Slovensko-nacilonalen list. 5Voboda, čast, narod, resnica. .Jeseniška Straža" izhaja vsako soboto opoldne. Naročnina za celo leto 4 krone; ako se naroči dva ali več izvodov, pa po 3 kroni izvod. Naročnina naj se pošilja na upravništvo .Jeseniške Straže" (tiskarna Iv. Pr. Lampret) v Kranju. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. Pos. številke po 10 vin. Oglasi in poslanice se računajo po petit-vrstah, če tiskano enkrat 10 vin., dvakrat 15 vin., trikrat 20 vin. Večje črke po prostoru. Če se oznanilo priobčuje večkrat, je cena posebno zni|^na. — Rokopisi se ne vračajo. — Dopisi naj se izvolijo frankirati in naj se pošiljajo na uredništvo .Jeseniške Straže" v Kranju. Žit. «. v r>. janvirtrja lOOO. II. leto. Lukman ponuja kompromis. Znstopniki naše stranke so po.slali g. Luk-inanu sledeče pismo: Preblagorodni gospod Karel Lnkman, generalni ravnatelj tovarne na Savi. Ker se nas Je od Vaše strani po gosp. županu Klinarju obvestilo, da bi bila tovarna in njeno vodstvo pripravljena pogajati se z našo stranko glede postopanja pri prihodnjih občinskih volitvah, odgovarjamo Vam, naslanjajoč se na naš ustmen pogovor, sledeče pismeno. Naša stranka zavzema glede na prihodnji občinski odbor sledeče stališče: I. Zahtevamo dve tretjini neodvisnih slovenskih odbornikov, ki naj se porazdele na Jesenice, Savo, Plavž, Hrnšico, Plavški rovt in Planino tako, da ima vsak imenovanih krajev primerno število zastopnikov. II. Tretja tretjina pripade tovarni in delavstva. III. Pospeševati hočemo gospodarski razvoj tovarne, v kolikor bi ta ne bil na škodo občini in delavstvu. Sli iskreno želimo, da se razburjeni duhovi v občini pomire, toda naše narodne in gospodarske ioterese smo pripravljeni braniti po svojih močeh. Ako se Vi s temi zahtevami ne strinjate, Vas obveščamo, da se v daljna pogajanja spuščati ne moremo. Jesenice, dne 2. jannarja lUOG. Slede podpisi. v tem pipmu je jasno Izražen program naše stranke; neodvisna slovenska večina mora biti v novem odboru, kajti le na ta način ostanejo .Jesenice slovenske in le pod tem pogojem je mogoče sporazumljenje s tovarno. Kaj takega pa seveda g. Lukman ne pripn-ti. Njegov načit je, spraviti v odbor kolikoi mogoče veliko število od njega in od Zabukovca odvisnih Slovencev, ki bodo morali potem tako plesati kakor bodeta ona godla. Zato za sedaj Lukman in Zabukovec še ne gresta z barvo na dan, ampak slepita ljudi s tem, da postavljata kot kandidate može. ki so sicer domačini in Slovenci, ki pa v odločilnem trenutku ne bodo mogli in smeli nastopiti za pravice delavstva in slovenskega narrda. Lukman in Zabukovec imata že kupčijo sklenjeno med seboj, župnik se je udal Lukmanu na milost-in nemilost, samo da zadosti svoji maščevalnosti in ugonobi Jeseničane, ker se premaloštevilno udeležujejo njegovih ofrov. On je zadovoljen,- da spravi v odbor nekaj svojih pristašev, ki gredo biez razsodnosti za njim čez drn in strn. V tretjem razredu mu bo šla na pomoč tovarna, ki bo takih odbornikov jako vesela, ker ji ne bodo delali nobenih preglavic. V drugem razredu bodo k večjemu štirje vo-lilci, kajti jasno je, da se bo v tem slučaju vlada nagnila na nemško stran, in med temi bodo trije volili same nemške kandidate. O tem pa seveda Lukoian in Zabukovec molčita, kajti nazadnje bi delavci le uvideli, da silijo v neizogiben pogin, Ako se vlada postavi na tako krivično stališče, da sme odločevati o naši bodočnosti par Nemcev, ki so samo od danes do jutri tukaj, potem moramo pač Slovenci uvideti, kam pes taco moli. Zalo pa, ako hočemo tešiti slovenske Jesenice, moramo izvoliti častne občane ki nam bodo stali ob strani, da ie Slovencem zagotovljen vsaj prvi razred. Toda tovarna in Zabukovec sta se zaklela, da mora priti cela občina brezpogojno v njune roke, zato hujsbata delavce, da naj s silo preprečijo vsako volitev častnih občanov. Zaslepljenemu delavstvu ne moremo šteti v zlo, da se pusti zlorabiti v take namene, sebi v največjo škodo. Če bo sploh kdo mogel zastopati delavske interese, bo to eding neodvisno občinsko zastopstvo. Zalo pa gorje v^m, delavci, kadar vas bodeta imela Lukman jn Zabukovec v svoji oblasti! Delala i^odetk z vami ko svinja z mehom in kdor ne bo ^ariral, mu t)odeta pokazala vrata. Danes va^tn obetala zlate giadove, navidezno puščata vana vodstvo in piosto voljo, toda ko pride čas. vam pokažeta bič, ki bo žvižgal preko vaših ramen. Vi ste postali dant^s žrtev brezvestnih agitatorjev, ki gledajo le na svojo korist, vaše težnje pa so jim deveta briga. Kdor ima odpn te oči in ušesa, ve, kje je resnica in pripo/na nam, da se borimo za pravično stvar. Lukman in Zabukovec hočeta poseben šolski svet za Savo in s tem hočeta storili prvi korak k ločitvi Save in Jesenic. Vrli odbor v Koroški Beli se je uprl tej nakani in jeseniški odbor se je odločno postavil na edino pravo stališče, da tega ne dopusti in sploh k seji priti ni hotel. Delavstvo pa je prišlo delat. štalažo Lukmanu in Zabukovcu ter demonstriralo proti lastnim interesom. Delavci, še je čas, premislite, za koga greste v boj! Mi smo bili pripravljeni, pogoditi se mirnim potom s tovarno, toda pod pogoji, katere so naši zastopniki navedli, s katerimi se pa seveda Lukman ne bo strinjal, kajti zanj je boljše, če gre s klerikalci, kajti ti so mu obljubili celo občino. Nam pa nihče ne bo mogel očitati, da ravno mi na vsak način hočemo boj v občini. Denarni zavodi v radovljiškem okraju. 111. Vse hranilne vloge v denarnih zavodih radovljiškega okraja so znašale koncem 1904 leta 6,461.068 K, posojila pa 4,469.084 K, dočim je bilo koncem 1900 leta hranilnih vlog 3, 468,068 K in posojil 2.820.720 kron, tako da so se v štirih' letih vloge pomnožile približno tri milijone kron, posojila pa za nekaj čez poldrug milijon kron. Najbolj sta napredovala radovljiška denarna zavoda, ki sta štela skupno koncem lanskega leta čez štiriinpol milijona kron vlog. Podvojilo se j^ stanje hranilnih vlog v zadnjih štirih letih tudi pri hranilnici v Srednji vasi v Bohinju, pri posojilnici za , Bled in okolico (liberalni) in približno tudi pri hranilnici v Gorjah. Najmanj je napredovala mošenjska hranilnica, ki kaže v letih 1900 in 1904 skoro isto množino hranilnih vlog, čemur se pa ni čuditi, ker sla v neposredni bližini dva velika ra-ddvljiškti kreditna zavoda. Od 1. 1900 so se nanovo ustanovile v okraju tri rajfajznovke, in sicer na Bohinjski Bistiici, na Bledu (klerikalna) in na Jesenicah. Ižredno hitro je napredovala leta 1904 ustanovljena hranilnica in posojilnica na Bohinjski Bistrici: koncem tega leta je že štela 293.901 K pri hranilnih vlogah. Da. se je dena^r tako pomnožil v Bohinju, je pač poglavitni vzrok gradba bohinjskega predora in bohinjske železnice. Iz istega vzroka se razlaga tudi hitri naraščaj hranilnih vlog v drugih zavodih. Seveda imamo v prihodnje pričakovati bolj počasno stopnjevanje naloženega denarja, ker bohinjsko - karavanska železnica je oddana od Jesenic naprej in denar se več ne bo mogel tako hiti o služiti kakor doslej. Rezervni zaklad vseh hranilnic tre po-. sojilnic v okraju je zna.^al lani 191.921 K, pred štirimi leti pa 79.208 kron. Oba radovljiška zavoda sta naložila večino svojega rezervnega zaklada v večje stavbe. Hranilnica je zidala pred dvema ktoma dvonadstropno poslopje za stanovanja in zn zavod i^am, istotako je posojilnica letošnje leto pričela graditi dvonadstropno h šo za uradniška stanovanja. S tema poslopjema se je mestu jako ustreglo; saj bo kmalu na razpolago toliko lepih stanovanj, da bodo uradniki po-pohioma zadovoljni in tudi tujci ne bodo tožili, da se v Radovljici ne dobi nobenega primernega prostoia za bivališče. Seveda bi bilo po našem mnenju koristneje za zavod sam, če bi se pripravili bodisi v tem, bodisi v onem poslopju prostori tudi za kako trgovino ali pa gostilno. Toda v tem oziiu so bili odločilni razni lokalni faktorji. Daj usoda Radovl|ičanom v kratkem še vodovod, za katerega se poganjajo z vso s lo in potem smejo ponosno stopiti tudi pred razvajeno letoviško družbo. Te laj je tudi osigurana bodočnost radovljiškega mesta. V boju za obstanek. v izgled si postavimo znanega milijonarja Oekonija, ki sicer ni naš rojak, vendar si je večino svojih m'lijonov pridobil na slovenski zemlji. Rojen je Italijan. Kakor premnogo njegovih rojakov, je prišel tudi on k nam iskat kruha. Kot navaden delavec je vstopil v' Trstu k podjetju, ki je zasipalo morje. Hranil je vsak krajcar. Njegovi sovrstniki so odhajali jeseni s prisluženim denarjem domov v Italijo, on pa je ostal v Trstu in posečal obrtno šolo. Tako je delal več let zaporedom;i. Ko-rajža velja! reklo bi se lahko tukaj. — Razpisano je bilo delo za nov pomol in zasip. S prihranjenimi goldinarji je položil kavcijo in se udeležil dražbe. Podjetniki so gledali pisano in se norčevali, iz njega, češ, kaj boš ti, uboga italijanska baraba. Ponosno je stal slavni Italijan v svoji delavski obleki, ne zmenes se za pušice, ki so letele od vseh strani vanj. — Kot najnižji ponudnik je dobil delo. Z zadnjim denarjem je kupil — na iipanje seveda - tam v bližini del hriba. Ne bom več navajal podrobnosti, ome-II m naj K , da je zaslužil v par mesecih več stofisoč goldinarjev in s ieini postavil temelj svetovnoznanemu podjetništvu Cekoni. Vzemimo .si ga za vzgled! Naš delavec je priden in vztrajen, vendar ne zasluži mnogo. Da ima le za sproti, pa je zadovoljen. Da bi pa hrat^jl in izpopolnjeval svoje znanje, do tega mu ni. V temelju neizobražen ne stremi za nadaljno izobrazbo. Tudi nima nikogar, ki bi ga naptljaval do tega. Naši duhovni gospodje ga pa le uče k ponižnosti in jim ni za to. da bi se njemu izročene dušice izobra^Jle, kajti čim manj ti ljuije mislijo s svojimi glavami, tem bolje za vladajočo duhovščino. Blagor ubogim v duhu — — — a še večji blagor onim, ki znajo koriščati in izrabljati to duševno ubožnost delavčevo. Ne skrbite, kaj boste jedli in pili, ne kako se boste oblačili — — — Ta svetopisemski rek ponavlja se od časa do časa na prižnici in se je kmetu ter delavcu tako vko-reninil, da se v prav obilni meri ravna po njem. — Vprašajte vinjenega delavca, ki je zapil ves svoj zaslužek, kaj bo jutri. Overjeni bodite, da vam bo rekel: Kaj jutri!? — Jutri zaslužim nov denar! — — Ifovičar. Jeseniški občani, volilci! Resni trenutki se bližajo Jesenicam. Volitve in zopet volitve. Duhovi so razburjeni do skrajnosti. «Slovenec> pi-e o krvi in nemško-klt-rikalna zveza si očividno res želi si o v e n s k e k r vi. Mi hodimo po potu pravice in resnice, naši nasprotniki hočejo doseči uspehov z nasilstvom in surovostjo Cesa hočemo, zakaj se borimo že leto in dan? Ali morda za naše osebne koristi, kakor to vidite pri hujskačih klerikalno-nemškutarske zveze? Ne, in stokrat ne! Borimo se za svojo domovino, za Jesenice kot del one lepe slovenske očetnjave. ki nam je rodila mater, očeta, brate iti sestre, s ko-jim nas veže enaka milodoneča govorica, i-naki običaji in navade. Vse to pa nam hoče vzeti naš zakleti sovražnik Nemec, ki se je zvezal z našimi lastnimi brati-izdajicami, da nas s silo raztrga in požene naše otroke v nenasitno švabsko žrelo. Skozi tisočletja je gospodaril po naši d.olini Slovan, v onih časih, ko ni bilo tu še duha ne sluha o Nemcu, sedaj pa nam hočejo vzeti to ljubljeno grudo, nas pognati v smit, da sami zagospodarijo na naši zemlji. Izdajice nas strašijo s krvjo, a mi se ne ustrašimo povedati, da nam je domovina ljubša, kakor lastna kii. Preko naše krvi naj pridejo Iškarjoti in nam vzamejo domovino. Jeseničani in Savčani, naši občini se bližajo veliki trenutki, glejmo in pazimo, da ne najdejo malih ljudi. Proti slovenskim častnim občanom hodijo protestirat Lukman - Zabukovčevi šnop-saiji, a proti častnima občanoma Schvvegeljnu in Nothu se nihče ne oglasi. To sta dva nemška kapitalista in je drugi vrhutega še čifut, toda «Slovenec> in njegova garda nima niti besedice proti njima. Ali ni tu zopet ja^en dokaz falotske klerikalno-nemške zveze ? Ej, gospod Hans iz župnišča, ptiča se naj-preje spozna po petju . . . Kake zasluge ima Hans Sabakowitz za Jesenice? Mož, ki hoče, da bi se ga danes "v občini poslušalo ter sploh vse življenje gibalo po njegovih navodilih, vsekakor zasluži, da si ga javnost malo bližje ogleda. Nepoznan je prišel na Jesenice kot nične besede Kristusove, da gorje tistemu, ki ščuva brata jtroti bratu, potem se morajo te besede v popolni meri izpolniti nad župnikom Zabu-kovcem. Muhe so prišli lovit klerikalno-nemšku-tarski demonstrantje pretekli teden, ko se je vršila občinska seja na poziv okr. šol. sveta. Bali so se izvolitve častnih članov. No, potegnili so jih ppšteno za nos. kajti seja sploh ni bila sklepčna. Pred županovo hišo sla bila postavljena dva petletna otroka v vojaško obleko kot branilelja proti vsakojaki nasilnosti demonstrantov. Laž pa je, da je kdo najel g. Hkavca in Moreta, da naj izzivata. Resnica je, da so Zabukovčevi ljudje vpili: zarukan kmet i. t. d , iz česar se vidi. kako ti ljudje spoštujejo kmetski stan. Gospodje Cham, l^^inc, Humer in Pretnar so se brigali za Lukmanove šnopsarje kakor za lanski sneg. Toliko v pojasnilo. Čuk že straši otroke v šoli, da. kdor bo i)ri «Sokolu» ne opravi sv. obhajila. Pridno je začel agitirati med šolsko mladino za «Orla», kateremu bo najbrže on poglavar. Čuk, pazite, da vam kdo ne pristriže perule! ^ Pretep so hoteli narediti pri zadnji seji (!ham, Fabinc in Pretnar, tak(i vpije «Slo-venec>. Pa jih mora imeti za strašno korajžne, če misli, da se bodo spustili v boj s takim številom nasprotnikov. Kdor verjame, bo iz-veličan! Pesek vam mečejo v- oči naši nasprotniki, sedaj pred volitvami vam obetajo /late gradove, zabavljajo čez slovenski obč. odbor, a po volitvah vam obrnejo hrbet ter vas porinejo v ozadje kot »manjvredno* blago. Pokažite pri .volitvah, da ste samostojni, in zavedni možje! Podružnica sv. Cirila in Metoda za jeseniško občino ima svoj občni zbor na sv. treh kraljev dan, v soboto G. t. m. ob tri-četrt na 3. uro v restavraciji g. Em. Guština. Dnevni' red: Pozdrav predsednika, poročilo tajnika in blagajnika, volitev novega odbora, vpisovanje novJh članov, in slučajnosti. Ako ni občni zbor ob določeni uri sklepčen, se vrši ob 3. uri ob vsaki udeležbi z istim dnevnim redom. , Plesno veselico napravi gasilno društvo na Jesenicah v nedeljo dne 14. januarja t. 1, v prostorih g. župana Jos. Klinarja na Jesenicah. Vstopnina 1 K, dame proste. Začetek-ob 7. uri zvečer. Veselico priredi prostovoljno gasilno društvo na Hrušici dne 6. januarja t. 1. v gostilniških prostorih g. Krivca. Podpore gasilnim društvom na Gorenj--skem za leto 1905 je podelil deželni odbor tako, da dobe po 200 K: Gameljni, Šmartno. Tacen, Ljubno. Ribno, Vodice, Begunje, Rateče, Bohinjska Bistrica, Škofja Loka, Bled, Moravče, Motnik, Stražišče, Kranjska gora; po 175 K: Pirniče. Stara Loka, Bohinjska Bela, Koroška Bela, Trata-Gorenja vas, Ježica, Kropa, Mojstrana; po 150 K: Brezn ca, Domžale, Srednja vas v Bohinju, Mošnje, Vižmarje, Komenda, Šenčur pri Kranju; po 100 K: Št. Vid pri Ljubljani, Dovje, Spodnja Šiška, Kamna gorica, Gorje, Železniki, Dob in Voglje. Umrl je v Tržiču dne 27. decembra ob "treh zjutraj po dolgi in mučni bolezni ondotni nadučitelj gospod Josip Kragl. Pokojni je bil rojen v Tolminu na Primorskem. Po dokončanih gimnazijskih študijah se je posvetil uči-teljstvu. Prva njegova služba je bila v Wald-iierrjevem zavodu, kjer je učiteljeval pet let. Leta 1878. je bil poki can v Kočevje, leto pozneje pa v Tržič. Tu je kot učitelj irj nato kot voditelj štirirazredne diške, in štirirazredne dekliške šole služboval, torej 27 let. Bil je vnet učitelj in kohgijalen tovariš, zato ga je tudi učiteljstvo kranjskega okraja ponovno izbralo «vojim zastopnikom v okrajni šolski svet. L. 1894. Je bil imenovan od vlade c. kr. nadzornikom za kranjski in radovljiški okraj, toda tega mesta ni vsprejel. Kot učitelj stare šole sicer ni bil naš pristaš, ker tudi politično sploh ni bil delaven, a bil je zlasti kot zastopnik učiteljstva topel in odločen zagovornik tičiteljskim težnjam. — Včeraj ga je spremil k zadnjemu poiitku skoro ves Tržič. Pred šolo mu je zapelo žalostinko tržiško izobraževalno društvo, ob grobu pa se je pevski zbor bralnega društva, pomnožen z neRaterimi učitelji. poslovil od njega s prelepo nagrobnico «Mrtvaški bledi angeij*. Blag mu bodi spomin! V Kranjski gori je pograbila smrtna kosa vile^a narodnjaka g. Frana Budineka. Telovadno društvo „Tržiški Sokol" sklicuje svoj treiji občni zbor v soboto dne (j. .^osinca 190G ob tretji uri popoldan v gostilniških prostorih g. Pernetove. Književnost. Razpis častnih nagrad družbe sv. Mo-borja. Odbor družbe sv. Mohorja naznanja, da je obrok za dopošiljanje rokopisov na i"azpis od dne 17. grudna 1904 podaljšal do dne 30. aprila 1906. Koledar di-užbe sv. Cirila in Metoda v "Ljubljani za 1. 1900 je te dni izšel. Posvečen je tako rekoč pesniku dr. Fr. Prešernu. Družbeni predsednik je objavil: Dva Prešernova rokopisa. Izmed drobnosti o Prešernu, je za-vnimiv spis; Igra €Prešernin.. Pisatelj nam ipodaja kratko vsebino te zanimive igre, ki se je našla v zapuščini pok. pisateljice Lujize Pesjakove. — Vestnik pa podaja natančno poročilo o delovanju te družbe, o skupščini Št. Jurju ob juž. želt in organizaciji te •družbe, ki ima 151 podružnic. Žal, da so le nekatere med njimi delavne, če bi pa vse «torile svojo narodno dolžnost, bi bila družba •sv. Cirila in Metoda na trdtiih nogah. Žepni koledar za slovenske delavce za il. 1906. Izdali in založili «Naši zapiski* v Ljubljani. V platno vezan stano 72 vin, po pošti 10 vin. več. Družba sv. fflohorja. Leta 1905 je št^la družba 83.572 udov, 1026 manj nego prejšnje kto. V številu udov so napredovale: ljubljanska škofija za 535 udov, Amerika za 245 udov, Afrika za 57 udov, in 4 druge škofije za 122 udov. — Nazadovale pa so: goriška škofija za 257 udov, krška za 33 udov, la-vantinska za 1277 ulov, tržaško-koprska za 259 udov, sekovska za 44 udov, somboteljska za 67 uiov, zagrebška za 15 udov, videmska za 8 udov in razni kraji za 125 udov. — Koncem leta 1905 so razposlali med ude ogromno število 501.432 knjig. V. vseh letih svojega obstanka pa je družba razdelila med člane 10,309.060 knjig (deset milijonov, tristoindevettisoč in šestdeset knjig.) ža leto 1906 izda družba te-le knjige: 1. Zgodbe sv. pisma, IL del. žgodbe novega zakona. Spisuje dr. Janez Ev. Krek. 13. snopič. 2. Cerkveni molitveni k. 3. Pri severnih Slovanih. Potopis. Spisal Jožef L a v L i ž a r. 4. Lešniki. Knjiga za odraslo mladino. Spisal Jožef Stritar. Knjiga bo obsegala: pesmice, igrokaze, živalske pogovore, povest Pavle in spomine iz mladega življenja pisatelja samega in njegovega prijatelja in rojaka, znanega pisatelja Franceta Levstika Marsikaj zanimivega bo izvedela naša mladina iz mladeniških in dijaških let naših dveh slavnih in zaslužnih rojakov. 5. Uporniki. Zgodovinska povest. Spisal Ivan Lah. (Slovenskih večernic 58. zvezek. 6. Koledar družbe sv. Mohorja za navadno leto 1907. Knjige, katere namerava izdati družba za prihodnje leto, bodo gotovo ugajale preprostemu ljudstvu in naši mladini. Zato pa je dolžnost vsakega našega narodnega rojaka, da pristopi k tej velekorisini družbi. Glede knjig bi omenili samo eno. Naša misel je ta, da bi na leto zadostovala po ena nabožna knjiga. Dokler izhajajo zgodbe, naj bi izo-^tali niolitveniki. Družbin odbor ima najboljšo voljo. Dobro bi pa bilo, ako bi se v odbor privzelo tudi nekaj odbornikov iz drugih slovenskih dežel. Več oči več vidi. Družba bi s tem le pridobila, ustrezala bi lažje potrebam posameznih krajev in to bi gotovo zelo poinnožilo število njenih članov. Naznanjam p. n. občinstvu, da se nahaja v Arhovi biii na Javornikn it. 81 grarsl(a IdaVitica katero je otvoril Badolf Kolar in kateri se p. n. občinstvu najuljudneje priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča popravila. Dalje si usoja vsakomur zagotoviti najsolidneje delo, najboljšo postrežbo ter najtižje cene. 221—2 HOTEL „1URIJA u 16-49 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhitija. Postrežba točna. Cene niske. Za^ mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. M.Vidic izdelovalec sodavlce, malinovega soka in pokalic (kraherl) i v Lescah na (jorenjskem priporoča svoje izdelke. 29—34 postrežba točna. Cene nis^ke. urar na Jesenicah priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih ur kakor žepnih, stenskih ur in budilk, verižic, prstanov, uhanov I. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne. Sprejme tudi popravila, katera izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 6—52 JB Mm ^ r, c/o/Sto /t/oco i/ro počenr C# ## mMJf kupiti, zahtevajte ceni/^ tvrdke 3{. Suffner, urar v J(ranju. Kaj je Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah higenije sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Krašovicu, A.Trevnu ter gospej Jerici Morič. ■ Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špi-taiske ulice 7. 3—54 PifoVarna C. Antr-jdlili deilKcV 4 £ii VVolfove ulice št. 12 priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na bavarski način varjeno pivo. Pivo se oddaja v sodcih in zabojih. Zaloge: v Kranju, Idriji, Dobrepoljah, na Robu, v Mokronogu, Metliki, Vačah, Polhovem gfkdcu, na Igu, na Dobrovi, v Št. Vidu na Dolenjskem, v Mirni, v Podbrdu in na Grahovem (Goriško) in v Podgradu (Istra). Ustanovljena leta 1854. Tvrdka je bila v tetu 1904 v Parizu in v Londonu odlikovana z najvišjim odlikovanjem, namreč z „grand prix", častnim križcem in zlato kolajno. Ptištne Iiranilnice račun št.'867.569. Tistarna in založiiištfo Poštne hi'anilnice račun št. 867.569. ?r. [anoret 4 Kratili i ^redfliiltVo in opraVniliVo I »Corcnjca" KrcdništVo in upraVni^tVo Straže" Tiskovine za gg. trgovce in obrtnike, ^avna društva, hranilnice h posojilnice. Vizitnice, kuverte, pisma, račune, okrožnice, vabila, dopisnice, osmrtnice, tabele, lepaki, brošure, knjige ' i. t. di i. t. d. Razglednice y več barvah. Jztirilnje vsakovrstna tisM^sM iela i obsegu po l(otit(or nožno ttainiijib ccnaii. Zaloga; Šolske tiskovine. Ilnstrlrani „Vodnlk po Goren|skem". ^Osebna dohodnina' Uredil Valentin Žun, C. kr. davčni nadzornik. Ciena in nl(ns^ izVrHiteV. — pra in to^na postrežba. — ]ta želio se poHlje tudi proračun tro^HoV. 'rdala nauvlm tum/orcij .Jeseniške Straže". Odgovorni urednik Andrej Sever. Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.