Problemi zdravstvene službe Intervju s predsednikom Svetu za zdruvsivo LRS tovarišem Mikom Šilihom Zavarovanci včasih zelo težko uveljavimo svoje pravice iz zdravstvenega zavarovanja, izgubljamo v ambulantnih čakalnicah precej časa, zaradi česar trpi tudi poklicno delo. To nas je spodbudilo, da smo prosili predsednika Sveta za zdravstvo LRS tovariša Nika Šiliha, naj nam odgovori na nekaj vprašanj. Tovariš Šilih se je našemu vabilu rade volje odzval. Že v avgustu 1941. leta se je v gozdovih nad Rašico zbralo 92 pogumnih, ki so prav tu ustanovili prvo enoto slovenske partizanske vojske. V nedeljo pa se je na jasi ponovno zbralo 80 preživelih borcev Kamniške čete. Na ta dan so Nemci požgali tudi Rašico ter upali, da bodo s tem razbili odpor. Tedanji komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka je v nedeljo pred 10-tisočglavo množico obudil spomine na junaško preteklost... Nekateri zdravniki še vedno opravljajo zasebno zdravniško prakso, čeprav je podaljšanje dovoljenja že poteklo. Ali' naj bi to govorili v prid tistim, ki so trdili, da še niso dozoreli pogoji za ukinitev zasebne zdravniške prakse, ali pa je to povzročilo premajhno prizadevanje zdravstvenih domov in poliklinik, da bi povečale število ordinacij-skih ur ter razširile spoje kapacitete morebiti tudi z najetjem prostorov in naprav od zdravnikov, ki so imeli doslej zasebno prakso? Bi nam hoteli pojasniti, kaj je bilo doslej storjenega, da bi nas ta prehod čim manj zadel? Predvsem je treba reči, da zakon o razmejitvi zasebne Gospodarjenje s časom Neizkoriščeni podatki, ki sicer opozarjajo na številne probleme V gospodarskih organizacijah se mnogokrat hudujejo nad številnimi obrazci, ki jih morajo izpolnjevati zdaj na željo oziroma zahtevo Narodne banke, zdaj na željo občine, okraja ali drugih organov. Tokrat nimamo namena utemeljevati, ali je izpolnjevanje vseh teh obrazcev potrebno in ali ne bi katere od njih vendar lahko združili, pa kljub temu omogočili dober pregled nad gospodarjenjem, skratka zadovoljivo evidenco. V tem sestavku bi želeli proizvajalce opozoriti, da jim podatki iz omenjenih obrazcev nudijo lepo kopico možnosti za temeljite ocene gospodarstva v njihovem podjetju. Vsekakor bi jih kazalo dobro izkoristiti, saj nekateri tako rekoč sami opozarjajo na probleme. Zal je veliko kolektivov, kjer tako zbranih podatkov ne ocenjujejo, jih ne primerjajo in zato povsem napačno zaključujejo, da so vsi ti obrazci namenjeni le drugim, njih samih pa kot da se ne tičejo. O zbranih podatkih govore največkrat le strokovnjaki, o njih razpravljajo na kolegiju, bolj redko govori o teh številkah in jih ocenjuje delavski svet. Nikjer pa se v te podatke ne vtikajo izvršni odbori sindikalnih podružnic. Največkrat, tako smo ugotovili, za te podatke sploh ne vedo. Pri ocenjevanju gospodarjenja v prvem polletju so v mnogih podjetjih delali zaključke o uspehu ali neuspehu v bistvu na številki, ki kaže vrednost proizvodov v prvem polletju. Razumljivo, da so k temu dodali še podatke v podjetjih, osnovnih in obratnih sredstvih ter druge številke, ki se pokažejo v bilanci. Toda v primerjavo z vsemi drugimi podatki, ki so že zbrani in ki bi omogočili podrobnejše analize, se niso spuščali. Slednje velja tudi za podatke, zbrane na osnovi tako imenovanega obrazca »N". Poročilo o osebnih dohodkih in izpolnitvi norm, kot se imenuje obrazec, nudi najboljšo osnovo za proučevanje, kako je bil porabljen razpoložljivi čas v industrijski proizvodnji. Na osnovi zbranih podatkov celjskega okraja in potem ko smo obiskali dobršno število podjetij lahko zapišemo, da tu — in povsem verjetno tudi drugje — vse premalo izkoriščajo te zanimive številke, ki tu in tam kar same kličejo po analizi in opozarjajo na probleme, ki zavirajo povečanje proizvodnje. Taka analiza bi koristila vsakemu posameznemu Podjetju in bi jo morali narediti že zato, ker je treba število o proizvodnih in neproizvodnih urah primerjati s količino proizvodov, vrsto blaga itd. Šele potem namreč lahko sprejemamo zaključke, ki so kolikor toliko točni, oprijemljivi in ki so v vsakem primeru lahko napotilo za nadaljnje delo. Seštevek vseh podatkov za vso okrajno industrijo sicer nekaj pove, toda premalo, da \)i bilo to že kar napotilo za *ikciije,' še manj pa za to. da fci stvari onsološevali. V okraju Celje se je v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim prvim polletjem pokazalo, da ob večjem številu zaposlenih delo po normi napreduje počasneje kot delo, opravljeno po času. Po teh podatkih lahko sklepamo, da ponekod omejujejo delo po normah oziroma, da večina na novo zaposlene delovne sile, če gre za neposredne proi?va-jalce.dela počasi. Ker se zaposlovanje povečuje hitreje kot proizvodnja, ugotavljamo, da je proizvodnost manjša. Toda to so še vedno splošne ugotovitve, katerih se moramo izogibati, saj konkretne ocene v določenih podjetjih dokazujejo prav , nasprotno, kar ob podatkih pričakujemo. IZGUBLJENE URE V nekaterih koiektivih (teh je po našem mnenju preveč) s časom sploh ne gospodarijo. Kot da jim ni mar, kam se izgube ure, ki bi morale biti opravljene v proizvodnji, pa naj si bo za delo po normi, za delo po času ali pa opravičene z državnimi prazniki, dopusti, boleznijo in drugimi plačanimi izostanki. V industriji gradbenega materiala (panoga 121), v kateri so v tem okraju opekarne in apnenice, so v letošnjem prvem polletju kljub temu, da je bilo v povprečju zaposlenih 68 delavcev več, opravili kar za 70.000 manj delovnih ur, kot bi jih morali, če računamo, da velja v tej panogi osemurni delovnik. Lani so v prvem polletju s 460 delavci dosegli 618.000 proizvodnih (dejansko opravljenih) ur, V tej številki so vštete tudi ure, plačane za dopuste, praznike, bolezni itd. To je skoraj več, kot bi morali znašati največji možni delovni čas glede na število zaposlenih. Morda zaradi podaljševanja delovnega dne in skrivanja nadur v tem? Letos pa je v prvem polletju opravilo 528 delavcev le 586.000 ur, kar je znatno manj, kot je znašal maksimalno razpoložljivi čas. Kje je -osre-šanih 70.0Q0 delovnih ur? Na to nismo dobili odgovora tudi v drugih podjetjih, vsaj zadovoljivega ne, pa čeprav '»primanjkljaji« niso tako veliki kot v omenjenem primeru. V industriji gradbenega materiala se je močno zmanjšal tudi čas, uporabljen za delo po normi. Lani so opravili po normi 203.000 ur, letos pa je bilo opravljenih na tej osnovi le 183.000 ur, čeprav je število zaposlenih večje. Vprašanje je, če so se delavski sveti prav v teh delovnih kolektivih dovolj poglobili v te podatka. Vse prav gotovo ni v redu, saj ugotavljamo prav za tovrstno industrijo padec proizvodnje in proizvodnosti. Zmanjšanje števila ur, opravljenih po normah, je tako rekoč vsesplošen pojav. Četudi to narekujejo tu in tam povsem objektivni vzroki. Vendar se nam zdi, da se vodstva pod- jetij ponekod le prehitro sprijaznijo tudi z »opravičljivimi« razlogi za zmanjšanje dela po normi. Zaradi tako imenovanega »zajedanja« tistih, ki delajo po normi, v skupen dohodek, ki ostane .podjetju, si marsikje ne prizadevajo dovolj, da bi čimveč časa uporabili za delo po normah, četudi so to najbolj produktivne in zato tudi najboli donosne ure. Sicer pa moramo zapisati, da se strinjamo s tovariši v tistih podjetjih, kjer so ugovarjali, češ, da so lahko krivi tudi delavci, ki delajo po času. To je res, kakor je jasno, da vsega razpoložljivega časa nikdar ne bo moč prevreči na normo. Vendar pa je delo po normah najboljše merilo za nagrajevanje, medtem ko je večja ali manjša pridnost pri delu po času vendarle osebna odlika, ki je ne moremo pripisovati kar vsem in zato celo opustiti prizadevanja, da bi normirali več delovnih mest. MANJ NORMA UR — VEČJA PROIZVODNJA Kot rečeno, je treba podatke o izkoriščanju dejansko v proizvodnji opravljenih ur ocenjevati od primera do primera. Tako na primer v nekaterih podjetjih odpade manj časa na delo, opravljeno po normah, pa je proizvodnja in celo proizvodnost vendarle večja. Drugje pa je, povsem jasno, tudi narobe. V celjski (Nadaljevanje na 5. strani) ZA CENEJŠO IN HITREJŠO GRADNJO — Hej ti, mar nihče ne vidi, da si premajhen? — O, vidijo; saj so mi že naročili, naj stopim na prste! jj&m □ n O O Ld .□ □ V Lp □ A INDUSTRIJA G,RADBrMECA MATERIAL A- D M A/oVo a.ZADNJA- 'VtA • in javne službe ne ukinja privatne prakse, temveč samo jasno razmejuje privatno in javno službo. Dejstvo, da nekateri zdravniki še zasebno zdravijo, čeravno so se odločili za javno službo, je predvsem posledica njihove nediscipliniranosti. Verjetno tudi menijo, da se bo dalo »po malem« in na skrivaj »doma« še vedno kaj zaslužiti in da jih zaradi tega ne bo nihče klical na odgovornost. To seveda nima nič skupnega z razlogi za ukinitev niti proti ukinitvi privatne prakse. Brez dvoma so nekateri zdravstveni domovi začeli zelo intenzivno povečevati svoje zmogljivosti, povečali so število ordinacijskih ur in, kjer je bilo potrebno, tudi odkupili ali najeli prostore in opremo dosedanjih privatnih ordinacij. Prav tako pa je treba reči, da so bila vodstva nekaterih domov zelo počasna in neiznajdljiva pri urejanju. Povsod tam, kjer so se dala lotili organi družbenega upravljalna in ljudski odbori preko svojih svetov ter nudili vso potrebno podporo in pomoč tajništvom za zdravstvo in upravam zdravstvenih domov, so probleme hitro reševali in našli v okviru danih pogojev najbolj Zadovoljive rešitve. Republiški svet zdravstvo je na svojih sejah in na številnih konferencah z okrajnimi zdravstvenimi organi podrobno razpravljal o vseh potrebnih ukrepih za čim hitrejše izvajanje zakona in za postopek, ki bi preprečeval kakršnekoli težave pri zdravljenju. Razen zobozdravstva, ki je že tako samo po sebi problem, lahko rečem, da po vsej Sloveniji ne bo nobenih posebnih težav, zakaj zmogljivost javne zdravstvene službe se : ' ' bo s pritegnitvijo novih zdravstvenih strokovnjakov, ki so do sedaj imeli privatno prakso, toliko povečala, da bo povsem nadomestila izpadle privatne ordinacijske ure. Nekaj nerešenih problemov, predvsem v specialistični praksi, je trenutno še v Ljubljani, vendar se bo gotovo tudi to v najkrajšem1 času zadovoljivo rešilo. Mislim, da se pri oceni izpadlih zasebnih ordinacij Cesto pretirava. Brez dentistov je v Sloveniji, ki ima nad 1300 zdravnikov, imelo zasebno prakso vsega 187 zdravnikov splošne prakse in specialistov. Celo če-doi izpada ne nadomestili, bi spričo letnih 6 milijonov pregledov v javnih ustanovah in 3,400.000 oskrbnih dni v bolnišnicah izpad ne mogel bistveno vplivati na stanje zdravstvenega varstva. Kar zadeva strokovno delo privatnih organizacij, razen malih izjem, niso imele sodobne opreme, niti drugih po- trebnih diagnostičnih sredstev, brez česar si sodobnega zdravljenja ne moremo več predstavljati. To, kar je bolnike privlačilo v privatne ordinacije, - čeprav so bili često pregledi iz navedenih razlogov manj strokovni, je bil predvsem lepši odnos do njih. Poudariti pa je, da so imeli isti zdravniki do bolnikov v javni ambulanti često povsem drugačen odnos. Humanost seveda ne more nadoknaditi ; strokovnosti, ki jo omogoča sodobno urejena zdravstvena služba. Je pa dejstvo, da si vsak bolnik želi toplega, človeškega odnosa prav od zdravstvenega kadra. Glede tega je v javni zdravstveni službi še marsikaj narobe in bodo morali temu problemu tako zdravstveni delavci kakor tudi organi družbenega upravljanja posvetiti veliko več pažnje. Posebno vprašanje je zobozdravstvena služba. Ta ima pomanjkljive prostore, opremo in kader. S posebno tarifno politiko, ki stimulira storilnost in nadurno delo, nam bo verjetno uspelo v javnih zobnih ambulantah bolj angažirati večino zobnih terapevtov. Kljub te- mu pa stoji pred nami važna naloga; povečati moramo zobozdravstvene kapacitete. PETKRAT VEC AMBULANTNIH PREGLEDOV Problem je potemtakem precej širši. Statistika ne zbira podatkov o tem, koliko ur je izgubljenih za proizvodnjo, ker ne pridejo ljudje v ambulantah pravi čas na vrsto; zlasti pri specialističnih pregledih morajo celo večkrat zapustiti delo in še nič ne opravijo. Ob takem navalu na ambulante seveda nujno trpi tudi kakovost zdravstvenih storitev in zdravstvenih pregledov. V Sloveniji pa pride en zdravnik na več ko tisoč prebivalcev in smo se glede tega že močno približali evropskemu povprečju. Zakaj po vašem mnenju zdravstvena služba ne utegne sproti ugoditi potrebam zavarovancev? Izgubljanje ur po čakalnicah je znano dejstvo. Zakaj zdravstvena služba ne utegne sproti ugoditi potrebam zavarovan- (Natia!jevan.ie na 2. strani) PRED ZADNJIM JURIŠEM Na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb bije predzadnjo bitko 160 mladinskih delovnih brigad, ki delajo s pospešeno naglico. Doslej je na cesti sodelovalo približno 47.000 brigadirk in brigadirjev, ki so izkopali in nabili v nasipe 1 milijon 100 tisoč kubikov zemlje in kamenja ter dokončno položili blizu SO kilometrov betonskega in asfaltnega cestišča. Skoraj polovica nove avtomobilske ceste je torej že gotova. Asfaltna baza podjetja »Slovenija-ceste« v Trebnjem mora vsak dan izdelati do 800 ton asfaltne mešanice, ki jo potem razvažajo po vseh gradbiščih. Cesto bodo zagotovo odprli že do konca novembra. — Na sliki: brigadirji III. goraždanske brigade v useku ceste pr Otočcu. MGRIJEVMJE PO ENOT! PROIZVODOV V TOV MN! »RUDE KONČAR« Računico osebnih dohodkov čimbolj približati delavcu V zagrebški tovarni »Rade Končar« so sicer vpeljali nagrajevanje po enoti proizvodov šele lani v zadnjem četrtletju, toda nanj so se pripravljali že precej časa prej. Ni šala najti obračunsko enoto, ki bi bila enakovredna podlaga za majhen električni motorček ali večtonski generator, prepleten s kilometri žice. Toda če so hoteli- preiti na tako nagrajevanje, so se morali odločiti za neko obračunsko enoto, ki bo pravilno merilo za vloženo delo tako pri izdelavi majhnih sestavnih delov kakor velikih generatorjev. NAJPREJ; TEMELJNA TEHNIČNA ANALIZA DELOVNIH MEST Zato so se lotili že zdavnaj prej dveh obsežnih nalog. Najprej so temeljito tehnično analizi,rali posamezen proizvod. Tedaj so tudi zelo jasno opredelili vsako delovno mesto, ga opisali, dognali, kakšne strokovne sposobnosti mora imeti delavec, če hoče s pridom opraviti delo na tem delovnem mestu, pravilno ravnati s strojem in izdelati res kakovostni izdelek. Ta analiza tehnološkega procesa ali, preprosteje rečeno, analitična ocena delovnih mest, jih je opozorila na vrednostno razmerje med delovnimi mesti, kar je zelo važna podlaga za nagrajevanje po enoti proizvodov — za pravilno določanje tarifnih postavk. POTEM: ANALIZA, KOLIKO ŽIVEGA DELA VSEBUJE PROIZVOD Drugo, še bolj zamotano in odgovorno opravilo pa je bilo, ugotovita dejansko proizvodno ceno določenega proizvoda in predvsem ugotoviti vrednost živega dela, vloženega v izdelavo proizvoda. Da so to preračunavanje poenostavili, so proizvode porazdelili v določene skupine.. V isto skupino so dali proizvode iz enakega materiala, ki jih iz- delujejo na enakih strojih in približno enako dolgo. S tem, ko so ugotavljali, koliko živega dela je vloženo v proizvod na določenem delovnem mestu, so prišli do tiste obračunske enote, ki je bila za njihov način proizvodnje najboljša,, t. j. do ekvivaletne norma ure. S primerjavo med obsegom proizvodnje in izplačanimi prejemki ter med norma urami in prejemki v določenem časovnem obdobju so dognali, da je ura živega dela, potrebna za izdelavo njihovih proizvodov, vredna 199,34 dinarjev. To vrednost pa so izrazili s 7 in pol točkami. Na osnovi teh izračunov so ugotovili, kolikšen je njihov skiad osebnih prejemkov za vso tovarno. Ker so z analizo tehničnega procesa proizvodnje tudi ugotovili ,pot’ proizvodov, so lahko izračunali, kolikšno vrednost ustvarjajo na vsakem delovnem mestu in kolikšno vrednost v po- (Nadaljevanje na 3. strani) s Problemi naše zdravstvene službe (Nadaljevanje s 1. strani) rentgenologov, neviropsihia- gar ve5 ^ sedi v olyiinaciji Ijati. Tu je delovno področje cev, je pa težko na kratko od- trov, fiiiziologov in še nekate- ^rez dela. Pa tudii na zvišanje Zveze komunistov, sindikata, govoriti. Če rečemo, da potre- rih. Relativno pa nam pri- be hitreje rastejo, kot se raz- manj kuj e prav vseh in ne naj- _______ ________ ______________ vij a zdravstvena služba, odgo- matij ravno dotoiih ždiravni- pa 7e”to~ slabše kakor zamuja- rali razpra vljati, kako bi stal- pregledov ne pristane. Far- strokovnih združenj itd. V malno je vse v redu, dejansko vse^1 organizacijah bi mo- vorimo premalo konkretno, kov splošne prakse- Koncep- nje Nekaj več pove tole: leta 1946 c:(ja o vlogi in pomenu zdrav-smo imeli 1,370.000 prebival- nika splošne prakse je danes cev, 5590 postelj v bolnišnicah, razčiščena in jasna. Brez njih ve nasploh, mislim, da je teh približno 1,200.000 ambulant- si ne moremo zamisliti prave ve^- Pri odkrivanju teh re-nih pregledov in 640 zdravni- preventivne siuifoe na najšir- z©rv pa se lahko samo deloma ši fronti. Seveda pa je treba augažira kov. Leta 1957 pa 1,550.000 prebivalcev, 11.800 postelj, 6,000.000 pregledov in 1300 zdravnikov. Inteksi: 114 : 212 ta kader usposobiti za važne upravljanja. Predvsem pa mi in raznovrstne naloge te dejavnosti, istočasno pa mu za- no izboljševali zdravstveno službo in odnos do pacientov. Kar ^zadeva notranje rezer- Mislim pa, da je treba omeni- nepotrebne težave, ki jih včasih povzročajo bolniki. Stalna zdravstvena vzgoja dr-družbenega žavljanov bo zmanjševala tudi te probleme, čeravno jih ne bo odpravila, zakaj prav zdravstveni delavec mora ra- organ sl im, da je to dolžnost samih zdravstvenih delavcev, ki bi : 500 : 200. Torej: prebivalcev gotoviti pravilno mesto v na- hiorali nenehno odkrivati po- zumeti posebno duševno stale 14 odstotkov .več, bolniških šem družbenem razvoju in ga manjkljivosti v lastaern ^po- nje bolnika, ki izhaja iz ob- postelj in zdravnikov dvakrat tudi pravilno in smotrno sti- slovanju iskati boljše deloi.'. več, ambulantnih pregledov pa mulirati V zadnjih letih je interes za Ali naj bodo obratne ambulante odprte tudi za svojce članov kolektiva? Natančnih receptov glede tega ni moč dati, želeti je le, da bi bilo obratnih ambulant več. — Na sliki: v obratni ambulanti Mariborske tekstilne tovarne. čutka ogroženosti, strahu pred petkrat več. In še to: število zavarovancev se je več kot specializacijo dokaj popustil, podvojilo. Iz domačih in tujih verjetno, zaradi ugodnih ma-izkušenj pa vemo, da zavaro- terialnih pogojev, ki jih ima-vanci približno trikrat bolj jo zdravniki splošne prakse, obremenjujejo zdravstveno zlasti oni na podeželju. Ker službo kot nezavarovane!. Na- zdravstvenih delavcev že ne- 11 01 uv ,av~ posledicami in negotovostjo, občinske in okrajne ljudske malo dogovorov med posamez- kovno formalno telo, ki pač odbore nove zahteve ravno na niimi okraji, posebno pa med mora potrditi nekatere odlo-tem področju. Morda bi bilo občinami, čeravno bi bdio to čitve koristno omeniti, da je bilo v v določenih primerih zelo ko-dosedanjem investiranju zelo ristno. Obilna administracija vedene številke kažejo, da gre za zelo veldko obremenitev zdravstvena kadra. To pa ne pomeni, da se ne kaj let ne razporejamo več administratilvno, je mogoče nanje vplivati le z vzgojo, s politiko štipendiranja in s pri- bi dalo marsikaj izboljšati, kazovanjem potreb v bližnji Tako na primer je v nekate- in daljni perspektivi. Določen rih zdravstvenih domovih še vpliv ima tudi način odobra-precej nepotrebnih pregledov. Vanja specializacij, ki je v ro-Predvsem gre za naknadne kah republiškega sveta za preglede, teh je često več, ka- zdravstvo. O pomanjkanju srednjega medicinskega kadra je že Bržkone povzroča tudi administracija administrativno poslovanje težav samo javne zdravstvene službe ustanovam, čakanje v prekomerno proučuje to plat zdravstvene službe, je morebiti že ne povzroča zdravstvenim ampak skoraj ambulantah, vsem področjem našega druž-obremenjeva- benega življenja. Po svoje je nje zdravnikov in bolni- to tudi razumljivo, zakaj hitra kov. Morda svet posebej rast in razvoj naše družbene skupnosti zahtevata nove pokazatelje. Seveda pa se pri kaj storjenega, da bi olaj- tem uvede tudi marsikaj, kar Obratne ambulante Tudi nekatera podjetja tega tipa, je težko reči- Veči- se zadnje čase zelo zanimajo za razširjanje zdravstve. noma bo bolj prav, če bodo zaprtega tipa. Ne more pa biti p J J in zaključke. Kjer je družbeni organ slabo sestavljen in nedelaven, je tudi uspeh temu primeren. Kot rečeno, so to Izjeme, kažejo pa, da bo treba še nadalje posvetiti vso pozornost sestavi im delu organov družbenega nih ustanov, ustanavljajo to pravilo. Kjer dopuščata čas kor je potrebno. Prav tako predstavljajo problem velike, šali delo zdravnikom in zmanjšali zamude vancev? ni nujno. Praksa sama to hi-zavaro- tro pokaže. Treba je le bolj energično odpravljati nepo- Administracija je brez dvo- trebno in poenostaviti nujno, ma obilna in komplicirana, kjer se le da. Razen tega bi j?'!..S5?.eC1„a.inih mars^aj znano. Potrebujemo Večinoma je predpisana in je morali kvalificirano zdrav- več šol, ker brez njih ne gre. ne more posamezna ustanova stveno osebje čimbolj razbre- nič spreminjati. Sistem samo- meniti administrativnega de-stoinega f'mamsiramia in potrebe družbe narekujejo red- dih. Tudi tu bi se morda dalo, tako kot v nekaterih državah, ločiti nujno od manj nujnega. Zdravnik splošne prakse naj bi ugotavljal ali je nujna takojšnja pomoč. Bolnike, ki bi lahko malo počakali, bi pismeno povabil na pregled. Brez dvoma se bo treba temu problemu bolj posvetiti in iskati razne možnosti za čim uspešnejšo rešitev. la. Glede na to, da ta administracija ni enostavna in da no vsestransko dckumemtaci- zahteva usposobljenost, bi mo-'o. Že nekaj komisij je skiu- rali iskati pot, po kateri bo 'alo rešiti ta problem, vendar Ao sedai brez posebnega usne- administrativnemu kadru kar ambulante in lega ambulante, bi bilo po ■ vašem kar prav, če bd se prostorov in opreme posluževali tudi vanja kolektivov v tej sme- drugi prebivalci. Samo nekaj ni? Nekatere teh ambulant se je bati: če bi postala obrat-so' namreč zaprtega tipa, na ambulanta javna ustanova, torej dostopne samo zapo- bi se morda ne posvečala več slenim v tistem podjetju, odkrivanju in preprečevanju Ali pa bi morda kazalo poklicnih bolezni, preprečeva-us mer jati vodstva obratnih nju nesreč pri delu, skratka, ambulant, naj bi razširila morda bo zapostavila svoj svoje delo tudi na družin- glavni namen. Enako pa bi ske člane zaposlenih? bilo državljanom nerazumlji- vo, če spričo velikega pomanj-Zanimanje podjetij za raz- kanja zdravstvenih kapacitet najrazličnejše itd. Ali kaže mnenju podpirati p/izade. m ,, Iti . -v " ha- Reči ie treba, da obilna znanje. najhitreje zagotoviti ustrezno šh*janje zdravstvenih ustanov tehnična oprema in kader v Po naših možnostih Ali je upravičena trditev, da naša zdravstvena služba zaostaja za splošnim gospodarskim razvojem, saj se je na primer posteljni sklad v splošnih bolnicah > Predsednik Sveta za zdravstvo LRS Niko Šilih Ce se bodo tega resno lotili Interesentov je vedno dovolj, zdravstveni delavci in organi Stanje se bo znatno izboljšalo, družbenega upravljanja, se če bo prihodnje leto dograje-bo lahko tudi tu stanje bi- na nova šola za srednje me-stveno izboljšalo, če že težav dicinske kadre v Ljubljani. povečal za 25,4%, število odbori so v letu 1957 porabili zdravstvenega osebja za 27,S0/«, medtem ko se je je zelo hvale vredno in ga je obratnih ambulantah ne bi treba podpreti. Za zdravstve- bila polno izkoriščena. Brez no zaščito delavstva ima vsa- dvoma bodo te probleme naj-ka večja tovarna toliko po- bolje rešili ljudski odbori sebnih nalog in problemov, da skupno z delovnimi kolekti-stvene službe? Menite mor- jim je kos le z dobro obratno vi, zbori volivcev in seveda z da, da bi lahko kje dali kaj ambulanto. Ali naj bodo te organi družbenega in delav-več in d katere namene bi ambulante odprtega ali zapr- skega upravljanja. zlasti ljudski odbori morali n v* V organih družbenega upravljanja naj se uveljavijo interesi družbe Odnosi med zdravstvom in socialnim zavarovanjem Ob koncu še vprašanje glede odnosa med zdravstveno službo in organi socialnega zatmrovanja. Slednji dostikrat trdijo, da ne morejo veliko vplivati na cene zdravstvenih storitev, skratka na gospodarjenje v zdravstvenih ustanovah. Najpogostnejši argument je, da plačajo zavodi za socialno zavarovanje štiri petine in celo več vseh storitev zdravstvenih ustanovi Kaj sodite o teh odnosih in ali bi bilo po vašem mnenju smotrno, če bi tesneje povezali .zdravstvo in socialno ^varovanje? dajati denar? Okrajni in občinski ljudski za investicije v zdravstvu skupaj 218,118.000 din. Od te- Mnenje, da socialno zavarovanje nima vpliva na cene zdravstvenih storitev, je napačno. Socialno zavarovanje lahko odkloni plačilo sleherne Na katere stvari bi bilo nja čimbolj uveljaviti intere- storitve, če dokaže, da je pre-treba po vašem mnenju si celotne družbe. Skratka, da visoko zaračunana- Sme žabi člani teh organov zastopa- htevati vpogled v vse račune li vse družbene interese. Po- opozoriti organe družbene, ga upravljanja zdravstvenih zavodov in ustanov, da gosto se v te družbene organe bi zavarovanci laže uveljavljali svoje pravice iz imenuje ljudi, ki imajo celo ne bo moč v celoti odpraviti. Eden izmed vzrokov je torej tudi pomanjkanje Seveda pa se izobraževanje kadrov — od najnižjih pa do naj višjih — ne sme končati zdravstvenih delavcev. Vse z diplomo. Organizirati mora-kaže, da nam primanjkuje mo za vse profile dobro post-predvsem specialistov, na diplomsko izobraževanje, jih primer okulistov, nevrolo- spodbujati k nenehni strokov-gov, zobozdravnikov itd. ni rasti in jim zagotoviti mož-Kaj je Svet za zdravstvo nost za večje napredovanje v zadnje čase ukrenil oziro- svoji strokama kaj je bilo storjenega, Prav tako mislim, da ni doda bi zavarovanci manj volj obdelano vprašanje, ka-občutili pomanjkanje? Sem ko pridobiti znanje in prakso sodi tudi usposabljanje z individualnim študijem. število zavarovancev pove- ga za novogradnje 77,713.000 čalo v istem času, to je od din, za adaptacije 91,594.000 leta 1952 do konca lanske- din, za zamenjavo opreme ga leta, za 31,5%, število 7,660.000 din, za dopolnitev pa zavarovanih oseb, ki so se 41,151.000 din. ^ zdravile v bolnicah, pa za V letu 1958 so porabili v pr-33,7°/». K temu je dodati, vem polletju skupaj 72,979-000 da se je število ambulant- din. Od tega za novogradnje nih pregledov povečalo za in adaptacije 61,785.000 din ter 89,8% v primerjavi z le- za opremo 11,194.000 din. V tom 1953. — Tudi vsota drugem polletju pa bodo 1,858.760.090 din, ki je pred- predvidoma izdali za zdrav- Ijanja” v večini primerov hi. videna za zdravstvo v le. stvo 294,293.000 din. Po proračunih bodo torej gli velike uspehe. V vseh ta- obremenjen: s funkcijami, je ljudski kih primerih so tudi uprave to telo nedelavno, v drugem in v celotno poslovanje zdravstvene ustanove sploh. Zdravstvene usluge so dra- vrsto drugih funkcij in se se- ge in vsak dan dražje. Ali so zdravstvenega zavarova- veda ne morejo resno posve-nja? Kaj sodite o njihovem dosedanjem delu? tošnjem republiškem družbenem planu in ki je pre- titi še temu delu. V nekaterih primerih pa je iz same sesta-V glavnem je treba reči, da ve očitna tendenca, da bi v te organi družbenega uprav- organe imenovali čimveč ljudi, ki poklicno delajo na tem tro našli svoje mesto in dose- področju. Kjer so člani pre- krajni cej večja kot drugi izdatki odbori in občinski letos porabili za zdravstvenih domov občutile primeru pa je često preveč tudi predrage? V posameznih primerih prav gotovo, ne kaže pa trditve posplošiti. Ce primerjamo ceno uslug pri nas in v inozemstvu, moramo reči, da so naše nižje. Iz tega pa ne sledi, da se nam ne bi bilo treba boriti za . čimvečjo racionalnost in ekonomičnost. Čim tesnejša povezava med republike, da slutiti, da se novogradnje in adaptacije veliko podporo, ki so jim io enostransko. Problemi se oce- zdravstveno službo in social- Jdin ter za oPrern0 nudili organi družbenega njujejo samo z raznih aspek- nim zavarovanjem je vseka- zdravstva utrjuje. naglo 17,371.000 din. Navedeni podatki dokazu. upravljanja pri razvijanju in tov zdravstvene prakse. V teh izpopolnjevanju zdravstvene- primerih so običajno tudi di- 2e podatki, navedeni v vprašanju, kažejo, kako ogro- kor dobra in potrebna, vendar ne v tem smislu, d^ bi jejo, da tako okrajni kot ob- ga dela. Prav v teh organih skusije na ravni strokovnih socialno zavarovanje prevze- činski ljudski odbori veliko družba najbolj neposredno razglabljanj v bistvu strokov- lo v lastno upravo zdravstve- store za razširitev in izbolj- uveljavlja svoje interese in ni sestanki. Razumljivo, da no službo torej tudi interese pacientov take diskusije često ovirajo po čim boljšem zdravljenju, druge člane, da bi posegli v ? — - <. vzgojo kadrov, vendar ne sta lahko tudi izkazano zna- služt» zaostaja za splošnim j; kj bigoiošna ^ena ^2prav° 'nopozonu napr°- na škodo kakovosti. nje in dolgoletna praiksa Raz- gospodarskim, razvojem ali ^ povsod tako. Tudi tu so teža- bleme ki jih opazano m ki ph rrL tV« ne Lahko bi se vprašali, ali ^etno. ne blJa tocn?' Brez ve' Cesto P” imenovanju e treba ure ati skladno z na- no službo in njene ustanove. Medicina in zdravstvo imata mnogo širše naloge, kot jih razpravo in opozorili na pro- more obseči socialno zavarovanje. Raamerje ,»* _ S specialisti je prinas 45% : študii Edino normalno ie da razvijanjem naših možnosti. V ga zavarovanja ki stavo organa. Premalo se raz- Kaže. da ponekod tudi vodje ustvarja najboljše pogoje za sisrs* sTo™ ss-žKjrsrsA" tjrsssr r^tnms s - "V ugodno kot v katerikoli drugi so tudi bolj sposobni, več pri- rdi pritrdulno. Prav eotovo ie ‘ ^ P0" av 0 Pre^ v svetih m organih upravlja- jo družbeni organ za nestro- študij. Edino normalno je, da razvijanjem riti pritrdiilno. Prav gotovo je državi. Disproporci pa so med znanja in jih' tudi bolje sti- res> da se kljub velikemu vla-samimi specialisti. Premalo je muliiramo. ganju potrebe neprestano ve- čajo in da smo prisiljeni nenehno razvijati zdravstvene kapacitete. Omeniti moramo tudi ogromna sredstva, ki jih Dovolite s tem v zvezi še du. Zato predčasno odhajanje družba daje za preventivno pravilno in skladno reševanje raznih vprašanj. »Netranje rezerve«« tudi v zdravstvu eno, dokaj delikatno vpra- z enega mesta, prihajanje z zdravstvo. Pravočasno odkrivanje in preprečevanje naj-feolj razširjenih bolezni, ob- POLLETNI OBRAČUN LJUBLJANSKEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE Za 30 odstotkov več izdatkov Sanje. Zavarovanci posta- zamudo na drugo mesto in nejo prenehaterikrat pre- povrhu nedovoljna zbranost . cej slabe volje, ko berejo in nervoza pri delu V posa- vezno in brezplačno zdrav-na vratih ambulant razpo- meznih primerih se zadeva iz- Jjenje ^ nalezljivih bolezni,^ a-rede ordinacijskih ur, pa rodi celo v negacijo sleherne se ordinacija začne včasih prave zdravniške etike. Na tudi uro kasneje in konča primer: zdravnik se pogodi, pred napovedano uro. Se- da bo za določen honorar pre-veda tega m moč posploše- gledal v dveh urah toliko in vati, vendar je po našem toliko bolnikov. Čeprav svojo mnenju tudi v tem ena iz- obveznost izpolni prej kot v med tako imenovanih »no- dveh urah, ne sprejme niko-tranjih, doslej še neizkorij ščenih rezerv«. Kje so p6 vašem mnenju vzroki tega omejevanja ordinacijskih ur? Ije velika skrb za zdravstveno prosvetljevanje, vse^ to je prav tako važen del našega zdravstva. Imate morda podatke o tem, koliko denarja so dali okrajni in občinski ljudski odbori za okrepitev zdrav- Po podatkih Zavoda za socialno zavarovanje ljubljanskega okraja so izdatki za zdravstveno zavainrvanje letos za 30,41% večji kot lani. v istem času. Najbolj so narasli stroški za ambulantno zdravljenje, saj so skoraj za polovico večji kot lani. Izdatki za zdravila so za 47 odstotkov večji, za zobno nego in zobotehnično pomoč a samo za 8% več dohodkov so narasli za 41 °/o, stroški zdravljenja v bolnišnicah skoraj za 32°/i>, hranarine pa za 23 °/o. Dohodki pa so le za 8 °/o večji kot lani v prvem polletju. Lani je bilo v prvem polletju 1,096.094 ambulantnih pregledov in storitev, letos pa 4,3 % več. Seveda samo s tem ni moč opravičiti takega porasta izdatkov v te namene. Istočasno so se namreč ambulantni preeledi podražili od 148 dinarjev na 211 dinarjev, kar enega zavarovanca v tistih zdravstvenih domovih, s katerimi se je zavod pogodil za pavšalno plačevanje in med ostalimi. V nepavšaliranih domovih znašajo stroški na enega zavarovanca 1.862 din na mesec, v pavšaliranih pa 900 dinarjev, torej polovico manj. To dokazuje, da v slednjih ,na račan vtiŠjih °Sebn'h dosti racionalneje gospodarijo, Zamujanje zdravnikov in prerano zapuščanje dela ima zelo različne vzroke. Poleg čiste malomarnosti je eden glavnih vzrokov brez dvoma dejstvo, da skoro ni zdravnika, ki bi bil zaposlen samo v eni ustanovi oziroma na enem kraju. Reden pojav je, da imajo po več honorarnih služb (poleg matične), za sedaij se temu ni mogoče izogniti. Zdravnik, ki dela v bolnišnici ali v zdravstvenem domu, opravlja * običajno še hišne obiske, dela občasno v dispanzerju, posvetovalnici, opravlja dežurno službo, je član ene ali več komisij itd. Posledica tega je zamujanje, pa tudi slabša kvaliteta dela, naglica, nervoza, siaib odnos do bolnika itd. Tudi težnja po čim višjem zaslužku vodi nekatere zdravnike, da prevzamejo nase toliko honorarnih ur, da Jih ne morejo opravljati v re- PISMO UREDNIŠTVU Komu se mudi? Na naš članek »Nekaj pomembnih odlokov delavskega sveta celjske Zlatarne« se je oglasil predsednik te sindikalne podružnice in napisal tole: »V zadnji številki Delavske enotnosti z dne 11. septembra je objavljen na četrti strani članek z naslovom »Nekaj pomembnih odlokov delavskega sveta celjske Zlatarne.« Radoveden sem samo, zakaj pride novinar v podjetje, sj nahitro zapiše podatke in jih takoj v čašo. pišu objavi s pripombo, da tako stališče sindikalnemu odboru ni v čast. Od kod v časopisu določilo, da lahko ženske 0d pete- ga meseca nosečnosti dalje same odločijo, ali bodo še delale po normi ali ne? Tega nismo še nikoli imelil Določeno je bilo, da ženska, ki je noseča, lahko »na njeno željo« takoj preide na urno plačo- Ker s tem ne bi nič pridobila, sem zahteval od delavskega sveta, naj izvoli komisijo, ki naj določi delovna mesta in dela, ki jih take ženske ne smejo'opravljati. Res je, da se držimo zakona. Vse to smo storili, na zadnjem zasedanju delavskega sveta pa je bi] prejšnji sklep ovržen (nekdo se je vzdržal glasovanja) in sklenjeno: ne »na njeno že- ljo«, ampak ženske bodo delale naprej po normi, razen pri tistih delih,' za katere je priznano, da so nezdrava, fizično težka itd., kar tudi omenja časopis. Ce bo kateri hudo, naj to sporoči obra-tovodji in bo ta sporazumno z direktorjem uredil vso zadevo. Ta novi sklep delavskega sveta je popolnoma pravilen. Vsakdo, ki je vsaj enkrat obiskal zlatarje ve. da nimamo težkega dela, tudi ne življenjsko nevarnega itd. Res je, da vidimo proizvodnjo, vendar tudi na zaščito ne pozabljamo, ampak vse do svoje mere. Rezervnemu skladu tudi nismo ničesar dolžni- Drugič potrkajte na vrata knjigovodstva in bodite prepričani, da vas bodo postregli s pravimi podatki- t Nadalje pišete, da takih delavk ni toliko, da bi bila proizvodnja količkaj ogrožena. Število trenutno nosečih nas ne zanima, v podjetju pa imamo pretežno večino žena. Da so vsi moji podatki resnični, se lahko prepričate ob zapisnikih delavskega sveta in vprašate za mnenje okrajni sindikalni svet. Zato takšen članek novinarju ni v čast, ker imamo podjetje urejeno.« Kdor pazljivo prebere »popravek«, bo ugotovil, da pisec sam potrdi vse, nad čimer se huduje. Glede rezervnega sklada pa samo to, da je dobil novinar podatke pri direktorju vpričo predsednika delavskega sveta. Kom-u se potem mudi: novinarju ali predsedniku sindikalne podružnice? dohodkov zdravstvenega osebja. Zlasti močno so se podražili specialistični pregledi. Ko je bila ljubljanska poliklinika še v starih prostorih, je stal pregled povprečno 128 din, v prvem polletju se je podražil na 280 din, maja pa na 360 dinarjev. Večina specialistov na polikliniki je »honorarcev«, sicer pa so redno zaposleni v Kliničnih bolnišnicah. Bilanca poliklinike za prvo polletje pa izkazuje 24 milijonov dinarjev pribitka, dasi ima dosti več izdatkov zaradi honorarnih ur kot prej. Za lastne zdravstvene delavce so v tem času plačali tri in pol milijona dinarjev, za izredne honorarne ure pa enajst milijonov. Stroški bolniškega zdravljenja so še vedno daleč največja postavka sklada za zdravstveno zavarovanje (30,34<)/o). Izdatki so se povečali zai’adi višjih plač pa tudi število oskrbnih dni je za ll0/o večje kot lani. Iz istih vzrokov so tudi večji izdatki za hranarine. Posebej kaže omeniti dokajšnje razlike med stroški na ne da bi kakovost pregledov količkaj trpela. Njim ni toliko do tega, da bi imeli čimveč pregledov in potem klicali bolnike po večkrat v ambulanto, čeprav to ni nujno. Posebna prednost takega načina plačevanja ambulantnih storitev pa je v tem, da so se končno odprla vrata zdravstvenih zavodov v njihovo okolico — začela se je načrtnejša preventiva. V pogodbi o pavšalu je namreč posebno določilo, po katerem je zdravstveni dom zavezan sestaviti program preventivnega dela v letu 1958 in vsake tri mesece poročati zavodu, kaj je storjenega. Zavod pa to delo finansira. Zdravstveni domovi so se predvsem usmerili v podjetja, kjer proučujejo delovne pogoje, pregledujejo zaščitne naprave, dalje pregledujejo delavce, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih, skrbe za organizacijo prve pomoči, prirejajo predavanja itd. Tako so začeli letos delati skoraj vsi zdravstveni domovi v okraju. -C Računico osebnih dohodkov čimbolj približati delavcu V Tovarni »Rade Končar« so za sedaj porazdelili sklad osebnih dohodkov podjetja na skupine ekonomskih enot. Članom kolektiva hočejo nagrajevanje bolj približati, zato mislijo ta sklad porazdeliti na vsako posamezno ekonomsko enoto. (Nadaljevanje s 1 strani) sameznih obratih kot celoti. Tako so prišli do tako imenovane tarifne postavke po enoti proizvodov. SKLAD OSEBNIH DOHODKOV PODJETJA SO RAZDELILI NA OBRATE Omenjen način nagrajevanja pa jim ne bi prinesel tega, kar jim je, če gane bi čimbolj približali vsakemu članu kolektiva. Zato so sklad osebnih dohodkov podjetja v skladu s proizvodnimi nalogami, določe- enota, vse enote obrata sestavljajo skupino.) OBRATNI DELAVSKI SVETI SO DOBILI MATERIALNO OSNOVO S tem, da so porazdelili sklad osebnih prejemkov na obrate, niso nagrajevanja samo približali neposrednim proizvajalcem, temveč tudi ustvarili materialno podlago za delo obratnih delavskih svetov. Obratne delavske svete so izvolili že 1955. leta. Vendar so ob dotedanjem načinu nagrajevanja zukii ...? Prišli so na zasedanje delavskega sveta lepo oblečeni, kot da je praznik in ne delovni dan. Med potjo so se ustavljali pred tablo, kjer je bilo zapisano, da so tega dne (17. septembra) 6 ton pod dnevnim planom in da še niso naredili za 63 ton kablov in žic. Godrnjali so. Zakaj, sem zvedel pozneje. »Predlagam dnevni red, predlaga še kdo kakšno točko ...? V ozadju dvorane se je oglasil delavec: »Predlagam samo, da zapisniško ugotovimo, ali so prišli na zasedanje vsi tehnični vodje oddelkov in obratov, in če niso prišli, zakaj ne, ker. . .« Ne direktor računsko-gospodarskega sektorja, kot je skoraj povsod navada, temveč član finančno-gospodarske komisije delavskega sveta je poročal o polletnem obračunu. Obrazložil je glavne značilnosti polletnega obračuna — obsegal je 30 strani in čiani so ga dobili teden dni prej — ter opozoril delavski svet, s čim se komisija ne strinja in kaj mu predlaga v razpravo. Potem so deževala eprašanja. »Danes je že sedemnajsti september in mi smo pod planom. Naj nam tovariši iz tehničnega sektorja obrazložijo zakaj...?« »Zdi se mi, da naši računi niso čisti, prav je, če imamo denar v blagajni, vendar povejte nam, zakaj nismo nekaterim našim strankam plačali blaga, ki smo ga dobili že junija ...?« »Šef komercialnega sektorja naj nam pojasni, zakaj je v skladišču toliko blaga. To je vendar denar ...« »Mislim, da bi nam morala uprava pojasniti, zakaj je zmanjšala plan izvoza. Planirali smo ga za milijon dolarjev, sedaj pa je zmanjšan za 400.000 dolarjev ...« »S sistemizacijo delovnih mest je predvideno, da bomo zaposlili nove delavce in uslužbence. Zdi se mi, da mora delavski svet zahtevati utemeljitev, zakaj je to potrebno . . . pod planom smo in sedaj še novi delavci...« Zakaj ..., zakaj, zakaj ...?« Zasedanje delavskega sveta v »Elki« je potekalo v znamenju dveh besed: ZAKAJ in ZATO. nimi za vsak obrat, razdelili na obrate — oziroma na skupine ekonomskih enot. (Podjetje je razdeljeno na 100 ekonomskih enot. Vsaka delavnica v okviru obrata je ekonomska Stanovanjska gradnja na Jesenicah 2e precejkrat so na Jesenicah govorili o tem, da je treba poceniti in izboljšati trgovinsko mrežo, odpreti več usluž-nostnih obrtnih delavnic in zgraditi več stanovanj. 2e dag časa je znano,, da na Jesenicah primanjkuje družinskih in samskih stanovanj, da se delavci morajo voziti iz oddaljenejših krajev s kolesi, avtobusi in z vlakom na delo in da zaradi tega trpi delovna storilnost itd. Zavoljo tega so se v jeseniški železarni odločili, da bodo iz lastnih sredstev zgradil nekaj stanovanj. Letos bodo v ta namen, žrtvovali 420 milijonov dinarjev. V treh visokih stolpnih hišah, ki jih že gradijo na Plavžu, bo 60 dvo- in prav toliko trosobnih stanovanj ter nekaj garsonjer. Do konca 1959. leta bodo zgradili 120 stanovanj. Železarna bo gradila tudi pod Mežakljo. Prav tako bo ta kolektiv pomagal pri gradnji velike trgovske hiše na Javorniku, Letos in prihodnje leto bo jeseniška železarna investirala v stanovanjsko in drugo gradnjo več ko 614 milijonov dinarjev U.Z. le-ti imeli večidel posvetovalno vlogo. S prehodom na nagrajevanje po enoti proizvoda pa je dobil vsak obrat svojo plansko nalogo, stroškovnik in sklad osebnih prejemkov. Tako je postal vsak obrat v resnici tovarna zase. Prejemki članov obrata so odvisni od njihove prizadevnosti in od gospodarjenja, od tega, kako delajo sami in kako vodita obrat tehnično vodstvo in njihov delavski svet. Ce manj delavcev ustvari več proizvodov ob manjših stroških, tem več norma ur ima obrat, večji je njegov dohodek in delavci, zaposleni v obratu, tudi več zaslužijo. Seveda ob tem načinu nagrajevanja niso opustili dela v normah in akordih in se niso odrekli premiranju. Vsakdo dobi plačilo v obliki tarifne postavke, dodatne prejemke, če dela po učinku, ob zaključku meseca pa še prejemke nad svojo tarifno postavko, če je obrat donosno posloval. V nasprotnem primeru pa si mora vodstvo obrata izposoditi potrebna sredstva iz rezervnega sklada podjetja, tako da dobijo delavci polno tarifno postavko. Prav zato so sedaj mesečne seje obratnih delavskih svetov izredno burne. Sedaj namreč analizirajo proizvodne uspehe v minulem mesecu, razdeljujejo sredstva in sprejemajo proizvodni plan za naslednji mesec. Delavci zahtevajo od tehničnega vodstva, da jim pojasnijo, zakaj ni plan izpolnien. kdo ie to zakrivil. zakaj je več nadurnega dela itd., kar vse vpliva na njihove prejemke. Ker je sklad osebnih prejemkov podjetja decentraliziran in ker so prejemki zaposlenih odvisni od tega, koliko norma ur so porabili za določen proizvod, so prejemki članov kolektiva iz različnih obratov v istem mesecu različni. Obrat srednjih strojev je na primer lani porabil preveč norma ur za svoje proizvode in je bil zavoljo tega upravičen samo do 80% prejemkov. V istem času pa je obrat generatorjev delil prejemke v višini 140 °/o. To je izmodrilo kolektiv obrata srednjih strojev, tako da so letos ne samo vrnili denar v rezervni sklad podjetja, ki so si ga lani izposodili, da so lahko izplačali polne tarifne postavke, temveč letos že tudi mesečno delijo prejemke v višini 120 do 140%. NAČIN NAGRAJEVANJA BODO SE IZPOPOLNILI In rezultati takšnega načina nagrajevanja? Predvsem je poraslo splošno zanimanje za de- lo, za to, da s čim manj ljudmi opravijo čimveč norma ur. To pa vpliva na rast proizvodnje, na zvišanje delovne storilnosti in na znižanje proizvodnih stroškov. Vsi ti činitelji skupno pa vplivajo na zvišanje osebnih prejemkov zaposlenih. Lani v zadnjem četrtletju so v primerjavi s prejšnjim izdelali za 42 °/o več proizvodov. Letos bodo izdelali za 17% več proizvodov, čeprav so zaposlili le 5 % novih delavcev in uslužbencev. V skladu s tem gibanjem proizvodnje in delovne storilnosti se gibljejo tudi prejemki. Vendar v »Rade Končarju« še niso zadovoljni z doseženimi uspehi. Sedanji način nagrajevanja mislijo še izpopolniti, in sicer tako, da bodo sklad osebnih dohodkov podjetja razdelili še naprej na ekonomske enote. Tako bodo nagrajevanje po enoti proizvoda še bolj približali delavcem. Od tega si obetajo nadaljnjo, hitrejšo rast proizvodnje, delovne storilnosti, znižanje proizvodnih stroškov in naraščanje osebnih dohodkov zaposlenih. V »Elki« bodo letos dobili nekaj novih strojev, čez leto, dve pa bodo začeli graditi novo tovarno. — Na sliki: Oddelek za izdelovanje kablov. ZAPISKI 0 NAGRAJEVANJU PO ENOTI PROIZVOD 0V V »ELKI« Ravnotežje med proizvodnjo, storilnostjo in prejemki V tovarni električnih kablov »Bika« v Zagrebu so do nedavnega na videz dobro poslovali. Letno so izdelali okoli 3000 ton raznovrstnih kablov in žic. Brutto produkt podjetja je znašal dve in pol milijardi, in na leto so ustvarili okoli milijardo dinarjev dobička. Tolikšne uspehe so dosegli z okoli 500 delavci in uslužbenci. Glede na razmeroma majhno vrednost osnovnih sredstev — stroj i so stari in iztrošeni — je bilo podjetje donosno. Vendar organi upravljanja in tehnično vodstvo podjetja z vsemi temi podatki niso bili zadovoljni, pred» vsem še, ko so jih na določene pioimanjkltjiivosti opozorile številne analize. Nekajkrat so na sejah delavskega sveta razpravljali o tem, da tehnološki proces ni vsklajen, da obstoječih zmogljivosti ne izkoriščajo povsem, da premalo varčujejo z materialom, da storilnost dela zaostaja, včasih celo pada itd. NAČELO: OB ClMMANJSlH NAPORIH CIMVECJA PROIZVODNJA O vseh teh in še drugih ugotovitvah so razpravljali • na zasedanjih delavskega sveta, na sejah upravnega odbora, v sindikatu in oa prciizvodriih sestankih kolektiva. Družbeno polit-'čnl činitelji v podjetju so prišli do prepričanja, da bo treba marsikaj spremeniti, če hočejo odstraniti slabosti, vendar so se zavedali, da je treba za kakršnokoli sprememb© pridobiti prav vse člane kolektiva. Ljudem so razlagali: Gre za to, da s čimmanj Šimi napori izdelamo čimveč proizvodov po čim nižjih cenah. Medtem ko so o tem napravljali, so dokupili nekaj strojev in tako odstranili ozka grla. Vendar s tem še niso dosegli svojega cilja. Kot naročena jim je prišla pobuda Izvršnega sveta Ljudske skupščine Hrvatske, naj bi v svojem podjetju poizkusno analitično ocenili delovna mesta in pozneje prešli na povsem nov način nagrajevanja — na nagrajevanje po enoti proizvoda. Prav v tej pobudi so videli v »Elki«; rešitev. Medtem ko so z nai- večjo tentoovestnostjo analitično ocenili delovna mesta, so še bolj spoznali vse slabosti v tehnološkem procesu dela in razmestitvi zaposlenih. Ko pa so pozneje prišli še na nov, povsem drugačen način nagrajevanja, ko so se otresli šablon dotedanje tarifne politike in nagrajevanje članov kolektiva povezali z rastjo proizvodnje, storilnosti in z znižanjem proizvodnih stroškov, so začeli v praksi izvajati vse tisto, kar je vsakogar v kolektivu spodbujalo k večji delovni storilnosti. NAMESTO DVEH, TRI IZMENE Z analitično oceno delovnih mesit so ugotovili, da imajo preveč ljudi. Izbirali so lahko, samo med dvema možnostima: ali da odpuste odvečne delavce in uslužbence ali /o. V vsem podjetju je bilo v prvem polletju opravljenih v norma urah 50,6 odstotkov vsega dela, že v avgustu pa se je ta odstotek povečal na 61. Prav ti podatki dokazujejo, da moramo primere o izkoriščanju proizvodnega časa proučevati od primera do primera, saj se je v Ve- kih, dopustih, nezmožnostih za delo za prvih sedem dni itd. Pa tudi o tistem času, ki se izgubi v proizvodnji in ki ga sicer ne plačuje gospodarska organizacija, pač pa socialno zavarovanje, bi bilo treba govoriti. Naj omenimo le to, da so se v mnogih (podjetjih plačane ure za boleznine do prvih šestih dni povečale tudi za 100 odstotkov v primerjavi z lanskim prvim polletjem. To velja celo za tista podjetja, kjer se število zaposlenih ni bistveno povečalo, s čimer bi lahko opravičevali tolikšne izostanke. Delavski sveti, predvsem pa izvršni odbori sindikalnih podružnic, bi morali ocenjevati te številke in ugotavljati, zakaj tolikšno povečanje ur na račun boleznin do šest dni. Ali so temu krive Mnenja mladih delavcev kmetijskih posestev Pred dnevi se je končal v Bohinju seminar, ki sta ga za mlade člane delavskih svetov kmetijskih posestev organizirala centralni komite LMS in republiški odbor sindikata kmetijskih delavcev. 47 udeležencev s 36 kmetijskih (posestev je deset dni razpravljalo o osnovnih problemih in nalogah kmetijskih posestev pri socialistični preobrazbi naše vasi in, modernizaciji kmetijske proizvodnje. To je prva primer, da eo mladi proizvajalci socialističnih obratov na vaša podrobno razpravljali o svojih nalogah. Poleg vzgoje udeležencev seminarja je Ml dosežen lep napredek tod; s tem, da so posebne skupine izdelale predloge za delovni načrt mladinske in sindikalne organiz*aoij e. V seminarskih nalogah je bilo mnogo koristnih predlogov s področja proizvodnje in gospodarjenja na posestvih. V delu organov upravljanja in v političnem delu na posestvih je še mnogo slabosti. Kako slabo organi upravljanja in politične organizacije seznanjajo kolektive z važnejšimi problemi in dokumenti, nam priča tudi dejstvo, da je le 8 udeležen- mm P© stopinfoli Delavske eneSnosti In vendar je res! V 37. številki našega Usta smo objavili sestavek pod naslovom »Občinski sindikalni svet predlaga«. V trgovskem podjetju »Železnina« Trbovlje se s trditvijo v tem sestavku ne strinjajo in pravijo tole: »Ni res, da bi podjetje »Železnina« Trbovlje direktorju zvišalo plačo za 10.000 dinarjev, temveč je res, da jo je zvišalo za 4.130 dinarjev, in to na osnovi utemeljenega predloga, s katerim se je strinjala republiška trgovinska zbornica v Ljubljani in tudi republiški sindikat trgovskih delavcev Slovenije- Predlog je bil zadostno in zakonito utemeljen, ker je o njem razpravljal tudi svet za delo pri Občinskem ljudskem odboru Trbovlje in se z njim strinjal. Člani sveta so menili, da je treba predlog sprejeti, proti temu je glasoval edinole tajnik občinskega sindikalnega sveta. Delovna mesta so bila v celoti potrjena. tarifne postavke Pa so bile izravnane z lanskoletnimi izplačanimi plačami in so bile precej pod povprečjem plač v podobnih podjetjih v Sloveniji ,..« Nadalje še pravijo v svojem pismu, da je treba urediti sistem prejemkov v trgovini in ob zaključku menijo, da naše glasilo ne bi smelo objavljati napačnih podatkov, temveč da bi jih moralo še pred o-bjavo preveriti- ' To, kar smo zapisali, je res. Ce bi namreč tovariši iz trgovskega podjetja »Železnina« v Trbovljah pozorno prebrali omenjeni sestavek, bi ugotovili, da v nj-em omenjamo le povišanje direktorjevih prejemkov ob izračunu minimalnega osebnega dohodka. Pisec sestavka je trdil samo to in ničesar drugega. Spreminjanje tarifnih postavk ob tem izračunu namreč pomeni zmanjševanje družbene obveznosti, in takšne stvari je treba grajati, ker se za njimi lahko skrivajo špekulativni nameni- Zato je komisija pri občinskem sindikalnem svetu upravičeno predlagala, naj zbor proizvajalcev razpravlja o ravnanju v tem podjetju. Toda ker se nam je zdelo, da nekatere stvari še niso razčiščene, smo zaprosili občinski sindikalni svet za podrobnejša pojasnila. Sporočil nam je to-le: »Tarifni pravilnik trgovskega podjetja »Železnina« je bil sprejet lani, in sicer takrat, ko so se spreminjale tarifne postavke za vse gospodarske organizacije. Ob koncu leta so vsa trgovska podjetja predložila ljudskemu in občinskemu sindikalnemu svetu zahteve za odobritev tabele 2, to je predlog za odobritev višjih tarifnih postavk. To so sicer dovoljevali takratni , predpisi. Trgovska podjetja so sestavila te osnutke tabel s precej večjim razponom, kot je bilo običajno. Teh predlogov ni mogel usvojiti niti občinski sindikalni svet in tudi ne komisija za potrjevanje tarifnih pravilnikov pri občini- Pozneje smo se v občini sporazumeli, naj bi trgovska podjetja sestavila nove tabele z drugačnim razponom. Toda predstavniki trgovskih podjetij teh predlogov niso hoteli sprejeti in zato je komisija občinskega ljudskega odbora z našim sodelovanjem zavrnila omenjene tabele oziroma predloge. Lani, ko so trgovska podjetja izplačevala precejšnje presežke, niso toliko vztrajala pri spreniembi tarifnih pravilnikov. Letos pa, ko so se začeli potrjevati predlogi za minimalne osebne dohodke, je bilo stališče trgovskih podjetij drugačno. Tedaj sta spet obe komisiji predlagali predstavnikom podjetij, naj te stvari drugače uredijo, toda v’ »železnini« teh pobud niso upoštevali Zahtevali so povsem novo kategorizacijo delovnih mest. napilo pa ni mogel pristati niti svet za delo niti občinski sindikalni svet- V »Železnini« se s tem niso strinjali in so sestavili tabele za minimalni osebni dohodek na osnovi prejemkov, ki so jih navedli v svojem prvotnem predlogu. Pri izračunu minimalnega osebnega dohodka smo lahko ugotovili kar tri različ-n« postavke, ne samo za direktorja, temveč tudi za drugo osel*e. Iz plačilne liste za december je mogoče točno razbrati, da znašajo brutto prejemki direktorja 47.800 dinarjev in netto 28-043 dinarjev — zvišani so torej skoraj za 10.000 dinarjev. V tarifnem pravilniku za leto 1957 je direktorjeva tarifna postavka 18.870 dinarjev. v predlogu za minimalne osebne dohodke na je to delovno mesto ojačeno « nreiemk*. 23 000 dinarjev Referent za plače ori občinskem ljudskem odboru trdi da so v listi osebnih dohodkov za mesec februar izkazani za to delovno mesto enaki netto prejemki, t. j-28.034 dinarjev. Predsedstvo sindikalnega sveta je zato sklenilo predlagati zboru proizvajalcev, naj pregleda te stvari. Komisija za plače pr j sindikalnem svetu se namreč ne more strinjati z zvišanjem osebnih minimalnih dohodkov, ker je s tem oškodovana skupnost. Predlagala pa je popravek prejemkov za najštevilnejši kader v trgovini, t. j- za prodajalce jn trgovske pomočnike. Trdimo tudi, da ni bil lani ves dohodek dosežen po zaslugi kolektiva. V tem podjetju pfodajajo cement, opeko, premog, hladilnike itd., torej predmete, ki omogočajo večji promet kot v špeceriji- Pripominjamo še, da ima. po sedanjih zatrdilih upravnik res le za okoli 4.000 dinarjev večje prejem. toda to stvari ne spreminja, Zboru proizvajalcev smo predlagali, naj o tem razpravlja, ker smo ugotovili napake pri izračunu minimalnega osebnega dohodka.« Slabo je, da v tem trgovskem podjetju najbrž ne poznajo predpisov, ki urejajo nagrajevanje. Trdijo, da se ni strinja! z njihovim tarifnim pravilnikom predstavnik občinskega sindikalnega sveta, da pa se je strinjal z njim svet za delo. Za. sedaj so še v veljavi predpisi, ki pravijo, da tarifni pravilnik ni veljaven, če se z njim ne strinja eden izmed tripartitnih organov- to je sindikalni svet, svet za delo ali delavski svet. Ce n; dosežen sporazum, potem se sme delavski svet pritožiti na arbitražni svet. ki ureja te stvari. Toda iz listin, ki nam jih je predložil občinski sindikalni svet, lahko razberemo, da se tudi občinski ljudski odbor v svoji odločbi z dne 20. 1. 1958 ni strinjal s predlogom tega trgovskega podjetja. Ce se torej ni strinjal. potem je nemogoče, da bi tarifne costavke, naštete v tem predlogu, postale osnova za izračun minimalne. gs osebnega dohodka- Trgovsko podjetje »Železnina« je 6. junija letos prejelo obrazložitev Republiške trgovinske zbornice glede teh spornih vprašanj. Zbornica pravi v svojem dopisu, da »načelno ne obravnava takih problemov, ker spada to v pristojnost okrajnih trgovinskih zbornic in ker so ram lokalne razmere premalo znane«. Na željo pod-ietja je elaborat proučila ter nadalje pravi, da so po njenem ’ mnenju zahteve in predlogi povsem upravičeni-Vendar opozarja podjetje, da je treba te stvari kolektivno obravnavati, in sicer naj jih obravnavajo sindikalni sveti, podjetje in občina- S tem mnenjem se strinja tudi republiški odbor sindikata trgovskih delavcev Slovenije. In iz tega spet lahko razberemo, v podjetju ne poznajo ustreznih predpisov za urejanje tarifne politike. Trgovinska zbornica in republiški odbor se sicer strinjata glede določenih korektur pravilnika, opozarjata pa, da je treba te stvari kolektivno urediti. Vendar, če se ta dva organa strinjata z določenimi korekturami, še ni rečeno, da je sprememba pravno veljavna. V trgovskem podjetju »Železnina« torej ne bi smeli izračunati minimalnega osebnega dohodka na osnovi takšnih neveljavnih računov. In za zaključek še pripomba, na .katero nas je opozoril občinski sindikalni svet. češ da doseženi doho-deic ne velja pripisati povsem zaslugi kolektiva- O tej stvari ne mislimo razsojati, Toda iz podatkov,, ki nam jih je predložil ta svet lahko razberemo, da v podjetju ne gospodarijo smotrno- Podobna podjetja z manjšim, enakim ali z večjim prometom, kot na primer »Izbira«, »Potrošnja« itd., so lani vložila vsaj nekaj sto tisoč, nekatera pa celo nekaj milijonov dinarjev v sklade podjetij oziroma v družbeni investicijski sklad pri občini. »Železnina* pa je v letu 1957 vložila samo 822.000 Omarjev v amortizacijski sklad- To nas opozarja, da dohodek ni bii najbolj smotrno porazdeljen. Verjetno bo občinski zbor proizvajalcev izrekel tudi o taki delitvi dohodka v minulem letu besedo. dve. ko bo obravnaval predlog sindikalnega sveta. Vsekakor pa se zavedamo vsi skupaj, da je trgovina ob sedanji delitvi dohodka v težjem položaju kot lani. O tem so nedavno razpravljali na Centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije in’ predlagali da zvezni gospo-darsfc; organi prouče delitev dohodka v trgovini, ter v tej zvezi tudi problem trgovskih delavcev. Toda slej ko prej .moramo vztrajati pri tem. da ta vprašanja rešimo v celoti in enotno, ne pa da bi jih reševali zdaj tu. zdat tam ter s tem še povečeval -že ugotovljena nesorazmer-. ja- cev pred prihod/oan na seminar poznalo vsebino resolucije Zvezne ljudske skupščine o nadaljnjem razvoju kmetijstva, prav tako Pa jč Mio tudi samo 8 udeležencev na posestvih seznanjeno z vsebino Pisma IK CK ZKJ, kar potrjuje, da o njem niso razpravljali niti vsi člani Zveze kotnumistov. Nezanimanje, lahko bi skoraj rekli bojazen pred vzgojo tistih, ki delajo v - organih upravljanja, pa se kaže tudi v tem, da 139 posestev sploh ni poslalo nikogar na seminar. Razgovori so prav tako potrdili, da je na posestvih še marsikje preveč samovolje, diktatorstva do delavcev in je demokracija često le prazna beseda! Mnogo posestev, zlasti večjih, pa je doseglo lepe uspehe in o posameznih vprašanjih odloča celoten kolektiv. V seminarskih nalogah navajajo udeleženci, da so delovni kolektivi vse premalo seznanjeni s sklepi delavskih svetov. Med delavci in sindikalnimi uslužbenci n; najboljših odnosov, kar se kaže v podcenjevanju; od tod tud; različni pojavi samovolje. Vodilni' uslužbenci imajo še vedno velik vpliv na sklepe sej delavskega sveta ali upravnega odbora. Seminaristi predlagajo, naj b; proučili možnosti za izvolitev delavskih svetov na nekaterih obratih. Delovni način le-teh M po njihovem mnenju kazalo urediti tako, da bi slehernega člana pravočasno seznanili z dnevnim redom. Neredko jih namreč šele popoldne obveščajo za popoldansko sejo DS. Marsikje na posestvih jim tudi vloga političnih organizacij še ni povsem jasna. Menijo namreč, da naj sindikalna in mladinska organizacija rešujeta socialne }n kulturne naloge, vse drugo pa naj opravljajo organi delavskega samoupravljanja. Pozabljajo namreč, da prav politične organizacije s svojo enotno akcijo lahko odločilno prispevajo k kvalitetnejšemu delu delavskega sveta in upravnega odbora. Zaradi pomanjkljivosti v delu organov upravljanja se često tudi gospodarski in proizvodni problemi rešujejo pomanjkljivo, največkrat administrativno. Udeleženci so se zavzeli za pospešeno arondacijo zemljišč, kar je glavni pogoj za večjo proizvodnjo in strokovne)še izkoriščanje mehanizacije. Po mnenju udeležencev seminarja bi morali pri razdeljevanju sredstev za investicije paziti predvsem na to, da bj jih vložili v najnujnejše objekte in sestavili realne načrte perspektivnega razvoja in vanje zajeli tudi ureditev cest, poti in vodovodov, melioracijo itd. Nekatera posestva bi se morala bolj posvetiti elektrifikaciji gospodarskih objektov, saj je _to osnova za uvedbo vse večje mehanizacije pri izvajanju sodobnih agrotehničnih ukrepov, kar ne znižuje samo proizvodnih ■ stroškov, ampak povečuje tudi proizvodnjo. Navajali so tudi, da je med posameznimi posestvi opaziti velike razlike v nagrajevanju, kar neugodno vpliva na pravilno razporeditev delovne sile. Podjetja, ki so finančno šibka, niso uredila prejemkov delavcev; ponekod znaša delavčev mesečni osebni do- hodek samo 6500 din. Taka posestva tudi oMčajno nimajo strokovnjakov, ker jim ne morejo zagotoviti zadostnih prejemkov, zato se mnogi absolventi srednjih kmetijskih šol raje zaposlujejo na drugih delovnih mestih. Samo v tovarni »Litostroj« so zaposleni trije kmetijski tehniki, ki opravljajo različna dela v operativnem vodstvu podjetja. Posebni problemi nastajajo pri mladi delovni sili. Neurejena stanovanja, majhni osebni dohodki, zanemarjena strokovna vzgoja in še drugo so krivd, - da se mladina raje zaposluje v drugih gospodarskih panogah. Zanemarjena je tudi skrb za prehrano, za kulturno življenje in druge oblike vzgojnega dela. Udeleženci seminarja so sklenili, da bodo na eni od prihodnjih sej delavskega sveta na posestvu predložili v razpravo ugotovitve in stališča, ki so jih sprejeli na seminarju. Na osnovi tega bodo sprejeli načrt za reševanje nekaterih probler. Prav tako bodo na vseh posestvih, kjer je dovolj mladine, ustanovili mladinski aktiv LMS in preko njega reševali nekatere probleme. Predlagali so tudi, naj bi CK LMS tudi v zimskem času organiziral seminar za mlade člane DS tistih posestev, ki se ga tokrat niso udeležili. Gradivo seminarja bi posredovali vsem udeležencem, čez tri mesece pa se bodo zbrali na skupnem posvetu in pregledali kaj so doslej napravili, izmenjali izkušnje in se dogovorili o novih nalogah. Mladi ljudje kmetijskih posestev se zavedajo svojih nalog in predstavljajo osnovno, doslej še neizkoriščeno silo napredka. M. R. 40 let Tovarne dušika v Rušiih Preteldo sredo so v Rušah slavili 40-letnico tovarne dušika. Ob tej priložnosti so imeli slavnostno sejo delavskega sveta, na kateri so govorili o uspehih, ki jih je ta delovni kolektiv dosegel od obstoja tovarne. Sprva so v tej tovarni proizvajal; le karbid. V poznejših letih pa se je število izdelkov povečalo. Zdaj v tej tovarni proizvajajo še ferokrom, du-ščiina gnojila in razne druge keVnične izdelke. V tovarni so že izdelali perspektivni plan gospodarskega razvoja podjetja. V prihodnjih letih bodo obnovili nekatere zastarele naprave in obrate. V sklopu teh načrtov je že letos pričel obratovati obrat elektro-korunda, ki je važna surovina pr; proizvodnji brusilnih plošč. Pred volitvami v zadružne svete V šoštanjski občini se kmetijske zadruge v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki pripravljajo na volitve v zadružne svete. Priredile bedo več sektorskih politično-gospo-darskih konferenc, na katerih bodo razpravljali o kandidatnih listah in petletnem perspektivnem gospodarskem načrtu. V vseh treh kmetijskih zadrugah bodo v zadružne izvolili 515 kandidatov. _ DELAVSKA ENOTNOST __ Glasilo smdikaiov Slovenije. - izuaja KepubllšKs svel Zvest -UHlikatov za Slovenijo. - Odgovorni urednik Ivo Tavčar. -risk Casoipisnega podjetja •Slovenski poročevalec« v Ljubljani. — Naslov uredništva In upravei Ljubljana, Čufarjeva ilica S, poštni predal 284. - Telefon uredništva 32-S38, uprave 10-1144, skupni za uredništvo In upravo S2-0S1. - Račun pr Mestni hranilnici v Lj. 6IHI-H/606-1.3-221 List izhaja vsak trtels Rokopisov ne vračamo. .. Posamezna številka stane 10 dinarjev. -- Naročnina v predplačilu je mesečna so dinarjev, četrtietna M# dinarjev, polletna 469 dinarjev in celoletna ooe dih. Še več za osveščanje ter vzgojo delavskih in družbenih upravljavcev Odgovorne gospodarske naloge, ki jih morajo reševati družbeni upravljavci in pomanjkljivosti v dosedanjem družbenem in delavskem upravljanju ter v odnosih med oblastvenimi in samoupravnimi organi, vse to je povzročilo, da število izobraževalnih centrov nenehno narašča. Ustanovili so jih celo v posameznih večjih kolektivih in nekateri že prav zgledno delajo- Hkrati z razširjanjem te izobraževalne mreže pa se vedno bolj zaostruje vprašanje predavateljskega kadra, ki bo kos tem nalogam, in seveda samega učnega sistema in učnega gradiva. Glede na vse to je zavod za izobraževanje z delavskim in družbenim upravljanjem letos preusmerili svoje delo. Iz ne številne nove knjižice iz zbirke jetoosti bodo te šole oelroma »Razgovori«, ki bodo prav tako centri vključili med predavate-kot že izišle obravnale aktualne Ije tudi vodilne ljudi občinskih teme našega gospodarstva in in sindikalnih svetov, za katere družbenega upravljanja. Naj bo zavod posebej skliceval dvojih navedemo samo nekaj: pri- dnevna ali tridnevna posveto-stojnosti delavskih svetov, iz- vanja, in predavatelje družbe-kušnje zborov proizvajalcev, nih ved na vajenskih, industrij--stanovanjske skupnosti jn kra- skih in srednjih strokovnih šo- vanj udeležilo letno 150.000 vo dilnih članov družbenega uprav Ijanja po občinah. Z njimi na merava ostati zavod v nenehnih stikih. Udeleženci jim bodo pošiljali vprašanja, kako naj b rešili to ali ono , vprašanje v družbenem in delavskem uprav Ijanju. Zavod jim bo sproti od jevni ljudski odbori, nova delitev dohodka v gospodarstvu, delo potrošniških svetov. načela tarifne politike itd. NEPOSREDNA POMOČ DRUŽBENIM UPRAVLJAVCEM Nedvomno bo zavod z vsern tem veliko pomagal občinskim izobraževalnim centrom pri jih napotke za obravnavo družbenega upravljanja in gospodarstva nasploh. Z organiziranjem posvetovanj za predsednike in podpredsednike svetov pri občinskih ljudskih odborih, sindikalnih svetih in zborih proizvajalcev bo zavod zadel kar dve muhi v en premagovanju začetnih težav, mah: prisotni bodo obravnavali Ker pa brez dobrih posredoval- vsa aktualna vprašanja družbe-cev tega znanja ne bi bilo za- nega upravljanja, izmenjali de-želenih uspehov, bo zavod po- lovne izkušnje, opozarjali na lah, ki jim bo dajal v seminar- govarjal in dajal nasvete. Pred- nih upravljalcev bo predvsem usmerjevalec, valeč in pomočnih okrajnih, občinskih in drugih izobraževalnih centrov oziroma zavodov, ki so prevzeli njegove prvotne naloge. Pomagal jim bo že prj sestavi delovnih načrtov. Komisija za učne programe bo s pomočjo komisije za družbeno upravljanje pri SZDL pripravila gradivo za vsa področja družbenega upravljanja, od zdravstva do zadružništva. Zavod pa ga bo v oblite! razširjenih tez izdal v 5 do 6 strani obsegajočih skrlptah- Občinskim izobraževalnim centrom pa bodo pri delu v veliko pomoč tudi videvajo, da se bo za to posluževal tudi radijskih oddaj. Vsem tistim dopisnikom, ki bodo obravnavali resnejše im aktualnejše probleme,, bi zavod orgovar-jal po radiu in tako pomagal tudi upravljalcem v drugih krajih, ki jih bodo trle podobne težave. ToMko torej o letošnjih načrtih zavoda za delavsko in družbeno upravljanje. Prepričani smo, da jih bo izpolnil postal tudi lasten predavateljski ka- moupravinih teles in se tako iz- kljub vsem težavam, ki jih ima sveto- der. V ta namen bo priredil se- popoinje-vali v delavskem m s prostori. min,arje za predavatelje okraj- družbenem upravljanju, obenem nih zavodov za izobraževanje pa s-e usposabljali kot predava-v družbenem upravljanju, le-ti telji izobraževalnih centrov. Popa bodo potem izobraževali svetovanja bodo organizirana v skupinah. V. vsaki bo okoli 10 ljudi, ki bodo obravnaii celotno družbeno upravljanje, ne glede na njihovo delovno področje. Prvi posvet bo že v začetku oktobra, zavod, bo tokrat povabil vodilne ljudi okrajnih za- posrednega vzgojitelja družbe- magal tem ustanovam vzgojiti negativne pojave pri delu Se zadnji posvet pred oddajo, še zadnja preizkušnja kolektivnega znanja: udeleženci oddaje »Spoznavajmo svet in domovino« se v čakalnici Radia Ljubljana pripravljajo, da bodo stopili pred neizprosne mikrofone. predavatelje občinskih izobraževalnih centro-v. Po vsej ver- Peti kongres jugoslovanskih književnikov Predvidoma bo ob koncu novembra v Beogradu V. kon- vodov za izobraževanje v d,ruž-gres jugoslovanskih književni- be.netn upravljanju in skupno z kov, na katerem bodo razprav- njimi proučil predložene učne Ijali’ o jugoslovanski književ- programe ter jih po potrebi iz-n sti v luči novega programa popolmil. Gre namreč za to, da Zveže komunistov Jugoslavije. Knjige tega meseca bi te šole seminarskega tipa obravnavale predvsem vprašanja družbenega upravljanja, ne pa, kakor večkrat doslej, izključno gospodarska vprašanja. Naslednje posvetovanje je namenjeno občinskim predstavnikom družbenega upravljanja Dekleta in fantje pred radijskimi mikrofoni »Spoznavajmo svet in domovino« — priljubljena javna mladinska radijska oddaja V sobote, 20. septembra sta niJcf iz Litostroja in odgovar- Prebrala sem vse njegove pe. vrag si ga vedi, kaj me bodo vprašali...« In Jožetu to pot radijska napovedovalka Duši- jali na vprašanja o temi »Čr- smi, življenjepis in precej lica Erzin in izpraševalec To- ni kontinent se prebuja«, so terature in študij o tem veli- maž Terček enajstič pozdra- povedali, da so prelistali nekaj kem pesniku.« vila gledalce v velikem studiu knjig in dva letnika »Slaven- y grgraj VSeh pismih, ki jih Radia-televizije Ljubljana in skega'poročevalca« in se tako dobiva uredništvo te oddaje Svojevrstno mrOcavmd če- skem trikotnik«, ki se raz- ni(kom ^benega upravljanja S ^ nastop na od. od zvestih poslušalcev, piše sto odkrivamo v knjigah, ki penja med dvema bratoma in zdravstvu. Udeleženci se bodo J , mladinsko radijsko ' r* oddaja ^el° črpajo snov iz življenja ve- Kristijane, kasnejšo ženo sta- z nalogami teh orga- z »Spozna- Pred kratkim je skupina di- Ljudje jo radi poslušajo pred- liKin l.malt Kljub bolj ati rejšega brata. Polna nenava- lD, opozorili tudi na težave, oMv odgovorUa na vseh vsem zaradi tega, ker doka- maaj znanim zLljenjepLnum dnih zapletljajev in čustvenih ki ,,avirajo njihovo delo. Eno vajmo svet m domovino«. osem vprašanj o »Koroški v zuje, da naši fantje in dekleta podatkom pomembnih ume-t- obratov nam knjiga v osnovi nasled-njiiih poav^tova-noa namenja Omenjena oddaja je na spo- NOB« (tekmovalci se narhrec veliko znajo in se za mnogo- nikou znanstvenikov in poli- vendarle odseva bolj ali z&vod članom občinskih potroš- redu Radia-televizije Ljubija- spoprimejo z vprašanji treh kaJ zanimajo. Niso redke pri- tikov'nas zgodbe njihove uso- manj realistično podobo te- niških svetov, ki se povečini še na od 3. maja letos- Doslej težavnostnih stopenj: prva tri pombe v pvsmih:. .. »m mi se . , . .nrprp pirvl bodo razpravljali o od- u so 0 svojih »konjičkih«, s in prelistali grmado dokumen- jjn{ 30.OOO dinarjev — pač pa eno najsvetlejših v človeSki dična« in novcih »Prokletb no9jh med komuno in podjetji, katerimi se ukvarjajo v svo- tov, ki govore o poteku NOB, predvsem želja, da po »etru« zgodovini. Te dni je Cankar- dvorišče«. S to knjigo je^ za- člani sveta za šolstvo in šolskih jem prostem času, izven šol- poleg tega pa so se pogovar- dokažejo svoje znanje in s okrožena pisateljska podoba, odborov bodo obravnavali nasloven- loge v zvezi 9 šolsko reformo, skega pouka, izven delavnice jali s preživelimi koroškimi ali poleg kmetovanja. borci. Plod tega temeljitega Zakaj je ta oddaja ta-ko pri-, dela je. bila zmaga, ker so.od-. jeva založba izdala roman o njegovem življenju- Napisal Iva Andrica tudi za . ga je madžarski pisatelj Zsolt skega bralca, ..srj razen nekaj medtem ko se bodo 61anl__za;- ____________. . - , . Harsanyi. Pisatelj v-clui je v kvcijsih teiksio-v zdoj vec ni družnih svetc>v prvič seznanili v lačna in še bolj — Jcovistna (jovoTili bvez spotbJcljajev na knjigi popisal življenjsko pot, pomembnejšega dela ki ne bi ki je vodila mladega suk- bilo prevedeno. V »Gospodic- njarjevega sinu iz Piše skozi ni« nam slika pisatelj staro tem vzbudijo med drugimi zanimanje za to ali drugo dejavnost. »Oddaja je komaj doživela svoj krst in že kar dobro teče. Nabrali smo si že koristne izkušnje. Najbolj me razveseljuje dejstvo, da tekmovalci nastopajo pred mikrofonom s takim županjem v svoje znanje. To dokazujejo tudi pri- z vsebino njihovega dela. Posebej pa bo zavod sklical sestanek za člane zborov proizvajal- za naše mlade ljudi? In ne sa- vseh osem vprašanj, mo za mlade! Čedalje več sta- y zadnji oddaji je odgovar- študijske (klopi univerze do profesorska mesta na pa-dovanskem vseučilišču, do njegovih pomembnih znanstvenih odkritij in boja za znanstveno resnico, ki jo je preganjala mračnjaška cerkvena hierarhija. Inkvizicija je Galileiia slednjič prisilila, da je preklical svoje nazore, med njimi dejstvo, da se giblje zemlja ofcola sonca, toda v zgodovini je ostal zapisan tudi njegov izrek »In vendar se giblje ...«, izrečen po prisiljenem preklicu- Pisatelj Harsanyi nam je naslikal živo podobo učenjakovega osebnega in znanosti posvečenega življenja, hkrati pa je pred bralca razgrnil pestro sliko tedanje dobe. Sodobna ameriška književnost je v slovenskih prevodih že dokaj dobro preal:tavlje-na, vendar še zmeraj obstaja cela vrsta del, ki bi jih bilo vredno prevesti in z njimi dopolniti podobo sodobne Amerike. Eno takih pomembnih dopolnitev predstavlja roman Johna Stevnbecka »Vzhodno od raja«, ki ga je izdala Cankarjeva založba. Pisatelj Steinbeck je slovenskemu bralcu znan že po vrsti priljubljenih del: »Sadovi jeze«, »Negotova bitka«, »Ljudje in miši« in »Polen-tarska polica«. Novo delo, med vsemi prav gotovo najobsežnejše, pripoveduje o usodi dveh ameriških družin v pisateljevi rodni Kaliforniji. Pisatelj se je v njem ponovno izkazbil kot izvrsten poznavalec tamošnjega življenja, hkrati pa kot raziskovalec človeških duševnosti in njihovih temnih strasti, V bralčevi zavesti se bo posebno jasno zarisala podoba demonske Cath&rine, ki s svo-jim načinom žitvljenja ruši vse normalne človeške odnose okrog sebe. V drugačno okolje nas povede povest nemškega pisatelja Otta Ludiviga »Med nebom in zemljo«, ki jo je izdala založba .Obzorja v Mariboru. Pisatelj nam je v nji popisal življenje majhnega nemškega podeželskega mesteca v prvi polovici prejšnjega stoletja. Vzdušje, ki preveva delo, je pisatelj črpal iz razmer svojega časa (rojen 1813, umrl 1865) in iz lastnih izkušenj v domači družini, tipični celici nemškega obrtniškega malomeščana. Zgodba povesti »Med nebom to zemljo« sloni na Ijubeze.n- rejših poslušalcev vabi, da Delček vabe za nastop mla- meri, ko so bili naši odgovori dih tekmovalcev tiči verjetno pomanjkljivo sestavljeni, pa tudi v tem, da tekmovalci po- so jih tekmovalci z vso goto- ... . „ ... ...____________ t------------------- -----, — jala na vprašanja o dr. Fran- stanejo v svojem kraju »ju- vostjo in vztrajnostjo sami skopuljo, kt v svoji v _ _ cev, kajti mnogim se m P ' vsako drugo soboto zvečer od- Cetu Prešernu dijakinja I.dr- naki dneva«. To dokazuje tudi popravljali in pravilno izpo- skraijv-o pretirava. * lasno, kakšne so nji rov ~ pirajo svoje radijske , sprejem- žavne gimnazije iz Maribora izjava Jožeta Lainš&ka iz polnjevali ■.. Trudimo se, da kletem, dvorišču« v^dablja žnostl in pravice. V,seh nttcc in budno sledijo svojim tovarišica Jelka Škofca. Ko Murske Sobote, ki je v soboto bi bila oddaja tudi oblikovno, pisatelj staro cangr oj. . svetovanj se o _ »junakom«, ki preizkušajo smo j0 vprašali, zakaj je iz- zvečer tik pred oddajo takole torej radijsko, na primerni se bodo udeleževali najrazličnejšimi tudi odborniki občinskih sindi- "^unje pa tudi srečo preko ‘......’ J kalnih vodstev. radijskih valov. Naj omenimo SOVA OBLIKA TRAJNEGA ™ IZPOPOLNJEVANJA ristnost oddaje- Po zavodovih načrtih se bo Ko so V maju nastopali njegovih seminarjev in posveto- pred mikrofonom mladi teh- nišnico z obsojenci in njihovimi zgodbami. Zadnje dele se uvršča med najboljše, kar je pisatelj doslej ustvaril. Knjiga je izšla pri Državni založbi Slovenije. Kajetan Kovič mm GALERIJI Slikar Maksim Sedej je bil rojen 1909. leta na Dobračah prj Zireh. je končal v Zagrebu. Velikokrat je razstavljal doma m Umetniško akademijo v tujini. brala prav to temo, je odgo- odgovoril na vprašanje, če ima višini... vorila: kaj treme: Ka koncu naj omenimo še »Pišem pesmi, in to že od »Malo je imam, toda ne za- tole: žal se za oddajo ne pri. prve gimnazije. Sedaj hodim radi publike v dvorani in ti- pr ovija veliko mladih dela/v-v II. razred (po novem) in la- stih mikrofonov, ki »migljajo« cev, tehnikov, inženirjev in ni sem dobila za svoje pesmi pred očmi- Menda imam tre- drugih ljudi iz naših delovnih gimnazijsko Prešernovo na- mo zato, ker me poslušajo vsi kolektivov. Prav bi bilo, da grado. Da bi bolj temeljito domači ter precej znancev in se ti opogumili, ker bi spoznala pesniku, po katerem če mi spodrsne... Nerodno s tem postala oddaja še bolj nosi ime moja nagrada, sem mi bo zaradi njih, čeprav ni privlačna im še pestrejša, se prijavila za nastop v radiu, nič nenavadnega »pasti«, ker: Nace Grom ČEZ TRI LETA 150 kvalificiranih gospodinjskih moči Ob pričetku šolskega leta letniku skupno šolale, prihod- bodo obiskovalke dobile ustre- smo mimo drugih strokovnih šol dobili pet zavodov za poklicno izobraževanje domskih kuharic in gospodinj. Ce bo šlo vse po sreči, bodo naši gospodinjski obrati čez tri leta, kolikor traje šola, dobili 150 kvalificiranih moči iz teh petih šol s praktičnim poukom. nje leto bo pouk že delno diferenciran glede na bodoči poklic, v tretjem letniku pa bodo kandidatinje za domske kuharice povsem ločene od bodočih gospodinj. Za nove šole se dekleta zelo zanimajo ne le zato, ker bodo njihove absolventke povsod zno kvalifikacijo, ki jim bo zagotovila tudi višje osebne dohodke. Trenutno je največja potreba po dietnih kuharicah. Pogrešajo jih zlasti bolnišnice in zdravilišča, kjer je pravilna prehrana eden glavnih terapevtskih ukrepov in pomagal. Sodeč po začasnih učnih na- .. nomanika- lz zaŠate si Pomagajo pač ta- Maksim Sedej: Interieur (olje, 1954) Neizčrpen svet, v katerega ves čas svojega ustvarjanja vedno znova posega slikar Maksim Sedej, je slikarjeva družina. Skoraj vsa njegova olja so družinski portreti. Celo takrat, ko nam podaja povsem drug motivni svet, n. pr. cirkuški, lahko najdemo v njem portrete njegove družine. Tudi na naši sliki, ki jo je slikar imenoval »Interieur« — nastala je v zadnjem obdobju Sedejevega ustvarjanja — je deklica ki sedi na stolu, njegova hčerka. Leta 1952 je bilo za slikarja Maksima Sedeja pomembna letnica. Takrat je bila. v Milanu organizirana razstava slovenskeI grafike. Prav ta razstava oziroma ogled drugih, ki so bile takrat v tem mestu, je zapustila pečat njegovemu nadaljnjemu ustvarjanju. Odločil se je slikati z bolj modernimi, abstraktnimi prijemi. Naša slika sodi v to njegovo najnovejše obdobje. Slikar slika ploskovito, prostor, t. j. plastičnost predmeta podaja v ploskvah in dostikrat tudi te ploskve razčleni v čimbolj enostavne like. Slikar Maksim Sedej se ukvarja sedaj predvsem z ilustriranjem mladinske povesti »Čarovnik iz Oza«, ki bo naše mlade bralce prav gotovo razveselila. Za prihodnje leto pa nam pripravlja retrospektivno razstavo, s katero nam bo najlepše prikazal svojo umetniško pot. Črtih za te šole, se bodo učenke dobro usposobile za delo v gospodinjskih obratih vseh vrst. Vsako leto se bodo namreč v šoli pet mesecev pripravljale na bodoči poklic, potem pa, pojdejo za šest mesecev prakticirat v gospodinjske obrate po vsej Sloveniji, ki jih bo po temeljitem premisleku izbrala posebna komisija, sestavljena iz šolskih, zdravstvenih in gospodinjskih strokovnjakov. Da bi ne prišlo do podobnih težav kakor pri tistih mojstrih, ki hote ali nehote zanemarjajo strokovno vzgojo nja gospodinjskih strokovnjakinj; ampak tudi zato, ker zagotavljajo kvalifikacijo, ki je enoletne kmetijsko-gospodinj-ske šole niso dajale. Seveda bi bilo iluzorno misliti, da bomo z izšolanjem teh 150 deklet, ki so se letos vpisale v nove triletne gospodinjske šole, rešili kočljivo vprašanje družbene prehrane. Razne ankete in analize prehrane so pokazale, da je v 1240 skupnih gospodinjstvih, ki redno popolnoma ali pa delno oskrbujejo več ko 120.000 ljudi, sila obrtnega naraščaja, bo rep»b- malo kvalificiranih moči. Od liški svet za šolstvo skupno z tod tudi z zdravstvenega vidi-gospodinjskimi strokovnjakinjami sestavil učni načrt za ko.da zdravniki ali drugi viso-kr.'""'1:ficirani zdravstveni delavci sestavljajo jedilnike in dajejo splošnim kuharicam vsa potrebna navodila glede priprave jedi. Seveda pa to zdravstveni službi ni v prid, ker hočeš nočeš mora obremenjevati svoje strokovnjake z delom, ki bi ga zlahka opravljala niže kvalificirana delavka, če bi imela ustrezno ' -•-opuncijo. Prav zato bodo nove gospodinjske šole naiorej organizirale tečaje za dietne kuharice, in sicer samo za tiste, ki že dlje časa delajo v dietnih kuhinjah in so si pri praktičnem delu pridobile nekaj praktično delo po obratih. Razen tega bodo okrajni zavodi za pospeševanje gospodinjstva tesno povezani z vodstvi teh obratov, tako da bo moč sproti popravljati morebitne pomanjkljivosti v praktičnem pouku. Tako smo torej dobili nov ka nepravilna in povrhu še ne- ustreznega znanja. Učni pro-okusna prehrana predvsem v gram za te tečaje in vpisne raznih menzah, šolskih kuhi- 'pogoje bo določil svet za šol- stvo sporazumno z zdravstvenimi delavci, tako da se bodo tečajnice res dobro pripravile na svoje poklicno delo. V perspektivi, ko bo dietnim kuharicam -priznana visoka kvalifikacija glede na to, da se mo- njah in številnih domovih vseh vrst, pa tudi v zdravstvenih ustanovah (bolnišnicah, zdraviliščih in okrevališčih), obratnih kuhinjah itd. Nove šole bi ob sedanji kapaciteti z rednim šolanjem torej zlepa ne po-tip šole s praktičnim poukom, krile vpijočih potreb po kva- rajo pred specializacijo uspo-ki se bo po vsej verjetnosti ze- lifioiranih gospodinjskih ka- šobiti za splošno kuho, bodo lo dobro obnesel, saj odmerja drih. Zato bo treba misliti na gospodinjske šole odprle tudi praktičnemu pouku več časa strokovno izpopolnitev žena, ki oddelke za dietne kuharice, kakor teoretičnemu, vrhu tega so že dlje zaposlene v kolek- posebej pa za družinske skrb-pa bo usposabljanje za poklic livnih gospodinjstvih. Za to niče in perice, ki jih bodo na-tudi vseskozi načrtno in nad- nekvalificirano delovno silo še stanovanjske skupnosti zme-zorovano. Povemo naj še to, bodo šole prirejale daljše te- 'raj bolj pogrešale, da se bodo dekleta v prvem čaje, po opravljenih izpitih pa M. K. SOLSKA REFORMA ni enkratna akcija Težave s kadri in prostori — Ha GolitnjsKem naj bi do 1961. leta zgradili 14 šol — Uspehi v tehnični vzgoji H & Sl PES PIKI Pred kratkim je okrajni ljudski odbor Kranj razpravljal c šolstvu na Gorenjskem v zvezi z uveljavljanjem šolske reforme. Razprava je bila izredno živahna in je dala toliko predlogov, da bo o njih moral razpravljati okrajni svet za šolstvo ter jih nato ponovno pred- fiedni obiski Celjanov v Velenju Dramska sekcija velenjske Svobode oziroma, po ' novem Amatersko gledališče Velenje se je dogovorilo s SLG Celje za šest gostovanj. Vodstvo velenjskega gledališča bo razpisalo abonmaje, da si zagotovi zadosten obisk in gledalce seznani s svojim letošnjim repertoarjem. Velenjska igralska družina namerava letos naštudirati tri zahtevnejša dela, med njim; Othella in opereto »Dekle, da1 mi rož rdečih«. ložiti ljudskemu odboru. Važni so zlasti predlogi za ureditev pedagoške službe pri okrajnem ljudskem odboru, ustanovitev šole za defektno mladino, izvolitev komisije za izobraževanje odraslih, uvedbo predmeta o delavskem upravljanju v strokovnih šolah itd- Kaže, da je v javnosti precejšen interes za u-veljavljanje šolske reforme, saj so prav ti predlogi zajeli pomembna vprašanja, ki jih ni zajelo poročilo okrajnega sveta za šolstvo. POVRŠINA NA ENEGA UČENCA JE PREMAJHNA Glavne ovire pri izvajanju šolske reforme na Gorenjskem povzročajo slabi materialni pogoji in pomanjkanje kvalitetnega »refor^pinega« kadra. Sodobnih učnih metod ni moč uporabljati v šolah, kjer poteka pouk v treh izmenah. Najslabše povprečje gle^e učnega prostora na enega učenca Ive Šubic: Kmetica (1958) imajo v jeseniški občini (0,80 m1), najboljše pa v Zireh (1,50 m'). Na samih Jesenicah pride na učenca komaj 0,50 mJ prostora! Razumljivo, da v takih okoliščinah ni mogoče računati na sodoben pouk v kabinetih, delavnicah itd- Vse to sili k pospešeni gradnji šol. Sedaj 12 šol nima svojega šolskega poslopja. Po predlogu okrajnega sveta za šolstvo naj bi do leta 1961 zgradili 14 šolskih objektov s 124 učilnicami. Verjetno pa ta načrt ni realen, če upoštevamo, da so od leta 1950 dalje zgradili samo 8 šol, sedaj pa naj bi jih v treh letih zgradili skoro dvakrat več. Problem bo tako v izdelavi projektov kakor tudi zagotovitvi gradbenih kapacitet. USPEH JE VIDEN ZLASTI V TEHNIČNI VZGOJI V sedanjih naporih za izvedbo reforme šole so dosegli dokaj viden uspeh predvsem v uvajanju tehničnega pouka- V tečajih in seminarjih so usposobili potrebno število učiteljev za tehnični pouk. Kjer se je le dalo so uvedli tehnične delavnice oziroma tehnične kotičke. Skupno je urejenih 11 delavnic, urejajo jih v 9 šolah, v 11 šolah pa so uredili tehnične kotičke. Pri ustanavljanju tehničnih delavnic precej pomagajo podjetja, ki so prevzela patronat nad šolami, kakor tudi okrajni preskrbovalni center. V okviru tehničnega pouka, so organizirali tudi družine mladih zadružnikov- Letos se je najbolj uveljavila družina na osemletki v Bohinjski Bistrici. * Novo mesto ima spet ekonomsko srednjo šolo Zaradi velikih potreb po ekonomskih kadrih so v Novem mestu znova odprli ekonomsko srednjo šolo in si zagotovili tudi strokovno zadovoljivo učno osebje. Ustanovitev te šole bo nedvomno koristila ne le dolenjskim gospodarskim organizacijam, ampak tudi ekonomski srednji šolj v Ljubljani, ker se bo vsaj malo ublažil naval vanjo in v njen internat. Šolski odbori delajo po podatkih okrajnega sveta za šolstvo pri vseh šolah in so toliko napredovali, da se ne pečajo samo z materialnimi problemi šole, ampak tudi z vzgojnimi in socialnimi. Vendar je to šele spodbuden začetek, ki mu bo treba posvetiti več skrbi, da ne bi šolski odbori zopet zašli na stari tir. Treba pa bo tesneje povezati šolske odbore in u-čiteljske zbore ter bolj skrbeti za delo šolskih organizacij, katerih predstavniki so tudi v šolskih odborih. V prihodnje naj bi organizacije Socialistične zveze oziroma zbori volivcev večkrat razpravljali o šoli in ne samo takrat, ko je treba zagotoviti denar- Pretresali naj bi tudi vzgojne in ‘ druge probleme. Zato pa kaže vse člane šolskih odborov temeljito seznaniti z novim zakonom o šolstvu ki v primerjavi s prejšnjim precej razširja pristojnosti šolskih odborov. I. K. IZET SAHAJL1C (roj. 1930 v Dobaju, ma vidno mesto med mladimi sarajevskimi knji ‘evniki. Doslej je izdal dve pesniški zbirki, leto 1949 'Srečanja* in leta 1955 »Sivi iveckend«. zda-i pa dela na novi knjigi, ki bo nosila naslov »Miting v h-molu*. Njegovo poezijo preveva globo3" ka čustvenost, o čemer priča tudi odlomek iz daljše pesmi »Rojeni 1923, ustreljeni 1942«, ki ga objavljamo v tej številki. Hojjoni 23, ustreljeni 42 Nocoj bova zanje ljubila. Bilo jih je 28. Bilo jih je pet tisoč in 28. Bilo jih je več, kakor kdajkoli v kakšni pesmi ljubezni. Danes bi bili očetje. Zdaj jih več ni. Midva, ki sva po peronih nekega stoletja prebolela samote vseh Robinzonov, midva, ki sva preživela tanke in nisva nikogar ubila, nocoj bova zanje ljubila, mala velika moja. In ne sprašuj: bi se lahko vrnili, In ne sprašuj: ali bi mogli nazaj? ko je poslednjikrat, rdeč kot komunizem, gorel horizont njih želja. Ni jih nazaj. Cez njihove prestreljene oči so tanki zdrdrali. '>z njihove prestreljene oči. Preko njihovih neizpetih Marseljez. Preko njihovih prerešetanih iluzij. Danes bi bili očetje. Zdaj jih več ni Na zbornem mestu ljubezni stoje kot grobovi. Mala velika moja, nocoj bova zanje ijubila. Prevedel Ivan Mlns Knjižnica, ki hrani izredne vrednote Ob eni najbolj prometnih cest v Ljubljani, na vogalu Prešernove in Tomšičeve, domuje v prijetni" vili Centralna tehniška knjižnica. Najbrž ve le malokdo zanjo, razen študentov, nekdanjih in sedanjih. V prijetnih, vendar tesnih in skromnih prostorih te nekdaj stanovanjske vile so študentom in drugim strokovnjakom tehniških strok na razpolago neprecenljive umske vrednote tehniških znanosti-Ce bi jih skušali spremeniti v denar, vendar samo glede na cene posamezni knjigi in reviji, potem bi lahko govorili o številkah, ki bi znašale kakih dve sto milijonov dinarjev. Bojim se, da bi zašla v nesmisel, če bi poskušala spreminjati v številke, kar so te knjige in revije že doprinesle za Izboljšanje in sploh razvoj našega gospodarstva in industrije. Naj navedem le en primer. Tovarna emajlirane posode v Celju je hotela modernizirati emajlirane posode. In v eni izmed knjig je našel profesor Žumer neznaten člančič, ki je tovarni pomagal, da lahko daje na tržišče dobro pološčeno posodo. Takih in podobnih primerov se je pa v teku skoraj desetih let, odkar knjižnica obstoji, nabralo prav gotovo že lepo število. Da ne govorim o znanju, ki so si ga tu pridobili študentje! Naj navedem nekaj statističnih podatkov o sami knjižnici. Delovati je začela proti koncu leta 1949 in bo naslednje leto približno ob tem času praznovala svojo desetletnico. Knjižnica štej okrog 5.000 domačih strokovnih knjig in okrog 14.000 inozemskih ter okrog 1000 letnikov domačih revij in približno 8.000 letni, kov tujih. V teh letih je knjižnico obiskalo več ko 160.000 študentov in okrog 16-000 drugih ljudi. Obiskovalcev bi pa Razmišljanja o glasbenem šolstvu in delu z mladino FSOBLEM! SLOVENSKEGA AMATERIZMA Letošnji reviji pevskih zborov v Kranju in godb na pihala v Postojni kakor tudi uspehi naših predstavnikov na Prvem festivalu amaterskih instrumentalnih skupin Jugoslavije in na Mednarodnem tekmovanju polifone glasbe v Arezzu so pokazali lep napredek slovenske amuvterske glasbene dejavnosti. Površnem prosvetnem delavcu se lahko zdijo ti uspehi tako pomembni, da bi ga zazibali v prijetno sanjarjenje in optimistično razpoloženje. Leto je bilo plodno kot še nikdar doslej in kaj hočemo še več? Toda med zboroma "Slave Klavore** in "Vinka Vodopivca**, ki sta nastopila v Arezzu, in pevskim zborom, ki se le priložnostno sestane in ves čas od osvoboditve sem ni naštudiral več kot 25 pesmi, je tolikšna razlika, da se moramo ob njej zamisliti. Med najboljšim in najslab-šim pevskim zborom deluje še 600 zborov, ki z večjim ali manjšim uspehom, ob boljših ali slabših materialnih pogojih strokovno usposobljenim ali neukim zborovodjem zmagujejo težave. Podobni problemi nastajajo tudi pri godbah, saj je velika razlika med 60-člansko trboveljsko godbo, ki je glede kvalitete vsaj na ravni povprečnih jugoslovanskih profesionalnih godb, in med »divjo** godbo 12 godbenikov v kakšni štajerski ali prekmurski vasi, kjer igrajo brez vsakršnih not. Zato bi ravnali zelo kratkovidno, če bi se uspavali nad vrhunskimi uspehi, pri tem pa pozabljali na večino naših glasbenih skupin, ki potrebujejo sistematično pomoč. Povsem nemogoče je, da bi lahko fe enega ali več središč uspešno pomagali različnim glasbenim skupinam; nismo jim še kos ugotoviti dovolj strokovno usposobljenih kadrov in potrebnih materialnih sredstev. ■To pa še ne pomeni, da je vsakršna pomoč nemogoča. Potrebno je le razmišljati o takšnih oblikah pomoči, ki s svojo sistematičnostjo, perspektivnostjo zagotavljajo počasnejši, zato pa toliko zanesljivejši napredek. Začeti je torej treba pri izviru. Izvir vsakršnega glasbenega in sploh umetniškega udejstvovanja je mladina. To pom e ni', da kaže ravno mladini p o s v e -ti ti največjo pozornost Današnja glasbena vzgoja mladine Pa ni ravno spodbudna. Kako presenetljiva je na primer ugotovitev profesorjev Janeza Bitenca in Janeza Kuharja, da so znale otroške vzgojiteljice, ki so se izšolale do leta 1952, na tečaju zapeti samo štiri do šest otroških pesmi. V ljubljanski Pionirski knjižnici uče otroke tujih jezikov tudi s petjem, vzgojiteljice pa naj bi vzbujale zanimanje za glasbo in slovensko pesem le s štirimi pesmimi? Ni mi znano, kdo je sestavil tak predmetnik na šoli za otroške vzgojiteljice! V naših osnovnih šolah je mladinsko zborovsko petje razvito bolj po zaslugi posameznih pedagogov, ki so v pesmi spoznali velik vzgojni pomen kot pa v premišljenosti dosedanjega šolskega sistema. Se manj razveseljiv pa je pouk glasbe na gim- 7INK0 TMNMUS nazijah. Tovariš Majhen je na zadnji razširjeni seji glasbenega sosveta duhovito pripomnil, »da včasih Slovenci niso poznali not, a so vsi prepevali, danes pa poznajo note, zapeti pa ne znajo nič**. Posledica takšnega stanja je v »visoko** vznesenem duhu nekaterih slovenskih glasbenih antipedagogov in strokovnjakov, ki gledajo na vso slovensko glasbeno vzgojo s ptičje perspektive slovenske Akademije za glasbo. Filharmonije in Opere. Ti glasbeniki so sicer prepričam, da vsa glasbena dejavnost na osnovnih šolah in amaterskih skupinah sicer ne škoduje, žal pa tudi veliko ne prispeva h glasbeni omiki slovenskega naroda. Kljub vsem številnim pevskim zborom, godbam in orkestrom slovensko ljudstvo le ne more razumeti domačih simfonij, kvartetov in oper. Dokler pa tega ne bo razumelo, do takrat se lahko »primitivno** glasbeno izživlja, resnične glasbe pa le ne bo po tej poti razumelo. Zato je potrebno čimveč glasbene teorije, vetje pa — hm, le kdo bi se danes še pehal za to, saj je vokalna glasba v zatonu in se z njo nobeden velik > glasbenik resno ne ukvarja. t Glasbena alMdemija vzgaja muzikologe, reproduktivne umetnike, ne vzgaja pa dirigentov za pevske zbore in druge amaterske glasbene skupine. Če se že ta ali oni absolvent loti zborovskega dirigiranja, je to predvsem njegova osebna zasluoa. nikakor pa ne zasluga Akademije. In če potem profesorji glasbe na gimnazijah poučujejo namesto petja glasbeno teorijo, je to povsem razumljivo. Kajti z glasbeno teorijo so bili na Akademiji zatrpani,. pe-vovodstva, najbolj razširjene glasbene stroke pri Slovencih, pa ne obvladajo. Da ne bo nesporazuma: Vemo, da ni osnovna naloga Akademije vzgajati pevovodje. Toda ker je zborovsko petje pri nas najbolj razširjena oblika aktivnega glasbenega udejstvovanja, bi morala Akademija tej zvrsti posvetiti več pozornosti! Navsezadnje le ne kaže pozabljati, da smo eden in pol milijonski narod in da se bo takšno pojmovanje glasbene vzgoje Akademiji slej ko prej maščevalo. Akademija za igralsko umetnost je naposled le spoznala, da je iluzorno vzgajati toliko igralcev, dramaturgov in režiserjev zgolj za poklicna gledališča in je sprejela — čeprav z zamudo — pameten, posnemanja meden sklep, da se bodo absolventi akademije na filozofski fakulteti usposabljali še za jezikovni pouk. Tako bodo svoj študij povezali z življenjsko eksistenco, hkrati pa bodo močno koristili igralskemu amaterizmu. Prav tako se nam ne. zdi najbolj primeren pouk na nižjih glasbenih šolah. Ves predmetnik je sestavljen za vzgojo umetnika ali glasbenega strokovnjaka, čeprav nam statistika dokazuje, da komaj dva odstotka gojencev nižjih glasbenih šol izbere glasbo za svoj poklic. In še ti se zvečine rekrutirajo iz naših mest, predvsem iz Ljubljane in Maribora. Pouk je izrazito individualen in le v redkih primerih kolektiven, zato nas9nižje glasbeno šolstvo, kjer se šola blizu 6000 otrok, stane na leto približno 120 milijonov dinarjev. Ravno zato se nam zdi nujno potrebno reformirati tudi glasbeno šolst^vo. V otroških vrtcih, osnovnih šolah in gimnazijah naj bi pouk glasbe temeljil predvsem na petju, kolektivnemu muziciranju in vzgoji ljubiteljev glasbe. Stremeti moramo tudi za tem, da bomo v prihodnje zagotovili vsaj vsem popolnim osnovnim šolam pevovodje, ki bodo znali poučevati petje in bodo sposobni voditi mladinske pevske zbore. V zvezi s tem, bo treba na Srednji glasbeni šoli odpreti oddelek (ne predmet, ta je uveden že sedaj) za pevovodje in jim hkrati z uredbo in z dodatnimi seminarji za pedagogiko in metodiko zagotoviti enakopraven položaj ^ z učitelji. Razumljivo, da bodo takšni \ dirigenti lahko največja opora slovenskemu glasbenemu amaterizmu. Za slovensko glasbeno šolstvo bo lahko le koristno, če bomo izmenjali poglede na pouk v nižjih glasbenih šolah. Seveda pa bi bilo krivično, če bi slabosti v glasbenem amaterizmu naprtili zgblj glasbenemu strokovnemu šolstvu in od njega pričakovali, da bo rešilo vse probleme. Veliko nalogo lahko opravimo in moramo opraviti sami. Tako se nam zde posnemanja vredne pobude nekaterih organizacij. Posebej kaže pohvaliti pobudo okrajnega inšpektorata za otroške vrtce v Mariboru, ki je priredil glasbeni tečaj za otroške vzgojiteljice, izšolane do leta 1952. V kratkem tečaju so jih glasbeni strokovnjaki naučili 30 pesmi in gojenke so izrazile željo, da bi se tečaj naslednje leto ponovil in da bi rade tudi ustanovile svoj pevski zbor, kjer bi se praktično vadile za poučevanje in dirigiranje otroških pesmi. V zgodovino slovenskega zborovskega petja, posebej še mladinskega petja, bomo lahko uvrstili letošnji celjski mladinski pevski festival, na katerem je nastopilo 4.300 otrok. Ni največji uspeh skupen nastop, ki ga ne nameravamo podcenjevati, veliko večjo uslugo mladinskemu zborovskemu petju so storili tovariši Jurče Vreže, Egon Kunej, Boris Ferlinc in njihovi sodelavci že v pripravah nanj, ko so organizirali po šolah številne nove mladinske pevske zbore, priredili za dirigente tečaj, jim pomagali organizirati občinske revije in tako postavili trdne temelje mladinskemu zborovskemu petju v svojem okrajfi. Organizacijo letošnjega festivala bodo osvojili kot sistem svojega dela. Prejšnji mesec so za dirigente priredili enotedenske tečaj, na katerem so obravnavali zboro-vodstvo in študij novih mladinskih skladb. Odločili so se tudi, da bodo ustanovili okrajni učiteljski pevski zbor, ki jim bo v veliko pomoč pri njihovem delu. Uspeh celjskega festivala je delno zaradi skromnosti organizatorjev, delno pa tudi zato, ker tisk omalovažuje amatersko dejavnost zbudil v Sloveniji malo pozornosti, zato pa toliko več v bratskih republikah, kjer glasbeni strokovnjaki ne morejo razumeti, kako je mogoče v enem samem okraju pripraviti tako množico mladih pevcev za skupen nastop. (Nadaljevanje prihodnjič) s 8 I I 8 | m 1 1 i 1 I -1 1 I 8 I I I I 8 tere revije zelo drage; ameriška revija »Chemical ab-stracts«, na primer stane letno 350 dolarjev, nemška revija »Chemischei Zentralblatt« pa 680 mark. BREZ KATALOGOV NE BI BILO MOGOČE DELATI Da knjižnica svoje delo dobro opravlja, mora imeti kup raznih katalogov. Naj jih opišem le nekaj! Avtorski katalog, imenski ali titel katalog in DK stvarni katalog (DK-sitem omogoča, da je knjižnica dostopna obiskovalcu). Cernu so ti katalogi potrebni? Nekdo bi rad imel to in to knjigo. Ce ve za avtorja, potem mu ni treba drugega, ko povedati avtorjevo ime in knjižničarka mu bo z lahkoto postregla s pomočjo avtorskega kataloga. Prav tako mu lahko poišče knjigo s pomočjo titel kataloga. Zgodi se pa, da ve povpraševalec samo to, kaj bi rad. Ve le za snov, ki jo želi proučiti. Zato je potreben stvarni katalog. Ureditev le-tega pa daje knjižnici veliko dela, še posebno, ker nima dovolj uslužbencev. — Vsak od naštetih katalogov je dvojen: do javnega ima dostop vsak obiskovalec, za kontrolo je pa v pisrani še matični katalog. Pred nedavnim se je zgodilo, da je nekdo izmed obiskovalcev — kdo bi vedel čemu — ukradel nekaj sto listkov iz javnega kataloga. Kako bi ugotovili, kateri listki manjkajo, če ne bi bilo matičnega kataloga? Razen teh katalogov imajo še signaturnega in naročilni-škega. Ne bi podrobneje govo-, .. . . . . ,,, rila o njih. ker bi s tem po- tna skromnih sredstev, ki jib "segala preveč v strokovno ima knjižnica na razpolago knjižničarko delo. Vendar mo- bilo še več, če bi imeli dovolj prostorov. Tako pa mora, zlasti pozimi, precej obiskovalcev študentov oditi, ker ne dobe prostora. Zato vsi komaj čakajo, da bi zgradili Dom Tehnike, ki je v načrtu. Vsi obiskovalci so si v teh letih izposodili okrog 85.000 knjig in 40.000 revij- Že teh nekaj skromnih in približnih številk kaže delovne uspehe maloštevilnega, toda prizadevnega kolektiva; vse delo namreč opravlja komaj štirinajst ljudi. Pač pa Ima knjižnica številen knjižnični odbor, 28-članski, ki je v veliko pomoč upravi pri reševanju raznih načelnih vprašanj in pri predlogih za izbor tuje literature, ki jo nabavlja knjižnica. V knjižničnem odboru so predstavniki vseh odsekov tehniških fakultet, vseh strokovnih društev inženirjev in tehnikov, republiške trgovinske zbornice, Svet za gospodarstvo in Tehniške srednje šole. V delu tega odbora se že kaže nekakšno družbeno upravljanje knjižnice. IZBOR KNJIG IN REVIJ, VAZEN, VENDAR TEŽAVEN Izbor literature je važen za vsako knjižnico in odločilen za njeno popularnost. Se zlasti je važen izbor literature pri taki strokovni knjižnici, kot je naša. Saj živimo v stoletju atoma, ko se tehnika razvija s skoraj že nedojemljivo hi-trostjo. In razumljivo je, da se o tem razvoju tudi ogromno publicira. Zato je med množico knjig in revij s tehniškega področja težko izbirati najboljše ter razvoju naše države najpotrebnejše. Se zlasti je izbor težaven zaradi razmero- 8 I I i S 1 1 I 1 i Zato si uprava prizadeva, da bi pri izboru knjig in revij za nabavo sodelovalo kar največ strokovnjakov. Od 1954. leta ie pri tem pomagalo okrog 70 strokovnjakov raznih tehniških strok. Uprava si zlasti prizadeva, da bi knjižnica koristila proizvodnji in ljudem, ki v njej delajo. Zato so vsakega obi-kovalca iz. proizvodnje silno veseli. Ce bi prelistavali statistiko knjižnice, bi ugotovili, da obisk neštudentov iz leta v leto raste. Leta 1951 je obiskalo knjižnico 1769 neštudentov, leta 1957 pa že 3444. In naj kar prepišem podčrtani odstavek iz Statistike Centralne tehniške knjižnice za leto 1956: »Obisk neštudentov in število izposojene literature na dom stalno raste, kar nam priča, da se zunanji obiskovalci — inženirji in tehniki iz proizvodnje vedno bolj poslužujejo naše knjižnice.« Iz tega je razvidno, da si Je knjižnica zastavila za cilj kar najbolj koristiti ljudem v proizvodnji, se pravi kar največ pomagati strokovnjakom, da si izpopolnijo znanje, zasledujejo vse novosti po svetu in jih uvedejo tudi pri nas. Knjižnica izposoja literaturo tudi na dom, in sicer celo po pošti, da bi to svojo palogo kar najbolje opravljala Seveda pa prav vseh knjig, zlasti nekaterih revij, le ne dajo Iz knjižnice oziroma jih dajo le v izjemnih primerih in z dovoljenjem upravnika. Naj omenim sairfo to. da so neka- ram pa še omeniti Centralni katalog tehniških fakultet. To bo ogromno delo. ki si ga je zadala knjižnica. Obsegal naj hi vse knjige, ki jih imajo tehniške fakultete, in morda sčasoma še vse knjige, id so po raznih ustanovah in podjetjih v Sloveniji. Tako bi imela CTK katalog, s pomočjo katerega bi bilo moč vsak hip ugotoviti, kje je kaka knjiga, kje jo je treba Iskati. To je le nekaj skromnih besed o delu knjižnice. Tovariš upravnik ing. Kajetan Kavčič mi je o njej povedal še veliko več. Žal, prostor ne dopušča, da bi ponovila vse. Za zaključek naj ponovim še te njegove besede: »Precej smo naredili, vendar s tem še nismo izpolnili programa- Delo desetih let je le osnova za organizacijo knjižnice, ki upamo, da bo v naslednjih desetih letih res vzcvetela.« . B. S. Beogradu mladinsko gledališče obiskala brigadirje Beograjsko mladinsko gledališče je že di\igič obiskalo brigadirje na Cesti bratstva in edinstva. Tokrat je gostovalo s komedijo »Tuje dete" in -Škatlica, ki igra", in z nekaj recitacijami. Kakor prvič, tako so mladi graditelji tudi sedaj toplo sprejeli goste in se jim prisrčno zahvalili za prijetno kulturno '•azvedrilo in užitek. PRED KONGRESOM TELESNE KULTURE V BEOGRADU Pomanjkljiva vzgoja športnikov je problem, ki že presega okvir športnega udejstvovanja veniji so že zabeležili podobne pojave. Zakaj vse to? Največji del krivde zadeva vsekakor klubska vodstva. Vzgoja naših športnikov v klubih je zelo pomanjkljiva. Točke in uvr- Jugoslovanski kongres telesne kulture bo ob pravem času. Problemov, ki zavirajo razmah te vrste dejavnosti pri nas, je toliko, da je zares že skrajni čas za temeljit pogovor o njih. V zadnjem času je vedno več tresti o prekrških nekaterih naših vrhunskih športnikov izven igrišč ter neredih in divjaških izpadih na tekmah. Čeprav gre pri tem seveda še zmeraj za posameznike, pa je njihovo število vendar že tolikšno, da posta-jajo ti pojavi/ tudi družbeni problem. Ustavimo se ob prvi trditvi. Pred nedavnim sta bila zaradi pretepanja obsojena na precejšnjo zaporna kazen dva znana boksarja — državna reprezentanta. Waterpo-listi so povzročili škandal v nekem reškem hotelu. Se več je velikih deviznih prekrškov. Na poti z evropskega prvenstva v odbojki so zasačili pri nedovoljeni trgovini celotno jugoslovansko odbojkarsko reprezentanco. Kolesarja Vuksan in Popič sta tihotapila iz tujim avtomobile, druga trojica kolesar)ev pa je //izvažala« ure v Bolgarijo. Pri nedovoljenem poslu so zasačili tudi vrsto atletov: Radoševič je nesel na Švedsko vso letno hranarino (100 tisoč din), Snajderju so na meji zaplenili 40 dolarjev, trgovali pa so celo nekateri člani mladinske državne reprezentance itd. Tudi v Sla- st itev na lestvici — sta pre-mnogokrat edini cilj in poti, da bi ga dosegli, ne izbirajo. K slabemu položaju pa mnogo prispevajo tudi vrhovne športne organizacije. Če so na primer pri Atletski zvezi PLANINSTVO Dom na Kureščku Vsi tisti delovni ljudje, ki so ie pred drugo vojno radi hodili na krajše nedeljske izlete v neposredno okolico Ljubljane, se prav gotovo še spominjajo planinske, smučarske in turistične postojanke na Kureščku (833 m). Ta izletniška točka na pragu Ljubljane je bila zelo priljubljena, vse dokler jo med vojno niso požgali Italijani, ker so se v koči skrivali partizani. Pred dnevi pa je na pcjbudo občanov Rudnika in seveda domačinov bil ustanovljen iniciativni odbor za obnovo nekdanje postojanke. Prav na mestu, kjer je nekoč že bil dom, nameravajo pridne roke zdaj spet zgraditi planinsko kočo, seveda modernejšo in večjo, a vendar primerno današnjemu času. Z obnovo doma na Kureščku bodo delovni ljudje iz Ljubljane in še drugih okoliških krajev spet dobili nekdaj zel0 pri-ljub'jeno in obiskovano izletniško kočo. Zelja vseh je prav gotovo, da bi bila otvoritev novega planinskega kolektiva na Kureščku — čimprej. Gostov, zlasti iz delovnih kolektivov, tedaj prav gotovo ne bo manjkalo; zdaj še posebno, saj bo novi dom hkrati tudi lep spomenik narodnoosvobodilnemu gibanju pri nas in torej še bolj vreden obiska. TAM spet favorit V soboto in nedeljo bo v Ljubljani finale letošnjega prvec^ stva Slovenije v tenisu. To tekmovanje je v naši republiki zelo priljubljeno, saj so propo-zicije zanj zelo preproste. Moštvo sestavljata dva igralca, ki odigrata dve igri posamezno in eno igro dvojic. Vse prijavljene ekipe so razdeljene v cone, zmagovalci vseh štirih con pa se v finalu pomerijo v Ljubljani. Lani je zmagala ekipa TAM iz Maribora, ki je tudi letos giiivni favorit. Najtežji boj bo gotovo imela z ljubljanskimi kovinarji, medtem ko se bodo Kranjčani in TrtooveujčamS po vsej verjetnosti — kot lani — boril; za tretje mesto. Jugoslavije ugotovili prestopke Radoševiča in tovarišev, tedaj bi morali tudi ukrepati — ne pa dovoliti istim atletom, da nastopajo na naslednji prireditvi 'v tujini. Pri tem ne bi smelo biti važno, da gre za naš atletski prestiž 'na Balkanu. Kaj nam pomaga prvo mesto na tekmovanju, če pa je toliko in toliko mladih ljudi bogatejših za en slab primer več. 'Kc pa že obtožujemo klubska vodstva, moramo za njihovo obrambo tudi povedati, da večinoma delajo v zelo slabih razmerah. Na vzgojo članstva nimajo niti časa misliti, ker so nenehno na lovu za denarjem, ki naj bi jim omogočil vsaj kolikor toliko redno delo. Takšnega početja se mnogi trezni funkcionarji kmalu naveličajo in tako ostanejo v klubskih vodstvih zares samo še fanatiki, v kalnem- pa skuša ribariti tudi še vrsta zelo dvomljivih elementov, ki ima v takih razmerah seveda razmeroma lahko delo. Vprašanje vzgoje tekmovalcev je torej tesno povezano z materialnim temeljem športnih organizacij, predvsem društev. Če bo to vprašanje rešeno, bo tudi priliv sposobnih in zares strokovno delavnih funkcionarjev večji. In tedaj bo tudi vzgoja tekmovalcev neprimerno boljša- Kongres telesne kulture se bo v enem izmed najbolj pomembnih referatov ukvarjal tudi s tem bistvenim vprašanjem. Vse kaže, da bodo tokrat sprejeli tudi ustrezne sklepe, ki bodo telesni vzgoji pomagali do mesta, k! ji gre v družbenem življenju. SPEEDWAY — VSE BOLJ PRILJUBLJEN Kranjčani so tudi na letošnjih jesenskih dirkah v speedwayu zabeležili zelo lep uspeh. Potem ko je bilo v soboto gledalcev le okoli 1000 in je tudi organizacija v glavnem šepala, pa je bi! lepi stadion v Stražišču minulo nedeljo prizorišče razburljivega tekmovanja. Gledalcev je bilo okoli 7000, spored pa je tekel, kot je treba. Med gledalci je bilo mnogo takšnih, ki so obisk dirk združili s prijetnim izletom. Med odmori so — kolikor je bilo to mogoče — posedli po travi in se zabavali Po svoje, nato pa so spet opazovali drzne vozače na stezi dirkališča. Kranjski pri- mer je samo poduk več: kaže namreč, da so posebne naklonjenosti občinstva deležne privlačne tradicionalne prireditve, ob katerih pa si njihovi organizatorji nikoli ne smejo privoščiti slabih repriz. — Naš posnetek kaže hud boj za prvo mesto. Drugi dirkač je v zelo nerodnem položaju, ker se mora boriti s tekmecem in še s peskom, ki mu zastira razgled. Mimogrede — tokrat so bili v Kranju zelo uspešni tudi Jugoslovani. Klemenčič je v nedeljo zmagal in postavil nov rekord proge, v soboto pa je bil najboljši Poljak Kolber. Množičnost je temelj Na obisku pri avstrijski delavski športni organizaciji Morda ne boste verjeli, vendar je res: avstrijski delavski šport se je narodil v nek,; dunajski gostilni pred več ko 65 leti. Do danes se je razvil v zares množično organizacijo — delavsko zvezo za šport in telesno kulturo v Avstriji (ASKO). KO BI BILO TAKIH POTOPISOV ŠE VEČ... Premiera na Triglavu V TOVARNI PISALNIH STROJEV 28. AVGUSTA OB 10.: TELEFONIST SPOROČA PO ZVOČNIKU, DA BO SINDIKALNA PODRUŽNICA PRIREDILA V SOBOTO IN NEDELJO IZLET NA TRIGLAV. Triglav! Vsakdo začne razmišljati: bi ali ne bi? Kmalu zatem pa se že vrste prijave. V avtobusu je čedalje manj pro- Aho, ali je to lepo? Odredovi boksarji so za nedeljo napovedali zanimiv dvoboj z zagrebško Lokomotivo, prvakom Hrvatske. Ob dogovorjeni uri se je na Gospodarskem .azstavišču trlo ljudi. Gostov pa ni bilo. Brez vsakega obvestila. Enostavno jih ni bilo! Domači boksarji, ki imajo tak pri delu vse polno težav, so si od jeze pulili lase. Ogorčenim gledalcem so morali vrniti vseh 50 jurčkov, ki :o bili že tako lepo uvrščeni v klubsko blagajno. Slišali pa smo, da boido dvoboja z Zagrebčani vendar prišlo, baje v sredo. Uboga Lokomotiva! Oho, pa še eno nogometno. Z novimi pravili je uzakonjeno izmenjavanje poškodovanega vratarja med vso tekmo in še enega igralca v prvem polčasu. Zvedeli smo iz zanesljivih virov, da so imeli sestavljale! novih pravilnikov obilo posla z ugotovitvami, na kakšen način bi bilo moč izigrati to pravilo. Pri tem so se dokopiali tudi do naslednje možnosti: v drugem polčasu igra napadalec X posebno slabo. Zato mu trener naroči, naj simulira poškodbo na nogi. Ker X ne more več teči, ga zamenjajo z vratarjem. X obleče vratarjev dres, vratar pa igra nekaj trenutkov v polju. Pri prvem golmanskem posredovanju pa si mora X po trenerjevem nasvetu poškodovati tudi roko. Sedaj lahko vratarja X zamenjajo z nogometašem Y, ki je samo v vratarja preoblečena rezerva za igralca X. Cim je Y na igrišču, pa spet zamenjata dresa bivši in novi vratar in moštvo v popolni zasedbi nadaljuje tekmo. To jo kombinacije, ali ne? Na uho naj še povemo, da je komisijo ta primer tako pretresla, da je s posebnim določilom onemogočila tako početje. Pravilno! AhaT živela administracija! Jugoslovanski atleti so izgubili prvenstvo Balkana v Sofiji v veliki meri tudi zaradi izrednih administrativnih sposobnosti Atletske zveze Jugoslavije. Ta je v prvi prijavi pozabila poimensko omeniti nekatere atlete — med njimi oba deseterobojca. Bolgari, ki so bili kot domačini čvrsto odločeni za vsako ceno zmagati, so to pomanjkljivost spretno izkoristili in dosegli, da kar pet naših — tako obremenjenih tekmovalcev — ni smelo na start. S tem so si že priborili precejšen naskok. V našem taboru pa so bili vsi srečni, da administratorji niso pozabili prijaviti še kakega drugega tekmovalca, denimo Lorgerja, Murata, Škrinjarja, Snajderja ali Stamejčičeve, ker bi v tem primeru Jugoslavija ostala v Sofiji brez zlate kolajne. Aha, ta pa ta. Vsi slovenski listi so se zamerili nogometašem Odreda, češ da jih ne podpirajo dovolj v težavnem boju za zvezne točke. Pri rdeče-belih pravijo, da si naj slovenski novinarji jemljejo za zgled jugoslovanski strokovni list »Futbal«, ki izhaja v Beogradu. To je časopis, je slišati pri Odredu. Talko je treba! V zadnji številki objavlja »Futbal« namreč lestvico II. lige, ki ima v njej Odred iz dveh tekem že dve točki. Odredov remi s Prole-terjem v Ljubljani, je »Futbal« kar registriral z rezultatom 2:0 za Odred. Veselje v ljubljanskem taboru je torej razumljivo. Vsaj teoretično bi ob taki praksi »Futbalaa Odred lahko postal tudi državni prvak! štora in naposled ne ostane niti en sedež nezaseden. Tovarišice in tovariši iz kolektivov TOP5 in, TONOSA so se v velikem številu odzvali vabilu. Večina med njimi se je prvič odločila povzpeti se na naš najvišji vrh V soboto teče delo kot običajno, čeprav pri izletnikih majhne potovalne živčnosti vendar ne gre prezreti. Delo pa zategadelj niti najmanj ne trpi. Posamezne delle natačn.o sestavljajo v sklope in podsklo-pe, urejevanje dokumentacije je brezhibno... % Ob štirinajstih je konec dela. Danes bo treba še posebej pohiteti, saj je zbor že čez poldrugo uro pred Ajdovščino. Začelo se je mračiti in le luna je tu in tam pokukala izza oblakov. Pot preko Tosca je bila zaradi tega še bolj zanimiva. Nenadoma zmoti tišino strašen krik enega izmed deklet Le brez skrbi — nič hudega ni bilo. Stopila je namreč samo — v kotanjo z vodo. Mimogrede naj povemo, da se je tako osvežilo še nekaj drugih »alpinistov«. Ob 21.30 uri so bili pri Vodnikovi koča. Računali so, da bo večina ostala tu. Prenočišča so bila zagotovljena, kljub temu pa je skupina osemnajstih že pol ure kasneje krenila naprej proti Kredarici. Nihče ni hotel pokazati utrujenosti, čeprav je bila pot naporna. Kmalu pa so bili izletniki nagrajeni za preliti znoj. Nudil se jim je prekrasen razgled. Dvignili so se iz megle in zdelo se jim je, ko Je že spalo, vendar pa jih je oskrbnica veselo sprejela in jim skuhala čaja. Nato jih jc razporedila po sobah. Ker so že ob petih vstali, je bilo spanja seveda premalo. Vse je ponoči prebudil hud tresk, ko je 14-letni fant z zgornjega pograda padel na tla in — kar naprej spal na novem ležišču, še bolj razburljivo pa je bilo zjutraj, ko se je neki tovariš prebudil med samimi zastopnicami nežnega sipola. Brž se je znašel in sklenil z njimi nenapadalno pogodbo: medtem ko se je on »deval« v hlače, so one mižale — in obratno! Po obilnem zajtrku se je skupina odpravila. NAPOSLED NA VRHU Zadnji del peti je manil v vnemi, da bi čimprej prišli na cilj. Dva sla ostala na Malem Triglavu, skupina šestnajstih pa je ob 7.30 uri stopila na vrh. Fo vrsti so se vpisali v spominsko knjigo in seveda opravi:! obvezno slikanje. Megla je precej zastirala razgled, kljub temu pa je bilo veselje na višku. Stirj ure kasneje »o bili naši izletniki že spet pri Vodnikovi koči. Prisostvovali so slavnostni otvoritvi tega zares lepega planinskega objekta, ki ga je zgradilo PD Bohinj, V dolini Konjščice sio pili še turško kavo, ki je odlično teknila, čeprav so imel; namesto šalic — kar konzervne škatle. Z Rudnega polja jih je peljala pot še v hotel na Pokljuki ter v vodo — Bohinjskega jezera. Ob 20.30 pa so bili že v Ljubljani. Odveč je pripomniti, da so se razšli z željo, da bi bilo takih izletov še več. D.V. Za zdaj šteje več ko 320.009 članov in članic, ki so včlanjeni v 1938 osnovnih enotah. S PISMO Z DUNAJA takim množičnim temeljem in raznotero desetletno tradicijo je ASKO zares krepak člen ljudskega zdravstva v Avstriji. Kot osnovno nalogo si je ta organizacija postavila krepiti zdravje delovnih ljudi z izlet-niištvom, telovadbo, igrami in športom. Vse ostale dejavnosti naj bi bile podrejene temu cilju. V to vrsto sodijo tudi mednarodni stiki avstrijske delavske športne organizacije. Športniki ASKO se udeležujejo mnogih tekmovanj doma in v tujini. Mnogokrat so se pomerili tudi že z jugoslovanskimi športniki — delavci, vendar .. »Glede na to, da imata naši že tako prijateljski državi tudi skupne meje, bi lahko še poglobili tesne vezi na področju telesne kulture. Pri nas si želimo, da bi jugoslovanski športniki še pogosteje prihajali v našo sredo,« nam je pred dnevi dejal v kratkem razgovoru zvezni sekretar ASKO Hans Gastgeb. Avstrijci s.; zares zelo prizadevajo, da bi poglobili; mednarodne stike. Na svetovn; razstavi v Bruslju so letos vabili vso mednarodno delavsko skupnost v goste na VI. zvezne športne prireditve ASKO v Linzu leta 1959. Sredi raznovrstnega dela, je sedaj dejavnost ASKO. že zelo usmerjena na organizadijo te velike prireditve. Linz je bil že pred petimi leti prizorišče podobnega slavja, ko je avstrijska delavska športna organizacija praznovala svoje šestdesetletnico. Prihodnje leto bo tek- Popimičar: Usnjar 2:2 (2:2) Pred dnevi je nogometna enajstoirida vrhniškega Usnjarja gostovala v Vevčah, kjer je odigrala prijateljsko tekmo z domačim Papimičarjem. Po precej zanimivi in lep; igri sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom 2:2 (2:2). - movalni spored še obsežnejši1. Tekmovali bodo v 27 konkurencah, od tega v 19 z mednarodno udeležbo. Osrednje prireditve bodo julija v Linzu, zimskošportni spored pa bodo opravili že februarja deloma na Semmeringu, deloma pa na Dunaju in na Štajerskem. Vse kaže, da se bodo teh tekem udeležili tudi- Jugoslovani. Seveda bodo to tekmovalci iz delovnih kolektivov. To bo nedvomno lepa priložnost, da se naši športniki dodobra pomenijo z gostitelji o prijemih v delavskem športu. Kar bi se pri tem izkazalo uporabnega, ne bi bilo napak presaditi tudi k nam ... H. Ubeleis KOMBINIRAJMO! Se dolgo bo šahovski svet govoril o medeonskem šahovskem turnirju v Portorožu in glodal vseh 210 partij. Nič čudnega potem, če smo tudi za našo rubriko »Kombinirajmo« ponovno izbrali dve nalogi prav s tega turnirja. Obakrat je soudeležen v _niih argentinski mednarodni ^mojster Rossetto. poznejši polovični zmagovalec mojstrskega turnirja v okviru portoroškega šahovskega festivala, prvič pasivno in drugič aktivno ŠTEVILKA 15 Beli Rossetto): Kfl. Dc6. Tdl. Sc3. Le3, Pb2, d5. f2, g4, h3 (10) Črni (Tali): Kg3. Dh2. Te8, SM. Le6, Pf7. g«. h7 (8). Na potezi je čpii, poznejši zmagovalec medeorfskega turnirja. Dva kmeta ima manj. toda nič zato. Njegova pozicija je taka. da se igra sama od sebe. saj vse štiri črne figure sodelujejo v zaključnem napadu, bele figure pa so razbite in kralj brez prave obrambe. Črni ima tako možnost z efektno potezo odločiti v svojo korist. AH jo najdete? ŠTEVILKA 16 Beli (Rossetto): Kg3, Dc3. Tel. Te3, Sh4. Pb3, c4, g4. g5. h3 (10) Črni (Cardoso): Kg8, Dc7, Ta2. Ta7, Sd7. Sg7, Pc5. do. d6. i>7 (10). K tei poziciji naj zadostuje samo naslednja pripomba: Rossetto je izvedel najlepšo kombinacijo v Portorožu in dobil zanjo tudi posebno nagrado. Resnično je lepa. v stilu Morphyja, znanega »žrtvo-valca« nekaj desetletij nazaj. Za Vas posebne nagrade ne bo. pač pa posebno zadovoljstvo, ko boste nalogo rešili. Rešitev štev 13 (Gligorič — Sanguineti): 1. Tc7 (ustavi napredovanje črnega c-kmeta in da belemu čas za napredovanje njegovih kmetov in kralja). Rešitev štev. 14 (Tali — dr. Filip): 1. f6!, Sf6; (izsiljeno, ker je jemanje z lovlcem še slabše!) 2. DfS-f, Kh8 3.vi e5, Dg7 (da brani mat) 4. ef:, Lf6; (edino) 5. Tgl, Lg5 6. 74. Na (beO® ° čriiili (g)®0ijo(h) Šahovski rebusi Na vrhu Triglava Našim izletnikom na čajt j? treba povedati, da je pred Ajdovščino vsakdo opazil, da so nameinjend v hribe, čeprav je nekaj tovarišic nosilo cekarje, nizke čevlje in bluze iz nylona. Dve uri vožnje do Rudnega polja sta hitro minili in kljub meglenemu večeru je diva j set izletnikov točnio ob 18. uri krenilo proti Vodnikovi koči. Kolona se je v enakomernem tem pu vzpenjala in kmalu dosegla vrh. Tu pa so zaviti po napačni poti. Tod se gre vendar na Lipanco! Uro kasneje je bito spet vse urejeno. Kaj za zamudo, saj so vendar na prekrasnem planinskem zraku da stoje sredi skalnatega otoka sredi meglenega morja. Točno poinoč je bila, ko so prikorakali na Kredarico. Vse V Jaršah — tudi športni spored Pohvalno je, da so organizatorji proslave 35-letnice tovarne Induplati v Jaršah mtelilj tudi na šport. V spored slavnostnih prireditev so vključili tudi nekaj športnih točk, ki so žele splošno odobravanje. Posebne pozornosti je bila deležna uspela kolesarska dirka z ovirami. Morda beseda »rebus« res ni najbolj primerna, vendar nam bo najlaže in najhitreje približala posebno zvnst v šahu — sestavljanje šahovskih nalog in njih reševanje. Živeli bi namreč v zmoti, če bi mislili, da obstaja samo šah, ki ga mi poznamo — partija z dobrim prijateljem, sindjjkallnd turnir, klubsko prvenstvo, brzotumir, simultanka itd. Resda, da je ta šah prodri marsikje, recimo pri nas, že takorekoč množično med ljudi, toda prav tako je res, da obstaja mimo njega še drug šah, ki ima manj oboževalcev, pa je po svoje kljub temu zelo, zelo zanimiv. To 3« svet najrazličnejših šahovskih nalog, svet šahovskih študij, k; so zveča s praktičnim šahom, in šahovskih problemov v najširšem pomenu besede, od matov v dveh, treh in še več potezah prek samomatov, pomožnih matov do povratnih analiz itd. To so že zelo težke zadeve, k; so prenekateremu aktivnemu šahistu — praktiku popolnoma nezrlane. Toda ne se ustrašiti, kajti tako hudo spet n.i. Veliko je namreč število ljubiteljev šaha, k: se radi lotijo reševanja — recimo — mata v dveh potezah ali pa študije, ker so te naloge zares zelo blizu praktični šahovski igri; ker je zabava z njimi lahko zelo koristna. Spomnite se samo tistega, da se kmet na c- ali f-liniji ne boj; nasprotne dame, č? je prodrl že na sedmo vrsto in ima v lastnem kralju zvestega branilca, ki še drži ravnotežje, ker je nasprotni vojskovodja preveč odaljen., Ali ni to že mala študija, čeprav pravzaprav le osnovno znanje šahovskih končnic? AU recimo robni kmet na 7. vrsti proti dami, če mu asistira lasten kraj? In n. pr. prodor treh kmetov na o. oriroma 4. vrsti od roba deske proti sredin: proti trem kmetom na osnovnem položaju? Tu se dejansko začenjajo šahovske naloge in postajajo potem vedno težje. Med šahovskimi komponisti v Sloveniji (komponist je v šahu tisti, ki se ukvarja s setav-Ijanjem takšnih ali drugačnih šahovskih nalog) je nekaj takih, ki &o poznani tudi v naši širši domovini. Naj jih naštejemo vsaj nekaj: metalurški tehnik v Litostroju Ivačič, član ljubljanske drame Makuc, študent Maslar, uslužbenec celjske tovarne emajlirane posode Snajder, član godbe na pihala LM v Ljubljani Hriberšek, pa mojstra Germek in Preinfalk itd. Prvi trije so celo sodelovali na nedavne II. kongresu jugoslovanskih problemistov v Piranu, zdiruženem s svetovnim kongresom problemistov, na katerem je bilo v celoti zastopanih 21 držav z 52 udeleženci. Morda ste tudi že vi reševali kako njihovo nalogo, saj so jih že precej sestavili in za prene-katero bili nagrajeni? Vsekakor je reševanje šahovskih problemov zelo hvaležna zabava. Priporočamo jo. r^ovoo c"-z- Gjura ta novica ni vznemirila. Spregovoril je mirno in preudarno: »Cisto naravno. Si bila v Štabu, ko se je bataljon davi vrnil iz Zagorja?« Brž je prikimala. »Sem. Vsi so bili veseli. Uničili so nemški vlak, ujeli dosti Nemcev in nabrali mnogo plena. Samo on se je vrnil strašno pobit. Zmedeno se je vedel. Potrt je in ves dan pobit.« Gjuro je pokazal zobe, ko je raztegnil ustne v širok nasmeh. To sporočilo ga je razveselilo, ne pa presenetilo, ker je bilo sad zanesljive domneve, v katero je trdno veroval s srcem in pametjo. Se dalje je ostal miren in spokojen. Od srca se je smejal, ampak tako, da so se Mirjani užgale zenice, kajti v tem smehu je jasno dojela zvok pogrebnega zvona. »Seveda,« je rekel Gjuro med smehom. »Saj drugače se ni mogel počutiti. Najprej Zvonik, potem tale napad na vlak pri Zagorju. Dovolj razlogov ima, da je potrt. Dve tako hudi potegavščini — kaj bodo pa Nemci mislili o njem! A zdaj mi povej, ali je danes kaj odšel iz štaba?« Pomenljivo ga je pogledala. »Dopoldne je zajezdil in odrinil kdo ve kam. Skušala sem ugotoviti, kam je zavil, pa sem ga brž izgubila iz oči, ker je izginil v gozd. Tja nisem mogla. Sele za kosilo se je vrnil.« Gjuru je ugasnil smeh na licu. Za trenutek se mu je zavrtelo v glavi. »Nemcem se je šel opravičit, da bi jim dopovedal, zakaj bataljon ni napadel Kamenice, marveč vlak pri Zagorju. Gotovo ima nekje v gozdu golobe. Prav si storila, da mu nisi sledila. Tega nikar ne poskušaj! Ne izpostavljaj se nevarnosti!« Nič ni odgovorila. Bila je vsa prepotena in je gledala vanj toplo in resno. »Ofenziva se je začela,« je nadaljeval Gjuro. »Jutri bo krenil ves odred v napad. Prinesel sem povelje za tretji bataljon. Ne smemo se obirati. Prepričan sem, da je on vohun. Jutri bo z njim opravljeno. Ampak še danes do noči moraš dobro paziti.« Mirjana je prikimala. »Storila bom, kar morem!« je rekla. »Brž ko bom izročil povelje, se bom povrnil v štab odreda. Ti pa moraš storiti dvoje. Pazi, ali bo po mojem odhodu zapustil štab. In mora ga zapustiti. Sam to želim. Želim, da obvesti Nemce o jutrišnjem pohodu odreda. Počakaj, ne vznemirjaj se. Vem, kaj delam. Nujno je, da jih obvesti. A v nobenem primeru mu ne smeš slediti. To bi bilp nevarno zate, pa tudi povsem nesmiselno, 'ker bo zdirjal na konju in mu ne bi mogla slediti. Ce se bo do noči vrnil, mu neopaženo podtakni Ivanovo uro. Daj jo v njegova torbico, ne da bi opazil. Moram vedeti, kaj bo rekel, ko bo jutri našel urico v torbi.« Mirjana je še bolj prebledela, on pa je bil prepričan, da ga bo razumela. Ona je na skrivnem hranila Ivanovo uro. V štabu nihče ni vedel zanjo, kakor tudi nihče ni vedel, da je Ivan mrtev in da je Gjuro našel njegovo truplo. Sklonil je k nji svoje obličje, oblito od potu, In težko je dihal, ko je rekel: »Oas je kratek. Zdaj pojdi in stori, kakor sem ti ■ naročil. Ljubo mi je, da si me razumela. To mi je več kakor ljubo. Tega ti ne bom nikoli pozabil.« Dpazil je, da je povesila oči. Za trenutek je zavladala tišina. Ona je gledala v tla. On pa je nadaljeval: »A jutri zjutraj okoli osmih- me počakaj pri vhodu v vas. Vsaj za minuto se morava videti. Nato bom vse sam opravil. Ali boš prišla?« Povzdignila je glavo in molče prikimala. Izpod blede polti na licih je udarjala rdečica. -»Zdaj pojdi,« je rekel in se bolj in bolj potil. »Ne smejo naju videti skupaj.« Obrnila se je in odšla s sklonjeno glavo, ne da bi se še ozrla. Napotila se je nazaj proti vasi. On je gledal nekaj časa za njo, nato pa se je naglo zdrznil in se povzpel v sedlo. Prsi so se mu napenjale in hotel je preprečiti, da bi se v njem širil topli, a tudi tožni val. Ostati je moral preudaren, miren in zbran. Pred štabom je izročil konja stražarju v varstvo. Privezati ga ni hotel, ker se ni nameraval dolgo muditi. Popoldanska vročina je pripekala. Vse je mirovalo v dremavi tišini. Opazil je, da je pred štabom vse pripravljeno za pohod. V sobi je našel Stevana in Milana. Zaim in Smajo sta bila odsotna. Štab tretjega bataljona je zvedel, da je prešel sovražnik v ofenzivo, zato sta Zaim in Smajo delila rezervno hrano in opremo, da jih povelje za pohod ne bi zateklo nepi-ipravljene. Stevan ju je vsak čas pričakoval. Gjuro se ni hotel zadrževati. Popolnoma se je obvladal. Rekel je, da se mora takoj vrniti v štab odreda. Prinesel je samo povelje za pohod. Zadeva je tolikanj pomenljiva, da tega ni bilo mogoče poslati po kurirju. Izročil je Ste-vanu povelje in naglasil, da mora pohod ostati največja skrivnost, ker gre za veliko dejanje, v katerem bo sodeloval ves odred. Sovražnik je začel ofenzivo, zato je življenjskega pomena, da bataljoni natanko izpolnjujejo povelja odredovega štaba. Ofenziva je za zdaj naperjena proti ravniškemu odredu, s katerim je že pretrgana zveza. Nemci predirajo po dolini reke. Gjuro je govoril tiho in zbrano. »Štab odreda je sklenil napasti sovražnika. Jutrišnjo noč bo naš odred napadel Belanovo in progo, ki povezuje Belanovo z Romirjem. Tam nas sovražnik ne bo pričakoval. Za cilj napada ne sme zvedeti nihče izven bataljonskega štaba, in da bi zagotovili čim večjo tajnost in da bi bil uspeh čimbolj gotov, se tretji bataljon jutri-pred enajsto uro ne sme premakniti. Z drugimi bataljoni se bo sešel jutri zvečer okoli osmih pri Pojilu. Tam bo dal poveljnik odreda poslednje napotke za napad.« Stevan in Milan sta bila iznenadena. Nista pričakovala, da bo odred napadel, zlasti ne v sedanjem stanju in zlasti, da bo napadel Belanovo, pomembni prometni vozel na progi, ki drži od Romirja čez Kamenico proti zahodu. Pričakovala sta, da se bodo razvijale operacije odreda na nasprotni strani, proti dolini reke, koder napada sovražnik z močnimi oklepnimi in pehotnimi silami. A'Stevan je bil nele iznenaden, marveč tudi razveseljen. Ko je prebral povelje, da bo Ves odred napadel Belanovo, je takoj začel dajati duška svojemu navdušenju. Govoril je glasno in dolgo, odobraval je zamisel odredovega štaba. Njemu so bile všeč samo možate in pogumne odločitve. »Moram reči, da je to velika reč. Sposobnega poveljnika imamo. Mislim, da bi bil tudi jaz t&ko odločil, če bi bil na njegovem. Mitar ve, kako se je treba vojskovati. Ej, ni bil zaman na Španskem. Naj le vidijo Nemci, s kom imajo opraviti.« Stevan bi bil najbrž še dolgo govoril, ko bi ga bil Gjuro utegnil poslušati. Gjuro je iskreno občudoval Ste-vanovo možatost in bojevito navdušenje, a kljub temu se ni mogel kaj delj muditi. »Takoj se moram vrniti,« je rekel, »štab odreda bo morda krenil še nocoj. Pozdravite Zaima, jutri zvečer Se bomo videli pri Pojilu.« Stevan in Milan sta ga pospremila in kmalu se je znašel na konju, še enkrat se je obrnil, pomahal jim je 7 roko in pognal utrujeno kobilo v drnec proti vasi. Njegovo srce je triumfiralo. Ko je jezdil mimo porušenih domačij, so mu glavo prešinjale čudovite misli. Tisto, kar se mu je še malo prej dozdevalo strahovito zapleteno in nerazložljivo, se mu je zdaj razodelo docela pre- prosto in gladko. Njegoš razum je čist in zbran, telo mirno in krepko. Premišljal je o svoji zamisli in je bil sam nase ponosen. Mlatilda bo obvestila Nemce, da bo odred jutrišnjo noč napadel Belanovo. To bo njeno poslednje sporočilo Gestapu pa hkrati tudi velika usluga odredu. Matilda bo storila to uslugo nehote, ne da bi kaj slutila. Nemci bodo vrgli večino moči iz. Romirja proti Belanovu. S tem bodo oslabili obrambo Romirja, da bi pri Selanovem pričakali odred. Naj le prežijo tam, naj le. Ko je bil zunaj vasi, je krenil po poti poroti Razdolju. Konj je zdaj stopal počasi in kmalu so bile poslednje domačije za njima. Samo še iz oddaljenih, raztresenih -zaselkov vse je vil dim. Gozd se je zgoščeval in Gju-ro se je kmalu znašel popolnoma v njegovem okrilju. Bližal se je čas paše, sonce je izgubljalo moč, stalo je še na nebu, blizu obzorja, toda žarki niso več ogrevali, marveč so prinašali prijetno svežino, ki je osvežila konja, da je tudi on začel korakati živahneje in je že pomišljal, ali bi se pognal v drnec. In dražil ga je vetrc, v katerem je začelo listje pošumevati. A Gjuro mu ni dal, da bi bil razigran, marveč ga je pognal s ceste, da je zabredel v gozd. Počasi je jezdil med drevjem in prodiral vedno globlje. Poti ni bilo več, obdajala so ga drevesa in veličanstvo gozda. Znašel se je v njegovem zaprtem cesarstvu, kjer je tišino rušilo samo brenčanje žužkov in žuželk. V samotni gošči je stopil Gjuro s konja in snel sedlo. Vzel je odejo izpod sedla in jo pogrnil po travi pod drevesom. Kobilo je pustil, da se napase, vendar jo je privezal, da mu ne bi ušla, ko bo zaspal, a da je imela dovolj prostora za gibanje in za pašo. Legel je na odejo in prisluškoval, kako so tiho pokale veje in kako je šumeče podrhtevalo listje. Trava je dehtela okoli njega, ptice so žvrgolele. Med krošnjami se je videlo sinje, vedro nebo. Gjuro je ležal, kadil in si oddihoval. Na nič ni hotel misliti, ker je bilo še daleč do drugega dne. Napetost, ki se ga je držala zadnje dni, je naglo popustila in bolj in bolj je čutil, kako ga prevzema in premaguje utrujenost. Telo je sladko počivalo in želelo utoniti v trdno, dolgotrajno spanje. Gozd se je širil daleč naokoli, sveže ozračje je šu- ; melo in upijanjalo Gjura, žvrgolenje ptičjih glasov ga | je uspavalo. Ležal je ure in ure v enaki legi, oči so I bile odprte, duh pa je zadremal. Vedel je, da mu ni treba bedeti, da mu ni treba biti na preži, saj ima Matilda zdaj opraviti kaj nujnejšega, kakor, prežati nanj v gozdu. Že se je stemnilo in tišina se je razgibala. Goz-d je zaživel v noč. Obilo glasov, raznobarvnih in raznolikih, je prihajalo izpod korenin in iz trave, z vej in iz tal. Kresnice so ugašale in se svetlikale. Gjuro ni čutil dihanja trave na obličju, niti ni dojemal trepetanja in lesketanja luči. Ni prisluškoval, kako mineva čas in kako šumi gozd v ljuba vrnem klicanju. Spal je trdno in negibno, dokler njegovega života ni preletel drget. Mirjana je ležala ob njem, čutil je njeno toplo poit in dotik njenih las na svojem licu. Objela ga je in prižela svoje ustne k njegovim. Tedaj je vzplapolal požar v njegovih žilah, odprl je oči in šinil pokonci. Raztreseno je gledal' naokoli. Kobila je nedaleč od njega smukala travo in mahala z repom, sonce pa je spet sijalo na nebu, samo da na drugi strani kakor tedaj, ko je zaspal. Jutro je bilo veličastno,-Začudil se je, kako dolgo je spal, krepko in rar dostno se je pretegnil, ker je še čutil toploto na ustnah in je vdihaval njen dehteči dih. Vse to je bil sen, a prevzel ga je globlje, kakor bi ga resnica. Sen, ki je bil vreden toliko kakor življenje. V grlu ga je stisnilo, ko je pristopil h kobili. Ko je nameščal sedlo, je opazil, da se mu roka trese. Naslonil se je na osedlano kobilo in se za nekaj časa zamislil. Nato je prižgal cigareto in šel iskat vode. Nikjer naokoli je ni bilo. Hudo žejen je bil, čeprav že od včeraj zarana ni ničesar pokusil. V želodcu ga je peklo in bal se je živčnosti in razdraženosti, ki se ga danes nikakor ne bi smeli polotiti. Ker ni našel vode, se je vrnil in povedel kobilo skozi gozd. Z jasnega neba je začelo prigrevati sonce. Ko je prišel na pot, ga je ponesla spočita kobila kakor na krilih vetra. Vedel je za izvirek pred vasjo in tja se je napotil. Rezka studenčnica ga je streznila in osvestila, kajti bil j$ še pijan od sanj, ki so mu dale vse tisto, kar je tiho skrival v svojih mislih. Umil se je in počakal pri studencu, da bo minil čas, poslušal je žuborenje in gledal, kako se pozibava cvetje nad studencem. Mirjana ga je pričakala pri vhodu v vas. Spet je čutil v sebi moč prisebnosti in duševnega miru. Nočni počitek ga je osvežil. Videti je bil mnogo bolj čvrst kakor včeraj, medtem ko je bila Mirjana bleda, vznemirjena in drhteča. Cez bluzo si je pripela pas za pištolo. Gjuro je ostal v sedlu. In kakor je včeraj obljubil, sta se pogovarjala manj kakor minuto. Njen pogled je mrzlično počival na njem. Povedala mu je tisto, kar je pričakoval. »■Torej, včeraj je po mojem odhodu odšel iz štaba. Jako dobro. Odsoten je bil kakšni dve uri. Kam je rekel, da gre?« "V Borovnice. Pa sem gledala za njim jn videla, da ni šel tja. Cisto drugam je zavil in izginil, v gozdu, prav tja, kakor že včeraj dopoldne.« Gjuro je triumfiral v sebi. Uspel je. Uspelo mu je tisto, kar je hotel doseči. Zdaj je odred lahko varen. Nemci ga bodo pričakovali pri Belanovu. Nekakšna miloba ga je začela dušiti in mu vrtoglavih v srcu. Takoj je hotel odriniti, toda Mirjana je nepričakovano zgrabila konja za uzdo. Trepetljivo se je prižela h konjskemu vratu. Gjuro je opazil strah v njenih očeh. »Ne boj se,« je rekel Gjuro in čutil, da se mu je glas spremenil, srce pa je močno utripalo. "Kar nič ne bodi v skrbeh, zdaj bo šlo zlahka. Jutri bomo v Ro-mirju. Mirjana, ali si lahko misliš? Jutri v Romirju!« Ničesar ni rekla, uzde pa ni izpustila. Nasprotno, še čvrsteje se je privila h konju. Gjura je zaskelelo v srcu, nekaj se je lomilo in kipelo v njem. Njenega pogleda ni prenesel. Tako plahe in proseče so bile njene oči. Gjuro je takoj razumel, česa se je bala. To mu je pognalo kri v lica. Srce mu je brezumno utripalo. Sklonil se je v sedlu in jo prijel za roko, ne da bi jo pogledal. Glas se mu je tresel: "Ti se povrni skozi vas, jaz pa bom vas obšel. Čez pol ure bo vse v redu.« Šiloma jo je ločil od konja. Nato je besno ošinil kobilo. V sedlu se je obrnil. Mirjana je še stala in gledala zgrožena za njim. Gjuro je vzkliknil: "Kaj pa ura? Je že pri njem?« Mirjana je odkimala. Opazil je oblaček bolečine na njenem obličju. "Nisem mogla.« "Nič zato,« je vzkliknil in zdirjal s konjem čez polje. Letel je kakor ptica. Tega mu je bilo treba. Moral se je razhladiti in se utišati. Razen tega se mu je mudilo, da bi opravil z Matildo, še preden bo Mirjana prispela v štab. Kobila je dala vse od sebe. Ostri zrak je šibal Gjura po licih. Koža se mu je napela okoli ličnic in ust. Razburkana kri se je pomirjala in strujila tiše, bolj enakomerno. Gjuro je mislil samo na eno: da bi se do kraja obvladal in ohranil prisebnost. Pred štabom je našel razvrščen zaščitni vod. Poveljnik Stevan ga je napotil s Smajom v mlin.,Tam so ponoči spekli kruh za bataljon. Smajo je stal ob strani, pred svojimi konji. Njegovo široko obličje je bilo resno, oči pa so bile globoko zasenčene. Po vojaško je pozdravil Gjura in se ni ganil z mesta. "Pomiri serPomiri!« je pomislil Gjuro, ko je privezoval kobilo k orehu. "Ne ukloni se razburjenju! Ta pasji sin, bednik in niče!« Stevan je bil neprijetno iznenaden. Zadnje dni je imel slabe izkušnje s štabom odreda, zato je Gjurova nagla vrnitev zbudila v njem mračne slutnje. Pogledal ga je postranj, nezaupljivo. "Menda se ni kaj spremenilo? Bataljon je že nared za pohod.« "Nič strašnega,« je rekel Gjuro in pristopil bliže k njemu. Nato je tiše pristavil: "Moramo noter. Naj pride tudi Smajo.« Gjuro je stopil naprej. Sonce se je igralo na pragu, migotalo je v ozračju, ki je postajalo toplejše in gostejše. Ko je stopil Gjuro v mlin. je Zaim odprl svoja usta: i / 223 — Kmalu so dobili zvezo z brigado. Ker je zapadel sneg, so ranjence prenesli v hiše, polovica pa jih je odšla nazaj v brigado. Komisar se je zdravil v njihovi bajti. Rana se mu je celila in je že lahko z berglami štorkl-jal okoli bajte. Martinček je ostal pri njem kot spremljevalec v veliko veselje matere in babice. (Zdravnik pa je kakor dobri duh zdravil in zdravil ter končno tudi ozdravil tudi najtežje ranjence. 224 — Težko je biio slovo, ko so odhajali iz soteske zdravnik, komisar in Martinček. Lep kos poti so jih spremljali mati. Babica, Tinek in Mojčka. »Solze pa kar proč!« je dejal zdravnik, ko so si na razpotju segii v roko. »Zdaj ni časa za take stvari!« Babica mu je pritrjevala, toda na skrivaj si je le obrisala solzo. 228 — prisrčno so si segii v roke. Komisar je objel starega zdravnika in mu dejal: »Tovariš zdravnik, več si storil, kot si zmogel! Kdaj ti bomo to povrnili?« »Eh, tovariš komisar, ne misli na povračilo, danes se nihče ne bori za to, da bi dobil plačilo. Na tega Martinčka glej, to je rod, ki bo nosil domovino na plečih!« - Dolgo so gledali za starčkom, ki je počasi počasi stopal v dolino. 227 — Brigada se je po hajki spet okrepila in njeni bataljoni so vsepovsod napadali sovražnika. Martinček je spet prevzel mitraljez v Zaščitni četi brigadnega štaba in spet je prihajala pomlad v deželo. Brigada je dobila povelje, naj ruši železniško progo od Ljubljane proti Trstu, po kateri je sovražnik vozil vojaštvo, topove in strelivo v Italijo, ki so jo že zavzemali zavezniki. 225 — Komisar je težko hodil, zdravnik še teže, a mula dveh ni mogla nositi. Tako ne bodo prišli daleč, kajti brigada se je tolkla nekje okoli Ribnice. A Butara, ki je že nekoliko dni prej odšel v brigado, je mislil tudi na to. Kar naglo je nekje iztaknil konjička in štab brigade ga je poslal po komisarja. Ko so se malo nad trgom našli, se je končno zdravnik poslovil od svojih tovarišev. 228 — Ko je nekoč spremljal Martinček komisarja na vrh hriba, s katerega se je videla železniška proga kakor na dlani in ko je gledal Martinček kakor igrače majcene lokomotive in vlake pod seboj, je zavzdihnil: »Ko bo vojne konec, bi rad vozil vlak!« »To ti ne uide, Martinček!« je dejal komisar. Obljubljam ti, da boš čez tisti železniški most, ki ga bomo te dni razstrelili, vozil svojo lokomotivo!« nn PRnrRP