LETO XVIII - §tevilka 43 ^ovi„ljl: obilam ^ SZDL a to KraUJ' Radovli,c«. Skofja ; Trae- kdaj« CP .Gorenjski tisk ~"-«uisia odbor — —-k KAREL MAKUC —^fJ.1- ° SOCIALISTIČNE ZVEZE Zgodilo svojim pragom D E L O V N KRANJ — 9. JUNIJA 1965 CENA 20. DIM List izhaja od oktobra 1947 kot tednik.' Od 1. januarja 1958 kot pol tednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob siedah In sobotah ZA GORENJSKO m°ra"denar ll\ ie ondan v Kranju. Skromna gospodinja, ki 3e še velifcl« 0 skrbno je končno : ugledne tovar V trČovino> skrbno pregled šla. Tn^nf' JO otiPavala, merila in *•* se velik0i\ • ".0'uu"u razporejati za hišne potrebe (a takih 0blek°. Sla"!J?, °nčno Prihranila toliko, da si tudi sama kupi Ob sodelovanju občin Gorenjske pri reševanju skupnih težav Reorganizacija zavodov dovala pleteno obleko se odločila, plačala zatem je bila hudo razočarana. V drugi Pritožila se se oprostili in takoj in odšla Tod* T ]° ' trgovini so ■ kmalu zatem je bila hudo razočarana. V drug: številke in k"1611 prav takc obleke, iste tovarne, istega kroja v tren • -rVG to~a za P°lnih 2.000 din ceneje vrnili prt« "l S° bili nudo »P™Jazni To je bnnZaračunano blago-8lItl Potro« w tGm primeru- A kdo nai Povrne tolikim dru-ki So šele o" v"1' ki niso niti opazili, da so plačali preveč, potroŠniki 62 °Paz>li na blagu napako itd. Res je, da smo V naši družh°Stali CGl° Prcmal° kritični. Zaupanje do trgovine dim° gosta k"' Ureditvi ne smc predaleč. Vsak dan lahko vi-P°trošnika ' k-1 natakarJu Plača »ceho« in ne vprašuje o ceni, Si ga ogledal kupu^e blag° v embaliranih oblikah ne da bi m°raladbiti Ztf.člio Potrošnika in ob tem tudi proizvajalca, bi •d te na;, »člnk°vitejša tudi služba kontrole. Pravzaprav je lNS kot n k- n0rn P°znarno kontrolo takorekoč »od zgo-^»pščinahetrLdrZaVni organ- v resnici imamo pri občinskih Po novih smernicah in predpisih, občinski zavodi za, zaposlovanje ne bodo več dobivali sredstev iz naslova socialnega zavarovanja. Zato so organi občinskih skupščin prisiljeni iskati rešitve v novih organizacijskih oblikah. Vsiljuje se več teženj. Ti zavodi naj bi ne bili več zgolj operativno organizacijsko telo za zaposlovanje, marveč ustanove, ki bi znanstveno in načrtno nakazovale dolgoročne smernice šolanja in osposabljanja skladno s predvidenim razvojem gospodarskega in družbenega sistema. Hkrati naj bi to postali finančno samostojni zavodi, ki ne bi živeli od dotacij, marveč od izpolnjevanja dolgoročnih programov. In še pomislek ali naj ima tak zavod vsaka občina? O tem so govorili predsedniki občinskih skupščin vseh petih občin Gorenjske na zadnjem posvetovanju preteklo sredo na Jesenicah. Dogovorili so se, da bo vsaka VecJih pristojr!!,C.?OVanorn odmiranju države, ob dajanju vse sanitarne, finančne in druge inšpekcije. To-iem odmiranju moupravnim org skrajni čas, da bi se te službe morale jrganiEaCijanJn°stl„samoupravnim organom, zlasti v delovnih U MStanavIJatJ skraJni čas, da bi se te služhp morale Toda v ki ? ■lGm ^e že ccl° izdana uredba Nek v trgovini, se tega izogibljejo. katere PnJi°lektivih' zlasti !Jje' fe so dobZlVOdnC organizaciJc so v to potisnile tudi izkuš-ra]i so „ ! na Primer kar poln vagon zavrnjenega blaga .i Vtndar if°t 1 kontrol° kvalitete ,Je> da ni kJ^ga ŠG vse Pr°rnalo. V večini se sliši ugotav-da še Preveč Kieradra' 03 ŠG ni po8°Jev> da ne vidiJo potrebe, in Pa so notranjo kontrolo že vzpostavili, je ta LIT"™ »dirci ""iranj 01 Se?tavni' j°.rska<'' Podrejena strokovnim službam in ne Stvar post samo"Prave kolektiva. 'S raZnih konf^ Z° tak° aklualna> da s0 0 tcm razpravljali J/n° v Kran GnCah in tudi na zadnJi seJi občinske skup-sta niti v gtt Ugotovili so' da ta služba ni dobila svojega Gre v Kič«3 delovnih organizacij še manj pa v praksi. morala zaživeti kontrola v kolck- k irVee Prav \V škodo tem (kot se marsikje močno čuti), st kt»vov ZaV obrambo. To zahtevajo novi pogoji tržišča, boj o. k d svoje ime in ob tem za potrošnika — za eksi- neust^re^' *l ^G moral zavrniti celotno pošiljko blaga zale t°mslvorm kvalUete (a teh primerov je bilo več tudi z i!i UPH no,! ?Q lzSub'l zaupanje do tovarne. Potrošnik, ki Jalne >-> ieustreznn _______j_ ____ občina pripravila ustrezne predloge in jih dala v razpravo skupščinam. Predvidena je možnost, da bi po zgledu komunalnih zavodom za socialno zavarovanje or ganizirali tudi zavode za zaposlovanje in sicer enega za tržiško, kranjsko in škofjelo ško območje ter drugega za jeseniško-radovljiški predel. Prav tako so na jeseniškem posvetovanju govorili o skupnem sodelovanju gorenjskih občin pri financiranju medobčinskih zavodov, <* usklajevanju potreb in ob« veznosti do podjetja Elektro Kranj, o skupnem skladu za zdravstv. investicije, kjer naj bi bil zdaj na vrsti Zdravstv. dom na Bledu, o skupnem sodelovanju pri vzdrževanju šol druge stopnje, o davkih na maloprodajo, o politiki turistične dejavnosti in o razvoju alpskega turizma ter o nekaterih drugih problemih, ki jih bodo ustrezno službe pripravile za razprava pred občinskimi skupščinami- S takimi občasnimi medobčinskimi posvetovanji ja možno primerno usklajevanje raznih' problemov in njihovo reševanje, kajti Gorenjska je bila in ostaja v mnogih primerih enotno zaokroženo območje. — K. M. ^vira rnih r se mu luči r^no. blago, izgubi zaupanje do tiste prodaje to pripetilo ne glede od kje krivda V taki kovnih*^.leda.no' bi morala biti notranja kontrola v sa Pakmeta Pred °rganizadiah močna in sposobna, da uredi in svojim pragom« z odkrivanjem slabosti in na- IN POJAVI . ^tnice so pred vrati. In z nji- OBRAZI IN POJAVI mi Pokal Glasa In prireditelja nedeljskih motornih dirk na Jezerskem je upravičeno osvojil Leon Pintar, ki je dosegel najboljši čas OBRAZI IN POJAVI ni dobil. Delo naših skupščin V Škof ji Loki o šolah otroške kolonije goji ra7i°^anjC otrok so' seveda, po- Za lete [j j i . družic t*1' odvisno °d dohodkov Ni Pa Prav"no. tavlJaj0 sPraV' da se dohodki ugo ZaeiJ' kje P°trdili delovnih organi-Prav iz !iF ^S0 starši zaposleni. Ni 2 dveh razlogov: Prvič; ^em i?mJ'a ' ker se Je zgodilo v t Viv°v d» ^anJ§ih kranjskih ko-^dil° o' ,a!i J5, nckdo zahteval po- ^ « ?lUZku' « naj bi bil do- skih sta izPlačil T1C° manjši od deJan oba ,n to iz družine, kjer ^Poslena. Pri tem m niti zardel, čeprav potrdila Morda niti ni edini?! — drugič pa zato, ker ta znamenita povprečja nič ne povedo. Denimo, da povprečno nekdo iz rednega delovnega razmerja ne dobi kdo ve kako visokega dohodka, pa dela popoldne, na svoje ali v drugem podjetju. Spet drugemu pa daje podjetje ali ustanova edini zaslužek in on vse njej. Mar se ne bi dalo ugotoviti, kdo zasluži popust in kdo ne, preprosteje? Denimo v krajevni skupnosti, ali pa preko ustreznih občinskih institucij n.pr. zavoda za socialno delo. — ABC J Ker so se člani obeh zborov občine Skofja Loka na zadnji seji z odgovornostjo lotevali nekaterih važnih problemov, ki so bili na dnevnem redu, jim je ostalo še precej nerešenih stvari, ki jih bodo obravnavali to sredo. V prvi vrsti je pred odborniki nekaj perečih vprašanj Priznanje iznajditeljem Društvo iznajditeljev in avtorjev tehničnih izboljšav na Jesenicah je bilo pohvaljeno na nedavnem zasedanju redne skupščine Zveze izumiteljev hi avtorjev tehničnih izboljšav SFRJ. Priznanje pa je dobilo jeseniško društvo tudi pri volitvah v novi zvezni odbor, kjer so dobili Slovenci štiri predstavnike, in sicer tri iz Ljubljane, enega pa z Jesenic.--U. šolstva v tej občini. Med drugim gre za dograditev osnovne šole in telovadnice v Železnikih, o gradnji novega poslopja za popolno osemletko v Poljanski dolini, ki naj bi zajemala učence višjih razredov iz vse doline. Prav tako je predvideno, da bi tako imenovano Burdvehovo hišo na Kidričevi cesti v Škof j i Loki dodelili Posebni osnovni šoli in prostore primerno uredili za učilnice, delavnice in podobno. Najtežje izhodišče pa bo brez dvoma najti iz finančnih težav. Za šolstvo vsa občutneje primanjkuje sredstev ne Je za razšeritev šolskih zmogljivosti ob gradnji novih prostorov in urejanjem doso-danjiih, marveč tudi za osnovno dejavnost. Če ne bodo uspeli najti dolgoročnejših kreditov za investicije v šolstvu, predvidevajo, da bi morali povečati udeležbo šolstvu v narodnom dohodku občima. Tv tj fti I 1 ****** MI IN SVET 9. JUNIJ 1965 * SPREJEM V KREMLJU MOSKVA — Sovjetski ministrski predsednik Koslgin je včeraj sprejel v Kremilju podpredsednika severnoviet-nams-ke vlade. Pogovarjala sta .se o ameriških letalskih napadih na Severni Vietnam. OBSODBA KITAJSKE GONJE MOSKVA — Prvič po oktobrskem plenumu CK KP Sovjetske zveze je včeraj moskovska Pravda napadla kitajsko vodstvo zaradi gonje proti Sovjetski zvezi. V članku je rečeno, da je kitajska gonja »nevredna in žaljiva«. Znano je, da Kitajci niti trenutek niso prenehali K napadi na sovjetsko politiko. NOVOSTI V VESOLJU V/ASHINGTON — Nekaj ot pozneje, ko se je ameri-ika vesoljska ladja »Gemini 4« spustila okoli 700 kilometrov od Floride na morsko gladino s kozmonavtoma Mc-Divittom in VVhitom, so včeraj izstrelili v Sovjetski zvezi »Luno 6«. OBISK DANSKEGA PREDSEDNIKA BONN — Na uradni obisk ▼ Zvezno republiko Nemčijo je včeraj prispel danski predsednik vlade Kraag. S kanclerjem Erhardom se bo pogovarjal o političnem In gospodarskem sodelovanju. SESTRELJENA LETALA HANOI — Po uradnih vesteh so nad ozemljem Severnega Vietnama do sedaj sestrelili že 316 ameriških letal. TATLOR V VVASHINGTONU WASHINGTON — Na po-svetovanja je prispel ameriški veleuoslanik v Saigonu. V. Junij pomeni za našega predsednika Tita naporno delo, saj je skoraj ves mesec posvečen vzdrževanju boljših odnosov s tremi so-uspešno končanem obisku v cialisličnimi deželami. Po Pragi, je predsednik Tito včeraj prispel v Berlin, pričakujejo pa ga še v Moskvi. Število državnikov, ki so do sedaj obiskali Berlin ravno ni veliko, vendar po tem kar smo včeraj videli na ulicah razdeljenega mesta, lahko sklepamo, da so našega predsednika sprejeli Berlinčani z odprtimi rokami. Med letališčem v Rudnu, kjer se je naš predsednik poslovil od čehoslova-ških voditeljev in berlinskim letališčem, kjer so ga sprejeli najvišji vzhodno-nemški voditelji ni bilo večjih razločkov. Povsod so predsednika počastili z najvišjimi državnimi častmi. Obisk našega predsednika v Berlinu ima za DR Nemčijo in njene odnose s svetom velik pomen. Znano je, Polni pločniki kakšne težave ima vzhodno-nemška vlada pri utrjevanju svojih odnosov s tujimi državami. Politične razmere v povojni Evropi, nasprotja med zavezniki, hladna vojna in drugi izumi naše polpreteklosti, so prišli na nemških tleh do popolnega izraza. Če hočemo odnose z dvema nemškima državama pravilno razumeti, potem se moramo seznaniti z nasprotji, ki so takšno ali drugačno usmeritev pogojevali. Vzhodna Nemčija je svojo državnost in odnose s tujino vzpostavljala pod izredno težkimi pogoji. Zgodovinski pregled najvažnejših dogodkov, ki so privedli do delitve Nemčije in do dveh nemških držav, pa je poln takšnih preobratov, ki jih trezna diplomacija ocenjuje za napak. Leta 1952 so ukinili okupacijski status v Zahodni Nemčiji. Posledica tega je bila, da so zavezniki dali oblast v Zahodni Nemčiji popolnoma v roke domačih politikov. Dve leti pozneje je Zahodna Nemčija že postala enakopraven član zveze zahodnih sil. Z včlanjenjem Zahodne Nemčije v vojaško zvezo je bil napravljen takšen prekršek, da je od tega dne postala nemška stvarnost z dvema ločenima državama, z dvema različnima vladama, z najbolj neprehodno mejo na svetu in z drugimi nevšečnostmi povsem mogoča, V samoobrambi se je Vzhodna Nemčija zaščitila po svoje. S kohezijo političnih strank in s podpisom pogodbe med DR Nemčijo in Sovjetsko zvezo leta 1955, s katero je Vzhodna Nemčija dobila popolno suverenost, sta nastali dve nem- ški državi s popolnoma fa*' lično družbeno-ekononisk0 in politični ureditvijo. *• dejstvo pa danes še veda« ni popolnoma sprejeto. sprotuje mu gola Hkcl^ Bonna, ki vztrajno trdi, ^ ima samo zahodnonero^ vlada pravico, da zastopa 'n nastopa v imenu celotni3 nemškega ljudstva. Primef no orodje za to Pa J Hallsteinova doktrina Naša vlada takšnih tičnih fikcij ni jemala reS' no. Nemški problem s00 vedno vrednotili zelo stv»r' no in realno. Osnovo ^ združitev Nemčije, o k*'e' ri se veliko govori, lahko samo sporazum med dve"1 nemškima državama. Sa"* z razgovori med dvema vi*' dama Je tudi mogoče Pr' do sporazuma. To sicet & obiskom našega predsednic v Berlinu najbrž ne bo važnejša točka razgovor« ' je pa brez dvoma poi»em ben kažipot. poli- iz slovenskih zamejskih časopisov SLOVENSKI VESTNIK 17. maja je preminil najstarejši občan Sel Špičjakov oče Jarij Mak. Pred kratkim je dopolnil 90. leto starosti. Vest o smrti je močno odjeknila med domačijami. V soboto, 12. junija, bo gostovala igralska skupina Svobode iz Tržiča pri Miklavžu v Rilčovsu. Igrali bodo veseloigro »Naši ljubi otroci«. MATAJUR Več sto družin iz Raščaha je podpisalo protestno pismo, ki so ga poslali komun-ski administraciji v Fojdo. Prebivalci protestirajo, ker imajo pri odvzemu vode nekatere družine prednost in tako večkrat zmanjka vode za družine, ki so direktno vezane na vodni rezervoar. Neizkoriščene možnosti turizma in trgovine ali DEVIZE V ZRAKU Aeroklub »Stane Žagar-« Kranj in Alpski letalski center Lesce—Bled sta v soboto, 5. junija v avli Občinske skupščine Kranj odprla zelo zanimivo razstavo o njunem dosedanjem delu, odnosno uspehih v dobi delovanja obeh organizacij. Razstava je posvečena 20. obletnici osvoboditve, 20. obletnici Letalske zveze Jugoslavije in 20-letnici obstoja aerokluba v Kranju. liko število modelarj ' f tornih pilotov, jad1* padalcev. Odprto i^8• larsko šolo, v kateri & $p leto šola 48 učencev- ff bogati tradiciji uspehom pa klub ve^gjv in te prva predstava — Kronani čevelj, ki so jo dali flamskl fostje na VIII. reviji dramskih skupin na jeseniškem odru, Je izredno presenetila gledalce. Hkrati Je to pomenilo razširitev prijateljskega sodelovanja z drugimi mesti, v tem prl-z mestom Ledeberg v Belgiji, kar Je naša splošna težnja Aeroklub »Stane Žagar* je ena izmed najagilnejših letalskih organizacij v Jugoslaviji. Velike uspehe beleži skoraj na vseh področjih delovainja.a še prav posebno se odlikuje v modelarstvu. Njegovi člani imajo kar 24 republiških in dva državna rekorda. Svoje uspehe pa klub ne more gledati samo skozi športne rezultate. Največjega pomena v njegovem delovanju je vzgoja šiteviimega kadra, ki deluje sedaj v najrazličnejših centrih po državi (osebje letališča »Ljubljana« je večinoma izšlo iz njihovih vrst). Na tiskovni konferenci, ki je bila sklicana ob otvoritvi, so zbudile posebno pozornost razlage predstavnikov kluba, Alpskega letalskega centra, Letalske zveze Jugoslavije in Slovenije ter predstavnika naše tovarne letal »►Libis«. Povedali so, da zvezni predpisi precej onemogočajo trgovski in letalski promet z inozemstvom. Talko ima Alpski letalski center dovolj interesentov, predvsem iz Avstrije in Italije, ki bi želeli pristajati na letališču v Lescah, vendar se jim to ne izplača, ker je naša zvezna taksa za pristanek 10 krat večja od evropskega povprečja. Trgovsko letalstvo bi lahko zelo uspešno konkuriralo z ostalimi prevoznimi sredstvi, vendar mora biti po predpisih vsak pristanek najavljen 48 jetr prej. Zaradi tega si mnogi interesenti v turizmu in trgovini dostikrat premislijo in ne koristijo naših uslug. Pred nekaj leti so imele druge države takšne predpise in so bila naša letališča zelo iskana, danes pa je situacija obrnjena, saj naši predpisi ovirajo razvoj sodelovanja. Aeroklub »Stane Žagar« je v 20 letih obstoja vzgojil ve- de v večje težave sreddiJ^ jim primanjkuje nabavo modernih naprav. Ena preprek za še uspe*"* lo pa je v tem, ker * Jjjjf slaviji sploh ne izhaJ3 ^ no strokovno glasil0 • ^ Zanimiva razstava veliko pokaže o delu o- pf( ganizatorjev in vzbuj jff vsem med mladino v^olo|T. nimanja. V- Med našimi pobratenimi mesti Kranj Street v Oldhanifl Sodelovanje med Kranjem in angleškim mestom Old-ham-om je prerastlo začetni-ške okvire reprezentativnih in manifestativnih izmenjav in je že zajelo neposredne stike z delom raznih društev, organizacij in ustanov iz obeh strani. To novo pot sta zlasti odprla dva letošnja obiska najodgovornejših osebnosti iz obeh strani. Tako je predvidena izmenjava šolskih in drugih knjig, izmenjava štipendistov, pedagogov, zdravnikov, gospodarstvenikov za blagovno izmenjavo, turističnih uslug in podobno. Izmenjava mladine je bila že. doslej vzpostavljena ob vsakih poletnih počitnicah. To bo tudi letos. V prihodnje pa je predvideno, da bi ta izmenjava ne bila obojestranska hkrati. bi A '4 marveč, da . prišli iz Oldhama * naslednje leto Pa u Toda predvidena Je oblika — izmenja^ med družinami. jfj Najzanimivejša Pa1 JL<^ «tcv, da bi to SO*L0[ med temi bratskimi ni f Ki častili tudi z «Hc. Tako je že ***2^ bodo v Oldhama l.(0K Kranj Street eno P^4L\ nejših trgovskih ^'p^ sedaj urejujejo. To fie f ločeno. 2elijo pa •» ^ frega pomembnega 01 bi iK Kranja, po katere* novali še eno ulico- f(/ log bođo v Kranju f . &\ Seveda bo teJPfZ.o^ hama sledil tudi VfL^ mer pa še ni K° Predlogov. — K. M. i!^" 19« * GLAS GOSPODARSTVO Škofjeloška mladina ob koncu šolskega leta Možnosti in štipendije malo kandidatov za strokovne poklice Razstavi načrtov V šolske so vsi uče" "U0Sl 424 ^ sn ;„ . 1 0senilctno šolanje tudi uspešno opravili oziroma šolsko obve 1964/65 zaključuje v škofjeloški obči... znost 424 učencev. Seveda s tem še ni rečeno, da hm osnovno- ?g0raJ ome^11-1 V osmih Ietin- Preko 50 učencev, ki so bili šolo, "Jeni, namerava še eno leto obiskovati osnovno Poki cev so'Zl ^P^litve učen-trenutno S r,azlične- vendar *Ss Ttna ?* različne šole tako te^K dokaj velike, ?ali J? />i se lahiko vpi-^eleclT h Ctnci- Prav tako Irie&t ' ° dov(>1i učnih 0predeli,fl v na sedanjo ^»h gSl^UcS,COv v Pošast Soft'£S°^<> manj. glede *"°stl bodo verjetno ?tr°kovne * ,"a Posamezne reše«o Si J to vPrašanje J Pravilno, ko niso Gospodarske novice Uvozna tradicija Izvoz proizvodov prehrambene industrije se iz j^a v leto povečuje. v letu smo izvozili le za '•5 milijarde dinarjev prehrambenih oteklo let m>bjarde dim do začetk z\\\ ~- Proizvodov, 2a 6,8 lo Pa ze za 19,4 dinarjev. Letos a maja izvo- Jev Dpn70 mibjard dinar- ?tr>iske nV0d0v te indu-«o i„ Panoge, medtem enakem raz- ^ašaia -V-ednost 5,9 milijard d izvoza lev. Največ smo izvozil"1 besnih konzerv, in sicer l* 3,8 milijard dinarjev. ^\ skupnega izvoza gre v dežele zahodne Evrope, ^ibllino 10 °/0 skupnega l*voza pa v zda. svečan izvoz 1)0 lačeika maja letos ^ izvozili 10.400 ton tobaka v vrednosti 5 mttl-dinarjev, medtem k« ^ lani v enakem obdobij zvozili 6.1100 ton tobaka v,. dednosti 3,3 **a*iev. Kaže, T^s izvozili še več tobaka r^rav Je bu že lanski to-*L rekorden milijarde da bomo smo izvo- S sko^ V ZDA gre zveza. K J^Sti2,*88' v Kra ^°vanj, oble^ico svi šole vezane na občinske proračune, temveč se financirajo s sredstvi medobčinskega sklada za strokovno šolstvo. Za nadaljevanje študija na gimnaziji se je trenutno odločilo 41 učencev, za razne strokovne šole tehniške smeri 35, za srednjo ekonomsko šolo 24, za razne šole druge stopnje ter šole z nepopolno srednješolsko izobrazbo pa se je odločilo 49 učencev. Verjetno se bo pozneje še precejšnje število otrok, ki so se sedaj odločili za razne šole druge stopnje izven škofje Loke, odločilo za gimnazijo, ker na teh šolah vsi ne bodo sprejeti. Za učenje poklicev se je odločilo okoli 80 učencev. Zanimivo je, da je skoraj povsod več prostih mest, kot je sedaj prijavljencev. Tako je za ključavničarje 19 prostih mest, prijavilo pa se jih je samo 8; za kleparje 7 prostih mest, prijavljencev 1; monterjev hladilstva pa bi rabili 18, prijavil se ni nihče. Prav tako se ni nihče prijavil za tesarja, katerih bi rabili 10, za zidarja, ki bi jih rabili 13, itd. Precejšnje število učencev pa se je odločilo, da ostanejo doma na kmetiji, okoli 70 pa se jih namerava takoj zaposliti. Verjetno bo glede zaposlitve precejšen problem, ker loškim podjetjem že sedaj ne primanjkuje delavcev. Glede štipendij za šolanje na šolah druge stopnje pa učenci nimajo letos nobenih izgledov, saj je trenutno razpisano samo 16 štipendij. Z. P. Skupščina občine Radovljica se je odločila, da bo razstavljala kar tri idejne osnutke zazidalnih načrtov, za območji Predtrg-Radovljica in Bled-Zagorice. Od 7. do 21. junija bo prva razstava načrtov v klubu gospodarstvenikov v Radovljici. Od 21. junija do 5. julija pa bo tovrstna razstava v avli krajevnega urada na Bledu. Razstavi bosta v omenjenih dneh odprti od 8. do 18. ure. Strokovna pojasnila bodo občani lahko dobili na Več železa in jekla Jugoslovanske železarne so do maja proizvedle skoraj 374.000 surovega železa ali 59.000 ton več kot lani v enakem času. Surovega jekla pa 587.000 ton ali 38.000 več kot lani. V petek o kranjskem gledališču Odločimo se pametno V kratkem bo treba dati odgovor na vprašanje: PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DA ALI NE. Današnji položaj Prešernovega gledališča ja zares brezizhoden, če gledamo rešitev tega problema v nadaljnem amaterskem delovanju. Ob reorganizaciji takratnega poklicnega Prešernovega gledališča je mnogo obetajoča gledališka amaterska družina iz Kranja ob prevzemu Prešernove gledališke hiše napovedala revolucionaren preokret kranjske gledališke kulture, ki pa je žal v nekaj letih po par zares kvalitetnih predstavah zdrsnila na nivo malo boljšega podeželskega odra in tako se je začel še problem upadanja igralcev-amaterjev, katerim ne morejo odpomoči niti lastni poklicni igralci, niti zunanji poklicni igralci, ki občasno zasedejo posamezne bolj zahtevne vloge. Tak položaj današnjega Prešernovega gledališča je danes toliko manj razumljiv in opravičljiv, ker dobivamo z osmega srečanja gleda- Jesenicah poročila p stalni rasti amaterskih uprizoritev, o njihovi smotrni repertoarni politiki, o rasti kvalitete njihovih izvedb, kar privablja vedno večje število gledalcev, ki ob današnjem slabem TV programu in ne preveč izbranem filmskem repertoarju ne najdejo tistega, kar jim že mnoge odlične amaterske gledališke družine širom Slovenije lahko nudijo. Na vprašanje, zakaj je ama-terstvo v Kranju v izumiranju, zakaj nima svoje publike, kakšna bo nadaljna pre-osnova PG naj bi dala odgovor JAVNA TRIBUNA, ki bo v petek, 11. junija 1965 ob 19.30 v dvorSni skupščine občine Kranj (in ne 13. junija!). -et Te dni v skupščini SRS Slovenije Ljubljana, torek, 8. junija Pred člani odbora za delo in socialno zavarovanje Republiškega zbora je danes predvidena razprava o socialnem zavarovanju delavcev in o prispevku v te namene v letošnjem letu, o invalidskem in pokojninskem zavarovanj ter otroških dodatkih za letošnje drugo polletje. V četrtek bodo člani Social-zdravstvenega zbora raz- pravljali o zdravstvenem zavarovanju kmetov, v petek pa bo odbor za družbeni plan in finance Republiškega zbora razpravljal o predlogu združevanja komunalnih bank v naši republiki ter o delu Splošne gospodarske banke. Prav tako je v petek predvidena razprava o organizaciji in varnosti prometa v Slove- razstavi od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Občinska skupščina Radovljica želi, da bi si razstavi ogledalo čimveč občanov in posredovali odgovornim svoja mnenja. ocena pridobitev Šobčev bajer že več let privablja tuje in domače turiste. Tudi letos je v tem priljubljenem letovišču preno čilo že preko 250 tujih turistov. Vsak dan prihajajo rezervacije za naslednje dni. Vikendi so julija in avgusta polno zasedeni. Turistično društvo Lesce ki upravlja to letovišče pa je letos pripravilo turi stom veliko presenečenje Dogradilo je namreč mini golf, ki je drugi na Gorenj skem. Razen tega so postavili tobogan, ki bo zlasti za otro ke posebnost. Urejajo tudi športno igrišče za košarko in namizni tenis. V nedeljo, 13. julija, ko bodo na jezeru v Šobčevera bajer ju tekmovali brodarji — modelarji, bo hkrati tudi otvoritev novih športnih ob jektov. Vsekakor je to velika pridobitev ne samo za Šobčev bajer, temveč za razvoj turizma na Gorenjskem nasploh. — D. K. Radovljiška mladina Nedavno je bilo v radov* ljiški občini sprejetih v mladinsko organizacijo okrog 500 pionirjev. Kulturni programi in tople besede članov občinskega mladinskega komiteja so sprejemu dali šo poseben poudarek. Tako j a sedaj v radovljiški občini okrog 2000 mladincev. Tudi letos bodo mladinski aktivi organizirala lokalno delovne akcije. Mladina vaškega aktiva Savica-Polje jo uredila okolico hotela »Jezera« v Bohinju. Novoustanovljeni vaški aktiv v Stari Fužini pa je izvedel delovno akcijo za prenos vodovodno cevi na planino D. K. 181. Kit Carson se je razvil v lepega dečka visoke postave. Imel je sijoče črne oči svoje matere in njene črne lase, a očetovo ponosno iržo in ljubezen do življenja izven doma. — Jahanje po preriji je Billa osvežilo. Ko je še nekaj dni doma počival, se je odpravil v Kew York. Ze dalj časa se je ukvarjal z načrtom, da bi postavil na •der svoje lastno delo. O tem se je že razgovarjal z Johnom B. Bur-kejem, ki je že poprej delal reklamo za Buntlina. Burke je bil nav-iušen za Billov predlog in Billu prijateljsko naklonjen. Takoj je pri-iel z reklamo za Buffala Billa, kar je pri občinstvu tudi vžgalo. 182. Burke je bil za svoj posel nenavadno nadarjen, skratka, človek za vse: igralec, organizator predstav in časnikar. Tako si je pridobil izkušnje, kako je treba ljudem stvar podati. Burke je bil majhne postave, zato mu je bil Buffalo Bili vzor moškosti in plemenitosti. BiH je poklical v New York svojega starega prijatelja prerije, da bi sodeloval v njegovi igri. Divji Bili Hickok je vedel, da ne bo kdove kak igralec, a je rad prišel, ker so bili zaslužki v preriji pičli. Billova prva predstava pod naslovom »Bufialo BiH Combination« je bila od vsega začetka velik uspeh. 183. Tod.«*' , vlog«. Sam« v (i| Divji BiH t»w . bila sicer *clo' ,f dobro besedo i # ti. Toda lemfl^ bo vrnil v preH:et stope ter in stara vr^^j Letošnji jazz festival na Bledu Umirjen ton in kvaliteta V soboto, 5. junija, so zaključili na Bledu šesti jugoslovanski jazz festival. Zadnji večer so izpolnili Ijaki s kvintetom Krzvszto-Komende, beograjski trk) Eodraga Todoroviča, Ijub-iski jazz ansambel in jazz instituta glas-le akademije iz Graza. Poljaki so igrali zelo umirjen jazz, obogaten s števil-ftfimi dinamičnimi variacija-mi, trio te Beograda ni ravno preveč razvnel občinstva, prijetno pa so poživiAi z ne predolgim spredom odlična L jub-ičani v sestavi Urban Ko-Franc Puhar, Mario Ri-Mvško Hočevar, Borut , Dušan Veble, Milan Osemnajst premier Prizadevanja kulturno prosvetnih organizacij radovi j i-Ike občine so bila v letošnji sezoni Se posebej uspešna Kajbolj delavne so bile vsekakor dramske skupine, saj so pripravile za uprizoritev 18 premier, medtem ko je bilo v radovljiški občini v času enega leta 77 dramskih upri-goritev. Od leta 1962 dalje pa je bilo v radovljiškem, bo-Binjskem in blejskem območju kar 67 premier z 285 upri-toritvami. Razveseljivo dober je bil pri tem delež mladine, •aj so ponekod v društvih prav mladi igralci samostojno naštudirali nekatera dramska dela. Tudi i/bira je bila kar zadovoljiva. — J. B. Ferlež in Aleksander Skale. Tudi na letošnjem srečanju je sodelovala vrsta dobrih ansamblov in strokovnjakov te zvrsti glasbe, vendar razmeroma manj v primerjavi s prejšnjimi leti. Nekaj let na- Otroška risba Center za estetsko vzgojo pri pionirski knjižnici v Kranju je v soboto odprl razstavo v Delavskem domu pod naslovom: »Letalstvo v otroški risbi«. Razstava je bila odprta na pobudo aerokluba »Stane Žagar« Kranj, ki je dal za 9 najboljših risb tudi nagrade v obliki brezplačnih poletov nad posameznimi kraji Gorenjske. zaj je spremljal blejski festival sloviti pianist iz ZDA John Levvis. Lani pa je pripeljal na Bled celo svoj Modem jazz quartet. Letos kakšne posebne vabe ali presenečenja ni bilo, prevladala pa je umirjenost, študijska poglobljenost in kvalitetna igra. Vsekakor nove izkušnje in spoznanja za glasbeniike udeležence, medtem ko pri povprečnem gledalcu tudi letošnji jazz na Bledu ni zapustil posebnega vtisa. Ugodne zveze S 1. junijem je uvedlo podjetje Ljubljana-Transport novo avtobusno zvezo Ljubljana — Jesenice — Kranjska gora. Avtobus, ki odpelje iz Kranjske gore ob 19.55, se vrača iz Ljubljane ob 22.30. Na Jesenice pride ob 0.15 in v Kranjsko goro ob 0.50 kar je vsekakor ugodno. Ljubljana-Transport bo v času dopustov uvedlo tudi nove turistične avtobusne proge. S 25. junijem bo začel voziti avtobus z Jesenic v Vodice pri Šibeniku ,drugi pa v Selce pri Crikvenici. — P. U. »Največja avantura Pa branje«. ^ dramatik »Ali ni bodo en to groteska: erat imeli za fi> A. Moraf < književni« Slovenski film »Lucija« Izgleda, da bomo Slovenci po daljšem času zopet dobili nov slovenski film: Podjetje Alojz Basaj v Selcah nad Skofjo Loko je ponosen na svoje trofeje »Viba-film« snema celovečerni film »Lucija«. V kajžarsko hči se zaljubi gruntarski sin in jo poroči z dovoljenjem svojega očeta. Zeninova brata pa nasprotujeta bratovi ženitvi in s svojo trmo tudi povzročita prezgodnjo smrt mladega dekleta. France Kosmač snema svoj film v Sorici v Sorski dolini. Režiser je napisal scenarij skupaj z Marjanom Brezo-varjem po Finžgarjevi povesti »Strici«. V filmu bo debitirala študentka Akademije za igralsko umetnost Alenka Vi-potnik. Njenega moža igra Kristan Muck, a njegova brata Bert Sotlar in Kosmač. Pogovorni jezik v filmu bo v gorenjskem narečju. Posneli so že precej filma in pričakujejo, da ga bodo predvajali Že pred. poletjem. Razumljivo v podjetje svoje prihranltf^j-;. denar bosta kmak« nje lista s pomočjo *"H:avU^# člankov, ki jih bodo o« jg.lgjj iz monarhije, marveč 1 £cl*\f stiti, da bo v kratkemi* |£f Zeitung«. Ze naslov sam • lista. Na angleška in jfiPjf ker obvlada angleščino J^#JJ podjetja bo pisal s*?0' viJi» # buch«, ki jo jc pred v> je y in ki jo je stavil ^a^^M nega svetovnega gospo ft v glavo ideja, ki je v p^9 pa je zanjo takoj og\ pfi< snujeta načrt, kako bi ^gjj Začetek bo seveda 'j znanec lastnika tiska^^ic^ V noma samo uredbe 11 jnilti ^ ljajo avslro-ogrski ur»u Eve Braun ustrelila Hit!er|a 1 *a »eralea in °đru igrali snnJ a SC je vživel v svojo f IndiJa„ci n L h ^° eČi"' Predstava * Bja d°voIj l ' kak° ie treba i*™- iie v h^i« obLk°ar.,: povedai je«đa se rarJev. Divji rT.mu plačal za na- * Dist* nikoli ■£* je bil užaljen He i- e Poti v .. - r ^ Spioh°Pxtep:cbodiš'e< t krnski režiser Pak j}*** tisto i St0' karJe moderno.« S. Bovoire, franc Plsateljica NjJ^a.'^0^ v enem mesecu j V en^ ^služili njihovi jJ^J. ,ra,»coski Politik Pojavila se je že šesta verzija o Hitlerjevi smrti. Objavil jo je zahodnonemški pisatelj Erich Kuby, v zadnji številki revije Der Spiegel. Ta nemški zgodovinar in pisatelj bo v seriji člankov opisoval poslednje dogodke v Hitlerjevem bunkerju na podlagi pričevanja oseb, ki so bile prisotne v teh trenutkih." Med drugim se je Kuby pogovarjal s Hitlerjevim natakarjem Lingcjem, ki je bil poleg Eve Braun poslednja oseba, ki se je pogovarjala z nacističnim' diktatorjem. Po Lingejevem pripovedovanju mu je Hitler dejal, naj pobegne iz bunkerja, da bi »ostal poleg moža, ki bo prišel za mano«. Toda Linge jez Martinom Bohrmannom ponovno prišel v Hitlerjevo dnevno sobo po samomoru Hitlerja in Eve Braun. Po Lingejevi verziji je Hitler sedel na kavču z rokami na kolenih, iz levega senca pa mu je tekla kri iz-rane, ki jo je Tahfiika in gobe Nekateri izkušeni nabiralci gob trdijo, da rastejo gobe posebno takrat, ko med dežjem močno grmi. Ker so to samo domneve, ki nimajo znanstvene podlage, jim seve nihče ne verjame. Toda — na več ameriških letališčih, kjer vzletajo in pristajajo reaktivna letala, so opazili, da raste v bližnjih gozdovih in obrobnih travnikih nenavadno veliko gob. Povezava med pokanjem reaktivcev in grmenjem pa morda le ni slučajna? O življenju podgobja in rasti gob pa vemo tako zelo malo. povzročil strel. Naboj je na desni strani izstopil iz lobanje. Linge je prepričan, da je Hitlerja ubila Eva Braun, nato pa še sebe zastrupila s ciankalijem. To je šesta verzija o smrti nemškega diktatorja. Kuby opozarja še na eno dejstvo, namreč: 20 minut pred smrt- jo je Linge na Hitlerjevo zahtevo prinesel škatlo tablet za pomiritev. Ko je prišel v sobo in našel Hitlerjevo truplo v »položaju živega človeka«, je opazil, da v škatli ni bilo niti ene tablete več. Nacistični diktator, ki je nagnal v smrt milijone ljudi, ni mogel mirno dočakati svojih poslednjih trenutkov. Pesem v Retečah Tudi v Retečah pri škof-ji Loki so lepo proslavili 20. obletnico osvoboditve. V soboto, 5. junija je bil koncert moškega, tamburaškega zbora in instRimen.talis.tov. Redke so vasi in mesta, kjer še obstoja te vrste kulturno življenje, toda v Ratečah je prav to privlačno za vse mlade ljudi, ki so vzljubili lepoto pesmi in glasbe in-'so mnogokrat pripravljeni žrtvovati svoj prosti čas, da bi poslušalcem lahko nudili kar največji užitek. To jim je tudi uspelo. Največ zasluge za to gre mlademu pevovodji Alojzu Drnovšku in vodjd tambura-škega zbora Francu Rantu. V Srečanje otrok V organizaciji občinske zveze DPM občini Kranj in LjtibTjana-Šiška je bilo v nedeljo, 6. junija srečanje 121. otrok iz treh mest: iz Kranja, Ljubljane-Šiške in Celovca (v organizaciji Kinder-land-Jungcgarde). Obiskali so Vrbo ,Drago in Begunjske zapore. Povsod so izvedli kulturni program in položili vence na grobove padlih. To je že drugo srečanje otrok iz treh mest. — D. K. programu je bilo vnesenih največ narodnih pesmi z željo, da ne bi šle pri mladem rodu v pozabo. Tako kot moški zbor, so tudi tamburaši lepo, ubrano zaigrali sedem skladb. Vsekakor pa so vredni pohvale tudi mladi instrumentalisti, ki so s štirimi skladbami nudili poslušalcem prijetno poslušanje. Znanstveniki brez mrka V precej nerodnem položaju so se znašli znanstveniki iz šestih dežel, ki so se zbrali na malem pacifiškem otočku Manuae in seboj prinesli astronomske instrumente v vrednosti dveh milijard dinarjev, da bi v nedeljo opazovali sončni mrk. Mrk pa je bil viden le v 137 kilometrov širokem pasu od severnega konca Nove Zelandije do obale Peruja. Na koralnem otočku sredi Pacifika je bilo ves dan lepo sončno vreme* ko pa je prišel težko pričakovani trenutek, se je od nekod vzel velik črn oblak in prekril sonce. Izginil je šele, ko je bilo tri minute in 43 sekund dolgega sončnega mrka že konec. Kljub vsem pripomočkom znanstveniki proti oblaku niso mogli ničesar storiti. Veliko predrag obisk Obisk britanske kraljice Elizabete v Zahodni Nemčiji je bil mnogo predrag, ugotavljajo številni Nemci. Računajo, da so porabili tri milijone mark (600 milijonov v našem denarju) za obisk. Občutek simpatij do te ljubeznive vladarice je skalila nekakšna zagrenjenost in Nemci, ki so znani kot varčni ljudje, pričenjajo preštevati denar, ki ga je za obisk potrošila država in se sprašujejo — ali, ni morda bilo le malo preveč. Zvezna vlada je izdala pol milijona mark, vlade pokrajin, ki jih je obiskala, pa 2 milijona in pol. Najdraž- je je bilo bivanje kraljevskega para v hotelu Pelersberg, enem od največjih in najbolj razkošnih evropskih hotelov. Rcnatta Jammet, lastnica tega ogromnega kompleksa, ni še nikomur izdala vsote, ki jo je zaračunala kraljici in njenemu spremstvu. Znano je, da so že 15 dni pred obi» skom hotel popolnoma izpraznili, kar je stalo lastnico kar precej denarja. Vendar pa,si je potem ta denar prav gotovo »zaračunala«. Hotel so pred prihodom tudi precej obnovili, da je bil primeren za sprejem visokega gosta. MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA 1 kn nih strožu.Sdrnar. Ta /j* bJa ne saino " bo ovo^'jo obve-L,laliia br»tfl 1 namen kat, naslOVo 'ranCoska K|SS sodo? K1^*^ šinila K£ star, zdaj Je ki ioeo Tisk jih več dober 1 veči-wmiš-nanirja kakor za tiskanje knjig in časopisov. Zato ima skoro vsako okrajno rnesto svojo tiskarno, ki jih uradi nenehno zakladajo z delom. Morda prav zaradi tega lastnik hartberške tiskarne Herrgouth ne razmišlja o vseh možnostih, s katerimi bi lahko svoj obrat bolje izkoristil in razširil. Videti je, da do svoje tiskarne ne čuti nobenega pravega veselja več. Sina nima, da bi ga nasledil, hči pa je poročena z nekim cesarskokraljevim oficirjem, stotnikom Albertom von Murauom, ki mu je do tiskarne komaj toliko kakor do lanskega snega. Bolj se zanima za konje in dirke, za jahanje in za . *nvseveda tudi Za veseljačenje v Grazu, kjer živi. Baje je tudi velik ženskar in mu zaradi tega žena večkrat uteče in se zateče k očetu v Hartberg. Knjigarnar pravi, da ti pobegi naznanjajo hart-berško pomlad, ker se že nekaj let ponavljajo, in hartberško jesen, ko pride po trmoglavko nezvesti mož in jo pomiri z darili in ljubezenskimi izjavami. Razumljivo, da tiskarnar s takim zetom ni zadovoljen in da mu za svojega življenja tiskarne ne bo izročil. Ko bo umrl, jo bo oficir naibrž prodal, če je nc bo že lastnik sam in naložil denar na hčerino ime. Morda bosta s knjigarnarjem imela takrat toliko denarja, c'a bosta lahko kupila tiskarno. Do takrat pa bosta seveda svoj časopis tiskala tako, da ga bo v prostem času stavil, metiral in tiskal sam. Knjigarnar upa, da bo pregovoril Herrgoutha, naj bi jima °b majhni odškodnini za obrabo strojev to dovolil. Prepričan je, "a mu Herrgouth prošnje ne bo odrekel. Če bo vse tako, kakor predvidevata s knjigarnarjem, bo uspeh zagotovljen. Treba se bo samo zagrizeno lotiti dela, pa bo list začel kmalu izhajati, najprej kot štirinajstdnevnik in potem, ,čc bosta uspela, kot tednik. V nekaj letih, ko bosta morda lastnika tiskarne, Jo bosta prenovila in nabavila stroje za bakrotisk. Potem bo tednik Anseratc-Zeitung začel izhajati kot Ilustrierte Inseratc-Zcitnng. Zagotovila si bosta izkušene in znane sodelavce iz svetovnih središč in začela konkurirati Dunaju in Berlinu, kjer take revije že izhajajo. Morda bosta potem uredništvo lista preselila na Dunaj in tržaški Herrmannsdorfer se bo s svojimi nekdanjimi uspehi lahko skril kakor pritlikavec pred velikanom. Toda to je še daleč. Zato ne sme poslati megaloman. List bo začel izdajati kot delavec, ki bo redno zaposlen in ki bo svoj časopis tiskal v prostem času. Dovolj je zdrav (Opatija je bila koristna, je pomislil, ne da bi povedal), zato bo delo zmogel, čeprav bi moral nekaj let žrtvovati ves svoj prosti čas. Tako je pozno v noč pripovedoval Štefi in ji dopovedoval, da bo treba še bolj štediti. Opravo, ki jo imata vskladiščeno v Trstu, bo treba prodati. Zakaj bi po nepotrebnem plačevala vskladišenino. Samo šivalni stroj naj bi poslali za njima, da bi lahko tudi štefi kaj zaslužila. Morda bi ji posel šel kakor v Innsbrucku, kjer je dosegla občudovanja vredne uspehe, jo je hvalil, ne da bi omenil, kako jo je pri tem hotel ovirati. Štefi ga je poslušala, ne da bi ga prekinjala. Bilo ji je, kakor da posluša tujca, ki se je bogvezakaj prepustila njegovemu objemu. Morda jo je premamilo vino, čeprav je ves večer popila komaj dva kozarca. Morda je bila kriva družba, v kateri je pozabila na svoja razočaranja in nesrečo. Mogoče se je zvečer celo počutila srečno ob sreči, ki sta jo izžarevala gospa in gospod Torok in kakršno si je sama želela. Najbrž se je samo zato po dolgih mesecih samote predala moževemu objemu in šele tedaj spoznala, da ne čuti do njega ne ljubezni ne strasti ne sovraštva. Sprejemala ga je kakor tujca in potem obležala kakor ob tujem človeku, s katerim' jo je združil trenutek slabosti in ki mu je osamljena in nemočna v boju proti brezizglednemu življenju sledila, ne da bi ga ljubila. Počutila se je kakor ženske, ki v življenju zaidejo v brezizhoden položaj in ki gredo potem s prvim moškim, ki jim ponudi Toko. Mnogo žensk je takih. Morda celo pretežna večina. ŠPORT JUMT.T 1^5 * Gorenjska nogometna liga Jesenice znova na kvalifikacije Srečanja zadnjega kola so se končala s pričakovanimi rezultati. Jeseničani so premagali Preddvor, Kranj pa Svobodo. Vrh prvenstvene lestvice je tako ostal ncizpre-menjen. Jeseničani so zasluženo osvojili naslov gorenjskega prvaka za leto 1965. Prikazali so najboljšo igro, predvsem proti slabšim nasprotnikom. Kranj je ostal na drugem mestu kljub temu, da ni bil niti enkrat poražen v vsem prvenstvu. Igral je tri tekme neodločeno in zaradi slabše razlike v golih pristal na drugem mestu. Kvaliteta nogometa je bila v spomladanskem delu boljša kot jeseni. Moštvo Jesenic bo moralo odigrati dve kvalifikacijski tekmi za vstop v drugo slovensko ligo z dru-gouvrščenim moštvom ljubljanske podzveze. Rezultati zadnjega kola: Kranj : Svoboda 4:3 (1:2) Jesenice : Preddvor 4:1 (3:0) Prešeren : Trboje 4:2 (2:1) Železniki : Triglav B l:.") (0:1) Lestvica: 15 13 Jesenice Kranj Železniki Svoboda Prešeren Naklo Preddvor Trboje Izven konkurence Triglav B 17 9 2 1 63:12 27 0 49:16 27 5 50:41 17 8 46:30 13 8 32:47 13 8 27:42 12 0 10 31:35 10 1 11 17:56 7 6 62:49 20 — TONE KASTIVNIK Nedeljske avlo-molo dirke na Jezerskem so bile značilne po smelosti vozačev, kar je jjffi dobre rezultate. Toda gledalci so imeli priložnost videti tudi mnoge padce, zlasti na ciU Neresnost nekaterih ekip V nedeljo je bilo na sporedu prvo kolo , v rokometu za pokal SFRJ za Gorenjsko. Nastopilo je 16 ekip. Pokazala se je neresnost nekaterih. Tako je ekipa Zabnice prišla v Križe ma tekmo samo s šestimi igralci. Tržič B oziroma mladinci Tržiča pa sploh niso prišli na igrišče. Tekme Savica : Selca ni bilo in bo na sporedu danes. V tem času so lansko leto bila že polna vsa gorenjska kopališča. Osamljeni kopalci na Blejskem jezeru p« letos prestavljajo le atrakcijo Mladi rokomelaši drugi V Kranju je bil v nedeljo finale republiškega rokometnega prvenstva za mladince. Nastopilo je osem prvakov s posameznih slovenskih področij. Kranjski mladinci so zasedli odlično drugo mesto in so izgubili samo z Rudarjem iz Trbovelj v finalni tekmi za prvo mesto. V pred- tekmovanju je Kranj premagal Črnomelj in Dornberg, neodločeno pa je igral s Celjem. Vrstni red — 1. Rudar, 2. Kranj, 3. Črnomelj, 4. Šiška, 5. Koper, 6. Celje, 7. Murska Sobota, 8. Dornberg. — J. JAVORNIK REZULTATI: Križe. B : Zabnica 15:6 (5:1) Kr. gora : Radovljica 19:17 (10:7) škof j a Loka : Križe A 7:25 (2:12) Tržič B : Sodniki 0:5 (w. o.) Duplje B : Kranj B 20:27 ( 7:12) Krvavec : Duplje 5:0 p. f. Bcsnica : Storžič 6:35. 1 udi pionirji Kranja drugi Finale republiškega prvenstva v rokometu za pionirje je bilo v Celju in so kranjski pionirji zasedli drugo mesto. Naslov prvaka jc osvojila ekipa Ljubljane, ki je v finalni tekmi premagala občinsko reprezentanco Kranja, za katero so igrali učenci šole Lucijana Seljaka iz Stra-žišča. — J. J. Nedeljske dirke na Jezerskem pod pokroviteljstvom »Glasa« Nepremagljivi U° • v J" Pod pokroviteljstvom »Glasa« — CP Gorenjski ttf ^ bile v nedeljo na Jezerskem republiške gorske n i^al' avtomoto dirke. Vreme je dokaj zmanjšalo obisk i' e<$ cev, toda tehnični uspehi tekem so prijetno P^s ^ liste zmagovalcev s>ta P1"16 _„ožil organizatorje. Na vrh nsie zmagovalcev sia v>- ^o', brata Pintar iz Kranja — Leon in Janez. Prvi Je ^a d 4.200 m proge z mnogimi ovinki in 8 184 metri vzp ^jii Kanonirja do Doma na Jezerskem na svojem ^^$f> Honda CR v času 2 minuti in 56,3, s povprečno -gjg 86,5 km na uro, njegov brat Janez pa v času 2.58,2 oziroma s 84,3 km na uro. tfj} Prva mesta v posameznih kategorijah so zased • .0 TORJI do 50ccm: Janko Štefe, Kamnik, 3.16,3; 125 cem: Leon Pintar, Kranj, 2.56,3; motorji do j> Janko Draksler, Trbovlje, 3.16,3; motorji do 250cc ^ nez Pintar 2.58,2; motorji nad 250 cem: Edo Čuden, ^ 3.14,0; AVTOMOBILI do 850 cem: Roman JelovčaO,^ ian Jelow^ PRIKOLIC^ Salobir, Celje s sovoznico Berto Salobir v času ljana, 3.17,1 in v kategoriji motorjev Zmaga jeseniških strelcev V Tržiču so se preteklo nedeljo srečali strelci iz šestih gorenjskih občin. Udedežili so se tekmovanja, ki ga je organiziral tamošnji občinski strelski odbor v počastitev obletnice osvoboditve. REZULTATI: ekipno — 1. ObSO Jesenice 739 krogov od 900 možnih, 2. ObSO Kranj 708 krogov, 3. ObSO šk. Loka 689 krogov. Posamezno — I. Janez Otrin 252 krogov, 2. Vera Otrin 245, 3. Edi Dobrave 242 (vsi Jesenice), 4. Franc Cerne 241 (Kranj) itd. 'BOŽO MALOVRH ŠPORT KRATK^ Naš komentar Jesenice v vodstvu Odbojkarji Jesenic v prvi republiški ligi iz nedelje v nedeljo žanjejo lepe zmage in so po šestem kolu v vodstvu brez poraza z dvanajstimi točkami. Premagali so tudi lanskega prvaka Kanal in tako vse kaže, da bodo spomladanski prvaki. Do konca prvenstva imajo sicer še dva težka nasprotnika: Bežigrad na tujem in Maribor oa domačem igrišču. Kranjski Triglav se zanesljivo dobro drži in je trenutno na šestem mestu. Njihova igra je žal iz kola v kolo spremenljiva. Žirovnica pa je z 1 zmago oziroma dvema točkama na osmem mestu. Vendar upamo, da bo ostala v tej ligi, saj se v naslednjih kolih sreča še s Črnučami in Kamnikom, ki sta na zadnjih dveh mestih. — J. J. ODBOJKA - V Iu republiške lige 80 fV/ ski predstavniki '*r*Vj," le: Triglav : Kamni*y0 rovnica : Bežigrad *■' niče : Novo mesto 3' • i KOŠARKA - V tao&tf publiški ligi so Jesej'^ magađe Domžale 72:.^bih Sora pa je doma moštvom Tivolija *r.tf f 37). V ženskem der*1* f| Jesenicami in Trig"' , so zmagale Jeseni^' 65:61 (30:31). Na I**, J Kranjčanke na dntfjV stu, Jescničanke Pa jem. 0* ATLETIKA - ^1 &t tekmovanju za P djH'J nije za mlajše * &M < kranjski atleti z pj mesto. Tekmovanj \\ Novi Gorici i" Je £,. ' pripadlo domači" 'JVHB 1965 * GLAS OGLASI - OBJAVE ^TORNa VOZILA Prodam poltovorni avtomobil Volkswagen v odličnem »tanju. Ogled vsak dan od W. - 18. ure. Ilirska H. Jesenice (Kurja vas) 2606 Poceni prodam primo 150 cera. Gregorčič Smlednška », Kranj 2608 Prodam vespo 125 ccm. Ma-kovec, Pševska 2B, Kranj 2660 brodara fiat 600Đ Lavrič, Kokrikega odreda 16, Kranj 2661 W brezhiben, 15.000 Ktometrov, prodam. Ogled ^evno od 16. — 19. ure, v nedeljo ves dan. Dr: Ažman, C- Kokrskega odreda 2 — Kranj 2662 Prodam fiat 1300. Suha 24, Kranj 2663 Prodam moped. Klane 29, Kranj 2664 Prodam avto VVtf letnik *959 v ?.elo dobrem stanju. Likozar Franc, Jezerska c. 71, Kranj 2665 Prodam Max\ 175 ccm v do-Drem stanju. Praprotoik, Hudo 4, Kiiže 2666 Prodam dobro ohranjen fiat Naslov v ogl. oddelku 2667 Prodam fiat 600 ali zamc-*5>Ol za spačka. Kranj, Go-^ksavska 1 2668 Prodam motor lambreto *25 ccm, diatonično harmoni-"2 in zračno puško vse v do-stanju. Hrastje 34, Prodam tobijev štedilnik lO.Ooo. Naslov v oglasnem 2670 "iiiiuijsko opremo, ■Rabljene reks fotelje, 2670 Prodam kuhinjsko opremo, «* nerabljene reks fotelje, raztegljivo mizo in štiri tape-^.rane stole. Barac, Stara c. ^ Kranj • 2671 Spahuco v kombinaciji ma-™.gon\-javor ^0,^0 prodam ■* kamenjam za smrekove 2672 Zg. 5 W LW Gunclje 9 Bpa"^mPred?eČe se*°. 2674 Prodam skoraj novo ostrešje 9 x 5 m. Breg 12, Preddvor 2675 Prodam motorno kosilnico 1.40 cm »Gutrot« primerna za hribovit in ravninski svet. Krajnik Ciril 5. Šk. Loka 2676 Prodam kravo z 5 teličkom. Rebernik Franc, Apno 10, Cerklje 2677 Prodam francisovo turbino. Meglic, Lom 21, Tržič 2678 Stoječo deteljo (lucerna) prodam. Britof 85, Kranj 2679 Prodam kravo s teletom ali zamenjam za mlajšega bikca ali tclico. Dam jo tudi v rejo. Strahinj 61, Naklo Prodam več prašičev 20 — 25 kg težke. Brezovica 3 pri Kropi' 2681 Prodam 14 t edin o v brejo svinjo, tri prašiče 50 — 60 kg težke in dva (vinkcl) pluga ali zamenjam za volička eno leto starega. Sr. vas 48, Šenčur 2682 Stoječo njdvosko mrvo prodam. Pangeršica 7, Golnik 2683 Prodam mlado kravo. Sp. Jezersko 8 2684 Poceni prodam radio v zelo dobrem stanju. Podreča 64, Smlednik 2685 Prodam fiat 600 karambo-liran. Ogled v nedeljo dopoldne. Grenc 24, Škoija Loka 2607 ZAHVALA Umrla je naša draga mati, TEREZIJA KOVAČ Vsem, ki ste jo še zadnjiič obiskali, ji prinesli cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so jo nesli na pokopališče, članom Društva upokojencev za lepe pesmi in terenskim organizacijam za moralno in materialno pomoč. Milka Kovač z družino Franc Kovač z družino 5** ki Zalivala ^te'i'n^1 *° ob bridki izgubi naše drage sestre, 1 svakinje ^*rFrančiške"Fajfar n° ZahSr*-015 način z nami sočustvovali, se iskre-vim 2 vailujemo Naša posebna zahvala Cajnarje-smrti- d yscstransko pomoč ob njeni bolezni m 110 Oitoin?*?1 soscdom, darovalcem vencev, poseb-°ačin ■ r bivšim učencem, ki so ji na tako ganljiv £8 duhovi SVOjo hvaležnost, hvala dr. Bajžlju, kl so Se \ m> Pevcem, sovaščanom in ostalim, VUu spremM- nje P°slovili in jo v tako lepem šte-Vsakemu! 1U Qa njeni zadnji poti. Hvala vsem m ^rulovka «: • A' * Junija 1965 Žalujoči: sestre, nečaki in nečakinje in ostalo sorodstvo Prodam motorno žago v dobrem stanju. Bešter, Leše 15, Brezje 2589 Kupim motorno žago najraje znamke »štiher« Sušnik, Nomenj 42, Boh. Bistrica. 26S6 Hišo, tudi starejšo ali ve-kend v mirnem kraju na deželi kupim. Ponudbe poslati pod »Za oddih« 2687 Moškemu nudim hrano in stanovanje za pomoč na mali kmetiji. Naslov v oglasnem oddelku 2688 Nujno rabim sobo za dobo enega leta. Grem tudi za sostanovalko. Naslov v oglasnem oddelku 26S9 Izjavljam, da je neresenič-no, kar sem govoril o Hvasti Martini iz Brega ob Savi št. 26. Fajfar Ivan, Breg ob Savi št. 7 2690 Kupim osebni avto topoli-no C. Visoko 2, Šenčur 2691 GLASBENA ŠOLA Kranj razpisuje vpis novih učencev za šol. leto 1965/66 v oddelke za godala, pihala, trobila, kla-Vir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko. Vpisovanje bo v sredo, 9. junija in v četrtek, 10. junija 1965 ob 9. in 18. uri. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Ravnateljstvo POLETNA NOC NA SUHI PRI KRANJU PGD Suha priredi v soboto, 12. junija POLETNO NOC ob 18. uri mokre gasilske vaje ob 20. uri prihod fantov -in deklet iz planin, nato do jutra rajanje ob tabornem ognju. V nedeljo, 13. junija pa VELIKO VRTNO VESELICO s srčkovim plesom. Ob 20. url izvolitev kraljice plesa in podelitev nagrade. Igrajo veseli trgovci. Vabljeni! SGP »NOVOGRADNJE« Tržič v prisilni likvidaciji objavlja, da se v Kranju na Partizanski cesti 29 a še nadaljuje drobna prodaja gradbenega materiala, lesa, kablov in gradbenega orodja Pozivamo vse interesente, ki bi kupili lesne ali zidne provizorije, naj se zglasijo 12. 6. 1965 ob 10. uri na Partiznski cesti 29 a v Kranju Nakup je možen po zelo UGODNI CENI Turistične informacije ŽIROVNICA — Prenočišča: zasebne turistične sobe 50 ležišč, Valvasorjev dom pod Stolom 42 ležišč, gostilna Ze-lenica-Selo 9 ležišč, gostilna Pod Stolom — Moste 4 ležišča. Cena: v zasebnih sobah prenočišče 280 do 500 din, cena hrane za goste v privatnih sobah v gostilni Pod Stolom 1200, v gostilni Zelenica-Selo 1100 din. Izleti: v bližnjo Vrbo. v dolino Završnice, gorski izleti v Valvasorjev dom pod Stolom, na Zelenico, Begunjščico, Do-brčo. Informacije: Gostilna pod Stolom — Moste (Žener Mi-lada). PLANINA NAD JESENICAMI — Prenočišča: zasebne turistične sobe 20 ležišč, Dom pod Golico 40 ležišč, smučarski dom na Črnem vrhu 62 ležišč, spodnja postaja žičnice 4 ležišča in skupna ležišča, srednja postaja žičnice 12 ležišč, Dom jeklarjev 35 ležišč. Cena: zasebna turistična ležišča 300 do 500 din, prenočišče v Smučarsikem domu na Črnem vrhu 200 do 250 din, prenočišče v Smučarskem domu na Črnem vrhu 200 do 250 din, spodnja postaja žičnice 350 do 650 din, srednja postaja 500 do 730 din. Pert-zion v Domu pod Golico od 1400 do 2000 din, v smučar-skem domu na Črnem vrhu 1300 din. Izleti: na pobočja Golice in Črnega vrha — narcisna polja, Savske jame, Javorniški rovt, Pristava. Informacije: TD Jesenice, hotel Pošta J L j ubija- na transport Jesenice. RATEČE — PLANICA — Prenočišča: zasebne turistične sobe 180 ležišč, Dom v Planici 60 ležišč, gostišče Moj-mir 8 ležišč, počitniški dom Gorenjska 20 ležišč. Cena: prenočišče v zasebnih sobah 220 do 500 din, cena hrane za goste v privatnih sobah v gostišču Moj mir v Ratečah 1350. Cena pcnsšo-na v Domu v Planici v predse/oni 1600 do 1800 din, v sezoni 2300 do 2500 din, v počitniškem domu Gorenjska 2000 din (za bivanje nad 3 dni). Izleti: dolina Planica—Tamar, Vršič, izvir Save Dolinke — Zelenci in izvir Save (Nadiža). Gorske ture na Jalovec, Mojstrovko, Travnik. Informacij«: TD Rateče-Pla-nica, Dom v Planici, Počitniški dom Gorenjska. Osemnajst nesreč Od petka preteklega tedna do ponedeljka se je na Gorenjskem pripetilo osemnajst prometnih nesreč. Materialna škoda znaša po nestrokovnih ocenah nad tri milijone dinarjev. 15 METROV V GLOBINO V soboto, 5. junija ob 23.45 se je peljal Ignac Gregorc iz Zapog s kolesom po Smledni-ški cesti v Kranju proti Smledniku. Bil je pijan in je peljal po levi strani ceste brez luči. Iz nasprotne smeri je v tem trenutku pripeljal voznik osebnega avtomobila L J 66-76 Grega Novak. Ko je Novak opazil kolesarja, je zavil na levo, da bi tako preprečil trčenje. Tedaj pa je Gregorc zapeljal na desno stran in prišlo je do trčenja. Osebni avto je zdrsel s ceste in se prevrnil v globino 15 m ter obstal na Savski cesti pred tovarno Inteks. Poškodovan je bil kolesar, ki je dobil rane po glavi in udarec v roko in nogo. Materialna škoda na avtomobilu znaša okrog 700 tisoč dinarjev. Pri odvzemu krvi so ugotovili, da je bil voznik osebnega avtomobila popolnoma trezen. PRETIT J K A HITROST Jože Plešec se je peljal v ponedeljek ob 3. uri zjutraj z os. avtomobilom LJ-257-82 iz Bleda proti Kranju. V vasi Podrebzje ga je zaradi prevelike hitrosti na ostrem ovinku zaneslo s ceste, kjer se je zadel v živo mejo, nato pa se je prevračal po strmem cestnem nasipu. Po osemnajstih metrih je obstal v jarku ob novi ljubeljski cesti. Telesnih poškodb ni bilo, materialna škoda« pa znaša okrog 500 tisoč dinarjev. POMOTOMA NA PLIN V petek, 4. junija ob 14.10 je peljal šofer tovornega avtomobila LJ 41-21 Janez Fre-lih po klancu iz Labor proti Kranju. Ko je pripeljal v bližino križišča pri tovarni Iskra, kjer je urejal promet miličnik, je Frelih zmanjšano hitrostjo peljal skozi križišče. V tem trenutku pa je pripeljal za njim voznik osebnega avtomobila CE 91-55 Jože Peček, ki je prav tako hotel zmanjšati hitrost. Toda namesto na zavore je pritisnil na plin. Osebni avto je še z večjo hitrostjo trčil v zadnji del tovornjaka, pri čemer je nastala na osebnem avtomobilu materialna škoda v vrednosti 600 tisoč dinarjev. Sopotnika v osebnem avtomobilu sta dobila nekaj lažjih prask. ZARADI CIGARETE V nedeljo ob 6. uri zjutraj je peljal iz Krope proti Jam-niku voznik osebnega avtomobila KR 39-22 Ivan Stular iz Podnarta. Vozil je z zmerno hitrostjo (30 km na uro) pravilno po desni strani ceste. Ko je prevozil približno 2 km iz Krope, si je med vožnjo hotel prižgati cigareto.' Zaradi tega je izgubil oblast nad krmilom in se na desni strani ceste prevrnil v šest metrov globok prepad, šofer se ni poškodoval, materialna škoda ni avtomobilu pa zna-" r' - '"0 tis j dinarjevJ 9. JUNIJ 1965 * Jeseničani v IVOV Slovesen zaključek VIII. srečanja dramskih skupin SlovenUe Maribor in Ljubljana na livar Tehnični muzej Železarne Jesenice je pripravil razstavo pod naslovom »1945-leto svobode«. Razstava je v spodnjem prostom stavbe družbenih organizacij, otvoril pa jo je v soboto zvečer v navzočnosti predstavnikov druž-beno-politLnčih organizacij in mnogih bivših borcev, direktor muzeja Miloš Magolič. Pionirka je pozdravila nav- Z Žirovskcga vrha Zveza združenj borcev NOV občine Skofja Loka pripravlja za dan borca izvesti veliko proslavo na Zirovskem vrhu. V ta namen je bil že imenovan pripravljalni odbor, ki ima te dni polne roke dela. Program praznovanja pred-vediva, da bo 3. julija ob 20. uri partizanski večer s kulturnim programom. Naslednjega dne bo pred slavnostnim zborovanjem, na katerem bo govoril general Dušan Svara-Dulc, počastitev partizanskega grobišča na Ho-tovjah. ZB Gorenja vas pa bo razvila svoj prapor. — D. K. V Bohinju o slalulih Dne 3 .in 4. junija je bil v Bohinju dvodnevni seminar za predstavnike vseh delovnih kolektivov Radovljiške občine s področja gospodarstva, storitvenih dejavnosti in družbenih služb. Obravnavali so nov temeljni zakon o delovnih razmerjih. Na posvetu je prišlo na dan vrsto vprašanj, ki so bila potrebna posebnega pojasnila. To opozarja na veliko zanimanje kako uveljaviti temeljne določbe v notranji zakonodaji kolektivov. Navzoči so soglašali, da bodo postopoma prilagodili statute delovnih organizacij določbam novega zakona. Najkasneje v enem letu pa bodo izoblikovali nove pravilnike o delovnih razmerjih v delovnih organizacijah. — J. B. zoče bivše borce in izročila nekdanjemu sekretarju jese-n škega okrožja Alešu Jelen-cu šopek rdečih nageljnov. Svečanosti sta prisostvovala tudi bivši politkomisar Jeseni ško-boh in j sikega odreda Gorazd-Leben in jeseniški prvoborec SIovenko-Kono-belj. Raz;,tava z okoli 70 eksponati in rekvezki, ki bo odprta do 20. junija, je lep prispevek tehničnega muzeja Železarne Jesenice k počastitvi 20-lctnice osvoboditve. U. V soboto zvečer so Jeseničani in gostje zadnjikrat napolnil] dvorano čufarjevega gledalšča, kajti zanimala jih je se zadnja skupina VIII. srečanja dramskih skupin — Svoboda »Slava Klavora« iz Maribora. Do zadnje predstave srečanja je bilo jasno, da so bili med vsemi najboljši šentja-kobčani z Držičevlm »Skopuhom«, saj jih lahko v marsikaterem oziru prištevamo k profesionalcem. Mariborčani, ki so se predstavili z Brenda Behanovo tragikomedijo »Talec«, spočetka občinstva niso pritegnili nase. Od prizora do prizora pa so bolj navduševali in v kratkem povsem osvojili občinstvo ter bili deležni navdušenega ploskanja tudi med prizori. Eno najmodernejših Behanovih del je znal režiser Janez Karlin tako naštudirati, Preteklo soboto popoldne se jc utrgal oblak na območju med Kriško goro in Storžičem. Voda je drla v doline in naredila mnogo škode po poljih in cestah pa tudi nekaterim poslopjem ni prizanesla. Npkateri prebivalci v Preddvoru še te dni pospravljajo poplavine kot kaže slika irziski smučarji V Aljaževem domu v Vratih je bil minulo soboto in nedeljo dvodnevni posvet oz. zbor mladih planincev Gorenjske. Načelniki so se pogovorili o delu mladih planincev Gorenjske v letošnjem polletju, posebno še v času šolskih počitnic in na prireditvah v počastitev 20-letnice osvoboditve. V nedeljo pa so imeli Človek pod vlakom še smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Za mladinke in pionirje je bila proga s 16 vraticami in 120 m višinske ra/flike, proga za mladince pa je imela 20 vratic in 150 motrov višinske razlike. Najbolj so se tokrat odrezali Tržičani tako po množičnosti, kakor tudi po uspehih. Pri pionirjih je zmagal Matjaž Kurntk Tržič, pri mladinkah pa Maja Kramar, prav tako iz Tržiča, pri mladincih pa je bil najuspešnejši Jeseničan Iztok Polak. — R. da so nastopajoči s privlačno snovjo irske revolucije stop-njevaje navduševali kar vse jc prišlo do nepričakovanega vrhunca ob zaključku. Mariborčani so uspeli proti pričakovanju in jim je ob zaključku predstave marsikdo prisodil prvo mesto. Gostom iz Maribora in vsem, ki so nastopali na letošnjem srečanju amaterskih -dramskih skupin Slovenije je ob zaključku čestital zastopnik Zveze dramskih skupin Hrvatske in Zveze kullurno-prosvetnih organizacij Jugoslavije. Izrazil je željo, da bi na prihodnjih srečanjih amaterskih dramskih skupin Hrvatske sodelovala tudi po ena slovenska dramska skupina in obratno. Po običajnem čestitanju, obdaritvi s cvetjem in izročitvi spominskih daril, je zaključil letošnje srečanje predstavnik Zveze kulturno-prosvetnih organizacij Slovenije Janez Smon in se zahvalil vsem organizatorjem, sodelujočim in tudi občinstvu, ki je za sleherno predstavo srečanja napolnilo dvorano. Zagrebške izkušnje Nedavno je zavod za prosvetno pedagoško službo, Jesenice priredil za vodje šol in pedagoške svetovalce enodnevni strokovni obisk na eksperimentalni šoli Jordano-vac v Zagrebu. Sola ima zelo izpopolnjeno in dobro urejeno organizacijo, uporablja pa tudi najsodobnejša tehnična ponazorila in metode pri učnem procesu. Marsikatera šola je že uporabila izkušnje pedagogov iz Zagreba. Redpe stike s to šolo že dalj časa vzdržuje tudi jeseniška šola Tone Cufar. Na nedavnem srečanju pedagogov z Gorenjske v Zagrebu so zelo koristno izmenjali izkušnje in se pogovorili o možnostih sodelovanja. — J. B. Vlak je v ponedeljek nekaj pred 14.30 odpeljal iz kranjske železniške postaje proti Tržiču. Ko se je približal železniški čuvajnici na Gore-njesavski cesti je prišel v tem trenutku po progi 28-letni Ivan Knez iz Brodvice št. 10 pri Rimskih Toplicah, zaposlen pri /11' Ljubljana kot zavirač. V rokah je držal potni list, da bi ga izročil stro- jevodji. Vendar pa je prišel ponesrečeni Knez iz nepojasnjenih vzrokov pod kolesa vlaka. Kolesa so mu odrezala levo nogo pod kolenom. Takoj po nesreči so Kneza odpeljali v ljubljansko bolnišnico dr. Petra Držaja. Kot nam je znano je ponesrečeni Knez že izven življenjske nevarnosti. — J. JARC Pritožbe Javorčanov Delavci obrata Javornik jeseniške železarne so poslali upravnemu odboru svojega podjetja prošnjo, da bi posredoval za uroditov postajališča pot nizkih vlakov na postaji Kočna. Prizadeti so namreč tisti delavci, ki se vozijo iz bohinjskega kota. Zanje je Kočna najpriklad-nejša postaja. Z novim voznim rodom so namreč ukinili ustavljanje tistega potniškega vlaka na tej postaji, ki pripelje na Jesenioe ob 17.11 uri in odpelje nazaj proti Bohinju ob 1620, . to Po zaključni Prir*ditJ*i* tošnjega srečanja a** ^0 skupin Slovenije, ki J ^ prvič na Jesenicah, Je je sodnik Skupščine obci ' senice Ludvik Slamni* ^ jel vse organizatorje stopajoče. Čestital J'"1 gV doseženim uspehom 'n jj? hvalil za izvedbo VIf SIO^ nja amaterskih skupi". * nije. ki j c bilo Jesenic«" ponos. u Pred zaključkom Je ^ objavila, da sta si na ^ njem srečanju pridobil ^ vico udeležbe na fl ^„pi« amaterskih dramskih ^ Jugoslavije na Hvaru" ,g ska skupina Svobode p Klavora« iz Maribora ^ hanovim »Talcem« *n ^ jakobsko gledališče ^^tfT ljani hom<- z Držičevim Posebno priznanje z"sfeJT no organizirano V^'-^ $ nje amaterskih draI?S£alcjl» ■ pin Slovenije gre 0 j^gli^1 ku »Tone ,0 aniatei skemU B'' jescn;> vedba zahtevnega s naj bo v poklon ob 20\#nJ odnos občinstva do -j pa vzpodbuda do dela po že začrtani P^i je že rodilo več kot y sad. Lahko smo PrP" $ čaru« i da bo letošnje ^QCdL$ si Je °gt<5 privab!d> sikoga, ki predstave prihodnje na Prec mačega gledališča. t'. Vremenska za danes in napove Danes zjutraj W> * no in vmes Pada ven^.žji delno izboljšanje, ^jiH'j, posamezne plohe-nočne temperatur stopinj, najvišje dnev-v p, li ^stopinj'"Cd^>t$ hodnjih dneh bo %h18 40 din beseda- ,j oglasov ne "w letno 1300. narjev. številk 30 din. ročnike 30,