Gospodarske stvari. Rak na sadnnosnih drevesih. DoBtikrat se ona bolezen, ki je pod imenom rak znana, zameni z smodom na akorji, za ktero boleznijo naj bolj jablane bolebajo. Rak se V8elej pozna na močni hobotavini lesni, ktera je včasih dosti debeljša od veje na kteri ae je naredila. Te Ie8ne hobotovine ae pojavljajo v okroglih, na vrhn kakor lijak vdrtih kepah in to je tako imenovani zaprti rak. Pojavlja 8e pa tudi zlasti na debelejših vejah, kjer ae nekaj leaa poauii, tako da naatanejo mrtva me8ta na leau, ktera se kakor 8topnjice nazaj umikajo in ktere nagubančeni debeli robovi obdavajo. To je tako imenovani odprti rak. Navadno stoji v sredi takih ran veči ali manjši odkrhek kake veje. Notrajni nagubaneeni obrobki ae z časom poeuše, okolo njih pa se vsako leto naredi novi obrobek, ki je od srede cele rane vedno bolj oddaljen. Zdravega lesa zadej za rano na nasprotni strani postaja vedno manj, pretakanje sokov med lesotn pod rakom iz spodnjega zdravega dela drevesa v zgornji tndi zdravi del, postaja vedno težavnejše, dokler da poslednjič gornji del sub postane, ako ga ni že poprej kteri močnejai vetrovi piš odkrbnil. Tkanina rakove otekline je pri zaprtem raku ekoraj izključljivo, manj pri odprtem raku samo leaovina, brez posodic ia cevi. Ta lesoviaa iaia vsa znamenja v Bvoji snovi, ktero kaže lea, ki je bil po mrazu usmrten. Iz tega 86 pa tudi izve in zazna izvir in vzrok rakove bolezni. Ali je pri vseb rakovih oteklinab ravno mraz jedin in prvoten vzrak, to se dozdaj še ni moglo do popolne gotovoati doznati. Na gozdnem drevu se pravi, da je tudi neka zajedavna gliva povodnica ra^ove otekline. Na jablanah opazovani mrazovi rak se začne z malimi razpoki v skorji, ki navadno neposredno pod okami ali pod kratkitni vejicaaii nastanejo. Ta znamenja rakova se pokazujejo v toliko obilnejsem stevilu, kolikor vlažnejša da je zemlja, v kteri drevo raste in kolikor lepše in bujnejše drevo proapeva. Pri takih drevesih tedaj, ki bajno rastejo, se spomladni obrobki kmalo sklenejo in rana se zapre. Ti obrobki ao v snovi, ker bujno raatejo, prav redki, raatejo od podolgovatih stanic rani vedno bliže in bliže in se združijo in delajo tako podolgovate z laatno skorjo pokrite v sredi kakor usta odprte gumpe. Pribodnja ziraa te gumpe razcepi, ker se drevo valed mraza skrčnje, in se ravno te gumpe 8krčevanjn prav malo v bran poetavljajo. Zopet se rana začne celiti. Nastanejo ae veči in še bujnejai obrobki. Tkanina prvih je po mrazu deloma že pokoncana in brani, da 8e novi obrobki nemorejo vec zraati in združiti. Tako naataue ered rane mrtvi lea v eredi a aubim odkrhkom veje. Veliko8t teh obrobkov in pa maožina parenbima, v kterem je mnogo močiča nabranega, iz kterega ae obilno novib leanib celic nareja, najbolj in največ zavisi od drevesne sorte in pa od ineata ali zemljišča, na kterem drevo raste. V nekterih krajih postanejo aorte rakove, ktere v drugih krajih sicer tudi od mraza trpe, vendar pa le smodove postanejo, tedaj tako močnih obrobkov ne delajo. V drugih krajih ae nareja bolezen, ki je v sredi med smodom in odprtim rakom, tako da se 8me po vsi pravici reči, smod se ruore v raka sprevreči. Kake pomočke pa imamo zoper to bolezen? Pred vsem drugim se raorajo prvotni vzroki te bolezni poiskati in odatraniti, in tn je na prvem mestu ozeblina raznih dreves. Gledati se mora toraj, da jeseui les dobro zazori. Kjer je toraj zemlja mokrotna, se mora za ajeno posušenje akrbeti, kar 86 po pametni drenaži najprej doseže. Na drngem mestu se mora brž, ko ae zacno debele gumpe po ateblu ali vejah narejati, tem naaproti ravnati, kar 86 po umetnib ranab doseže. To se zgodi, da se drevesu pušča, t. j. da ae blizo bolenega mesta na deblu po dolgem akorja do lesa n ar ež e. Zoper trtno uš posvetovala se je posebna avstrijako-brvataka komiaija skupno v Brežicah. Avstrijsko zastopali bo ministerski sovetnik de Preti8, baron Moakon, okrajni glavar Rupaik in adjunkt Hanzelj; Hrvatsko pa sekcijaki sovetaik Stojaaovič, deželai poslaaec Kotiaovič in tajnik brvatske gospodarake družbe Kuralt. Komisija sklenola je skupno in bitro postopati. Letos je re6 ugodna, ker je le malo krilatib ušij izletelo. Sejnii 1. oktobra v Jarenini, 4. okt. v Artičab, Žavci, na Koroškem 4. okt. v Terbiži, na Kranjskem 1. okt. v Starem trgu, 2. okt. Logaci, Vidmu poleg Krke, v Šmartuem pri Litiji, v Črmošuicah, 3. okt. pri sv. Heleni, 4. okt. v Tržiči v Motniku, Zagorji, Zdenski vaai, 5. okt. v Toplicab, na Hrvatskem 4. okt. Grubianem polji.