. Inženjerska komisija bo podrejena neposredno generalu Degouttu. Bosta pa dve civilni komisiji, francoska in belgijska. 3.
V	železniškem režimu ne bo na podlagi bruseljske konference nobenih izprememb. 4. Zaloge premoga in koksa. Bruseljski načrt ima v mislih ustanovitve središč za premog.
To bi ustrezalo načrtu maršala Focha, ki je rekel, da bo nemški odpor strt s tem, da se vzame premog in koks iz zasedenega ozemlja, ne pa da se zasedba razširi, kakor zah-
Degoutte. 5. Izvozna dovoljenja:
V	Bruslju se je Belgiji posrečilo, da so bili vsi ukrepi razveljavljeni, ki so nadvse otežavali inozemsko trgovino.
Francoska kontrola.
Berlin, 15. marca. (Izv.) Listi poročajo, da so Francozi na kolodvoru v Hengstei pribili slike nemških ministrov, da jih vojaki pri kontroli lahko spoznajo.
Papežev dar.
Keln, 15. marca. (Izv.) »Kolnev Tolkszeitung« poroča, da je poslal papež 500:000 lir za prebivalstvo zasedenega ozemlja.
Želja po miru.
Pariz, 15. marca. (Izv.) Agence H a vas poroča iz Londona, da so razširjene vesti o intervenciji Anglije pri Nemčiji. »Evening Standard« pravi, da jako silijo državnega kanclerja drja. Guna, da si razlaga bruseljske sklepe kakor francosko in belgijsko željo po miru in da izreče svoj nazor.
Pred francosko - nemškimi pogajanji.
Pariz, 15. marca, (Izv.) Agence Havas objavlja brzojavko Reuterjevega urada, ki pravi: Danes je bila podana končna izjava, da ni stvar Anglije, posredovati med Francijo in Belgijo ter Nemčijo, ker je dolžnost Nemčije predložiti načrt, na podlagi katerega bi bili Francija in Belgija pripravljeni začeti pogajanja. Ako predloži Nemčija Angliji kak načrt z namenom zbuditi pozornost Francije, hi Anglija opozorila nemško vlado, da mora predložiti načrt naravnost francoski in belgijski vladi. Nemčija ima v ostalem popolno svobodo za objavo pogojev načrta, da bi tako Francija in Belgija zaznala zanje avtomatično.
Vrzite 18. marca kroglico v 3. skrinjico.
¥ ZNAMENJU LIŽI IN KOLA.
Če primerjamo nekdanjo SLS z današnjo, opazimo na nrvi hip med njima velikanski razloček. Staro stranko so vodili možje, ki so imeli ugled, vpliv in voljo za delo. Zato so uživali spoštovanje tudi od strani nasprotnikov in dosegli so za svoje volivce -velike pridobitve in to celo v takratnih težkih časih, ko se je bilo treba boriti za vsako drobtinico.
Kadar je stala SLS v voiivnem boju, je bila njena agitacija zelo živahna. Bila pa ni teroristična — ampak dostojna. Borila se je za ideje, za resnico in pravico. Zato pa je bila v tistih časih SLS zmagovalka v vseh bojih in na celi črti,
Sedaj pa si oglejmo današnjo SLS. Resnica in pravica je izginila, ugled, vpliv in volja za delo — vse je izginilo. Na njihovo mesto pa sta stopila iaž in kol. Zakaj?
Po prevratu so se izgledi SLS preokrenili na bolje, s smotrenim, marljivim delom se je dalo marsikaj doseči in SLS je imela poleg tega tuli vso moč v rokah. Pridobitve p:;, ki jih je ljudstvo pričakovalo od' stranke, so izostale, uspeha ni nikjer nobenega, povsod pa blamaža za blamažo.
Treba je bilo stopiti zopet v vo-livno borbo. Takrat pa mora vsaka stranka ljudstvu, ki jo je volilo, polagati račun. In ta račun je za SLS silno ^neprijeten in težaven. Kaj naj pokaže? Svoje neuspehe, svojo nesposobnost, nepoštenost in brezdelje? Vse to je treba ljudstvu prikriti.
Da volivci ne zvedo resnice, so pričeli klerikalci razbijati shode drugih strank, nastopili so z grožnjami in pretepi, ker se bojijo, da bodo vsi njihovi grehi pred javnostjo razgaljeni in oni sami razkrinkani.
Kritike SLS ne vzdrži nobene, zato je segla po laži, psovanju, natolcevanju in po kolu. Poglavje o tej stvari bi bilo zelo obširno in za SLS nečastno, če bi ga hotel kdo temeljito obdelati. Kar se godi po deželi v niz-kotnem rovarjenju, terorizmu, obrekovanju in laži, presega vse meje.
Zgodilo se je pa ravno narobe, kot so računali cselvsarski vodilni Krogi. Ljudstvo je izpregledalo. da NLS nc mote imeti čiste vesti, ke’-bi se ji sicer ne bilo treba posluževati tako nizkotnih sred-tev. Zato ji je pa začelo obračati hrbet. Če ie SLS kdaj mislila, da nam bo škodila z lažmi in drugimi nevrednimi sredstvi, se je zelo motila — nrav to nam bo koristilo največ.
Vihteti kol in upati „in hoc signo vinces je napačen račun.
Zgodovina uči, da je stranka, ki sc vzoržuje na površju le še s terorjem, kakor potapljajoča se ladja ki so jn vodili pijani krmarji. Z njimi pa potonejo tudi tisti, ki so se iim raupali.
NIZOZEMSKA SE ZASTRAŽA.
Haag, 15. marca. (Izv.) Vladno poročilo k proračunu vojnega ministrstva pravi, da so dogodki v Po-ruhrju vlado primorali, da se pripravi na posebne odredbe, ki bi prišle v moč, kadar bi bila nizozemska meja na veliko prekoračena. Ne glede na to je bila na prošnjo pravdnega ministra mejna straža ojačena na ta način, da so bile policijske čete poslane iz notranjosti na meje.
Politične vesti.
MINISTRI NA AGITACIJI.
Belgrad, 16. marca. (Izv.) Včeraj dopoldne je imel min. predsed nik Pašie volivni shod v Zemunu.
Belgrad, 16. marca. (Izv.) Z včerajšnjim dnem so prenehale v mini sirskem predsedništvu vse konference. Ministri se pripravljajo, da uporabijo zadnje dva dni pred volitvami za agitacijo.
MINISTER ZA VERE ZOPET V BELGRADU.
Belgrad, 16. marca (Izv.) Minister za vere Ljuba Jovanovič se je vrnil iz Dubrovnika v Belgrad.
MINISTER ZA POŠTO PRI KRALJU.
Belgrad, 16. marca, (Izv.) Suoči je bil minister za pošto in brzojav Vukičevič v avdijenci pri kralju.
P LJSKE VZHODNE MEJE.
..rakov, 15. marca. (Izv.) Ukrajinski narodni komisar za zunanje posle, Bakovski, je poslal angleški, francoski in italjanski vladi noto, v kateri z ozirom na poljski predlog, da se končno uredi vprašanje vzhodne Galicije, protestira proti vsakemu sklepu o politični usodi vzhodne Galicije, ki bi bil ukrenjen brez udeležbe sovjetske Ukrajine.
JUGOSLOVANSKO-MAŽAR-SKA MEJA.
Budimpešta, 15. marca. (Izv.) Inozemsko časopisje poroča o vpadu ogrskih čet na jugoslovansko ozemlje. Pristojna ogrska oblastva pravijo, da so taka poročila neutemeljena. Ne glede na to, da vsled energičnih ukrepov ogrske vlade sploh ni več organiziranih čet, se je brez ugovora ugotovilo, da na jugoslovanski meji že mesece in mesece ni bilo nobenih kakršnihkoli pripetljajev.
Inszemslce mastE*
*	Stavkovna epidemija v Budimpešti. Komaj so zopet prijeli za delo lesni in opekarski delavci, so že stopili v stavko krojači. Tudi javni nameščenci groze s stavko, če v nekaj dnevih ne zadoste njihovim zahtevam. Železničarji in tekstilni delavci stavkajo še vedno.
*	Japonska in Kitajska. Japonski zunanji minister Ušida je izjavil, da Japonska na noben način ne odstopi od japonsko-kitajskega dogovora, uiti ni pripravljena spremeniti ga, kar zahteva kitajska vlada. Japonska ne zapusti Kvantunga 50 let, kakor je bilo v dogovoru določeno.
*	Ljenina zadeta kap. Po nekem poročilu »Agence Havas« iz Helsing-forsa je Ljenina ponovno zadela kap. Njegovo stanje je kritično. Sovjetska vlada izdaja buletine o poteku njegove bolezni. Glasom zdravniškega bu-letina so nastopile komplikacije v krvotoku. Delovanje srca je dosedaj še dobro.
Prispevajte v naše sklade!
-j- Dr. Korošec se je na unionskem shodu zadnjo sredo zadrl tako brezobrazno in surovo v dr. Šušteršiča, da se čutimo prosti vsake obveznosti, da bi mu odgovarjali. Žalostna znamenja časa, da more človek, ki ni storil niti trohice za blagor našega ljudstva in naše dežele, na tak način napadati moža, kateremu ima naša dežela zahvaliti ogromno koristnega dela za splošni blagor. Značilno je, da dr. Korošec ni črhnil niti besedice o svojem avstrijsko patriotičnem pismu, ki ga je pisal grofu Klam Martinicu. O tem bi bil poklican govoriti, pa molči kot grob. Zakaj neki! Ko vendar njegova glasila pripovedujejo tako na široko, kako so bili vsi in tudi dr. Korošec proti Avstriji in so morali le z naj večjo nejevoljo pr ena šati Šusteršieevo avstrijakantstvo. Zato govorite, gospod Korošec, vaši ponižni služabniki poslušajo. Zdi se nam pa, da je pristnost vašega jugoslovanstva že tako utrjena, kakor pristnost Frankove »kave«.
+ Falotska iažujivost se je polastila „Slovenca11 iz strahu pred izidom nedeljskih volitev. Včerajšnji list poleg drugih laži brez sramu laže, da je dr. Šušteršič kot deželni glavar pisal avstrijskemu vojnemu ministru pismo, v katerem mu sporoča, da je rezervno častništvo II. gor. strelskega polka navdano z duhom veleizdajstva. Vse izmišljeno in zlagano, kakor si le navaden lopov kaj prosto izmisli, da krade čast in poštenje drugemu iz katerihkoli nizkotnih nagibov. Že leta 1918. je trdil „Slovenec11 nekaj podobnega in takrat je dr. Šušteršič takoj dokumen-tarično dokazal Iažujivost te vesti. Ni bila njegova naloga dokazovati, vendar je to storil, da pribije obrekovalce na steno. Naloga tistega, ki kaj trdi, je, da dokaže svojo trditev. Naj torej pokažejo dr. Šusteršičevo pismo, saj so pri likvidaciji imeli dostop do vseh spisov vseh ministrstev in smeli prevzeti vse spise, tikajoče se naše zemlje. Torej le ven z dokazili! Le dokazi kaj veljajo. Trditve brez dokazov so nevredne spletke in drugega nič. Dokler pa ne doprinesete dokazov, veljate kot laž-njivci.
! Žužkova izjava. G. Žužek je izjavil, da nima absolutno nobenih dokazov, ampak da je hotel doseči edino to, da bi se odtegnilo NLS pred volitvami nekaj denarja. To izjavo je podal akademikom, katerih imena so na razpolago. — Sedaj pa naj naši čitatelji presodijo eselesarsko zlobnost in podlost. G. Žužek je menda mislil, da ima opravka z njemu sorodnimi političnimi mladiči, ki bodo takoj ustregli njegovi želji in založili denar. Mi ugotavljamo sledeče:	G. Žužek ni
imel nobenega dokaza in je vendar trdil, da jih ima. Kaj je človek, ki vedoma govori drugače kot misli! Na to bo vedel odgovoriti g. Žužek in vsa javnost. »Slovenec« je Žužkove lumparije objavljal, dasi je moralo biti gospodom znano, da je vse skupaj samo nesramen mane. ver. Kakšno ime zasluži tak list, bo vedelo presoditi Katoliško tiskovno društvo, ki ima nekaj izprašanih moralistov na razpolago. Pribijemo, da je g. Žužek samo en eksem-plar političnih klerikalcev.
r Najboljše sredstvo za pokonča-vanjc žužkov in drugega nadležnega mrčesa je »caherlin«. Pridobiva se v Črni gori.
+ Državnim nameščencem. Iz uradniških krogov smo prejeli: Klerikalci so se v svoji predrznosti po-vspeli celo tako daleč, da so sklicali za sredo 14. t. m. shod javnih nameščencev v „Union11!	—- Vprašamo,
ali se more le eden državnih uslužbencev ogrevati za SLS, ki od prevrata ni imela drugega za vas, kakor gluha ušesa in nobenega usmiljenja z vami? Ali ni SLS stranka sokriva, da ste danes lačni, raztrgani in bosi? Oni nameščenci, ki so se shoda udeležili, niso in ne morejo biti prepričani SLS ar ji, kajti, če to trdijo, so slepi ali pa imajo svoje posebne vzroke, da hočejo iti s stranko, ki je delala doslej le proti vam! Naj vam voditelji SLS stranke dokažejo z dejstvi, kaj so za vas storili od prevrata! — Če že eden ali drugi iz posebnih vzrokov nikakor ne more na volišče za lastnega uradniškega kandidata, naj vrže krogljico v skrinjico Narodne ljudske stranke, v kateri nastopa kot kandidat tudi uradnik — profesor Karel Dermastja. Narodna ljudska stranka je postavila v svoj program poglavitno točko, da se mora brezpogojno in takoj državnim nameščencem pomagati v taki meri, da bodo mogli živeti stanu primerno in da se kulturnemu škandalu, ki se nad vami s krepkim sodelovanjem SLS že toliko časa uprizarja, napravi že enkrat za vselej konec in s tem reši vas, vaše-dnižine in — državo!
-p- Uspehe SLS bodo znali najbolje presoditi duhovniki sami, ker jim dr. Korošec ni mogel ali znal izposlovati v Belgradu niti ureditve njihovih plač. Dr. Korošcu se seveda kljub temu ni slabo godilo — in sc mu ne bo.
+ „Slovenčeva* lažnjiva poročila. Pretekli torek je prinesel „Slovenec11 poročilo iz Dola, da so hoteli Šusteršičijanci priredili preteklo nedeljo shod v gostilni pri Pirnatu na Beričevem. Nadalje pripoveduje „Slovenec", da so se pripeljali Šušteršičev! kandidatje Peterca, Kregar in Karel Dermastia, da nimajo
Skrinjica Narodne ljudske stranke na Kranjskem je
tretja — 3.
Hans Dominik:	25
OBLAST TREH.
Roman iz teta 1955.
(Dalje.)
Silvester je hotel odgovoriti. Hotel je kot raziskovalec in iznajditelj razložiti, da še ni možno točno merjenje na tako odaljeni cilj, da bi ogenj in vihar poleg krivca uničil tudi tisoče nedolžnih. Toda ni izgovoril še besede, ko ga je prehitel mirni glas Soma Atme.
„Njegova usoda je spojena z našo. Izpolnila se bo, ko pride čas ... Njena ura še ni prišla. Njegova usoda ga bo uničila, ko pride treno-tek ... On je le orodje v rokah usode, kot smo orodje v rokah usode tudi mi. Cilj bomo dosegli... mi... potom njega... Ko bo prišel usodni dan. se bo njegova usoda izpolnila . .“
Atma se je zopet zaglobil V tiho razmišljanje. Frik Truwor je sedel nazaj k mizi. Njegovo razburjenje se je poleglo.
„Kaj lahko napraviš z žarilcem tukaj ?“
Silvester Bursfeld se je zopet zatopil v svoj problem. Kot poosebljen fizik in inženjer je nadaljeval:
„S tem majčkenim aparatom lahko dosežem teleenergetično koncentracijo desettisočih kilovatov. Za večje množine energije moram napraviti večji aparat."
F'rik Truvvor je prijel za daljnogled in je pogledal na vrhove gora na nasprotni strani reke.
„Ali vidiš samotno jelko nad Trollsteinom?"
Silvester je vzel daljnogled.
„Nemožno je zgrešiti jo.“
„Ali jo moreš zažgati ?“
Smehljaj je preletel Silvestrov obraz.
„Če bi stala ona jelka v Kanadi, bi jo še mogel zažgati. Tako pa . . .“
Medtem je že prijel za svoj zabojček in obrnil na njem nekaj vijakov.
Frik Truvvor je z daljnogledom gledal preko reke. Videl je, kako se je z vrha jelke dvignil modrikast
dim in kako so udarili plameni iz debla. Po dvajsetih sekundah je vse drevo bilo v plamenu. Po eni minuti je izginilo, izpremenilo se je v majhen kupček pepela. Toda ogenj se je razširil. Tudi sosedna drevesa so se užgala. V suhem juniju je mogel nastati tamkaj preko strašen gozdni požar. Frik Truvvor je videl nevarnost.
„Gozd gori, Silvester! Ali moreš zaustaviti požar?11
Silvester je bil v svojem elementu.
„Tukaj se nudi pripravna priložnost, opazovati učinek aparata na zračni pritisk. V navpični črti nad gorečim dTvjem bom koncentriral vročino. Vroči zrak mora s silo pritiskati navzgor. Od vseh strani pa morajo zaplati mrzli zračni valovi. Vihar mora nogasiti ogenj.
Medtem ko je govoril, je vrtil en vijak na zabojčku. Tudi brez daljnogleda se je lahko videlo, kako je nenadoma pričel vihar viti drevje na gori. Globoko so se upogibala drevesa. Tu in tam se je odlomil vrh.
nobenega pristaša in da so shod zaključili, predno so ga otvorili. Resnica je, da so se imenovani gospodje res pripeljali v gostilno pri Pirnatu na Beričevem. Takoj, ko so vstopili v vežo gostilne, so poprašali gostilničarja, kaj da je, ko je toliko ljudi zbranih. Gostilničar je pojasnil, da so S. K. S. sklicali zborovanje, da pa so se zbali eselesarjev. ker jim hočejo zborovanje preprečiti. Samostojni so zborovali na enem koncu gostilne, dočim so pristaši SLS, okrašeni z orlovskimi znaki na drugem koncu gostilne preganjali dolg čas z rujnim vincem in pridušali jem. Na ta način eselesarji niso prišli na svoj račun in so hoteli zakriti s poročilom v „Slovencu-1 blamažo, ki so jo doživeli na Beričevem.
+ »Dobrotnik« kranjske dežele. Pod tem naslovom želi »Slovenec« od nas pojasnila o nečem, »kar se je svojčas precej glasno šušljalo«. Mi na šušljanja ne damo prav .nič, pač pa »Slovenca« nujno prosimo, da jasno, z navedbo imen pove, kaj se je šušljalo, kdo je šušljaj in- o kom se je šušljalo. Če ste poštenjaki, potem s podrobnostmi na dan!
+ Na mnogostranska vprašanja glede zanimive in prijetne vožnje iz Belgrada v Zemun odgovarjamo, da naj se tozadevna vprašanja ne naslavljajo na nas, temveč na uredništvo »Slovenca« ali pa na tajništvo SLS, ki bosta radovednežem gotovo rada ustregla. Povemo samo to, da je bil to isti gospod, ki je v Belgradu zahajal v zlo ... sicer pa kaj to koga briga.
-j- »Slovenec« piše z ozirom na našo notico o slovenski avtonomiji, ki se je v spremstvu dveh deklet vozila z avtomobilom na parniku iz Belgrada v Zemun, da se »Ljudski dnevnik« norčuje iz slovenske avtonomije. »Slovenec« že prav dobro ve iz koga se mi norčujemo in če bo hotel še kdaj napraviti v i d e z, da tega ne ve — mu bomo pa mi osvežili spomin.
+ Višek lopovščine. V politični vesti „Slovenca11 z dne 16. t. m. „Dokumenti iz črne dobe dcriuncijanlst-va“, vali ta častivredni list vse, kar se je med vojno denuncijatoričnega zgodilo — na dr, Šušteršiča. Vse denuncijacije so njegov plod in to ne le denuncijacije proti nasprotnim stran-karjem, ampak tudi proti lastnim somišljenikom. — - Taka trditev je pač višek lopovščine, iz katere sc zrcali divje sovraštvo in onemogla jeza. Vsakemu, kdor dr, Šušteršiča pozna, se mora taka pisava gnjusiti. Zato pa s piscem te vesti ne bomo polemizirali, držeč se prislovice:	Ouoties
cunque cum stercore cer to, scio pro certo, si vitico ant vincor, semper maculor. — Pribijemo pa iz te vesti edinole, da „Slovenec" priznava, da je bil do prevrata edini voditelj SLS dr. Šušteršič in da niso drugi voditelji vsi pomenili „nič". Dr. Šušteršič je izstopil iz stranke; kaj pomenijo sedanji voditelji SLS? „Nič". In kaj morejo volivci od take stranke pričakovati ° ..Nič-1. Volivci upoštevajte to resnico!
Toda vihar je takoj upihnil požar, kakor upihne človek gorečo svečo. Zmeren veter bi ogenj samo še hitreje razširil. Vihar pa, ki ga je povzročil Silvester, je tulil tako ostro skozi drevje, da je v trenutku pogasil plamene in ohladil rdečežareča debla.
Obrat na pretikala aparata in milje zopet zavladal v naravi. Samo ve liko, temno pogorišče tam daleč preko elfa je izdajalo, da se je zgodilo nekaj nenavadnega.
Frik Truvvor je bil zapopadel teoretične osnove prijateljeve iznajdbe. Po njegovih zapiskih je sam z aparatom razrušil stroj v Sing-Sln-gu. Kljub temu pa ga je učinek čudovitega žarilca ponovno silno presenetil. Njegove misli so hitele mnogo dalje kot misli iznajditelja. Silvester Bursfeld je bil inženjer. Njega je zanimal le fizikalni problem in njegova izpeljava. Frik Truvvor pa je v trenutku pregledal praktične možnosti, ki jih je vsebovala iznajdba.
(Dahe jvrihodnilč.)
Domače -vesti.
-t- Volivci, pozor ua laži agitii-ivrjev SLS! Agitatorji SLS razširjajo iaž, da bodo glasovi, oddani za skrinjice, ki ne bodo imele varuhov, neveljavne. To je navadna laž, ki jo zmorejo samo hujskači SLS in ki je tudi protipostavna. Vsaka kroglica, oddana v tretjo skrinjico, je veljavna, naj sedi pri skrinjici zaupnik Narodne ljudske stranke ali ne. Volitve morajo biti po zakonu popolnoma svobodne in vsakega razširjevalca lažnjivih vesti, ki bi skušal begati ljudstvo in omejevati volivno svobodo, naznanite tajništvu Narodne ljudske stranke, da mu bo preskrbelo primerno hladilo. Volivci, možje poštenjaki! Ne udaj-te m terorju esc lesarskih hujskačev! Z lažmi in kolom ne bodo zmagali !
-4- Najemnik Pasice v pravi »Slovenec« drju. Šušteršiču v svojih političnih vesteh pod »Nervoznost v radikalnih vrstah«, kjer piše dobesedno:	»Radikalna stranka se
jzaveda, da bo doživela v Sloveniji popoln finsko. To niso mačje solze za stranko, ki je razglašala, da bo v Sloveniji dobila tri mandate. Zdaj pa kličejo na odgovor v Belgrad »voditelje« radikalne stranke v Sloveniji. Ti pa so premalo odkritosrčni, da bi povedali pravi vzrok. Da pa tudi lim »velike državne stranke« ni nič zalegel, so poskrbele že praktike radikalne stranke, ki zaležejo pač precej v srbskih pokrajinah, ne pa v Sloveniji, velike zasluge pa ima v tem oziru tudi imenovani neparlamentarni minister dr. Zupanič, ki je s svojim nastopom, ki je na las podoben hohštap-lerstvu, odbil vsakega mislečega človeka. Pripomogel je pa tudi precej dr. Šušteršič, najemnik Pašieev, katerega žalostno vlogo vse ljudstvo z zaničevanjem obsoja.« Res je vloga drja. Šušteršiča žalostna, toda za SLS, ne pa za ljudstvo, ki ga pozna po njegovih delih. Kar se pa »mislečih« ljudi tiče, jih pri SLS ni najti. Tam vlada samo žepni instinkt.
Letak NLS je zaprl .Slovencu" sapo. Ker ne ve stvarnega odgovoriti, se zateka po svoji navadi k pošte-njaškemu orožju laži in obrekovanja. V notici „Dobrotnik kranjske dežele" aamigava, da se je iz fonda „Deželnega mesta za vnovcevanje živine*1 naložilo v Švici preče; svitlih kronic. Ker je io „Slovenčeva" pobožna laž, seveda ne pove za koga — to pa zato, da bi čitateljem nekoga osumil. Wie er sich rauspert, wie er spuckt, hat er ihm gliicklich abgeguekt. Namreč „Slovenec" gdu. Francetu Žužku. Nadalje očita „Slovenec" dr. Šušteršiču, da je zakrivil, da so občine podpisale vojno posojilo. Gospodje okolu „Slovenca"! Ali res tako malo spoštujete razsodnost tedanjih občinskih odborov, da jim odrekate lastno voljo I? Če je tudi deželni odbor, kar pa ni identično z tir. Šušteršičem, priporočal, seveda všteti pritiska deželne vlade, da občine podpišejo vojno posojilo, je bilo prepuščeno občinskim odborom, da presodijo visokost vojnega posojila in če ga sploh podpišejo. Vrhu tega so imeli občani zoper ta sklep pravico pritožbe. Upravičeno vprašamo: Ali se ni pritiskalo na ljudstvo za podpis vojnega posojila tudi raz prižnice. Kdo pa je šef duhovnikov? Zakaj ne pokličete njega na odgovor? Če je res dr. Šušteršič zakrivil v tem pogledu, je isto tako krivec g. škof. Volilci upoštevajte to.
-r Radič, o sporazumu s Srbi. Stjepan Radić piše v zadnjem »Slobodnem domu« med drugim: »Mi smo gotovi, da bomo imeli največ je število glasov in da bomo mogli po volitvah prevzeti iniciativo ali vodstvo za sporazum ali pomirjevanje. V to svrho je sklicana za 25. mare prva poslanska seja in tu bomo stavili precizirane ali točne predloge ter hočemo poskušati, da v treh tednih v glavnem določimo in rešimo svoj spor s Srbijo. Zato smo za 15. april sklicali veliko skupščino za vso Hrvatsko v glavnem mestu Zagrebu, da tu vsemu narodu objavimo ali ustvarjeni sporazum ali pa potrebo še ,odločnejše in ostrejše borbe.«
— Dr. Ivan Šušteršič, načelnik Narodne ljudske stranke, sprejema stranke v hiši Miklošičeva cesta, št. 6, desne stopnjice, 1. nadstropje.
— V torkovem „Slovencu" se je g. dopisnik iz D. M: v Polju obregnil • tudi ob mojo malenkost. Kar se moje velikosti tiče, moram priznati, da sem res za par prstov krajši kakor g. dopisnik. Ce bi šla pa na vago, pa bi bil jaz gotovo težji. G. dopisnik ima namreč precej prazno glavo, tako da piše dopise z možgani svoje boljše polovice. Kar se pa mojega značaja tiče, ga imam še vedno toliko, da si ne pustim diktirati političnega prepričanja od svoje žene, kakor si ga g. dopisnik. — „Ta mali" Studenec, 23.
— Krščansko ljubezen in pravičnost vsem, ki so v bedi, so obetali predsnočnint na volivnem shodu v Unionu dr. Korošec in njegovi tovariši uradnikom in vsem državnim nameščencem. Priznali so v celoti, da j) o do glasovi teh volivcev morda odločujoči in ravno radi tega so postali gospodje tako mehki, sočutni in dobrotljivi. —■ Dr, Korošec prizna, da bi se moral brigati tudi za urad-ništvo in poudarja, da se stranka mora potegniti za te ljudi. — Lepo je to in hvale vredno, toda gospodje bi morali to pereče vprašanje reševati tam, kjer je bila prilika, ne pa na volivnem shodu. Gov. je navajal razna izboljšanja, ki pa si jih je prihranil za te volitve. — Povdarjal je, da njim ne gre za pristaše, namreč za načelat?!) in oblast mora ravnati pravično naprain vsem uradnikom. Poudarjal je, da z avtonomijo nočejo trgati države, katero ljubijo tudi preko avtonomije. Ojačiti hočejo državo, ker vendar ni greh, če zahtevajo svoje uradnike, žen-darje, vojake in oficirje.. —- Čuvati hoče naše šole, našo knjigo, pesem in molitev, samo da .volijo vsi. tudi ki niso pristaši, dne 18. njihovo stranko. Približno v tem zmislu, samo ne tako temperamentno je nadaljeval kandidat dr. Gosar. Vprašanje uradništva in drž. nameščencev je povojna specijaliteta, ki se pojavlja v vseh državah. Vsak drug si lahko pomaga s tem, da tudi on navije cene, državni nameščenec pa je odvisen od državne blagajne in, da se njemu bdpomore, je treba zapeljati državno ladjo v strujo široke avtonomije. — In da se to doseže, je treba le dobre volje ljudstva in pa zmago SLS pri bodočih volitvah. Bodoči Koroščev namestnik Jože Pirc je povedal svojim tovarišem in sotrpinom, da hoče vzeti v zakup to pereče vprašanje SLS, ki ga bo uredila na podlagi krščanske ljubezni in pravičnosti napram vsem, ki so v bedi. Imamo polno strokovnih zbornic, samo uradniške zbornice nimamo in tudi to hočemo imeti. (Oh, oh! Koj bomo siti. Op. ur.) — Poudarjal pa je icsnico, da je slabo plačan uradnik — slab uradnik. V nadaljnem govoru drastično ponavlja zahteve, ki so jih stavili javni nameščenci na svojem strokovnem shodu v nedeljo. — Posebno zaščito obljublja vagonar-jem, odpraviti hoče ljubljansko smodniš Jco. graditi stanovanjske hiše, urediti bolniško zavarovanje in urediti uradne premestitve. Zavzeti se hoče za vpokojence in sirote, vdove in otroke drž. nameščencev. Spremeniti hoče stanovanjsko politiko, zvišati policiji nočne doklade, finančni kontroli dati tobak, cestarjem dragir.jske doklade, vpošte vati naše invalide, da dobe toliko kot srbski invalidi in sploh popolnoma preurediti razmerje med vlado in državnimi nameščenci. Vse to pa dobe omenjeni seveda le pod pogojem. če zmečejo 18. svoje kroglice v njihovo skrinjico lepše bodočnosti. — Shod je zaključil France Žužek, s (čigar širokimi ustmi smo sc tudi mi imeli čast seznaniti. Op. uredn.), ki je povdaril v imenu zasebnih nameščencev zahteve predgovornikov in pozval volivce, da gredo v boj za prvo skrinjico SLS z bojnim geslom: „Živela avtonomija". — (Za zlomka imajo „široko srce". Uradniki, ali se že počutite kaj bolje? Op. uredn.).
Skrinjica ljudske stranke (NLS) za Kranjsko je
tretja - 3.
— Prostovoljni prispevki za prevoz v Judenburgu ustreljenih vojakov 17. pp. — Odbor za prenos 1. 191$. vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. je odposlal na zanesljive osebe po-
sebne nabiralne pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov ter v kritje stroškov postavitve spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom Slovenije itd. V prepričanju, da se bo slovenski narod v bogati meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v namen, ki naj svedoči, da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado življenje za našo svobodo, se odbor v naprej zahvaljuje za mnogobrojni in častni odziv. — Po možnosti bodo nabrani zneski objavljeni v časopisih.
— Mažarska akcija proti naši kraljevini. Božidar Sever ubit. »Radikal« poroča: Mažarski fašisti so oborožili svoje člane in so skupno z organizacijo »Probu jajočih se Maža-rov« započeli najžlvahnejšo akcijo, da mobilizirajo mažarsko prebivalstvo ob naši meji, kjer mrgoli nebroj agitatorjev. Mnogo takih agitatorjev se je vtihotapilo tudi na naše ozemlje. Nabirajo fante in može od 18.—30. leta, ki bi bili pripravljeni vsak hip odzvati se mobilizaciji. V noči 12. t. m. se je naša finančna straža zapletla v boj z agitatorsko četo, ki se je prekratila preko meje blizu vasi Nitkovac v Banatu. Bitka je trpela celi dve uri. Mažarska tolpa, broječa 14 mož, se je morala umakniti. Na. bojišču so pustili enega mrtveca in večje število proglasov na Mažaro v naši državi. Glavni sedež špijunaže in propagande proti nam je v Segedinu. Iz zanesljivega vira smo zaznali, da je bil naš član razmejitvene komisije Božidar Sever v ječi ubit. V smrt so ga obsodili na svoji zadnji seji »Probujajoči se Mažari«. Naše notranje ministrstvo je bilo dan preje od naših prijateljev opozorjeno na smrtno obsodbo Božidarja Severja in takoj drugi dan jc že došlo uradno obvestilo od mažarske vlade, da je Božidar Sever v ječi umrl. Domneva se, da so ubili Severja iz maščevanja, ker Mažari trdijo, da je dala naša. vlada
ubiti v ječi člana »Prebujajočih se Ma-žarov«, nekega Vargo.
— Iz diplomatske siužbe. Kakor poročajo listi, bo naš1 poslanik na atenskem dvoru gosp. Balugdžič v kratkem premeščen v Berlin. — Naš novi generalni konzul na Dunaju g. dr. Laza Bajič je razrešen dolžnosti načelnika v ministrstvu vnanjih zadev in je že odpotoval na svoje novo službeno mesto na Dunaju.
— Požar. Ogenj je v sredo 14. t. m. zvečer izbruhnil na žagi tvrdke Zabert in Komp. v Britofu pri Kranju. Takoj je bila v plamenu cela žaga in poleg stoječe gospodarsko poslopje. Oba objekta sta pogorela do tal, uničeni so vsi stroji na žagi, zgorelo je mnogo lesa in zaloga sena. Požarne hrambe iz Predoselj, Kokrce, Šenčurja, Preddvora in oddelek gasilnega moštva iz Kranja so s pomočjo brizgalne in vodovodnih hidrantov požar omejile. Škode je do dveh milijonov kron, zavarovalnina je primeroma nizka,
— Potres v Sloveniji. Kakor poročajo z Bleda, so seismografi pod Triglavom zabeležili včeraj ob 7. in tri četrt zjutraj hud potres, katerega ognjišče je oddaljeno približno 600 kilometrov. — Tudi v Ljubljani se je čutil istodobno precej močan potresni sunek, kateremu je sledilo par minut trajajoče gibanje zemlje.
— S privoljenjem poštnega ministrstva št. 9570 od 21. februarja t, 1. se dne 15. marca t. 1. začasno opusti pošto Dovje. Obenem se pridele kraji Dovje, Belica in Sedelčnik pošti Mojstrana. Dne 16. marca 1923 se uvede pri pošti Mojstrana dostavljanje poštnih pošiljk po selskem pismonoši v kraju Dovje. Dostavljalo se bo vsak dan razen ob nedeljah.
— Nesreča pri kopanju vodnjaka.
Cesar Martin, posestnikov sin iz Gore pri Kamniku, je kopal vodnjak. Ker je moral kamenje raztreljevati z dinamitom, mu je zaboj predčasno eksplodiral ter mu odtrgal desno roko. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico.
— Razne nesreče. Klemenčič Marija, hči kočarja iz Kovorja, je vtaknila roko v slamoreznico, ter si prerezala kite. — Kandolf Josip, sin kočarja iz sv. Krištofa, je pri šolski telovadbi pade! z droga ter si zlomil desno roko. -
Erlah Ivan, sin posestnika od Sv. Ane pri Tržiču, je, ko so domači rezali slu-mo, vtaknil desno roko v slamoreznico ter si jo poškodoval. — Jerič Franc, sin posestnika iz Šmartnega, je bil pri sekanju dreves tako neroden, da se jc vsekal v levo nogo. — Beštar Janez, sin posestnika iz Podblice, je na žagi prekladal hlode. Pri tem se mu je eden zvalil na trebuh, pri čemer je Beštar zadobit težke notranje poškodbe, — Škof Ivan, sin posetnika z Brezij, se je v šoli na Dobrovi pri Ljubljani v šali premetaval s posestnikovim sinom Ivanom Končemom. Končem pa je končno, ker se mu je zdela igra pre dolga, vrgel Škofa ob tla. Škof si je pri padcu zlomil desno roko.
Naša skrinjica (NLS) v mestu Ljubljana je peta - 5.
— Pošteno so ga potegnili. V Mariboru se nahaja neki Radič, katerega so te dni neki hudomušneži pošteno potegnili. Nekega dne dobi dostavljeno pismo v katrem je bil priložen ček za 4,000.000 dinarjev in nakazilo za 4 vagone moke, katero dobi pri tvrdki Rosenberg. V pismu je bilo omenjeno, da mu vse to pošilja »istoimenski „predsednik1 hrvatske republike«. Vse to mu pošilja v svrho agitacije za njegovo stranko. Radič št. 2. seje v dobri veri, da je vse to istina, tako navduši! za ideje Radiča št. 1. dajezapočei še isti dan s strašansko agitacijo po celem Mariboru. Sklical je na Tržaški cesti v nek: gostilni voliven shod, na katerem jc na dolgo in Široko razlagal prisotnim svoj program. Povzročitelji te šale so seveda preskrbeli za veliko udeležbo. Med govorom pa so mu začeli oponirati, ugasnili so luč in pričeli celo streljati z nalašč pripravljenimi pištoi-cami, tako, da so nekateri, ki o celi burki niso nič vedeli v strahu zbežali na prosto. Najbolj seje seveda tresel agitator sam. Nato so se navidez razburjeni duhovi umirili in sklenili kompromis. Potem so odpeljat! zbeganega govornika v bar v Veliko kavano, kjer jim je imel priliko še nadalje razlagati svoj evangelij. Na koncu šale so mu najnjegovo
veliko jezo razkrili cel »špas«.
— Novi list na Sušaku. Zanelovci so pričeli na Sušaku izdajati svoje glasilo, ki so mu dali ime »La Difesa«.
— Škoda Cirilove tiskarne. Celotna škoda, ki jo trpi Cirilova tiskarna v Mariboru, znaša po končnoveljavni cenitvi 25.000 Din.
— Za upokojene geometre. Glasom finančnega ministrstva se sme upokojenim državnim geometrom, ki so prebili vsaj 28 let v državni službi, podeliti pravica civilnega geometra tudi brez dokaza o dovršenih študijah in predpisanih izpitih.
— Hermann Wendel v Belgradis. Prijatelj našega naroda nemški publicist Hermann Wendel, ki se je mudil pred kratkim v Ljubljani, je prispel v Belgrad, kjer bo imel predavanje v veliki dvorani univerze o Nemčiji od 1. 1871 do 1918.
— Jugoslovanski mornarji na Sušaku so izročili brodolastnikom spomenico, v kateri zahtevajo, da se materialno razmerje med njimi in brodo-lastniki čimpreje uredi.
— Prijet boljševiški kurir. Subo-tiški policiji se je posrečilo, da je prijela nekega boljševiškega kurirja, ki je prispel pred par dnevi tjakaj iz Moskve s potvorjenimi potnimi listinami. Pri njem so našli večjo svoto denarja in več dokumentov, ki izdajajo organizacijo boljševiške propagande v naši državi. Ministrstvo notranjih del jc poslalo v Subotico več svojih uradnikov, ki bodo celo zadevo natančno preiskali. Verjetno je, da bo zavzela cela afera precejšen obseg.
— Češkoslovaški prometni minister v Dalmaciji. Še ta mesec pride v Dalmacijo češkoslovaški prometni minister, da obišče naša letovišča. Namerava namreč vpeljati direktne vlake iz Češke za Dalmacijo, ker pričakujejo letos mnogo večji obisk Čehoslovakov, kot je bil doslej, ko so imeli Italijani zaseden velik del Dalmacije. Lani je bilo v našem primorju 26.000 češkoslovaških letoviščarjev.
—- Mestne nasade v Zagrebu bodo prenovili in izboljšali. Občinski svet zagrebški je votiral v ta namen 2.400.000 kron.
Prispevajte v naše sklade!
— Dohodki iz sekvestracije. Ministrstvo pravde je izdalo bilanco o dohodkih sekve-stracij za računsko leto 1022. Dohodki znašajo 9.900,000 Din, izdatki pa 8.100.000 Din, torej čisti preostanek iz sekvestrirane imovine 6.800.000 Din. Temeljem odobrenja ministrskega sveta so bili posojeni iz dobička večji zneski kmetskim zadrugam in za pre" hrano pasivnih krajev.
— Regulacija Save. Regulacijsko delo Save je v zadnjem času popolnoma izostalo, tako, da so že izvršena dela v nevarnosti. Da se omogoči vsaj plovba med Siskom in Zagrebom, je sklicala trgovska zbornica zagrebška anketo, ki naj zadevo spravi v tek.
— Mažarski vpad. Pri Varaždinu je vpadla mažarska dobro oborožena tolpa v našo zemljo. Finančna straža se je z vpad-niki borila in jih napodila v beg. Mažari so zgubili 1 mrtvega, pri katerem so se našle različne iistine in orožje iz mažarske državne orožarne.
— Zgorelo dete. Neki seljak iz vasi Roždena na Hrvatskem, po imenu Blagoje Apcstolovič je šel s svojo ženo na polje, pustivši svojega enoletnega sinčka doma v zibki poieg ognjišča. Ko se je povrnil zvečer domov, je naše! ob ognjišču samo kup pepela kot zemeljske ostanke svojega otročička, ki se je medtem zažgal in popolnoma zgorel.
— Snežni zameti v Liki. Kakor poročajo listi, je v Liki zadnje dni padlo mnogo snega, tako da je močno otež-kočen tudi železniški promet. Že v noči 13. marca je mešan vlak pri Ogulinu obtičal v snegu. Mraza je tamkaj 7 stopinj pod ničlo. Snega je padlo doslej CO cm na debelo, a sneg pada še dalje. — Iz Sarajeva poročajo, da je vsled velikih snežnih zametov na progi Pre-dor-Knin-Jajce železniški promet ustavljen.
— Osiječani morajo p:tno vodo prekuhati. Povodom širjenja tifusa v Osijeku je odredil mestni fizikat preiskavo vode iz Drave, katero pijejo tuci Osiječani. Po bak-terijološki analizi so ugotovili, da vsebuje voda bakterium coli in ni izključeno, da tudi baciie tifusa. Zato fizikat priporoča meščanom, da vodo pred pitjem prekuhajo.
— Razupiti albanski razbojnik. Bajram Cur ie bil nedavno aretiran, ko so je slučajno nahaja! v nevtralni coni, in odpeljan v Tirano. Od tam pa je iz ječe zopet pobegnil. Aretirali so vse njegove čuvarje.
— Član bolgarskega parlamenta aretiran v Belgradu. V Beigrad je pred par dnevi prispel poslanec bolgarskega parlamenta Panev, ki je pričel z živahno agitacijo med ondotnimi komunisti. Bii je seveda prijavljen pod napačnim imeno-n. Policija je našla pri njem več listin, iz katerih se raz-vidijo vezi bolgarskih in jugoslovanskih komunistov.
— Klub Slovencev v Belgradu. ža
predsednika kluba je izbran g. dr. Kj-bar. V odboru so poleg drugih gg. dr. Lotrič, dr. Jež, Josip Mihel j. — Slovencem, ki prihajajo v Belgrad in potrebujejo informacij, je drage volje na razpolago tajnik kluba vsak dan od 12—2 ur pop. in od 6—8 ure zvečer v hotelu »Triglav« na Zelenem Vencu.
— 700 vagonov gradiva za Niš. Bel-grajski listi pročajo, da prične te dni dobivati občina Niš na podlagi sklepa repara-cijske komisije 700 vagonov raznega gradiva na račun nemških reparacij. Poleg nekaj najpotrebnejšega gradiva dobi Niš vse stroje in priprave za zgradbo vodovoda, gradivo za električno razsvetljavo in tramvajske proge, potrebne žice in drugo. Večinoma tega gradiva je že pripravljenega v Passau-u, odkoder ga bodo prepeljali po Donavi do Smedereva in od tam v Niš.
— Bolgarski komitašl so baje napadli Strunico. Dva bataljona pehote sta poslana v ojačenje mesta.
— Ponesrečena jugoslovanska ladja. Iz
Gdanskega poročajo, da je tamkaj izdelana ladja za Jugoslovansko mornarico v Boki Kotorski „Vojvodina" že na prvi vožnji zavozila, na pesek. Moštvo je ladjo, zapustilo. Vsled nemirnega morja so reševalna dela jako otežkočena.
— Tvrdka J. Goreč, staroznana trgovina z automobili, motocikli, kolesi in deli, je otvorila poleg svojih dosedanjih prostorov, nove poslovne prostore danes v palači Ljubljanske kreditne banke, Dunajska cesta.
— Čevlje kupujte od domačih to-varen tvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na debelo in drobno Ljubljana, Breg št. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1.	12
Ooplsl.
d Eselesarski shodi. Iz D. M. v Polju nam pišejo: Sijajni, veličastni, dobro obiskani so vsi shodi eselesarjev. Kdor ne veruje, naj čita torkovega »Slovenca«, kjer se na štirih straneh čita samo o veličastnih in sijajnili shodih. Vsi članki so pisani po enem kopitu in kak nevoščljiv Šustercijanec bi se celo upal trditi, da so vsi članki pisani v uredništvu »Slovenca«, kar pa je seveda nesramna laž, ker dobi »Slovenec« vedno »natančna«, »resnična« in »izvirna« poročila. Vsled tega je vse, kar je v »Slovencu«, gola in čista resnica. »Slovenec« nikoli ne laže, ker se to ne strinja s katoliškimi načeli. Da si neverni in lažnjivi Šust.ercjanei predočijo kakšni so ti shodi v resnici, naj si ogledajo »dobro obiskani shod« pri D. M. v Polju. Občina šteje preko 700 volivcev. V nedeljo pa se je z velikim trudom zbralo v Ljudskem domu pičlih 150 ljudi. Od teh je bilo čez 50 pristašev drugih strank. Okrog- 50 pa je bilo takih, ki sploh nimajo vo-livne pravice. Pravih čistokrvnih eselesarjev je bilo na shodu komaj 50 in to v občini s 700 volivci. To je sijajen" shod. Govornika sta bila gg. Stanovnik in dr. Gosar. Pravzaprav je govoril samo Stanovnik, pa še ta malo. Dr. Gosar pa je moral samo odgovarjati na vprašanja in medklice. »Slovenčevo« poročilo pravi: »Tudi par Šustercijan-cev je bilo navzočih, ki pa niso prišli do sape.« Če človek Stanovnika posluša, pride res težko do sape. Na klic nekega komunista »Kaj pa Zaloška cesta!« je Stanovnik odgovoril: »Tam pa jaz nisem bil nič zraven.« Avtonomijo g. Stanovnik takole razlaga:	»Sedaj
nosijo Srbi čevlje, mi pa copate, ako bomo pa mi izvoljeni, dobimo avtonomijo ter bomo nosili mi čevlje pa Srbi copate. (Op. ured. Če bomo imeli v Jugoslaviji same take politike, kot so vo-diteljiSLS, bomo šli sploh vsi po copatah.) Na klic, da naj rajši govori kaj o delih eselesarjev, je odgovoril, da niso mogli veliko napraviti, ker so bili V »opoziciji«. Toda že je spraševal drugi, kaj so takrat delali, ko so bili na vladi. Takrat pa je tudi Stanovniku zmanjkalo sape in med splošnim smehom je še nekaj ječal, dokler ga ni rešil Gosar iz zadrege. Pa tudi Gosar je moral napeti vse sile, da se je stepal raznih vprašanj in medklicev. Na klic, da so eselesarji zapravili avtonomijo, je odgovoril, da so jo en košček res po neprevidnosti zapravili. Dr. Gosar je tudi priznal, da se veliko preveč zabavlja na vse strani; manjka pa poštenega dela. To so v resnici dragocena priznanja za eselesarje. Poštenega resnega, dela voditelji eselesarjev ne poznajo. »Slovencev« dopis pa ni samo laž-njiv, ampak tudi zloben. Krega se nad samostojnim občinskim odbornikom, češ da je šel rajši shod razbijat, mesto da bi šel na občinsko sejo. Na shodu je bil pa tudi celi štab občinskih eselesar-skih odbornikov. Zakaj pa. ti niso šli na sejo! Dalje pravi poročilo, da so se ljudje po shodu smeje vsuli ven, ter da je dejal star volivec: »Hec je pa bil.« To je že res, samo to je pozabil dopisnik zapisati, da je šel ves ta »hec« na račun ubogih eselesarjev. Resnica je,-da se je shod brez vsake resolucije med smehom in upitjem pristašev vseli strank nad vse klavrno končal. Dopisnik izraža tudi veliko upanje, da bo poljska občina nametala v prvo skrinjico največ kroglic, v druge pa bo pokazala same fige. To bi bilo lahko res, če bi bili v Polju drugačni delavski voditelji, kakor je »Slovenčev« dopisnik. Ta delavski general je Vevške delavce tako daleč pripravil, da so organizirani v Jug. strok, zvezi, volili bodo pa — komuniste. Na ta način bo dobila eselesarska skrinjica v naši občini najmanj 550 fig različne velikosti. Če potem te fige razdele med svoje volivce, jih bo dobil vsak ravno pet. Ostane jih pa še 50 za »Slovenčevega« dopisnika.
V mestu Ljubljana je naša skrinjica peta - 5.
rarasBsrasEBBB
Gospodarstvi-
g Sejmskc poročilo iz Maribora. Cene za, različne živalske vrste na sejmu dne 13. 3. 1923 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od K 42 do 45, biki za klanje 1 kg žive teže od K 38 do 41, ‘plemenske krave 1 kg žive teže od K 24 do 35, mlada živina 1 kg žive teže od K 34 do 54. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg K 68 — 78, volovsko meso II. vrste 1 kg K 62 — 64, telečje meso I. vrste 1 kg K 78, telečje meso II. vrste 1 kg K 72, svinjsko meso sveže 1 kg K 12(1 — 140.
g izplačilo kuponov Investicijskega posojila. Od 16. t. m. dalje začno v finančnem ministrstvu izplačevati kupone 7 odst. državnega posojila.
g Kupčija Narodne banke z valutami in
devizami. Finančni minister dr. Stojadino-vič je sprejel 15. t. m. novinarje in jim izjavil, da bo narodna banka kakor druge banke kupovala in prodajala tuje valute in devize. Finančno ministrstvo bo v trajni zvezi z Narodno banko in ji bo dajalo direktive glede določevanja kurza. Zaenkrat. bo izvrševala to kupčijo samo centrala v Belgradu, glede podružnic pa bo sklepal upravni odbor Narodne banke.
g Današnja draginja na Francoskem. »Journal des Debats« priobčuje o priliki debate za zvišanje plač delavcem številke državnega indeksa. Ako označimo povprečno ceno potrebščin (francoski indeks upošteva 45 glavnih to je 20 živilskih in 25 industrijskih) s 100 po stanju pred vojno, tedaj bi označili najvišje stanje, ki se je pokazalo 1920 s 589, decembra 1922 s 418, januarja letos pa s 447, torej naraščanje v zadnjem času. To pa so le cene grosistov, medtem ko označuje indeks detajlne razprodaje, v kolikor interesira gospodinjstvo, cene nižje lu so dosegle cene maximmn v novembru 1920, ki bi ga označili z 426, stanje v decembru lani z 305 in januarju letos s 309, ali na kratko:	življenje je na Francoskem
proti predvojni dobi okroglo ' trikrat dražje. Samo en primer: 1 kg kruha danes stane Fr. 1.20, ko je v mirnem času stal okrog 30 centimov. Plače so pa sorazmerno s tem višje. Zdaj se vrše ostre debate o plačah, ker hočejo doseči socialisti povišanje.
g Most pri Šabeu bo zgrajen z re-paracijskim blagom iz Nemčije, ki ga je vlada doslej že prejela 1600 ton. Celokupna teža konstrukcije bo znašala 6000 ton, za kar bo blago kmalu dospelo. Le krediti še niso odobreni.
g Sladkor iz Ogrske. Kakor se je pogodila Ogrska za moko (o tem smo že poročali), tako čujemo, da je predala tudi izvoz sladkorja v iznosu 1500
vagonov neki holandski skupini, ki ji' takoj nakazala 4 milijone funtov šterl. Od druge strani se pa čuje, da prideta sladkor na trg v Romunijo, Švico in Avstrijo.
g Kartel ogrskih pivevaren ie skIu-nil:	Ogrska delniška pivovarna. Dru-
ker in Haggemacher bodo odslej svoj obrat nadaljevale vzajemno. Vsled tega sklepa sta Dreher in Haggemacher svoj obrat ustavila. Dreher.jeva pivovarna bo zato proizvajala kognak in liker. Tudi Prestolnična in Meščanska se pripravljata na spojitev.
g Ogrska pogodba o izvozu moke. S holandsko firmo M. H. Mtiller je sklenil ogr. trgovinski minister prodajno pogodbo za 1400 vagonov ogrske moke, ki bi jo imenovana prodala v Avstriji in na Češkem. Predujma je tvrdka plačala 2 milijona hi. forintov. Ako se ta prvi poizkus posreči, dobi ta firma tudi nadaljne količine v, komisijo.
g Liberaeija premoga na Ogrskem bo v kratkem dovoljena, ker so krito potrebe z domačim premogom do 90% — zn toliko se je zvišala produkcija. Minister je zaslišal lastnike premogovnikov, ki so izjavili, da se zato cene ne bodo podražile, ako se opusti urad za razdeljevanje premoga, na sprotno, znižale, ker bo konkurenca močna.
g' Deficit švicarskih železnic. Zvezne švicarske železnice trpe za preteklo leto 67 in pol miljonov švicarskih frankov izgube. V proračunu se je predvideval deficit samo v znesku 30 miljonov frankov.
BORZA.
Zagreb, 16. marca. (Izv.) Devize: Dunaj 0.1375—0.1380, Berlin 0.47—0.43. Budimpešta 3.10—3.125, Milan 472.50— 475.50, London 465—467, Newyork izplačilo 98.50—99.50, ček 98—98.50, Pariz 600 —603, Praga 295—266, Švica 1845—1849. Varšava 0.23—0.24. Valute: dolar 96— 96.75, češke krone 285—287.50, 20 K v zlatu 350, lire 467—470.
Curih, 16. marca. (Izv.) Berlin 0.0258, Nevvyork 537.375. London 25.24, Pariz 32.85, Milan 25.75, Praga 15.95, Budimpešta 0.17, Belgrad 5.525, Sofija 3.37. Varšava 0.0118, Dunaj 0.0074625, avstr, žig. krone 0.0075.
DANAŠNJA PREDBORZA.
Zagreb, 16. marca. (Izv.) 1 dolar 97 Din, 1 funt šterl. 4G7 Din, 190 fr. frankov 610 Din, 100 švic. frankov 1850 Din. 100 mark 0.4785 Din, 100 avstr, kron 0.139 Din, 100 čsl. kron 296.50 Din, 100 lir ital. 475 Din, 100 ogr. kron 3 Din.
Izpred sedišča.,
s Vasovalec. V lepi mesečni noči se je poslavljal posestnikov sin Jože Zupančjič iz Bukovce na hišnem pragu oi svojega dekleta. Med razgovorom s svojo Angelo pa je opazi! sumljive sence ki so se prikažo vale izza bližnjega skednja. — Poslov;! se je, pripravil samokres in odšel domov. Do-hitoli so vasovalca na razpotju štirje, ki so hoteti pokazati, da ne trpe tujih vasovalcev v svoji vasi. — Oboroženi s palicami in koli — čevljar Anton K!inc pa z železnim čev-jarskim nakovalom — so ga dohiteli in odigral se je krat»k boj. — Eden je udaril obtožanca, ta pa je 7 krat ustrelil na napadalce. En strel je zadel čevljarčka Antona Klinca v nogo, krogla je šla v nogo in obtičala v drugi, kjer jo nosi še danes. — Fant se zagovarja s silobranom in ta zagovor se mu je tudi obnesel. Porotniki so vprašanje glede težke telesne poškodbe in glede prekoračenja silobrana zanikali, potrdil: pa so vprašanje krivde, da je nosil samokres brez potrebnega orožnega lista, vsled česar je bil obsojen naš vasovalec samo na 3 dni zapora.
Razno.
r Doba vojaške službe je v raznih državah različna, češkoslovaška 18 mesecev za vso vojsko. Poljska 24 mesecev, Rusija za pehoto 18 mesecev, za topništvo 24, a za konjenico 30 mesecev. Grška pehota služi 24 in konjenica 36 mesecev. Francoska vojaška doba je dolga za vso vojsko 18 mesecev, isto-tako tudi finska
r Vojno zračno brodovje antante se je v letu 1922 pomnožilo za 22 odstotkov, pri čemer je največ udeležena Francija.
r Škofova krsta — korito za živino. V neki vasi na Češkem so slučajno našli kamenito krsto škofa Beneša, ki ie znan, da ie razglasil smrtno obsodbo nad Husom na cerkvenem zboru v Kostarici. Po škofovi smrti so taboriti zasedli samostan, kjer je bil pokopan osovraženi škof. Toda menih: so zbežali s krsto pred njimi. Kaj se je nadalje zgodilo z menihi, ni znano. Krsto pa so odkril: sedaj pri nekem kmetu, ki mu je služila kot napajališče za živino. Dasi je napis že m «čno zabrisan, se vendar še ra/.ioči. Krsto so odpravili v muzej.
Izdaja konzorcij »Ljudskega dnevnika.« — Odgovorni urednik Fr. Jereb. — Tisk J. Blasnika nasl. v Ljubljani.

Iv. Jax in sin
LsubSjsžsa, Gespeevelsšea e« 2
šivalni sinji
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. Ustanovljena 1,1867. Vezenje poučuje brezplačno. Posamezni deli koles in šivalnih strojev.
10 letna garancija!
Pisalni stroji ,Adler*
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarns Diirk@f»pg Styria, Waffem»ad.
Začasno znižane cene.