—    354    —
Starozgodovinski pomenki.
DEAE SVRIAE SACR.
v Rimi Pet. Apianus CCXLII. Rasslokil Davorin Terstenjak,
Ze Brno dokazali, da je v iadoslavenakem mytha častje soluca navadno bilo. Predstoječi napis nam to poterdttje. Pobožen lodianec je njegovo visokost molil, ker mu je soince bilo božanstvo , ktero vse razsvetluje, vse oživluje, iz ktereg-a vse izhaja, in v ktero se vse povrača (IVilliam Jones  IVorks  VI. 417,J
SoInce ima v sanskrita vec izrazov; nar bolj navadna 8ta suris, 8urya8, in aunaa, sunus. Kore-niki teh besed se najdete v glagolu sur, strahleu, glan-zen, primeri: sla vensko zor it i, zariti, in v glagola s a, werfen, schleudern, primeri: slovensko su-jem, suvam CS^^J'^ Eichhoff str. 200 in str. 115, 116). Surya8 je v sanskritn m ozkega spola, slovenska zora, zura, kar juterno soince potneni, pa je ženskega.
Napis Deae Suriae očitno priča, da je to slavonska zora, ne pa indiški Suryas. V Rimi je bilo vseslavje božanstev iz vsih od Rimljana ogospodovanih dežel, tako je tudi slovenska zora prišla v Rim. Tudi je znala kakšna slovenska rodovina v Rimi živeča spomenik domačemu božanstvu napraviti dati, kar večkrat najdemo, da v raznih rimskih deželah spomeniki slaven-ekih božanstev stojijo. Tako najdemo na Francozkem v mestu Niemes spomenik v čast modrici Vedi z napisom Vedae Musae -I^), kjer rimsko tolmačenje zraven stoji, kakor to večkrat smo že vidili , postavim, Apollini Beleno, ApoUini Granno (pervi slavski lačni bog Belin, drugi keltiški Gran, Grein), Herkuli Gadi-tano, to je: feniški Melkarth, Pluto Vragus, Pluto Uragus (gi^j' ^^rf. str. 60. 6. Gori-Schwebel str. 44.), to je slavenski Vrag, Urag, kteri je ednako službo imel, kakor jo je imel latinski Pluto.
Indiško soince, imenovano Surya8, je imelo več priimen, med drugimi ime Hamsa, kar pomeni labud. Po pravem bi se zvati imel b elu d, — ali taksnih metathez, to je, tako prestavljanje čerk ima vsaki jezik; primeri gorsko : *AQCitB^og in xaotigog, 7roQ(jco in ttooctg), 'Aaodiri in HQa^tr^, slovensko: mogila in gomila,karn in kran, čbela in bčela, tako tudi lebud, liabud namesto bel ud, bialud — beli ptič. Tudi priime Dy umani, Elelstein des Himmels,   od   glagola  d ju,  džu, glanzen,  je imelo in
*)   O  severno-slavenskih  Vedah  —  vestice.   glej:   Jungmaa ceski Slovnik s. v.
o»-erflki Slovenci še  imajo  besedo  džandž,   der Edel-etein, Schmuck.
Kazao te^a ee je Imenovalo tadi Martanda emerti konec. Besedi mar, m ar t, primeri slovensko fimart. Na jažnem podnožji Pohorja se zmiraj čaje: on je mara namesto meri, mra, besedi anda, pa nemško Ende, in slavensko k-an diminutivam k-a ne, k- a n e C.
Tadi Mitra se je velelo, kar pomeni bika, vola in prijatelja, ker so iztočni narodi solnce pod podobo bika si predstavljali. Mitra je skercena beseda iz pra-kritske^a Mihi, sanskritski Maha, veliki mahoči (mogoči), in ter, tur, ar, bik.
Ker je solnce nar boljši prijatelj človeka, se je pomen solnca in bika prenesel na človeka dobrotljivega in znana slovenska pesem, ktera se začne: ^^Božji v o le k moj prijatelj^^ opominja še na staro solnčno castje.
Tadi priime Arka najde se v indiških bakvah, kterema je podobna naša beseda Jarko, Jaro, jaro solnce. Pomen besede jjjar" je v Igorovem polka zmi-laj enak pomena žestok vehemens, gliihend, mathig', Rodovina Ar ko še živi na Krauskem in Štajarskem. Cerka / je digamma nalik imenom Autamar (Slavomir) in Jantamar. Razan imenovanih priimen še se tadi najde ime Svar. Ceski jezikoslovec Wacerad pravi, da je v staročeskem jezika pomenilo Zaor, to je, Z vor toliko, kot Zodiacas. Po Prokopiu so se Slaveni tadi veleli Spori, in Kollar misli, da je Spori zz: Svori, ^vari, častitelji solnca in zvezd. Znamenita je ta okol-ščina, da se lastno ime SPORA na rimsko-slovenskih kamnih najde, in sicer na kamna v cerkev Gospesvete (Maria-Saal) na Koroškem vzidanem. Celi napis se jSflasj po lastnem prepisu; Antouias Qto je; Slav, Slavko od ant, collere, elavitlj Veras (ver, var, berev, aper, po Visnutovem bravu) SporaeSexti Filiae Heredes v. f. Jaterno solnce se veli Ara na primeri naše rano iiz zgodaj, in latinsko aarora. (Konec   sledi.)
—   355   —
Starozgodovinski pomenki.
DEAE SVRIAE SACR.
V Rimi Pet. Apianus CCXLII. Razložil Davorin Terstenjak. (Konec.)
Omenim se, da so severno - slavonski S ur a bi, Borbi, Srbi brez dvombe po častju Sure, Zore svoje ime dobili. Znamnje solnca pa je bil bik, zato ima solnčno častje (Mithras) zmiraj bika za glavno vlastitost. Lineburški Slaveni so bika za tega voljo tudi imenovali Zurmon; primeri: dur, tur, dzur,inana-logično obliko d en in dzien v poljskem jeziku. Da je Zora (poljski Zora — zura) posebno bila v Noriku častena, pričajo lastna imena Surius, Surianus, Sura, Surella, 8 o r n i a (Muhar 363 in na druzih mestih), kakor tudi polatinčeni Aurellii, Aurelliani, Aurora itd. Da Suria ni rimsko, tudi ni staroitalsko božanstvo, se vidi iz tega, da ga ne omeni noben rimsk pisatelj, clo Varro ne, kteri vendar vsa rimska božanstva imenuje.
Da tega božanstva niso Rimci iz Indie prinesli, priča ta okolišina, da stari svet nikdar ni bil z lodio v zavezi razun za Aleksandra Velikega, pa še takrat za kratek čas, v kterem še Rimljani domačih staroitalskih rodov niso prevladali, ne pa da bi bili že na druga pod-jarmlenja mislili bili. Edinega Apolla S orana najdem, kar pa ni druga, kakor rimsko  tolmačenje,  ker, kakor
—   358   —
smo že omenili, tudi druga solnčna božanstva imajo vzeta iz častja ptujih narodov. Irsko-gališkemu Granu-Greinu se je tudi pridavek ali tolmačenje ApolIoGra-nus dalo.   —
Na koncu tega članka hočem še čitatelju nekoliko lastnih imen iz panonskih in noriških kamnov za razgled postaviti, — rečem za razgled, ker ni treba dosti učenosti njihovo slovenskost zapopasti. Nabrali smo jih iz Grutera Muratorita, Apiana, Lazia Orel-lita in druzih; nate jih v sledečem:
Babia, Babius, Cafatus (primeri: Kafov, Kafol, Caf, Cafuta), Carcus (Kark, Krki, Ce-stis, Cestia, Cestius (primeri: Čestimir, Česti-siav), Compsa (rodovina Kobaa še živi na Štajar-skem), Debela, Dida, Doberus, Dragontianus, Draus, Drauso, Drauco, Duba, Golia, G oli us, H orna t a (primeri zastran oblike ime Slavata), Hu-dius, Humenus, Jabolčna, Jabolina, Janina, Jarena, Jarilla, Jarsa (primeri zastran oblike češko ime Hnevsa in slovensko Marsa), Jarina, Je-gius (rodovine Jeglič še živijo na Štajerskem in na Kranskem), Iha (rodovina Ihan živi na Štajarskera}, Ismar (na Štajerskem je ves Izmanci), Liparus, Lipatius (Lipač, Lipež, Lipič še žive rodovine slovenske), Liuda, Mana, Munata, Munatus (od munja zz: blisk), Mutice, Mutrius (rodovina Mu-tra živi v Mariboru in na Češkem), Norica, No-riana, Obstana, Opora, Oredsomar, Ostor, Ostorius, Petica, Posilla,Quassil (kvas, kvasil, primeri zastran oblike češka imena: Prašil, Po-spišil itd.), Rajus, Raja, Rajenus, Ranius, Reburra, Reburrus, Ri čimer, Rocla (rodovina R o k 1 a živi v Viiovnjaku na Štajerskem), T a t a, T e 11 e t e, Teilianus, Tellucia, Trebacius,Trebesius, T r e -bonius, Trebianus, Urvas (rodovina Ur bas živi v Selniški fari blizo Maribora in na Kranskem), Urocius, Vaar, Vardillus (Verdelski), Varna (ime slavjan-skega mesta), Veliranus, Vencius (Vrenceslav) itd. V drugem članku več takšnih. — Zastran imena Cupi-tius, Cupetinus, Cupetina, Cupitianus, ktero se tudi pogosto na panonskih kamnih najde, še moreni omeniti, da imajo koreniko svojo v tematu kup, kupiti, kaufen, sammeln, haafen, anhaufen. Iz temata kup se izpeluje tudi beseda ko pa, cacumen , ein hoher Berg-gipfel, in kepa, glava na žreblji, in kepa, kapa, cepič k a, Kopfbedeckung. Iz tega vidimo, da samoglasniki a, e, i, o, u se v slavenskem jeziku zmiraj spremenvajo, in zdaj nam je tudi svetlo, zakaj se izgovarja reka Kupa tudi Kopa.