Izhaja vsak. četrtek in velja 3 poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom «a celo lelo 32 Din, pol leta tt Din, četrt leta 8 Din. Izven Jugoslavije 6-1 Din. Naročnina ■je pošlje na upravnišlvo »Slov. Gospodarja« v Mari» boru, Koroška cesta št. 5. — List se dopošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. TeL interurban 113. Maribor, dne ¿2. decembra 1927. 61. letnik. POUK IN ZABAVO Uredništvo je v Maribor«, Koroška cesta St. 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravntfclvo sprejema naročnino, ioserate in reklamacije. Cene inseratom po dogovora. Za večkratne oglase primere« popust. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.603. Telefon ifitor-urban 113. LIST LJUDSTVU V Nekega pomladanskega dne leta 61. po Kr. r. se je po Apijski cesti, ki je iz južne Italije peljala v Rim, pomikala čudna potniška družba. Na vozu je sedel ujetnik sredi med dvema oboroženima vojakoma. Mala četa mož, ki so hodili pel, je tvorila spremstvo. Sledila je druga skupina: ujetniki v sponah in verigah ter pod vojaško stražo. Ujetnik na vozu je bil apostol Pavel, ki ga je deželni oblastnik Festus vsled njegovega priziva na cesarja poslal v Rim. Kakšnih 12 ur pred Rimom mu je prišlo nasproti odposlanstvo prve tamošnje krščanske cerkve, da ga je pozdravilo in okrepčalo. Ob obeh straneh Apijske ceste so stali prelepi nagrobni spomeniki, spomini na smrt, cesta pa je peljala v Rim, v središče sveta in svetnega veselja. V Rimu je sv. Pavel ostal v jetništvu dve leti. Osvobo-den je podvzel zadnja svoja misijonska potovanja. Ko je zopet prišel v Rim, so ga vrgli v strožji zapor. Zadela ga je usoda prvaka apostolov, sv. Petra, ki je kakšnih 20 let pred sv. Pavlom prišel v Rim ter tamkaj položil temelje Kristusovi cerkvi. Ali bo iz teh majhnih, skromnih začetkov izrastla cerkev, ki bo veje božjega kraljestva razširila na vse dele sveta? Kdo bi si to drznil upati, ko je vendar najmočnejše kraljestvo na zemlji, rimsko cesarstvo, začelo proti katoliški cerkvi boj na življenje in smrt?! Požar v Rimu mesca julija 64, ki je od 14 rimskih o-krajev 3 popolnoma uničil, 7 strašno razdejal in samo 4 pustil nepoškodovane, in ki ga je dal zanetiti sam cesar Ne-ron, je bil povod za pivo krvavo preganjanje kristjanov. Proti nebu se dvigajoči plameni gorečega mesta so metali svoj mrzki sijaj na prvo stran zgodovine rimske katoliške cerkve ter so povzročili skoro popolno uničenje one duhovne zgradbe, ki sta jo zgradila sv. apostola Peter in Pavel. In ko sta oba dva bila 29. junija 67 peljana na morišče, ali sta morda šla v smrt z malodušnostjo v srcu? Ne! Njuno srce je bilo polno zmagoslavnega zaupanja. Ko sta bivala in delovala v Rimu, sta opravljala službo božjo v hiši Akvila in njegove žene Prixile. Katakombe sv. Prixile, v katerih sta bila pokopana oba dva zakonska, so najstarejše v Rimu ter slovijo radi prastarih slik. Najstarejša slika je iz I. stoletja ter predstavlja Marijo z božjim Detetom na rokah. Nad njeno glavo sije ter se sveti zvezda, avezda zveličanja, zvezda milosti in ljubezni, zvezda zmage. Ta betlehemska zvezda je tolažila, bodrila in krepila prve kristjane. Ta zvezda je vodila tudi prvaka apostolov, razsvetljevala in ogrevala jima je duha in srce, svetila jima je na življenski poti, vodila ju je skozi vse težave in boje, skozi trpljenje in smrt ter ju pripeljala kvišku, kjer je Oriens ex alto (On, ki vzhaja z višine). 1 OT^JMSU Zvezda, ki je zasijala nad Betlehemom ter razsvetlje-! vala in krepila prve kristjane, je počasi razširila svojo zveličavno luč po celem svetu. Veliko je bilo veselje, ko se je proti večeru dne 28. oktobra 312 po Rimu razširila vest, da je tiran Maksencij bil premagan od Konstantina ter da je utonil v valovih reke Tibere. Še isti večer je cesar Konstantin s svojimi legijami vkorakal v Rim z vojno zastavo na čelu, na kateri se je blestelo znamenje, ki ga je Konstantin videl na nebu, znamenje Kristusovo. Konstantin Veliki je storil konec pre ganjanju ter Kristusovi cerkvi dal svobodo. Ni preteklo dolgo časa, že se je zbrala nova strašna nevihta nad Rimom in katoliško cerkvijo. Valovi preseljevanja narodov se razlijejo nad rimsko državo ter jo leta 476 porušijo. Podrt od nevihte in povodnji leži na tleh mogočni hrast rimskega cesarstva, ki je nekdaj svoje silne veje raztezal po celem svetu. Valovi paganskih in krivoverskih narodov se z vso silo zaganjajo tudi v ladjo sv. Petra, pa je ne morejo razbiti. Ko je na Božič 800 frankovski kralj Karol Veliki pri-sostoval slovesni službi božji v cerkvi sv. Petra v Rimu ter je klečal pred oltarjem sv. apostola Petra, mu je papež Leon III. položil na g'avo cesarsko krono. Na razvalinah starega rimskega cesarstva je nastalo novo v službi Kristusa, kralja vseh kraljev. Tisoč let pozneje leta 1800 je grom kanonov na bojnih poljanah pozdravil začetek novega stoletja. Za veliko starih ustanov in naprav je bilo smrtno zvonenje. Mnogo jih je mislilo, da je zapel smrtni zvonec tudi katoliški cerkvi. Pa zmotili so se. Kakor niso mogli viharji protestantovske reformacije pokončati ladje sv. Petra, tako je tudi ni mogla uničiti vihra francoske revolucije. Dobrih sto let kasneje je silovita vihra svetovne vojne porušila mogočna cesarstva, katoliška cerkev pa je iz tega svetovnega neurja izšla očiščena in okrepljena. Zvezda, ki je pred 1900 leti vzšla nad Betlehemom, je svojo svetlo luč, luč resnice in milosti, razširila po vsem svetu. Ta zveličavna luč ne bo nikdar več ugasnila. Porok za to nam je Oni, ki je z nebes poslal svoje angele, da so nad Betlehemom zapeli: »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!« Betlehemsko Dete je prineslo na svet pravo čast božjo, ono češčenje Boga, ki temelji na resnicah, razodetih od Boga samega in od njega izročenih katoliški cerkvi. Betlehemsko Dete je prineslo na zemljo mir, ki ga svet dati ne more. Ako hočemo biti deležni teh velikih bla-godati, se moramo odzvati svetopisemskemu povabilu: Pojdimo v Betlehem! — Napravimo to pot v duhu! Da bomo nasprotnike poznali. Radičevci se prilizujejo! Kdo bi si mislil, da se bodo radičevci, ki so v Beogradu po svojem šefu Radiču stavili zahtevo, da se morajo u-kiniti vse dajatve duhovnikom za vzdrževanje, tudi če s« pisane, brez vsake odkupnine in odškodnine duhovnikom, da se bo Pucelj doma pa drugače postavil. Napisal je članek »Slovenskim duhovnikom v vednost!« Ker pa tega lista nobeden duhovnik nima naročenega, je ta beseda namenjena kmetom, češ, poglejte, saj se še celo za mašnik» poteguje! V resnici se pa ne poteguje, ampak le norčuje! Njihovo prilizovanje ne bo prav nič doseglo, tudi tega ne, da bi se »Kmetijskemu listu« prizaneslo, ko se bo za nov» leto vsaka fara očedila vseh protikatoliških listov, med katere štejemo tudi »Kmetijski list«, ker zagovarja protika-toliško Radičevo politiko. Bavbav za radičevce. Radičevci so se iz golega strahu pred sedanjo vlad® zvezali s samim — Pribičevičem (v slovenščini se še neka druga beseda konča na: —ičem!). Za nekaj tednov se tega bavbava niso bali. Pucelj je celo uvodnik napisal o parkelj-nu in je bil tako priden, da je pokleknil in lepo besedo povedal slovenskim duhovnikom. Zdaj pa že zopet vstaja bavbav! Ta nesrečni Korošec! Pa ta Vukičevič! Pa zani« Davidovič! Pa klub radikalne in Slovenske ljudske stranr ke! Pa . . . Pa . . . Papa! Nič se ne bojte, radičevci! Nikar tako ne vpijte: Gorje ti radičevci, gorje! Kdo je bil proti šolam! Da boste poznali lažnjivo naprednost demokratov, ki so se predrznih očitati v svojem listu, da so bili duhovniki zoper vpeljavo šol! Kdor pa pozna zgodovino slovenskega šolstva, ta ve, da so ravno slovenski duhovniki bili tisti, ki so sploh s šolami začeli! Škof Slomšek je bil, ki je pisal prve slovenske šolske knjige. Naši duhovniki so bili, ki s» učili ne le verouk, ampak tudi pisati, brati in računali! In še dandanes je tako! Ma Goriškem, kjer se v šolah nič ve« ne učijo slovenščine, kdo uči našo deco pisati in brati v slovenskem jeziku? In pri nas v Jugoslaviji? Pokažite enega učitelja, ki hodi zastonj v šolo, kot so to morali leta in leta naši duhovniki in se jim še zdaj ne plačuje niti polovico tega kar dobi učitelj. Pa da bi ravno ti, ki so že sedaj za šolo toliko žrtvovali, bili proti šolam — to je pač nesramen očitek, kot ga je mogoč samo liberalen list kot je »Domovina«. Nova verska stranka! Naša stranka, Slovenska ljudska stranka, se smatra kot ona politična skupina, ki edina brani pravice katoličanov v naši državi. Pa kljub temu, da nas zmerjajo s klerikalci, ne trdimo, da je naša stranka — verska stranka. V nedeljo, dne 11. t. m., so zborovali radičevci v Ljubljani. Advokat dr. Marušič, tajnik stranke, je rekel med drugimi, da so radičevci — verska stranka. Tega sicer ni povedal, zakaj! Bomo pa mi! Radič dosledno napada papeža, škofe in duhovnike. Radič dosledno podpira protikatoliške organizacije, odpadnikov, starokatolikov na Hrvaškem. Radii Štefan Lazar: TITANA. Roman. Iz madžarščine prevedel Fr. Kolenc. Dalje. — Glejte, tu je naredba, — je pokazal list. — Vlada ukazuje, da ga strogo čuvamo, ker je ta stroj čast države Vzhodnega solnca ... In tudi vas moramo čuvati, ne da bi vas radi San-Franciska zadela kaka nesreča . . . recimo kako privatno maščevanje ... 0, gospod, ko bi vedeli, kako velika odlika je to zame! Mutsuhito Dsain je obledel. — Odidite! — je razdraženo ukazal redarjem. — Naše postave učijo, da uradnih oseb v uradnem postopanju ni dovoljeno motiti, ali ovirati, — se je smejal g. Cešplja sedaj že s trpko vljudnostjo. — O, toda jaz nisem užaljen, jaz vas razumem in vse popolnoma ovažujem, vendar pa vas prosim, da se ne protivite, ker stojite nasproti oboroženi sili in . . . Globoko se je priklonil, potem pa vzravnal. — Imam odločno naredbo, da stroj odpeljem, — je javil z resno vljudnostjo. — Kam? — se je splašil Mutsuhito Dsain. — Zaenkrat na policijski komisarijat. — Zakaj? — se je zadri razdraženo. — V varstvo — je vljudno odgovoril. — Hata Jyroshi, japonski odposlanec mednarodnega sveta, ki se je sestal v zadevi uničenja v San-Francisku in v Nagasaki, je javil, da vi zopet hočete streliti v Ameriko, tega pa japonska državna oblast ne more dovoliti. Vojna napoved spada pod oblast mikada in vlade . . . — V svoji zadevi jaz sodim, ne pa mikado! — je vzplamtela v Mutsuhito Dsainovih očeh jeza. — Stroj sem jaz ustvaril, jaz sem osvojil zračno električnost, ne pa mikado . . . — Obranim Japonsko! — se je tolkel po prsih Mutsuhito Dsain. — A od tu ne bodete nesli stroja ... G. Češplja se je hvaležno priklonil. — Japonski narod nikdar ne pozabi, ako mu v ¿lučaju sile priskočite na pomoč, kar je sicer tudi dolžnost nas vseh ... da, nasproti vam bo predvsem hvaležen, zaenkrat pa protestira, da bi samovoljno začenjali vojno . . . Predajte stroj . . . — Ne dam! — Zasedem ga. — Ne dovolim! .. . — Ustreliti vas dam — se mu je ledeno smejal gospod Češplja. — Predajte stroj! Roko je položil na fulminoid. — Ne dotikajte se ga! — je kričal Mutsuhito Dsain. — Življenjska nevarnost je ... — Nič za to, — mu je g. Češplja zrl odločno v oči. — Povelje sem dobil, da ga spravim odtod in da se ga dotaknem, četudi eksplodira . . . — Gospod! — je padla Mutsuhito Dsainu k nogam deklica. — Ne klubuj! — Ukaz mikada in vlade je svet! — Razstavite ga! — je pokazal g. Češplja na stroj. Redarji so se zganili. — Pazite ... — je hitel tje Mutsuhito Dsain. — Pokvari se ... zelo fin in občutljiv mehanizem je ... in j>otem smo v rokah Zedinjenih držav. G. Češplja se je dotaknil znanstvenikove roke. — Raje nam pomagajte, — se mu je smejal dobrohotno. — Ne! — je zadivjal. — Ne dam ga . . . Moj je! Moje orožje — Alice! Ne dam ga! — G. češplja je segel po revolverju. — Zgrabite" ga! — je ukazal. — En trenutek . . . djin — djin . . . zgrabili so ga ko polipi in ga položili na belo preprogo. Zvezali so ga. — Na delo! In v dveh minutah so razdrli fulminoid. — Do videnja, — se je priklonil g. Češplja izredno vljudno. Mutsuhito Dsain ni odgovoril. Na polmrtev je ležal na preprogi. G. Češplja se je sklonil na njega in mu odprl verigo. , — Deklica! Dekle se je streslo s tihega joka. Gospodar je omedlel, — je kazal na njega. — Oživi ga. — Moj dragi ... — se je zgrudila na obraz poleg gospodarja Zvonček. Na obrazu policijskega šefa se je prikazalo sočutje. — Ubogi bistroumnež! — je stal nad njim s sanjavitn smehom. Dekle, skrbi za njega ... XIX. In Mutsuhito Dsain je imel v spanju prikazen. ( . .. Glu . .. glu . . . glu . . . dolge trobente piha množice, ki se počasi in zlovoljno vali proti svetišču Osneva, mesec se srebrno-plavo-rumeno razliva nad vrhovi padog in praznično noč osvetljuje tisoč lampijonov . . .) — Dragi, zbudi se! ( . . . Daljne doline dihajo vonj sena, od morja pa piha prijeten veter, tih smeh zveni na rumeni karavani, ki sedaj ropota z ropotačami za ptiče in v maski s hudičevo glavo počasi zapleše . . . ) — Mutsuhito Dsain, moj gospod, moj gospodar . . . ( . . . Truma deklic se podi pod vznožjem mogočnih granitnih stopnic, v visokih kitah imajo cvetlične šopke, v škilastih mačjih očeh sije razposajenost, na srebrnih šopih plaščev zvončkljajo majhni zvončki. Joj, kako lepo je to!) — Mati, Breskva, pomagaj, teci po zdravnika . . . ( . . . Množica šumi, svetišče riše rujavo senco v mesečni svetlobi, tako je, ko kak velikanski čebelnjak, v katerega prinaša v duši razigrana množica med. Hihihihi . . . Ko da gozd prihaja! Možje v slovesnem pohodu dvigajo v višavo mogočne veje . . . lian, han . . . tisoči lampijonov se svetlikajo na cvetno-zelenih vejah. Čarobna noč! Hali-hali-halilio . . . ) — Sin Kvvannona, ti si moja duša ... in ako umrje! tudi jaz umrjem. Reci, le besedo reci, ubogi moj ljubljenec! ( . . . Cepetanje se sliši, prihaja pohod v maskah, pred njim pleše mišičasta, plečasta postava pod strašno masko lisičje-glavega boga riža ... za celo glavo se dviga nad množico ... Ko da je Overton v japonski narodni obleki — in bi za masko skrival zaničljivi obraz, da bi ga nikdo ne spoznal . . . Primite ga! Tam gre morilec Nagasaka . . . Toda lisičje-glavi bog riža se razkadi v rokah množice . . . bila je le šala . . . hahahahaha . . . ) dosledno zastopa in podpira vse načrte svobodomiselnih krogov v državi. Prosvetno glasilo radičevcev »Gruda« pa sploh taji neumrjočnost človeške duše! Zato mi vemo, da ti zeleni klerikalci, s katerimi duhovniki po prepovedi ljub Ijanskega škofa še kandidirati ne smejo, niso verska, ampak je najbrž le tiskovna napaka in bi se moralo glasiti: Radičevci smo — protiverska stranka! Če se bodo pa spreobrnili, pa bomo vsi veseli, samo da bodo morali vstopiti r SLS. Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Vsak teden novo vlado si želijo gotovi krogi v naši državi. Seveda bi se pri tem nič ne delalo. Pa je bila ravno največja nesreča do sedaj, da so se vlade tako menjavale. Radič je novo vlado že sestavil. Pa — ni bilo nikogar, ki bi jo hotel potrditi. Davčni zakon — najvažnejše delo sedanje vlade! Dokler nismo prišli mi v vlado, sploh ni bilo niti govora, da bi se davki izjednačili. Zdaj nasprotniki vpijejo, da smo zoper izjednačenje, ker tega ne vpeljemo čez noč, kar je pa seveda popolnoma izključeno. Taka stvar se mora narediti potom zakona, da potem drži. In tak zakon je vlada predložila. Po tem načrtu bomo dosegli izredno znižanje davkov v Sloveniji in če mogoče celo to, da se dohodnina sploh ne bo plačevala. Ko pride predlog v razpravo, bomo o njem več poročali. Nova razdelitev oblasti. Na vidiku je zakon za novo razmejitev oblasti. Dejansko je položaj tak, da se se nekatere oblasti ustanovile po napačnem načelu in se zdaj križajo razne kompetence oblasti. Ako pride do tega zakona, se bo gotovo tudi razmejitev v Sloveniji izvršila. Za odpravo dohodnine dela sedanja vlada s polno paro. Ko so to izvedeli nasprotninki, so hitro pripravili nujen predlog, ki bo pa pozneje vložen kot bo pa predložen predlog vlade. V načrtu je, da se s prvim januarjem 1928 neha predpisovati dohodnino in da se bo plačevala samo še leta 1928 za poteklo leto 1927. Vladni klubi — zborujejo. Radikalni klub in demokratski klub sta zborovala te dni. Nasprotniki sedanje vlade so prerokovali, da se bodo na teh klubih vršili pravi poboji med posameznimi strujami in da pride do razkola v demokratskem kot tudi v radikalnem klubu. Pa ni hotelo biti te nesreče. H V DRUGIH DRŽAVAH. Prijateljtsvo med Bolgarijo in Jugoslavijo. Zadnji teden se je veliko delalo na tem, da bi v Bolgariji moral odstopiti ministrski predsednik Ljapčev, ki je za prijateljstvo z Jugoslavijo in da bi prišel drug ministrski predsednik, ki bi bil — hlapec Mussolinijev! Sedaj pa je Francija posegla vmes in tudi Anglija je za to, da med Jugoslavijo in Bolgarijo pride do prijateljskih razmer. — Takoj, ko se je to zgodilo, je pa vstal Mussolini in rekel, da je tudi on sa to! 0, ti hinavček ti! — Naša meja na Bolgarsko še vedno zaprta. Ker Bolgarska vlada ne more dati garancije zoper vpadajoče komi-taše, je naša vlada mejo zaprla in sedanji prošnji bolgarske idade, da naj mejo odpre, ni mogla ustreči. Ponižna Italija — samo na videz! Italija pravi, da je miroljubna, pa ima izredno vojaštva pod orožjem. Pravi, la je do Jugoslavije posebno prijateljska, pa na otokih na ladranskem morju pripravlja postajališča za svoje zrakoplove. Pravi, da z Albanijo nima nobenih namenov, da bi služila kot izpadalna točka na Balkan, pa so po vsej Albaniji italjanski oficirji. Pravi, da se Francije in Anglije nič le boji, toda takoj stisne rep, če ena od njih le s prstom [>omigne. Uboga Italija! Mir med Poljsko in Litvo. Ni šlo po načrtih ne enega ae drugega, ampak vsled strahu, kaj bi mogla povzročiti nova vojna, v katero bi posegla tudi Rusija, sta si podale roke Poljska in Litva. In vse bo zopet dobro! Rusija stopi v društvo narodov. Opozicija, ki je zavirala razvoj Rusije v normalno smer, je ostala v silni manjšini. Moč ima danes Stalin in njegova mirnejša smer. Najprijetnejši dogodek za Božič bi bil gotovo, ako bi Rusija stopila v društvo narodov. Amerika se oborožuje. Moč Amerike je pred vsem v dolarju, ki edini je zmagal v svetoni vojni in je postal gospodar. Da pa si to moč zavaruje, pripravlja Amerika novo oboroževanje na morju in v zraku. Za ladje in zrakoplove bo izdala 3 krat več kot iznaša naš celi proračun. Kaj je novega? Duhovniške vesti. Č. g. župnik Jernej Vurkeljc pri Št. Vidu na Planini je imenovan duhovnim svetovalcem. — Č. g. Martin Petelinšek je prejel pohvalni dekret za vestno katehetsko službo na vinarski šoli v Mariboru. — Župnija Marija v Puščavi je razpisana do 23. januarja -928. Nesreča dunajskega brzovlaka. V sredo se je pred laj-tersberškim predorom pri Mariboru pripetila železniška nesreča. Brzovlak je ob štirih zjutraj odpeljal iz Maribora proti Gradcu. Ker je proga zelo napeta, je do vrha klanca potiskal vlak poseben stroj. Sredi klanca pa se je brzovlak med tretjim in četrtim vozom pretrgal. Potom avtomatične naprave se je brzovlak sicer ustavil, toda strojevodja na pomožnem stroju je mislil, da je sam povzročil zastoj, in se je s silo zagnal v stoječi brzovlak. Ta sunek je imel za posledico ne le veliko paniko, temveč tudi več lahko ranjenih in enega težko ranjenega. Pet vagonov se je pokvarilo, da so jih potem, ko se je vlak vrnil na mariborsko postajo, morali izmenjati. Brzovlak je imel dve uri zamude. Vlom v porodnišnico v Mariboru. V sredo so ob devetih zvečer poskušali štirje neznanci vlomiti v porodnišnico, prejšnji sanatorij »Petrovo selo« v Mariboru. Uprava je takoj poklicala policijo. Ko pa je ta došla, so se vlomilci že poskrili. Po odhodu policije so se zopet pojavili in sicer so skušali vlomiti pri oknih in vratih. Nato je uprava poklicala orožništvo, ki je prišlo na lice mesta, pa storilcev ni moglo več izslediti. Bili so štirje moški, eden izredno velik, in so imeli odkrit namen, vlomiti v porodnišnico. Nova hiša se napol porušila. Na Pobrežju pri Mariboru in sicer v Novi ulici št. 4, si je postavil novo enodružinsko hišico delavec tvrdke Zlatorog Jelenič. V noči od 13. na 14. t. m. se je naenkrat zrušil dimnik, ki je predrl strop stanovanjske sobe in je padlo vse v klet. V trenutku nesreče je čakala v izbi, skozi katero je letel dimnik, na svojega moža žena Jeleničeva. Tudi oba stranska zidova sta se porušila, ker sta bila nestrokovnjaško napravljena in povrh iz zemlje namesto iz ilovice. Srečnemu slučaju se je zahvaliti, da nista bila žena in otrok, ki sta se nahajala v sobi, ubita. Vzrok nesreče je pač ta, ker je bila hiša »štesana« iz ilovice. Kakor se čuje, se je vselila rodbina brez končnega o-gleda v novozgrajeno hišo, nosi torej vso odgovornost sama. Pri sedanji stanovanjski stiski je pač ves slučaj razumljiv. 4 Prosluli vlomilec obsojen. Letošnje poletje je povzročal z najdrznejšimi vlomi pri belem dnevu vlomilec Pavli-čevič veliko strahu. Štefan Pavlovič je prišel v Maribor v začetku meseca julija t. 1. ter dobil delo pri ključavničarju Schellu. V začetku je pridno delal, tako da je bil gospodar prav zadovoljen z njim. Kmalu pa je pričel pijančevati, zapravil je celo plačo v par dneh, ko pa mu je zmanjkalo denarja, se je lotil svojega starega posla, ki mu je svoječasno prinesel večletno ječo, postal je tat in vlomilec. V poletnih mesecih odide iz mesta mnogo rodbin na oddih v kopališča in na deželo. Stanovanja ostanejo prazna često za par mesecev. To priliko je Pavličevič izrabil ter pri belem dnevu izvršil več zelo predrznih vlomov v prazna stanovanja. Pokradel je vse, kar mu je prišlo pod Toko, največ pa je odnesel obleke, katero je spravil na svoje stanovanje kar v ukradenih kovčekih, ki jih je našel v stanovanju Ukr-, dene stvari je prodajal nekemu krojaču. En del blaga m je zastavil po raznih gostilnah za svoj zapitek. S svojimi vlomi, ki so si sledili diug za drugim, je Pavličevič postal kar pravi strah Maribora. Izvršil je vsega skupaj šest vlomov, od katerih pa se mu eden ni posrečil. Pri ostalih dčetov, prekletstvo tisočrokega Kwannona je nad teboj!) — Ne jokaj, dekle, mladi gospodar prenese napad . . . (Glu . . . glu . . . glu . . . Trombe utihnejo, okno sve- :išča postane polagoma temno, strašne glave malikov se že iomaj vidijo. Na prostem polju hodi in ga obdaja od vseh strani mir, le majheh pes reži za njim. Hm! On nikdar ni imel psa, toda ta mali, beli psiček ne gre od njega! Kako svest mu je! Nikdar ga ni božal in vendar ga tako hvaležno jleda . . . Toda nininini!) — Dekle, moli! Tu je odločilni moment . . . ( . . . Izmed grmičevja pridejo divji psi in bližajoč se brusijo zobe, da bi ga raztrgali . . . Trije strašni krvoločni ¡>si .. . Van, van — cvili beli psiček, po robu se jim postaji in brani gospodarja . . . Veliki bog! Napadejo ga in ga nrcvarijo, srce mu iztrgajo, toda psiček . . . mali psiček ne pusti . . . Gorje! Krvoločni psi imajo človeške glave. Dverton! ... Alice! ... g. Češplja! ... in raztrgajo tudi malega psa ,. . uboga Zvonček . . . Zaj, jaz, jaz! . . .) — Verujem v te in se ti molim, o kralj mogočnosti! Stori me za najsrečnejšo ženo na zemlji: ozdravi mojega ubogega ljubljenca! Verujem v tvojo svetlobo, ki preplavi fso zemljo in vlije svetlobo v naše srce in naš um, da bi nas vse zveličal . . . Mutsuhito Dsain je tvoj sin . . . ozdravi ga! (V svetli, sveži vodi plava truma rudečih rib, na sivih kamenih otočkih spijo drobne želve, na cvetovih vodnih rastlin leta plav kačji pastir . . . Halo! Solnce vstaja . . . Mutsuhito Dsain zbudi se! Veliko delo te čaka . . .) Odprl je mrzlične oči. .. — Živi — je šepetala Zvonček. Bolniku se je vrnila zavest. — Kje je fulminoid? Dekle je s sklenjenimi rokami, nemo klečalo poleg njega. — Sanjalo se ti je, ljubi — se mu je tiho smehljala. Mutsuhito Dsain je zanrl trudne oči, usta je zaprl in izpod trepalnic se je prikazala solza, ko kaka svetla marjetica . . . XX. Cvetlične vaze je postavila krog velikega, pozlačenega Budovega kipa, ki je prestoloval na oltarju v steni v sredi lotusovega cveta. Roke je sklenila in se je vrgla na čelo pod večno lučjo, ki je s pospanim migljanjem čuvala v noči, polni cvrčkovega petja. — Kličem te, o Ama—Teras—Omi—Kami, ki si kralj veličanstva! V sedmih nebesih sediš, nagni se z ušesom iz solnčnega doma in usliši mojo prošnjo . . . Duh cvetlic je sladko lebdel krog oltarja. Padla sem, a ne na kamen, marveč na lastnem srcu sem se spodtaknila, v prahu sem, ko zavržena krizantema in neozdravljiva bol je razprostrla nad menoj sinje-modro tančico. Kličem te! Tihi plamen večne luči se je mehko razlil po njenih laseh. Priseči nip. Na žalostnem, krotkem obrazu je bila pobožnost. — In tudi vas kličem, drugi bogovi: Buda, Omidah, Benten in Kwannon, ki ste v osebah različni, po bistvu pa ste eno. Uslišite me, ker je moja bol tako velika, da sega od konca enega neba do drugega. In v srcu itak nima prostora . . . — Umrli duhovi vladarjev, tudi vi ne ostanite daleč in prikaži se v uri boli tudi ti, Ottoke, sveti duh mojih prednikov, ki tudi v meni živiš, a vendar ne bivaš v mojem srcu, ker je hiša moje duše prazna in temna . . . V roko je vzela iz modragorinega korena narejeno ropotačo in je ropotala, da bi postali poklicani duhovi pozorni. Globoko se je priklanjala pred oltarjem in njena molitev je bila ko petje mesečnega človeka. Budov kip je mrtev zrl v nič. — Kličem tudi vas, duhovi zraka in morja, ki na hrbtu tajfuna drvite od strani Lune in Kamčaske . . . Roke in ' noge sem umila v čisti vodi, dušo pa s solzami, da bi vas dostojno sprejela. Srce čaka. Pridite! — Steklene palčice eolske harfe so zunaj zacingljale,. od odprte verande je pripihljal v sobo duhteč vetrič in jo z dihom poljubil na čelo, ki je bilo rudeče od svetlobe večne luči. Dekle ga je začutilo in pobožnost se je v očeh spremenila v neki nadzemni občutek. — Duhovi skrivnih in nečistih krajev, tudi vi ne izo-stanite, ko odprem modro votlino svoje duše —je nadaljevala molitev kakor to predpisujejo svete knjige. — Grobni duhovi dežele korenja, vi tudi pridite in sence najstarejših narodov, prikažite se vsi pred mojim oltarjem, ki sem g« okrasila s cvfetjem in boljo . . . haho! Ploskala je z malimi dlanmi, cepetala je z nogami in tako zbirala krog sebe duhove nebes in zemlje in hvala je odhajala skozi rudeče pobarvana usta ko vrelec, ki toplo in čisto izvira v globini. — Čast, hvala in slava velikemu božanstvu in vsem duhovom od svetlosti do teme! Orimas . . . Molim in ležeS na čelu dajem zahvalo, da ste ohranili v življenju mojega ljubega. Hvala . . . Brez besede je molila. Le duša je govorila. Na dolgi trepalnici se je svetlikala solza, na ustih pa se je sania*v® poigraval hvaležen smehljaj. — Ker zelo ljubim Mutsuhito Dsaina, dasi me on ne ljubi. Odpustim mu. In odpustila sem tudi onemu belemu dekletu, ker mi je vzela ljubega, tega pa ne morem preboleti, da je ubožca sunila v bol in obup . . . Božična in novoletna voščila in pozdrave so poslali na uredništvo »Slovenskega Gospodarja« naši vrli fantje vojaki iz vseh garnizij iz Srbije, Crnegore in Bosne ter Hercegovine. Ako bi objavili imena vseh teh naših fantov, ki se spominjajo v svojih pozdravih najožje slovenske domovine in deklet, bi napolnili več nego polovico lista. Uredništvo »Gospodarja« se zahvaljuje našim junaškim slovenskim vojakom za pozdrave ter voščila in jim želi, da bi se vrnili skoraj zdravi na svoje rojstne domove in kot odsluženi vojaki stopili zopet v vrste naših krščanskih organizacij. Vsem fantom-vojakom, ki bodo za Božič in Novo leto v svojih garniziijah, kliče jubilant »Slovenski Gospodar«: Vesel vojaški Božič in srečno Novo leto ter za vojaka — majveselejše — zdravo vrnitev! Živeli naši slovenski fan- ! t je vojaki! Protialkofcolna duhovniška zveza za lavantinsko škofijo bo priredila v smislu sinodalne konstitucije iz 1 1911 (operationes et Constutiones pg. 445) in v smislu odloka preč. lavantinskega škofijskega ordinariata z dne 21. jun. 1915, št. 2924, v Celju v Slomškovem domu pri čč. šolskih sestrah sestanek treznih duhovnikov za vso Slovenijo s sledečim sporedom: A. Služba božja. Ob 8. uri meditacija: Duhovnik in treznost, vlč. g. duhovni vodja M. Avšič iz Maribora. Ob pol devetih: presveta daritev, katero opravi mil. g. stolni kanonik kot škofijski poslanec. B) Referati. ■Ob devetih: Dušni pastir naj pridobiva duše v osnovni šoli, na pridižnici in v spovednici za trezno življenje; č. g. Lojze Sunčič, kaplan, Rogaška Slatina. 2. Slomšek, lavantinske in ljubljanske škofijske sinode, slovenski katoliški shodi in itreznost; č. g. J. Kupčič, prefekt, Maribor. 3. Orlovstvo in treznost; č. g. J. Meško, kaplan, Črensovci. 4. Prosvetna društva in treznost; č. g. P. Kovačič, Celje. 5. Napačna prehrana pospešuje pijančevanje; č. g. Lojze Žalar, kaplan v Vidmu. 6. Tretji red, cerkvene družbe, bratovščine in treznost; referat vlč. g. P. Grila, Šoštanj. 7. Naša največja naloga v svobodni državi je, da iztreznimo naš narod; č. g. Lojze Pavlic, Murska Sobota. Ob pol enih skupen obed v hotelu »Evropa«. Ob dveh: Kateheza o sv. Janezu Krstniku v razredu šolskih sester: a) za višjo stopnjo osnovne šole, g. Sunčič, b) za 4. razred srednje šole, g. Pavlič, Ob treh: Sestava podrobnega treznostnega načrta za leto 1928, volitev škofijskih duhovnih voditeljev, določitev vodnikov Mladih junakov. Borcev, določitev abstinentnih taborov in romanj, poživitev »Svete vojske« in »Preroda«, cerkvena in državna podpora naše akcije in resolucije zborovanja. P. n. župnijske urade vljudno prosimo, da še pred Novim letom naročijo spovedne listeke, ker se bodo liste-razbrt*i potlntfhar SCR gi 11 ilr. MsJubtJaHii r .Maribor»* l»rirert» orf «. — S. Jan, 1998 Wi H VIHOH V« JR.4XST.4 IO ČASOPISOV r> *Uafnici srutliiMhe ftntiSHtee (Ha*, tir ur.) - 1 ato$ß vkn/iotHur //fantl - Hazstnva je tttlttrln ffnerno t nI 9. rf» 7. ure zrečer Shod živinorejcev v Svečini. Takoj po poznem svetem opravilu se je zbralo v Svečini v šoli najmanj 200 kmetov iz bližnje in daljše okolice, po največ občinski odborniki in župani. Zastopane so bire vseh pet občin iz Svečine, od sosednjih in daljnjih občin: Sv. Jurij ob Pesnici, Zgornja Sv. Kungota, Sv. Križ, Cirknica in celo Selnica ob Dravi je bila zastopana po županu g. Urbasu iz Slemena. Prvi je govoril ter pozdravil navzoče in došle gospode načelnik šentjurske kmetijske podružnice g. Terčel, obrazložil namen shoda in nato podal besedo g. kmetijskemu svetniku inž. Zidanšeku, kateri je s prav poljudno 'besedo prijazno poučeval o pomenu in zboljšanju naše živinoreje in drugih panog našega kmetijstva ter zato žel splošno odobravanje in zahvalo. — Za njim je govoril referent za živinorejo g. Zupane, kateri je s svojim govorom glede pasem vzbudi! nevoljo poslušalcev. Nato se je vršila debata glede pasem, katera je bila prav živahna. Prvi je govoril v debati domači kmet, oblastni poslanec g. Ivan Šerbinek, kateri je z raz^ logi utemeljeval potrebo, da se dopustijo v tem kraju tudi še druge pasme, pinegavsko in simentalsko k sedanji ma-rijadvorski, s katero so živinorejci v splošnem nezadovoljni. Kritiziral je tudi sedanji način licenciranja bikov, po katerem se gleda preveč na čisto pleme in barvo, dočira se na lepo telesnost ne ozira, kar se pa ne strinja s pravilnikom zakona. Za njim je v istem smislu govoril ter v daljšem govoru omenjal svoje lastne izkušnje glede živinoreje, pasme in drugega gospodarstva g. Urbas, župan iz Slemena pri Selnici. Nato je se podal dolgoletni oskrbnik od ve-leposestva Kaiserfeld g. Frece svojo izjavo glede pinegav-ske prejšnje pasme, s katero je bil bolj zadovoljen. Končno se je prešlo k glasovanju. »Kdo je zato, da se dopustijo k sedanji marijadvorski pasmi še pinegavska in simentalska, so vsi enoglasno, razen le enega g. župana Viomana iz Cirk niče, glasovali za omenjene pasme. To naj bo gg. funkcijo-narjem v opomin, da so naše zahteve opravičene, naj nam v tem oziru ne nasprotujejo! Viničarski vestnik. Okrajni zastop v Mariboru za pridne viničarje in posle Kakor smo že poročali, je mariborski okrajni zastop ob priliki 601etnice obstoja sklenil nagraditi viničarje in posle, ki že nad 25 let nepretrgoma služijo enemu gospodarju. Določil je v to svrho 25.000 Din. Te nagrade se dajo samo viničarjem in poslom iz sodnega okraja Maribor. Glede na tozadevni razpis od 10. VI. 1927 je bilo vloženih skupaj 168 prošenj za priznanje nagrade iz jubilejne ustanove o-krajnega zastopa Maribor za posle in viničarje. Od vloženih prošenj jih devet ni zadoščalo pogojem pravilnika, tako da je bilo pri priznavanju nagrad vpoštevati končno le 159 prošenj. Da pa bi moglo dobiti nagrado čim večje število prošnjikov, se je moral spremeniti § 4 pravilnika, ki je določal, da bi dobil posamezni prošnjik najmanj 500 D nagrade, največ pa 750 Din in se je sprejelo načelo, da bodi nagrada za vse samske prošnjike po 200 Din, za poročene pa 800 Din. Ker pa niti po tem načelu ni bilo mogoče ustreči vsem prošnjikom, se je nadalje ugotovilo, da se more razdeliti razpoložljiva svota 25.000 Din med prošnjike najbolje tako, ako se upošteva le one, ki so dosegli starost 60 let, nekaj pa 58 in 59 let. V tem zmislu je sklenil ožji odbor okrajnega gerentskega sosveta v svoji seji dne 24. XI. 1927 naslednjo razdelitev nagrad: 36 poročenih prošnjikov, katerih vsak je star nad 60 let, dobi vsak nagrado po 300 Din, torej skupaj 10.800 Din, 56 samskih prošnjikov, katerih vsak je star nad 60 let, dobi vsak nagrado po 200 Din, torej skupno 11.200 Din, 3 poročeni prošnjiki, katerih vsak je star nad 60 let, dobi vsak nagrado po 275 D, torej skupaj 825 Din, 1 vdovec, ki vzdržuje tri osebe, dobi nagrado 275 Din, 1 poročena viničarka, stara 58 let, dobi nagrado 200 Din, 44 samski prošnjiki, katerih vsak je staj 59 let, dobi vsak nagrado po 200 Din, torej skupaj 800 D, Tri poročeni prošnjiki, katerih dva sta stara vsak po 59 let, dobi vsak nagrado po 300 Din, torej skupaj 900 Din. Skupaj 104 prošnjiki z 25.000 Din. Upoštevati se torej nI moglo več 19 poročenih in 36 samskih prošnjikov, katerih vsak je star poti (jO let. Pisma iz domačih krafe\ Kamnica. Vzor žena, dobra gospodinja, mati bre» primere. Te besede, ki jih je dal vklesati na grob svoji materi papež Pij X., veljajo tudi o vzgledni krščanski materi Uršuli Matičič, ženi cerkvenega ključarja, ki smo jo Poročila S. L. S. V Mariboru zmagala SLS. Za občinske volitve v Mariboru, ki so se vršile v nedeljo, dne 18. decembra, je vladalo izvanredno zanimanje. Glavna bitka se je vršila med Slovensko ljudsko stranko in socialnimi demokrati. Obe stranki sta se mesce in mesce pripravljali na volitve. Rdeči socijalisti so uporabili vsa sredstva, da bi preslepili volilce. Tudi Slovenska ljudska stranka ni držala rok križem. Organizacijo in volilne predpriprave je mestna organizacija SLS izvršila naravnost mojstrski. Nad 200 izšolanih in navdušenih agitatorjev si je razdelilo agitacijo od moža do moža, od hiše do hiše. In to delo je bilo v nedeljo, dne 18. decembra, kronano s sijajno zmago. Slovenska ljudska stranka je dobila med vsemi strankami največ glasov. Za njo je glasovalo 1858 volilcev. Socialisti so ostali daleč zadaj s svojimi 1713 glasovi. Naša stranka je dobila 14 odbornikov, a rdeči socialisti samo le 12. Tako se je mesto Maribor postavilo na stran SLS. Od volitev dne 11. septembra 1927 smo napredovali za 353 glasov. To je nepričakovan uspeh. Ves Maribor je vesel te naše zmage. Samostojni demokrati so nazadovali za 200, a Nemci za 100 glasov. Ko so zvečer naši volilci čakali na izid ter so zvedeli za sijajno zmago SLS, je ljudska množica odšla pred magistrat, kjer je narodni poslanec Franjo Z e b o t imel navdušujoč govor. Zahvalil se je volilcem in agitatorjem. Nato so se vzradoščeni naši možje skupno z mladino razvrstili v povorko, ki je pevajoč pesmi in s klici: »Dol rdeči! Maribor je naš!« odkorakala po Gosposki ulici na trg pred fran čiškansko cerkev. Tu se je oblastni poslanec g. H r a -šteli zalivali! volilcem, nakar se je množica mirno razšla. Gotovo bodo zmage SLS v mestu Maribor veseli tudi naši pristaši na deželi. , SLS stalno napreduje. Ljudstvo po vseh krajih spoznava, da je SI «S najpoštenejša stranka. ša SLS 7 odborn., radikali 5 in socialisti 5 odbornikov. V četrtek se je vršila volitev župana in svetovalcev. Za župana je bil izvoljen naš pristaš g. Alojzij Peklar, kovaški mojster. Pri županski volitvi so oddali socijalisti prazne listke in tudi radikali niso nastopili za SLS kandidata. Za prvega svetovalca je bil izvoljen za radikale tovarnar Rudolf Welle, drugi in tretji svetovalec sta iz vrst SLS in sicer kavaraar Alojzij Lešnik in posestnik Princi Josip, četrti svetovalec je socijalist Andrej Majhen, železničar. Orehovavas pri Mariboru. Kljub strastnemu agitiranju od strani tukajšnje Orjune in njenega zaslepljenega priveska je dobila SLS 91 glasov in 5 odbornikov, združeni nasprotniki pa 78 glasov in 4 odbornike. Razveseljivo dejstvo je, da je ljudstvo izprevidelo, kje je poštenost ter ni nasedlo ogabnim lažem nasprotnih agitatorjev. Nasprotniki so si bili tako svesti zmage, da so naročili godbo, pripravili obhod po vasi in možnarji so bili že za izstrel pripravljeni, a rezultat volitev jih je tako omamil, da so se porazgubili, kakor megla iz našega vaškega ribnika v lepem poletnem jutru in je tako dogovorjeno »zmagoslavje« moralo popolnoma izostali. Od strani SLS izvoljeni odborniki se najtop-ljeje zahvaljujejo za izkazano zaupanje in plačilo zavednim volilcem bo delo in poštenost. Vrtiče. Občinske volitve na Vrtičah pri Sv. Kungoti so potekle mimo brez vsake razburjenosti. Lista SLS je dobila 47 glasov — 5 odbornikov. Lista SDS pod firmo »Gospodarske združene stranke« pa 18 glasov — 2 odbornika. Vse nade nasprotnika g. Kajzerja, predstavnika demokratske liste, kateri je upal vsaj na polovico odbornikov so se izjalovile, kljub temu, da si je najel štiri agitatorje. Gornja Radgona. Takega zanimanja za občinske volitve, kakor je bilo v nedeljo, dne 18. t. m., še ni bilo tu pri nas. Pa kako tudi, ko bi moral biti slep in gluh, kdor bi z vso silo se ne vrgel v boj za bogato občino, ki je brez obremenjevanja davkoplačevalcev postavila ponosen magistrat, na katerem plapola po končanem mesarskem klanju zma-gonosna zastava združenih obrtnikov in SLS. Izmed 17 odbornikov jih imamo mi 9, združeni demokrati 6, 2 odbornika pa sta neoprededljena, pa imate to dobro lastnost, da ne sučeta svojih plaščev po SDS vetru. Udeležba pri volitvah je bila naravnost presenetljiva. Izmed 315 volilcev jih je volilo 291, izostalo jih je torej okoli 20, ki bodo sedaj dajali več ali manj težek odgovor svojim strankam zaradi svojega zajčjega umika. Občinske volitve v Majšpergu. Potegovale so se tukaj tri stranke za občino s sledečim uspehom: Hamri-tovarna je sestavila svojo listo, katere kandidati so pa itak vsi pristaši SLS, dobili so 108 glasov in 8 odbornikov; SLS 76 glasov in 5 odbornikov; združena kmetsko-delavska stranka, ki je paberkovala bivše nemčurje, štajercijance, samostoj-neže, radičevce in socijaliste po silni agitaciji: 67 glasov in 4 odbornike. Bog živi vse novoizvoljene! Sedaj pa na delo za pošteno gospodarstvo! Kapela pri Radencih. V naši občini je bil izvoljen za župana Franc Pele, pristaš SLS. Istotako sta tudi oba svetovalca v taboru SLS in še dva odbornika. Občina je trdno v naših rokah, čeravno je bila kandidatna lista SLS po prizadevanju nasprotnikov razveljavljena. Polzela. Izid volitev je pokazal, da dobi SLS 11 mandatov, gospodarska lista pa samo 6. Za župana je bil izvoljen bivši župan in oblastni poslanec g. Mešič. Tudi svetovalci so vsi pristaši SLS. Pričakujemo, ne, zahtevamo, da se uvede v občinsko gospodarstvo red m da se začne izvajati gospodarski program SLS, s katerim je šla na volitve. Koprivnica. Volitve v Koprivnici smo končali. Vloženi sta bili dve kandidatni listi SLS. Prva je dobila 36, druga 35 glasov. Prvo je sestavil M. Maruša, dosedanji župan, drugo M. Toplišek. Volitve so se vršile mirno in pravilno. Maruša, samostojnež — ima še zmiraj Kmetijski list — ja pobral podpise za lisi o SLS, da se ohrani na županskem stolcu. Posrečilo se mu je vsled nezavednosti nekaterih mlačnih volilcev. Če bo pravilno svoj posel izvrševal, mu bomo zaupali. Ako pa ne, protestira večja polovica občanov proti temu in hočemo, da je naš župan g. Vehovar, odločen pristaš SLS! Imamo torej v odboru dva samostojneža in pet zavednih mož SLS, ki bodo pazili n» to, da se občinske seje od zdaj zanaprej vršijo po postavnem občinskem redu. . , Proti zaprtju, nerednemu prebavijanju, bolečinah v želodcu, glavobolu, pri občnem nerazpoloženju, je potrebno vzeti zjutraj na tešče kozarec prirodne Franc-Jožefove grenčice. Po izkušnjah, pridobljenih na klinikah za notranje bolezni, je Franc-Jožefova grenčica izvrstno sredstvo za čiščenje. — Dobiva se v lekarnah in drogerijah, položili ik večnemu počitku pri cerkvici Sv. Urbana 14. t. m. Deset otrok je vzorno vzgojila (11. je umrl v detinski dobi), dala jim je na pot v življenje dar brez primere, globoko pobožnost. Vseh sedem hčera je bilo v Marijini družbi, izmed katerih sta dve šolski sestri, ena v Ameriki in druga v Mariboru. Ni gojila slepe ljubezni do otrok kakor nekatere matere, ki skrbe za časno srečo otrobom, marsikaj spregledajo, vendar je vse lepo oskrbela. Bila je odločna, neustrašena krščanska žena in mati in odločnost in neustralenost za življenje po krščanskih načelih je vcepila družini. Kakor o prvih kristjanih se je moglo tudi tukaj reči: Glejte, kako se ljubijo med seboj! Bila je mati, ki je ponos župnije, čast naroda. Naj uživa pri Bogu in nebeški Materi, katero je iskreno častila, večno plačilo! Žalujočim srčno sožalje! Vurberg. Dne 6. decembra smo imeli v sanatoriju ruskega rdečega križa na Vurbergu koncert godalnega kvarteta »Zika«. Igrali so Dvoržakove, Smetanove in Bo-rodiinove skladbe, katere so silno ugajale navzočim Rusom, Srbom in Slovencem. Koncert so preskrbeli ptujski prijatelji sama torij a, kateri so se ga tudi sami udeležili. Sana-torij se vedno bolj izpopolnuje. G. vodja sanatorija, dr. Bo le slav Gkolokulak, je jako podjeten. Zdaj je dal napraviti na vzhodni strani gradu v višini kakih 8 metrov lepo verando, kjer se bodo solnčili bolniki. Pod Grmado pa si je pridobi} od grajščine gozdarsko poslopje, kjer stanujejo taki bolniki, ki ne potrebujejo vsak dan zdravniške oskrbe. Par metrov od poslopja so obširni smrekovi gozdi, kjer se lahko sprehajajo bolniki. Grmada je naš najvišji hrib. Ime ima od tod, ker so ob turških časih tukaj po noči žgali grmade v naznanilo našim pradedom, da se grozoviti Turčin bliža slovenski zemlji. V gradu se zdaj delajo priprave za vpeljavo elektrike. Ko pridejo stroji, bo grad zažarel v električni luči. To dobroto so sanatoriju ruskega rdečega križa naklonili bogati Amerikanci. Želimo iskreno, da bi si mnogo naših slovanskih bratov, Rusov in Srbov, utrdilo zdravje v sanatoriju prenovljenega vurber-Hkega gradu. Vurberg. Naši demokratje so se s strašno silo zagnali v zadnje občinske volitve, ter si nadeli, da bi lažje volilce prevarili, prelepo ime SLS stranka. S tem imenom in z laž-njivo agitacijo so res zapeljali nekaj volilcev. Tudi nedolžno mleko je bilo vzeto v agitacijo od prekupčevalca in to precej nasilno. Že več mesecev naprej so naznanjali svojo sigurno zmago, toda gospodje so delali račun brez krčmarja. Baje so imeli za zmago pripravljeno lepo večerjo in tudi topiči so bili nabasani, da oznanijo njihovo amago. Ko so pa videli cele trope naših zavednih volilcev priti na volišče, so postajali popolnoma nervozni. Posebno naš demokratski propadli vodilni kandidat je bil tako zmešan, da je celo od svoje skrinjice zgubil ključ ter ni mogel do svojih kroglic. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naši šolarji priredijo dne 26. decembra po večernicah mično igrico »Junak«. Na vsporedu so tudi deklamacije. Starši, mladina vam hoče nuditi božičnega veselja — pridite in se radujte ž njo. Čisti dobiček je namenjen za revne šolarje. GRAMOFON 575 -, 365'-HARMONIKA 740 -, 360--, 200'-VIJOLINA v «tnijn 545" -, 315'-MANDOLINA 220'-, 160"-KITARA 320'-, 270 - Gramofonske plošče, strune, ustne harmonike in ok&rine. Vodi se samo blago najboljše kakovosti. VELETRGOVINA R. STERMECKI, CELJE, VELIKA BOŽIČNA PRODAJA! KMETJE! Najboljše zamenjat* tn pre&ate olje * tovarni buč nega olja 1. liocbiiiuiler, Muri bor, Pod mostom 7, desni brej Drave. Dobijo se po ceni dobri otrobi in prga. Kupujem in i» menjam tudi orehe. 135? Prodam lepo posestvo radi pre ! selitve, z vsem inventarjem: lep sadonosnik, vinograd, nji-oe v lepi legi, s 1000 hmeljskih sadik, lep travnik in blizu državne ceste. Cena primerna. F. Žilni k, Sv. Jurij ob Taboru, Podlog, Sav. dol. 1592 j Radi preselitve takoj prodam posestvo z dobro idočo kova- čijo in vsemi pripravami: hlevi, približno 3 oralov zemlje z dvema vrloma za zelenjavo, in vse zraven hiše. Posestvo leži I 5 km od Ptuja zraven glavne j ceste Ptuj—Maribor. Vse leta 1920 postavljeno in z opeko j krito. Cena se izve pri lastni- j ku: Janez Bezjak, kovaški mojster, Haidoše 74, pošta Ptuj. 1623 cA'aroëiini list Upraoa Znamka za 50 par 33 H aè dom" cAlaribor Jilcksandrooa e. 6/1 Sv. Rupert v Slov. goricah. Kako milo so doneli zvonovi 26. novembra, ko smo spremljali zemeljske ostanke Janeza Kmetic na zadnji poti. Da je bil rajni priljubljen in spoštovan, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležila poleg nebroj občinstva tudi šolska mladina, da se mu zahvali za trud in požrtvovalnost, ki jo je imel 6 let kot predsednik in 11 let kot ogleda krajnega šolskega sveta. — Na sedmini se je nabralo 100 Din za tiste, ki še v Afriki tavajo v temi nevere. Vsem darovalcem bodi Bog stoteren plačnik! Rajnemu bodi pa žemljica lahka! Ljutomer. Tu je bil v petek, 16. t. m. pokopan vele-zaslužni šolski ravnatelj g. J. Robič, v visoki starosti 78 let. Rajni je bil rojen pri Sv. Miklavžu blizu Ormoža ter je učiteljeva! pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, v Ptuju, pri Sv Vidu blizu Ptuja in 30 let v Ljutomeru do svoje upokojitve. Bil je izvrsten vzgojitelj in učitelj, svojim tovarišem pa dober svetovalec. Za svojo odlično delovanje v šo- li je prejel najvišjo odlikovanje — zlati križec. Njegovo plodonosno delo so tudi znale ceniti všolane občine Ljutomer, Noršinci, Pristava, Presika, Slamnjak, Kamenščak, ki so ga imenovale častnim občanom. Nekaj let se je udej-stvoval tudi kot organist, kojo službo je opravljal z največjo vestnostjo. S častito duhovščino je živel v najlepši slogi. Učiteljskemu društvu je načeloval več let. Tudi je bil mnogo let zastopnik v takratnem okrajnem šolskem svetu. Bodi mu ohranjen najlepši spomin. N. v m. p. Sv. Barbara v Halozah. Dne 16. decembra je umrl ugleden in dober mož v Medribnikih, kmet Anton Gavez, po kratki bolezni previden s sv. zakramenti v 82 letu starosti. Bil je zvest naročnik Slov. Gospodarja od začetka do svoje smrti, kakor tudi dober gospodar in kristjan. Da je bil ugleden in veljaven mož, je pokazal njegov pogreb, ¡ki se je ob najobilnejši udeležbi vršil v nedeljo pred večer-nicami. Ob odprtem grobu so mu zapeli domači pevci »Vi-gred se poVrne« tin »Blagor mu«. Kovačov breg in rod je izgubil z njim najstarejšega člana. Žalujoči vdovi in rodbini izreka Slov. Gospodar svoje sožalje, rajnemu pa želimo večni mir in pokoj! Sv. Barbara v Halozah. Slovensko katoliško izobraževalno drutšvo ima na Štefanovo svoj redni občni zbor po rani maši z običajnim sporedom: Poročilo dosedanjega odbora. Vpisovanje novih članov. Volitev novega odbora. Slučajnosti. Kraj občnega zbora bo razglašen pri cerkvi. Sv. Barbara v Halozah. Kdor si želi naročiti »Naš dom«, pa nima sedaj gotovine, pa bi ga vseeno rad čital, naj si ga naroči v društveni knjižnici izobraževalnega društva, ki sprejema naročila za vse naše liste, ki bodo izhajali na društven naslov pod skupnim ovitkom, ali na dom, kakor kdo želi. Za »Naš dom« je treba za prvo silo samo 3 Din. Mladina, zgani se, to je tvoj list. 1 »Prijatelj zdravih« 1 »tolažba bolnih« tako oo nazivali že naši starišl in ded'e pravi lepodiseči „FeTerjev" bol ublažujoči JEI5A-FLUID |j tako so nazivali več S kot 30 let njegovi zve-5 sli odjemalci to pri-| ljubljeno narodno sred t stvo in kozmetikum in v mnogim zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edi-so se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kaš-]jem, hriipavostjo, kakor tudi, da niso trpeli na nespavanju, nervo-zi in slabosti. Ker in na kaki način se kr-votok najneškodljiveje in najugodneje pospešuje? Potom otiranja, mazanja in pranja s gravim »Fellerjevim« lsafluidom, kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu ostalemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo ojačila, čutili se bode-te osveženi in pomlajeni! Toda, kje si bo-dete nabavili ceno pravi iFellerjevc Elsa-Fluid? kaj je vzrok vsem tem težavam? V največji meri je krivo nezadostno negovanje, telesa in slabi obtok krvi! Toda s čim se telo najbolje neguje V lekarnah in vseh tozadevnih trgovinah, kjerkoli foodete zahtevali. Povsod bodete plačali za poizkusno stekleničko 6 Din, za dvojno 9 Din, za špecijalno steklenico 26 Din. Ali ako naročite direktno po pošti, stane z omotom in poštnino vred 9 poiskusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalni steklenici 62 Din. Nasprotno 27 poiskusnih ali 18 dvojnih ali 6 špeeiialnih samo 139 Din. Naslov označite jasno:' Lekarnar GEN V. FELLER, STUBICA DONJA Elsatrg 341, Hrvatska VIA^ Naša društva. Sv. Peter pri Mariboru. Tukajnšji orlovski odsek naznanja, da uprizori na Štefanovo po večernicah v samostanski šoli čč. šolskih sester, zelo lepo igro. Prisrčno vabljeni vsi, zlasti starši in mladina! Sodeluje tamburaški zbor. Vstopnina prostovoljna. Na veselo svidenje na Štefanovo v šoli. Pridejo tudi stric Jernej iz Amerike. Bog živi! Sv. Rupert v Slov. gor. Orel priredi na Štefanovo, dne 26. decembra t. 1. Ob 3. uri popoldne v stari šoli v Sv. Ru-pertu v Slov. gor. žaloigro »Pravica se je izkazala« in šaloigro »Kazen ne izostane«. Vsi prijatelji in sosedje od blizu in od daleč ste prjazno vabljeni! Središče. Ljudski oder bo predstavljal v dneh 26. decembra 1927 in 1. januarja 1928 na svojem odru v društvenem domu v Središču ob 6. uri popoldne krasno zgodovinsko igro v 8 dejanjih: »V znamenju križa«. Sv. Križ pri Ljutomeru. Na Štefanovo, dne 26. t. m., priredi naše Bralno društvo že znano Finžgarjevo igro v treh dejanjih »Veriga«. Na sporedu so tudi mične narodne pesmi, moški in mešani zbor ter tudi lepi komadi tambu-raškega zbora. Vstopnina sedežem: 4 in 6 Din. Mlado in staro od blizu in daleč, pridite v obilnem številu! Sv. Barbara v Halozah. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi na Štefanovo po večernicah ob 3. uri popoldne šaljivo igro »Pogodba« v dveh dejanjih. Po igri prosta zabava z godbo. Prireditev se vrši pri ge. Rei-štene zabave so srčno povabljeni! Šmarje pri Jelšah. Orlovska mladina v Šmarju pri Jelšah priredi dne 24. decembra, to je v soboto zvečer, ob 10. uri v katoliškem domu krasno božično igro »Sirota«. vsi prijatelji poštene zabave iskreno vabljeni. Bog živi! Pilštanj. Katoliško prosvetno društvo Slomšek uprizori na Štefanovo znano Anton Medvedovo dramo »Stari in mladi«. Predstava se vrši v dvorani gospoda Andreja Ko-farja v Lesični, točno ob 3. uri popoldne. Vsi pripatelji mladine in izohrazbe prisrčno vabljeni. Ker je čisti do- biček namenjen ustanovitvi in preureditvi knjižnice, se preplačila hvaležno sprejemajo. Videm ob Savi. Dekliška Marijina družba, ki jo je bil ustanovil nekdanji g. dekan in poslanec Žičkar, obhaja letos 25 letnico obstoja. Zaključile so jo dekleta s tridnevnimi duhovnimi vajami pred praznikom Brezmadežne; vodil jih je neutrudni družbeni voditelj č. g. Al. Žalar, Duh božji pa je obilnost milosti dahnil iz neba, da je bil praznik Brezmadežne s tistim lepim vhodom v cerkev z gorečimi svečami in pesmijo, skupnim sv. obhajilom nad 150 deklet in krono vsega — posvetitvijo božjemu Srcu, da je bil beli praznik kakor prečudno lepa in vzvišena pesem za vsa srca. — Popoldne pa je Prosvetno društvo priredilo igro »Junakinja presv. Srca«. Da je bilo lepo: želja po ponavljanju, ki bo res na Štefanovo in še nekaj zraven. Pridite, da boste še ali pa na novo videli ta sama božja dalja prizvanja; in še posebej iz presenetljivo lepega igranja malih deklic! Za tri dinarje — »Naš d o m« i Za tri dinarie si sra lahko naročite za četrt leta. Poizkusite! Če Vam ne bo po volji, pa ga marca ni treba več naročiti. Če nimate treh dinarjev, potem Vas seveda ne silimo. Če nočete za tri dinarje imeti tri mesece »Naš dom«, Vas tudi ne silimo. Če pa si doslej časa niste vzeli, da bi si ga naročili, potem Vas prosimo, storite to zdaj o praznikih. »Saj mi ga ni treba naročiti, ker mi ga itak ta in ta posodi!« Tako morda pravite. Prosimo Vas, ne izposojajte si ga! Saj že pri jajcah vidite, kako je; če jih kokoši mnogo nanese jo, so bolj poceni. Pri listu je ravno tako. Več kot je naročnikov, večji je lahko list. Pritrgajte si zato ta mesec 3 Din in naročite si ga vsaj za četrt leta! Saj je »Naš dom« edini naš damiči mesečnik. Kar danes si ga naročite! Vsak mesec sproti si tudi lahko kupite »Naš dom«. Več vnetih sotrudnikov je sprejelo težko nalogo, da ga vsak mesec sproti razprodajajo. Dobili ga boste lahko tudi pri društvu, ker ga bodo vneta in delavna društva tudi vzela v razprodajo. Ena številka bo veljala 2 Din, ne glede na to. ali ima 36 ali 20 strani Naročniki, ki so naročnino že plačali, so v 1. št. »Našega doma« objavljeni; seveda le tisti, ki smo njihov dena* do 16. dec. že imeli. Po tistem jih je še precej plačalo; tisti pridejo v prihodnjo številko. Marsikdo pa bo dobil v listu zopet položnico, čeprav je že plačal. Prosimo, da tega ne zamerite, ker se pomote prelahko zgodijo. Dajte položnico znancu, da si ga naroči. »Naš dom«, Maribor, Aleks. c. 6. L Za razvedrilo. Rešitev ugank. Možki in ženska, ki sta šla po cesti In Je ženska rekla: »Moja mati je njegovo mater rodila!« Ta ženska je bila mati, oni moški pa njen sin. — Šest nog ima jezdec na razpolago, pa hodi le po štirih. Nove uganke. Kdo celo zimo v sami srajci okrog skače? — Kako se napravi, da božični kolač kar najbolje diši? — Koliko žrebljev potrebuje dobro podkovan konj? Vremenski prerok. Dež in veter o Božiču, koplje jame nad mrliči. Čarovnik: Kako daš vpričo vseh navzočih enemu nekaj v roke, kar vsi vidijo, samo dotični ne? Primi ga za roko in mu daj v roko — njegovo lastno uho. Pregovor, ki je resničen. V šoli je učitelj učil pregon vor: »Bolje je dati, kot vzeti«, pa Francek si tega ni mogel zapomniti. Tedaj mu je učitelj prisolil krepko klofuto in Francek je ves solzen rekel: »Gospod, saj verjamem, da je bolje dati, kot vzeti!« Kakor lani. Župan je dal razglasiti, da morajo posestniki za novo leto zopet prijaviti, koliko imajo živine, ali če je je toliko kot lani. In med drugimi prijavami je dobil tudi to-le: »Jože Hren, ravno tista živina kakor lani!« Prvič v mestu. Za nakupovanje božičnih potrebščin in jaslic, ki jih je šel oče Jernej kupovat v Tiskarno sv. Cirila v Maribor, je vzel oče seboj tudi malega Matevžeka, da bi pri konju stal. Mimo je prišel imeniten pogreb, gospodje ▼ visokih, svetlih cilindrih, da je Matevžek kar gledal. Doma so se zvečer greli pri peči in izpraševali Matevžeka, ki je še kar vedno imel odprte oči od celodnevnega začudenja. »No, Matevžek, kaj pa se ti je najbolj čudno zdelo v mestu«, so ga vprašali mati. In Matevžek je odgovoril, ko se je spomnil na one svetle cilindre: »To se mi je najbolj čudno zazdelo, da mi biksamo samo škornje, v mestu pa tudi klobuke . . .« f * uppaoa ,*Aaše£a doma" f Aatočam „J\/aŠ dam" za leto 1928. JS/aročaino JOin ____________ bom poslal po položnici ki mi jo boste poslali. Ime in priimek. Jira j ( ulica, h. št.). J>ošta. -.............. Zamenjava bučni« ta prvovrstno bučuo olje v trgovini I'rime Šenčur, Mala Nedelja in Ljutomer. Najugodnejše! Nakup svinjskih kož. Bučno in solnčnično seme ter jederca zamenjate najboljše za prvovrtsno bučno olje pri Gospodarski zadrugi t Gornji Kadgoni. 1UU1 Cepljene trte: silvanec, rulan-(dec, beli ranfol, na po-dl. Kip. portalis in Gothe. Kdor vzame zdaj, dobi ceneje, kakor spomladi. Martin Kupčič, posestnik v Ročici, Sv. Jakob v Slov. gor. 1U00 Vajenca za sodarsko obrt se sprejme pr i prosti hrani, stanovanju in perilu: Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 1G04 Vlničar, zmožen vseh vinograd nih del, želi spremeniti službo. Gre tudi za majerja. Nastop po dogovoru. Naslov pri upravi f lista. 1599 Ve*r!e boži ¿-tu' fprnzHlh e in Hifiittp itoca ItU» žt-H mrojitt» art trntntrrtt» 1 V .4 .1 H.I./.V », U.,riT>»r 1645 to- arria jhfljtrfcliJcili strojvv, Alrk*'ittilrou(% go -4J* Kočljaža, v vaškem oziru zanesljivega, starejšega samca, kateri tudi pri vrtnih delih in r kleti pomaga, sprejme oskrb ništvo graščine Pogance pri Novem mestu. Istotam se sprej me tudi starejši konjski hlapec, ki razume vsa poljska dela._ 1634 Dekliea z dežele, 14—16 let stara, za domača dela in trgovino se sprejme. Tobakarna Koroška cesta 16, Maribor. 1640 Radi bolezni posestnika se da v najem umetni mlin, žaga in mlatilnica od l.jan. 1928. Vpraša se Segovci št. 50 pri Apačah. 1629 ta"snn i it i n 1t ji tu m n> V aajem vzamem posestvo m, več let v brežiškem ali šmar-skem srezu. Mirko Plokaš — Sromlje, Brežice. 162* Prodam posestvo radi botek-nosti, pripravno za obrtnika ali železničarja, redi lahko 2—S krave. Naslov v upravi. l(»4f Lepe telice aaontatonke, stare 1 in pol in 1 leto, odda: Twi-ckel-ovo oskrbništvo, Krčeviua. pri Mariboru. 1641 2—i Preklic. Podpisana Marija Sel» pos. v Bohovi, obžaljujem vse besede, katere sem govorila t jezi in nepremišljenosti čez Marijo in Angelo Gselman, ter se zahvaljujem za odstop od tožbe. — Marija Sel.. lttif Velika Nedelja. Ako izstopimo na postaji Velika Nedelja in se podamo po državni cesti proti zapadu, pridemo čez pet minut v prijazno vas Trgovišče. Vaščani so zadnji čas nekam zamišljeni. Nehote se vprašamo, kaj je neki temu vzrok? »Do vode so prišli, pa ne morejo čez.« Brvi ni, ker je padla v vodo. Potniki, kateri potujejo skozi Otok na Hrvaško, vedo, da je brv čez Rjavico padla v vodo. Pa je se druga brv, po kateri bo treba iti, ker stolček, na katerega bo treba zlesti, je še na drugi strani. Kdo pa ne more čez? Mogoče demokrati? 0 kaj še! Radikali so prišli do vode, preko pa ne morejo, ker so jim presneti klerikalci podrli brv. In sedaj rešujejo uganko, kako priti čez. Novo brv delati, ne gre, ker potem pridejo prepozno, rešilnega čolna pa tudi ni pri rokah. Zato vzroka dovolj, da so zamišljeni. Danes, ko to pišemo, je še stvar nerešena, ko bomo pa brali te vrstice, bomo že na jasnem, kdo je prišel čez in kdo je štrbunknil v vodo, kar je sedaj v zimskem času posebno neprijetno. Ko bo pa na srečnem dobljen in zaseden stolček, potom pa le na delo, saj ga je dovolj! Posebno ceste in pa brv preko Riavice vpijejo po popravilu. Cesta od Kandriča pa do Šafarovih je sicer nadelana, pa ne z gra-jozom, temveč z blatom in gnilimi tikvami, od Skuhala pa da Pesnice je pa v takem stanju, da za sedaj lahko opustijo škropilnik, katerega jim je svoj čas priporočal neki hudo-mušnež, ter je bolje, da si nabavi občina rešilni avto, ker vsak čas lahko nastane nevarnost, da si kdo zlomimogo ali pa utone v blatu na cesti. Javnost si pa naj preveč glave ne beli, kajti na stolček pride le eden. Pa čez vodo bo treba. Sv. Jernej pri Ločah. Dne 4. decembra ob 10. uri dopoldne so tukaj pokopali deklico Terezijo Stermšek, ki je po kratki mučni bolezni, komaj 8 let stara umrla. Pogreba, ki ga je vodil g. župnik Pavlic, se je udeležilo učiteljstvo in šolska mladina. Pri odprtem »grobu se je poslovil od svoje učenke g. nadučitelj Franjo Friedl in nato so zapeli žalostinko. Vsem, ki so se udeležili pogreba iskrena hvala. Dragi Tereziki pa naj sveti večna luč in naj v miru počiva. — Rodbina Stermšek. Pameče. V spomin svojemu dolgoletnemu članu Ivanu Vrhnjak, bivšemu veleposestniku v Pamečah, ki je bil ved-no velik dobrotnik revežev, je darovala Hranilnica in posojilnica v Slovenjgrdacu za župnijske reveže v Pamečah 500 Din. V imenu revežev izreka najiskrenejšo zahvalo: župnijski zavod za uboge v Pamečah, A. Trinkaus, župnik. Šmarje pri Jelšah. Občinske volitve, katere so se vršile pri nas dne 11. t. m., so sijajno izpadle. Demokratska, ali kakor se je tukaj nazivala: napredna gospodarska lista, je pričakovala krasnih uspehov. Toda, kakor pri vsakih volitvah, tako tudi pri teh, so takozvani »napredni« agitatorji zastonj nagovarjali pristaše SLS, da bi ž njimi glasovali. Pričakovali so namreč ti »napredni gospodarji«, da bodo prišli do polovične večine. Pa so se jako motili. Že v trgu je dobila SLS nadpolovično večino. V okolici pa niso dobili ti »naprednjaki« niti ene tretjine. SLS je dobila 18 odbornikov in z njim seveda tudi župana. — Tudi naša orlovska mladina z g. Strmškom na čelu prav dobro napreduje. Najlepše je še to, da fantje, ko odslužijo vojake, se zopet vračajo med orlovske vrste. Vsa čast Vam zavedni šmarski fantje, ki si upate tudi na zunaj pokazati, kar v srcih gojite. V nedeljo, dne 18. t. m., ob treh popoldne, je priredila naša orlovska mladina v Katoliškem domu prav krasno božično igro »Logarjeva žena« ali »Mir ljudem na zemlji.« Bog živi! SRAJC \ PIQUE SRAJCA CEFIR HLAČE G^AOL 90- , 68--, 58--120- , 100'-, BO'— 60 -, 50" —, 45'- Kravate, ovratnike, naramnice, nogavice in žepni robci. — Prodata se ssmo izbran: dobro blago po zelo nizki cenil Veletrgovina R. STERMEGKI, O lje. Celje l°ži centralno, dohodov vlakov zelo ugoden Šmiklavž na Polju. Miklavževo nedeljo smo spremili na zadnjem potu Jurija Turk, kmeta v Brezovcu. Prečastiti gospod dekan Tomažič iz Kozjega mu je ob asistenci g. župnika Lah iz Št. Petra In župnika Turk iz Buč govoril slovo, ki je seglo številnim pogrebeom do srca. Mož je bil zares kremenit značaj, veren kristjan in zvest pristaš Slovenske ljudske stranke. Dosegel je lepo starost 77 let. Naj počiva v miru! Videm ob Savi. Kaj hočemo, sneli smo vence in podrli vitke mlaje — vsaka stvar na svetu le en čas trpi in tako je minil tudi lep jubilej dveh naših podružnih cerkva. Na zahvalno nedeljo smo slavili 300 letnico nekdaj zelo obiskovane romarske cerkvice Marijine v Dolenji vasi. »Naši dedje so luč ljubili«, moraš vedeti s pesmijo, zakaj kakor božja lučka se ti zazdi bela cerkvica nad vasjo, a tudi močen stolp in še vse, kakor je prečudežna Devica, Vi njej kraljuje. Zelen pas, ki so ga nadeli in venci in cvetlice (pridnost deklet in njih izraz), procesija, slovesno sveto opravilo v cerkvi — lepa proslava! Sosed pa je sv. Miklavž v Starem gradu. Pešec in voznik in avto je pozabil na pot. in naglico in čudom gledal, kako je rastel ob cesti slavolok in mlaji prav do tihe cerkvice in so venci širom prepletali ter v daljo posegali lepo in ljubo kakor vnema in misel dekliška. Saj je bilo za 300 letnico in prav, če je bila Miklavževa nedelja najlepša izmed vseh od davnega leta 1926. Iz lepe in živo budeče besede g. kaplana je rasti» v poslušalce, kar je bilo mrtva črka na eni strani slavoloka: Dedov spomin — nam opomin! Kot prava nega telesa izkazal se je že od starih časov najuspešneje pravi Fellerjev milodišeči Elsafluid, kateri daje telesu novih moči in svežosti, oživlja živce, jača mišice in tetive. — Masiranje in pranje z Elsafluidom ojača trudne oči, brani proti prehladu, influenci, gripi in daje odpornost proti boleznim. Nekoliko kapljic prija Vam tudi notranje in de'uije proti želodčnim krčem in drugim boleznim. V lekarnah in tozadevnih trgovinah poizkusna stekle-ničica 6 Din, dvojna 9 Din, špecijalna stekleničica 26 Din.. Ali pa po pošti najmanj 9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 špecijalne teklenice za 62 Din pri lekarnarju Eugeu Y Feller, Stubica Donja, Elsatrg 341, Hrvatska. Tudi Vas se to tiče! Ker tudi Vi sigurno želite, da kupite dobro in ceno vse kar potrebujete za Vas in Vašo družino. Bila bi to ura, srebrnina, orodje, obleke, perilo, čevlji ali kuhinjski predmeti, potrebščine za brijanje, muzika-lični instrumenti, toaletni predmeti ali drugi prikladni predmeti, vse to bodete našli naslikano z označbo cene v velikem krasnem ceniku, katerega dobite brezplačno, ako-pošljete svoj naslov svetovno-odpošiljalni tvrdki H. Sutt-ner v Ljubljani št. 992. ŠTA1PILJE za župne urade, krajevne šolske odbore, občinske urade itd. izvršuje p* konkurenčnih cenah: Alojzij Jug, Maribor, Dravska ulica 10, v najkrajšem >očasu, po potrebi tudi v 24 urah. Na- H £ ročila sprejema tudi Cirilova tiskarna. Svinjske kože i knpl po m|vU)l dnevni ceni UG0 STARK MARIBOR, Koroika cesta § 164$ Pa kako naj bo drugače, ko mi je ura za nič! Varuj se take usode in kupi sebi uro pri tej strokovno iirarnki tvrdki. katera ima v Švici lastno tvornico ur in zato edina prodaja lahko prave švicarske ure skoro PO IZVIRNIH TOVARNIŠKIH CENAH. Žepno uro št. 100 Anker-Rcmontoir-Roskopf dobite za samih 45) Din BO par, budilko št. 105 z zanesljivim švicarskim Ankcrovim strojem s triletnim jamstvom za 64 Din 20 p. Snttnoreve ure z zaščitno marko IKO. 0«IK0 m AX0, katere oH«aio svetovni glas, dobit- I hko v različnih cenah in » c r rla srebrn f niklaste - Vrana slik «eh ar, a -z .pesmic, e-ttic, p-Unov uha-ov, in vse 0-ia'e zlate ii srebrn« p edme e kakor tudi korisln« d.rove in praktične predmete za dnev o uporabo najdete v «ellkem praktn.no krasi em ilotlilranem ce-iku. kaleri se m želj" pošlje brezplačno vsaki mu, kateri k* z hleva p i SVETOVNI HIŠI Uit, H. SOTTNER, LJUBLJANA it. 992 1631 jekleni, 710 kg. težak, z glasom »lis«, čisto in prijetno doneč, se proda radi spremembe akorda za svoto od Din 6.500. Z kompletnim novim priborom za Din 9.500. Livarna „Zvonoglas" Marib >r,Tomanova ul. Bifiriiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«ii'"iii'i»''"««fl| KLOBUKE, ZM3KO PERILO, ČEVLJI, OBLEKE (moške in otroške) gamaše, plašče, kravate i. t. d. kupite najceneje pri 1637 Uikoblii-Maio saTOGlivnitrg2 Velika izbira, najnižje cene! Nobene nevarnosti metiljayosti ni več ker 5 DISTOL 6 povsem zanesljivo uničuje vse metilje brez vsakršnih posledic. Male kapslne ta ovce ■ napisom ▼ eiriliel „jihctoji" Velike kapslne ra govedo ■ napisom r latinici „DISTOL" 1477 <} Izdelovanje >Distola< se vrši pod trajnim nadzorstvom klinike za govedo na veterinarski fakulteti vseučilišča v Zagrebu (Prof. Rajčevič). Varujle se pred ponarejenimi in nadomestnimi preparati! — Navodila daje in brezplačno pregledovanje govejega blata oskrbuje KASTEL, tvornica kem. izdelkov. Karlovac. 1633 MMrzoinvl Najfinejši stroji Kavser dospeli, ceno nizke, tmli na obroke. Najboljši motorji za bencin in petrolej, ceno nizke, plačila ugodna. — Splošni poljedelsk stroji ter plugi na razpolago, prvovrstno slamoreznice, slamorezne kose po papirnatih vzorcih, brzoparil-niki, vse po zelo nizkih cenah. IrdH Jiaribor .i le/imi»w*tlrorit eeala jj m naproti glav. kol. Hrastove prage vsake dimenzije kupi Jos.Osolin, Laško 1635 ¿a Ä Najbolje in najvarneje naložite svoj denar pri sme.v * ' — r. z. z n. z. ki obrestuje hranilne vloge najbolje. Tekoči računi. Posojilo na poroštvo, zas a^o In vknjižbe. Uraduje za stranke vsak delavnik od 8. do 59 12. ure. Oivl ilirski šivalni stroj n® prodaj. Skof, Pobrežka ces. 9, Maribor. 1578 šivalni stroj, dobro ohranjen, izboren. se po ugodni ceni proda. Kralj, Maribor, Tvorniška cesta 30 (v bližini koroškega kolodvora). 1032 Zamenjava bnčnega in solnč-ničnega semena ter jedrčja za prvovrstno bučno olje v trgovini Franc Senčar, Mala Ne-nejši pogoji! Prepričajte se! 1638 2—1 Malo nošen, dols modem moški površnik iz najbolješga šlofa, se proda za 900 Din. Stiberc, krojaški mojster, Calova ulica. Maribor. 1M4 Iščemo catitnpnike(ce), potnike-(ce) za prodajo driavnih vrednostnih papirjev t izvrstnimi pogoji v vseh krajih Slovenije.. Ponudbe pod šifro: »Agilui« na upravo lista. ISVi Služkinja za domača dela, nnd 24 let stara, se sprejme pri g. Kovačič, steklarna, Marilxir, Koroška cesla 10._1042 Šivilja, ki bi pospravljala par sob in zna ludi likali, se sprfi" me pri Anionu Cvenkel, |r. Peter v Sav. dolini. 1M7 Sprejmem hlapca, starega 25 do 35 let k ležkim konjem, a dobrimi izpričevali, proli predstavitvi Ivan Böhm, umclni mlin, Fram pri Mariboru. llHS Št. IIj pri Velenju. V časopisih večkrat beremo novice iz Št. Il-ja. Gotovo bode kateri vprašal, kje leži ta kraj, in si mislil, da je bolj za hrbtom, oddaljen od prometa. Vendar ¿n tako. Ce hočeš obiskati in si pogledati Št. Ilj, se pelji pt savinjski železnici do Velenja. Tukaj izstopi in pojdi v trg Velenje. V trgu pri Demšičevi trgovini pa zavij po cesti na desno stran. Takoj, ko boš zavil na desno, boš šel mimo starodavne velenjske cerkve, katero so letos popravili. Stara, popravila potrebna cerkev izgleda sedaj kakor nova. Nasproti cerkvi se pa vzdiguje v zrak z obzidjem obdan velenjski grad. Iz Velenja do Št. Ilja boš rabil tričetrt ure in tja vodi lepa okrajna cesta. Takoj, ko prideš iz Velenja ven se začne cesta vzpenjati polagoma više. In ko bodeš prišel na vrh klanca boš našel tam občinsko tablo z napisom Laze, občina Št. Ilj. Torej v šentiljski občini si. Od -tukaj boš šel še po cesti dobre četrt ure in prišel boš do ovinka pri Pušnerju. Tukaj se ti bo odprla prijazna šent-iljska dolina. Videl boš že šolo, cerkev, župnišče, Gradič. Le hitro smukni navzdol in kmalu boš prišel mimo kovač-nioe k lepemu Tajnšekovemu poslopju. V hiši je gostilna in trgovina. V bližini Tajnšekove hiše je Raiffeisenova posojilnica, kjer dela, čebelari in se trudi za njen večji napredek načelnik g. župnik. Posojilnica je v lastnem poslopju. Če boš šel naprej od Tajnšekovih boš prišel mimo ute Prosvetnega društva k šoli. Šola je bila letos popolnoma novo preplesikana. Razširjena je bila letos tudi v trirazrednioo (sramota, iker se nekateri hudujejo za to) in na šoli delujejo tri učne moči. Pri šoli na vzvišenem prostoru pa stoji prijazna lepa šentiljska cerkev. Na južni strani cerkve ob steni boš našel grobnico Vošnjakovih. Tukaj so pred kratkim pokopali očeta zadružništva g. M. Vošnjaka, kateri je umrl v Švici in so ga na državne stroške prepeljali v domovino. Nižje od cerkve leži pokopališče. Tukaj boš našel grob blagega g. Kolarja, prejšnjega župniika tukaj in grob graščaka Pirnata, ki je vse svoje premoženje v veliki vrednosti zapustil družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Grad Gradič, (ki je bil poprej njegova last je sedaj last g. Goričarja iz šoštarnja. Od cerkve boš prišel k župnišču, kjer gospodari g. župnik Schreiner. Kakor sem že poprej omenil je gospod župnik, marljiv kot čebela. Vzorno posestvo boš našel pri njem, v katerega vtepe sila mnogo denarja. On je tudi načelnik kmetijske podružnice. Gotovo boš povprašal tudi po g. Dolinšeku (Vrbenjaik). V Podkožlju je njegov dom, tam dela in sad-jari. Le stopi k njemu; 20 minut'je do njega. Dobrosrčni mož te bo z veseljem sprejel. S fajfo (pipo) v roki ti bode razkazoval svojo domačijo, svoj vzoren sadovnjak in vinograd in ti bo 'pripovedoval, kako je začel sadjariti. In v bližini njega boš našel tudi same dobre posestnike: Kranjca (Irhar), prejšnjega župana, Kralja (Venturin), dobrega hmeljarja, Orozela (Pongrauče), sedanjega župana. Razen teli'še naj omenim tudi druge ¡posestnike, ki imajo lepa posestva: Korena (Tomažin), Korena (Andrejca), Miklav-zina (Selak), Vranjek, Kuharja (Ovikl) i. t. d. Ni kraja, ki bi imel toliko absolventov kmetijskih šol, kakor jih ima Št. Ilj. Zato pa najdeš, kamor prideš lepo urejena posestva. Povsod boš videl lepe sadovnjake, lepe drevesnice in trsnice pri vsaki hiši. Tudi gimnazijo obiskuje iz šentiljske iare 5 fa.ntov. — Naj bo dosti. Drugič bom pa opisal, kako so šentiljski jagri (lovci) pred ne davnim časom lovili v Kožlju zajcuše (zajce) in pilatuše (lisice). Šentiljčani le tako naprej, da boste še naprej ponos drugim faram in občinam. Sv. Rupert nad Laškim. Precej trda zima nas stiska in drži na pečeh in okoli peči; koline so na vrsti, pa tudi druge reči. Sedaj imamo zopet novega župana, to se pravi: starega, vrlega našega moža, Martina Tratnik. Kajpada bode občinski odbor imel precej trdo delo: znani Špilanc se je že postavil in bo skušal komamdirati celo občino. Mi pa nimamo do njega nič posebnega zaupanja, ker vemo, da je Radičev samostojnež; tega imena se samostojneži zelo sramujejo, in kakor je že njih navada, so si zopet nadeli novo ime: gospodarska stranka. Pa tudi ta jim ne bo nič pomagala, saj je splošno znano, kako so samostojneži tukaj gospodarili s svojo mlekarr ■>: sedaj se je ta mlekarna »zasirila« in je na tak obupno slabih nogah, kakor vsi samostojneži! — »Domovine« nobeden Ruperčan ne mara, zato pa se vsakdo čudi, da je začel trgovec Aškerc ž njo me-šetariti! Pa ne bo kšeita, ste lahko uverjeni, g. Aškerc! — Naši fantje pohajajo v velikem številu gospodarski tečaj v Laškem, za katerega se tako hvalevredno trudi g Wernig. Marijagradec pri Laškem. Toliko volitev, kakor jih je bilo to leto, jih ne pomnijo niti najstarejši volilci. Toda občina Marijagradec se je vsikdar postavila tako, da je bila med prvimi v Sloveniji. Vsikdar resni, trezni in razsodni Marijagradčani so s svojo znano disciplino naredili demokratom tako blamažo, da so dobili od 571 oddanih glasov le 58, Slovenska ljudska stranka pa 513 in 23 občinskih odbornikov, demokratje pa le samo 2. Kaj sta dva moža pred 23 ve vsak, ki je bil že kedaj občinski mož. Zlatih Časov naj nikakor ne pričakujeta! Sicer pa ima še tukaj zadnjo besedo gospod veliki župan, ki bo dal pojasnilo, ali sme okrajni glavar potrditi kandidatno listo, kjer je manjkalo 18 kandidatov, odnosno namestnikov. Uresničil se je narodni pregovor pri teh volitvah: Konj je silil pred občinska vrata; prišla pa je v občinsko pisarno muha! Organistovske zadeve. Minister z asocijalno politiko dr. Gosar je dne 10. t. m. izdal nov pravilnik, s katerim se regulirajo draginjske dto-klade vsem vpokojencem pri Pokojninskem zavodu za nameščence. Vse organiste, kateri so zavarovani pri Pokojninskem zavodu, posebno pa še tiste, kateri pokojnine že prejemajo, tem potom opozarjamo na ta pravilnik, ki je priobčen v listu »Slovenec« od dne 13. t. m. Občni zbor Društva organistov ra mariborsko oblast se vrši meseca februarja 1928 v Mariboru. Kateri dan in kje bode občni zbor, se bo še pravočasno naznanilo v »Slovenskem Gospodarju«. S tem bo dana možnost organistom v severnem delu škofije, da se občnega zbora udeležijo. Polovična vožnja bo preskrbljena. Več o tem drugič. Neki vK. g. župnik piše tajništvu Društva organistov sledeče pismo: Predvsem pošljite mi tiskovino za prijavo našega organista v zavarovanje pri Pokojninskem zavodu. Dosedaj nisem bil naklonjen temu zavarovanju, ker nisem tega zadosti proučil in bil tudi napačno poučen. Zdaj sem sprevidel, da je to zelo koristna ustanova posebno še za organiste, kateri si itak ne morejo za starost nič preskrbeti. Poznam družino nekega umrlega organista. Dotični ni bil pri Pokojninskem zavodu in se sedaj cela družina nahaja v silni bedi. Da se tudi družini našega organista kaj takega ne zgodi, ga dam takoj vpisati v starostno zavarovanje. Seveda sem z veseljem vstregel temu gospodu z željo, da ihi našel ta dobri gospod obilo posnemovalcev. Hriberski: Huda kazen. (Spominska sličica.) Pridejo trenutki, ko se človek poglobi v prosle čase, in mu razni doživljaji kakor duhovi stopijo živo pred oči. Iz mojih doživljajev navajam naslednjo sličico: Da, hudo kazen sem prestal; še danes me strese. Niso pa me kot zločinca vrgli v ječo ali vkovali v železje, pa iz enega ozira je bilo vendarle nekaj temu sličnega. Moja ječa je bila tesna, zaduhla celica v vojaški bolnišnici v Kro-merižu na Moravskem. Daleč leži Morava, še dokaj uric od Dunaja, toda kam bi nas ne bila ob času vojne še vse posla- la vojaška oblast?! Kake so bile ob tem času v Moravi vojaške bolnišnice, to te nemara miče? Če bi hotel vse navesti, mi je celi »Slovenski Gospodar« premajhen, le par odlomkov predočim, da ne žalim uljudnosti. Uverjen sem, če bi ti vstopil v takšen zavod, bi kar osupnil, polagoma pa se ti bi jelo stiskati srce. Sprejet bi bil prav uljudno, kajti Moravci, kakor tudi sosedni Čehi, so povečini prijazne duše (umevno napram vojaku držijo disciplino). Tam na klopi zazreš mlado lice fanta v najlepši dobi, bledo, izsušeno lice kloni nizko na prsi, videti je, kakor da bi mu bila vojna vse čute ubila, za ničesar se ne zanima, kdo ve kaj premišljuje? Tik njega sedečega tovariša pa je ravno zvila in vrgla božjast, hudo ga trese siromaka, strežaj ga je položil na tla in ga drži za glavo, da si je ne razbije na trdem parketu. Na desno v odprti sobi vidiš na postelji umirati mladega Poljaka, v srce te mora pretresti, ko slišiš, kako hrepeni vsaj pokopan biti v domači zemlji, katera želja pa mu ne bo izpolnjena. Poleg njega polzavedni Čeh prosi in prosi, češ, naj ga puste domov, da še enkrat vidi svojo mamin-ko, tatineka ¡in rodno halupo. To so ganljivi prizori, vzbujajoč slehernemu obiskovalcu sočutje in nebrojne solze. In hrana? Tako pičla in borna je bila, da smo se kar spogledovali. Jaz, ki sem se za vse stvarno brigal, sem sčasoma dognal, kako brezsrčno nas nekateri šarži in strežaji goljufajo. Nekega večera očitam z vso neustrašenostjo naredniku njegovo početje. Posledica mojega človekoljubja je bil zapor v temno celico, nahajajočo se v najskrajnejšem koncu poslopja. Isto usodo odmerijo tudi že bolj priletnemu Poljaku (Jakobu Terlaga). Sfrčala sva v eno temnico, vrata za nama pa so se zaklenila z dvema ključavnicama. V celici je bil samo eden slamnjak. Tjekaj se zlekneva in se to in ono dolgo pogovarjava. Poljaka lahko razumeš, in če nimaš zgolj slame v glavi, si sčasoma pridobiš vsaj površno znanje tega nam precej sorodnega jezika. Nato pa zaispiva. Žaliibog le prekratko sem se nahajal v kraljestvu srečnih sanj. Prebudivšega se, se me polasti neznosno dolgčas. »Čakaj, brate, tega neljubega strica mi boš pa pomagal ti pregnati«, sem si mislil. Krepko potresem tovariša. »Kako si srečen, ko imaš tako trdno spanje«, rečem.' Dotaknivši se ga ponovno, bliskoma odtegnem roko. »Kaj pa je pravzaprav s teboj, pa ne da bi bil —« se hitro vprašam? Vržem odejo, skočim po koncu in po kratki ugotovitvi dože-nem, da je mrtev. Z mrličem zaklenjen biti v tako ozkem krogu in na skupni postelji, ni nobena šala, to napravi povsem drugačen utis, kakor gledati jih na bojni poljani. Mir sel, da sem nemara že dokaj časa spal ž njim, koga bi ne presunila? Konečno se mi celo solze prikradejo, spomniv-šemu se, da je ta revež moral vsled človeške okrutnosti takorekoč iz ječe nastopiti pot v deželo pravice in boljše sreče. Kaj mi je sedaj početi? Stopim k vratom in kličem stražo. Dobro sem čul večkratno njegovo mimohojo, toda napravil se je mutast liki judovskemu maliku (pisal se je Mihajlo Melczoch). Vsi ti moji klici, spojeni zaeno z goriko prošnjo, so uspevali kar-kor bob v steno. Hoeeš-nočes, moral sem se sprijazniti s svojo usodo. Ne samo, da me je nekakšna ozkost čimdalje bolj grebla pri srcu, tudi mraz me je lomil, da je bilo joj! Kako bi me tudi ne bil, 'bilo je par dni po Božiču. Z odejo je bil pokrit mrlič, da pa bi mu jo ibil odvzel in se ogrnil, tega nisem mogel. Kako počasi mi je v tem položaju tekla dolga zimska noč, je popolnoma razumljivo. Šele v jutro ob določeni uri se mi je podarila svoboda, ubogega tovariša pa so odnesli v mrtvašnico. Proti postopanju stražarja se o prvi priliki pritožim pri polkovnemu zdravniku (Jan Metelka), ki ga je za kazen premestil. Mar bi mi bila izven navedene nepriličnosti prebiti eno noč pod ključem, a usoda pa mi je preobrazila to malenkost resnično v prav — hudo kazen! saaaai « H iBEgaaBEigaaaaBiB m Zadružna gospodarska banka d. d. t -^ Podružnica Maribor. --■ ■ a V lastni novozgralenl palači, ¡Msandrova cesta 6, prsd frančišbansbo cerkvijo, i Izvr$n'e vse bančne posle najfaiilsntneSe.—Uaivlšle obrestosanie vlog na bn]i2ice In v tebočein računu. ■ ■ Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. « ■■BaBaBBaaBBBaaaBOB9BaBaE:BeaBaoaaBssBBaBBBa«!aaanass3£9 Canje, staro železo, baker, medenino, svineCj cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše. L Arbeiter, IBaribor,SicaV8ik5a. Iščem stalne nabiralce 1025 in nakupovalce. Naložite denar le pri f'Ö+'l! ■ i^j '■f' ^niiit)»!.: »t Sumi, šumi Drava . . .«, Din 5.—. 14. Matija Ljubša: Slovenske gorice, (razprodano). 15. Erckmann — Chatrian: Zgodbe napoleonskega rojaka, Din 12.—. 16. Antonio Eogazzaro: Mali svet naših očetov, Din 23j—. 17. Anton Kosi: Iz otroških ust, Din 8.—. 18. Dr. J. Jeraj: Kadar rože cveto, Din 8.50. 19. J. F. Cooper: Zadnji Mohikanec. Din 11.—. 20. Pavel Keller: Dom. Broš. Din 22.—, vez. Din 35.—. 21. Gabriel Majcen: Kratka zgodovina Maribora. Din 20.—, [rutam posojilnica t Marin reg. sadr. t neomej. eav. Meljaka cesta tO 779 j sprejema vloge po najugodnejših obrestih, vezane vloge; ! oDrestuje po dogovoru, posojila daje proti sigurnemu j ; dvakratnemu osebnemu poroštvu in na vknjižbo. Somii- j I ljeniki, nalagajmo svoje prihranke le v svojih hranilni-j cah, ki nam nudijo najboljšo varnost Nalezljivi katar v nožnici! V zadoščenje sem slišal, da »Bissulin« na domeni stalno tovrstno učinkuje in nalezljivi katar že dve leti ni nastopil S svojimi slabimi posledicami. tivinozdravnik Dr. H. Berliner Tieräral. Wochenschrift 1915, Nr. 36. »Bissulin« se dobi le na odredbo živinozdravnika. H. TROMMSDORFF, CHEM. FABRIK, AACHEN. ■Zastopnik: »Lykos«, Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ul. 8. Prosimo prečitajte ker )• za vsakogar jako važno! rbvezo ln sprsgle-iajte vendar enkrat, Ca je samo Vai dobitek, ako fie danes kupite dopisnico ta £0 para tn pUit« tako) po vzorce od snkna In kamgarna za moške obleke, razne volne za damske obleke, belega In pisanega platna, cettr)a, barheiita, Dane s ln splob vse manofekture na veletrgovino R. STERMECKI, CE JE, it. 24, kjer je Izbira velikanska, kvaliteta Izborna In cene ¿ndovtlo nizke. HaroMIs čez 500 Din poitnlae prosto. 232 ■ H ■ ■ m IIIIBIIBRBIIBIBI2SBiiillBIIIISBBll Sprejemam vsakovrstne kože kakor: goveje, telečje, kozje, pasje in svinjske v navadno delo in tudi v izdelavo na m ' BOKS.j 16io Kože se pristno izdelajo in tudi računanje po jako znižani ceni. Cenjenemu občinstvu se priporoča tvrdka KAROL KIRBISCH, usnjarna Sv. Trojica v Slov. goricah i» h s H m m H a E BI E m iflietnaniiMnaiHBaa Denar naložite mkh—win h 11maamssmmn&.i• ■< icy najboljše ln najvarnejše «Vi pri Spodnještajersfti ijuds&i posojilnici ...... v Mariboru - Stolna ulica 6 m o.x. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi pi 6° V K m trimesečno odpoved pi 8°/o mmmsmsmmmmmmmmmr rrnnnmnmnnannnnnnnnrironnnnn KMETOVALCI POZOR! } Kar je bilo nekdaj, to velja tudi danes. Uporabljajte staro, vsestransko preizkušeno sredstvo redilni prašek za, živino posebno za prešiče: ZAKONITO ZAVAROVANA ZNAMKA. ,, IVI A S T E « » IM "* Samo poskusite in prepričali se bodete! Dobi se v vseh trgovinah na deželi in v glavni zalogi 1630 A. KOSEC, MARIBOR NAJVEČJA MENJALNICA! < O < -5 < O o cr a. 2 > c v o < > r z o > Vsakovrstnega žita fižola i. t. d. in zaloga moke mlina „¿ViAorcc^. - Zaloga soli. GLEJTE NA FIRMO 4V, 1020 FRANC OROBELSEK MARIBOR, Aleksandrova cesta 57-57a „EDEN ¿A VSE, Ul ZA ENEGA". t| „Ljudska samopomoč PODPORNO DRUŠTVO ZA SLOVENIJO V MARIBORU do preklica vse zdrave osebe od 1. do 50. leta brez razlike stanu tn spola in izjemoma samo Se do 31. decembra 1927 vse nad 50 do 80 let si are zdrave osebe. „Ljudska samopomoč" izplača po smrti člana postavnim dedičem oz. upravičenim osebam podporo, ki iznaša tolikokrat po 26 para, ozir. 1—2—5 Din, kolikor ima društvo, ozir. oddelek članov in sicer največ do 1 nno,— Din v oddelku A. za mladoletne po 4000 članov; 2.(100.— Din v oddelku n, za odrasle po 2000 članov; 4.000.— Din v oddelku C, za odrasle po 2000 članov; 10(100,— Din v oddelku D, za odrasle po 2000 članov; lfi.000.— Din kdor pristopi obenem v oddelek B. C in D. ¿a to podporo plačajo vsi člani prizadetega oddelka poleg enkratne majhne vpisnine za vsak slučaj smrti posameznega člana v oddelku A 25 para, v oddelku B 1 Din, v oddelku C 2 Din in v oddelku D 5 Din posmrlnine. Vpisnina znaša 12 Din do največ 86 Din, plačljiva tudi na obroke. \ko želite vašim bližnjim za slučaj smrti hitro in izdatno pomoč, ne odlagajte s pristopom v lo dobrotvorno društvo, ki se je ustanovilo navdušeno po prislovici »Danes tebi, jutri meni« v blagor vsega prebivalstva Slovenije. Zahtevajte torej še danes zastonj pravila in pristopno izjavo iz društvene pisarne v Mariboru, Aleksandrova c. 45 II. Poverjeniki, oz. posredovalci se sprejmejo za vsak kraj Slovenije. Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Koncem novembra 1D27 nad 1200 članov. 1580 BLAGO ZA ŽENINE IN NEVESTE, HLAČEViNA. PLATNO, SVILENI ROBCI i. t. d. se dobijo po najnižjih cenah pri 1575 I. Trpin - Maribor Glavni trg 17 Glavni trg 17 ¿IZ S L A JEÍ a BLASNIKOVA : V!H!i p™: ■ za prestopno leto 1928, * ■ ki ima 866 dni ■ ■ 1 H »VELIKA PBATIKA« je« ■ najstarejši slovenski trne- f * tijski koledar, koji je bil * B te od naših pr «dedov naj- g ■ bolj vpoštevan in je ¿e & ■ danes najbolj obrajtan. ® ■ Letošnja obširna Izdaja se V D odlikuje po bogati vsebini S Bi in slikah. ■ g »VELIKA PBATIKA» je» g najboljši in najcenejši drn-j tinski koledar. J Dobi se t vseh trgovinah ( H po Sloveniji in stane 6 D. g ■ Kjer bi j« ne bilo dobiti,« ® aaj se naroči po dopisnici | pri 1866 J ! J. Blasnika nasledniki!) * ■ a tiskarna In UtograHčnl zavod j ■ LJUBLJANA, BREG 8TEV. 13 S • Nogavice in druge pletenine iz deluje po najnižjih cenah ter daje pouk o pletenju Strojno plelarstvo N. Groeger, OrmoJ ob Dravi. 801 Svo|o veliko Izbiro (jamskih klobukov priporoča ponalnlžjl cent Marj Smotniker modlfttinja Celje, Palača Prve hrvatske 1024 štedlonice. iS» Mesarji! Stenska dvigala za klavnice, mesoreznice, kloba-sarice, sekire-mesarice, nože, bruse, ostrila za nože, stiskalnice za ocvirke nudi najceneje Fr. Stupica, železnina, Ljubljana. 1622 Priporočam bogato zalogo vsa kovrstnih ur ter srebrnih in zlatih predmetov po zelo znižanih cenah: tvrdka A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ulica 8. — Popravila ur, zlatnine in gramofonov se izvršijo dobro in poceni. 1625 Koks vseh vrst in najcenejše: Branko Mejovšek, Maribor, Tatlenbachova ulica 13. 1608 Slivovka, 2 polovnjaka, in vino 4 polovnjake, se proda. — Eberhard, Poličkavas 1, Jare-nina. 1603 * Kovači pozor Angleški koks, ostrovikl pre mog, bukovo oglje »e kupi na) ceneje v glavni zalogi veletrgovine z teleznino iluna An draschitz, Maribor, Vodnikov trg. 1417 % Ü iščete zastonj trgovino, kjer bi se boljše in cenejše kupilo kakor pri Frant Kolerič v Apačah Zimsko blago ki je še v zalogi se bo globoko pod dnevno ceno razprodajalo. 1569 REKLAMNE CENE za Božič. Velika izbira galanterije, igrag, ženskih ročnih torbic, gramofonov in okraskov za božično drevo. Trgovina igrač in galanterije « F. Konig ■ Celje. CJ JHL M O, kakor vse Irugo zimsko in letno manufakturno blago, kupite najceneje px*I mSo1mlcum Oglejte se pred nakupom veliko zalogo, in prepričali se boste, da je blago trpežno in cena nizka. Za obilen obisk se priporoča ALOJZIJ DROFENIK Celje. Glavni trg 9 IVAN KRAV08, MARIBOR, Aleksandrova eenta II Slonikov trg 6, Opreme in potrebščine it kanje, potni kovfregi, torbice, ni njsti izdelki, ga m «še, ovratnt ki la nagobčniki ca pse Itd. Gonilni Jermeni. 1894 Sedaj je čas, da si zagotovite prihodnje leto obilno sadja. Škropite z Arborinom, ki ga proizvaja tvrdka Chemoleca-na, Ljubljana, Mestni trg 10. 1540 Izkušeni mlinar išče slufba. Kje, pove uprava Lista. 1624 i Kože od divjačine! zajčje, lisičje, kunine, dihurjeve itd. kakor tudi vse vrste surovih kož kupuje po najvišjih dnevnih cenah f MaksoTandler, Zagreb, Boškovičeva ul 40 2 Telefon 13-89 9 m mo7su*mm***uaatiBmmmB9UBvn«<*mKn 9 Brzojavl: Tauria Zagr6b. 1553 « □ 0 3 □ 3 H □ H 3 Cenjeno občinstvo vljudno opozarjam, da sem na Grajskem trsu postavil eno najmodernejših sesalk za bencin in je ta z natančnim merilom in kon rol ) skoz vidna okna kakor riltrieraparatom opremljena. — S tem, da bom najpozornejše in solidno vsem postregel se priporočam z odlič. spoštovanjem^ jiVO. /L11ITIČ Kazpečavanje amerikanskih mineralnih produktov in kemikalij, Maribor, Sloiciiskt» ulica 2 n H a □ BOŽIČNA PRILOGA „SLOV. GOSPODARJA". Fr. Kotnik: Polaženik. (Ia kroga božičnih običajev pri Srbih in Hrvatih.) Srbi in Hrvatje so ohranili veliko več božičnih običajev, kakor mi Slovenci, ker tam doli vpliv moderne kulture, ki skuša vse zenačiti, še ni tako velik, kakor pri nas, kjer je zemlja odprta vplivom s severa in juga. Pestri in starodavni so božični običaji pri naših južnih bratih. če boš v novem letu srečen ali nesrečen, to je odvisno od človeka, ki pride prvi na Božič v posete. Pri nas pomeni nesrečo v novem letu, če pride stara ženska prva na obisk. Zato si nekatere hiše naroče mladega fanta ali dimnikarja, da pride na novo leto zjutraj prvi čestitat. Starim ženskam ponekod še vrat ne odprejo. To pa ni samo na deželi običajno, celo mestne družine na novo leto ne odprejo «llekarici, če je stara. Le mladenič prinaša srečo! Slično je pri Srbih. Nekateri prepuste prvi obisk na Božič slučaju in se vesele, če pride zdrav in priden človek prvi v hišo, večinoma pa naroče že prej lepega in zdravega fanta iz soseščine ali sorodstva. Pred njim ne sme noben tujec v hišo, celo pop mora do tega časa čakati v hlevu. Ker si tudi nobeden noče naprtiti sumnje, da bi bil vzrok nesreči v novem letu — posebno velja o ženskah,, da prinašajo nesrečo — si nobeden ne upa prvi vstopiti v tujo hišo. Če je sila, pokličejo zaželjene osebe iz hiše. Prvi obiskovalec se imenuje polaženik, ali polajžnik, tudi polaznik, položajnik, položenik (v Slavoniji), položnik ali položajnik (na Hrvatskem). Beseda prihaja od glagola »polaziti« (obiskati, obiskovati, priti). Stopiti mora z desno nogo črez prag in ne sme priti praznih rok. Zato vstopi z vejico ali že pripravljenim drvom v hišo ter raztrosi peščico žita na družino. »Kristos se rodi«, pozdravi, oni mu odgovore: »Va istinu se rodi.« Po tem pozdravu vrže tudi gospodinja nekaj žita nanj. Nato stopi k ognjišču (ki je seveda odprto), podgrene ogenj ter izreče blagoslov isker, n. pr.: »Koliko varnica, toliko ovaca, novaca, jariča, piliča, klasate šenice, muške dečice, telaca, surih svinja, črnili koza,, a najviše života i zdravlja« — -kolikor isker, toliko ovc, novcev, koz-ličev, piščet, klasaste pšenice, moške dece, telet, sivih pra-iičev, črnih koz, največ pa življenja in zdravja. Nato visoko vzdigne šibo ter želi, da bi žito in konoplje tako visoko zraslo. Večinoma potisne tudi badnjak naprej, ga poljubi, polije z vinom ter postavi nanj kako darilo. Nato šele poljubi vso družino. Prinesejo mu stol ali blazino, katero pa skušajo vstran potegniti, da polaženik pade na tla — tako debele snope hočejo ob žetvi valjati. Nato mora delj časa sedeti, da tudi koklje, ki valijo, dobro sede. Obesijo mu kožuh, plašč ali odejo čez rame, da bi tudi smetana na mleku bila tako debela. Nekateri mu privesijo tudi kodeljo zadnjega prediva okoli glave ali života. Polaženik je ves dan gost pri hiši, gotovo pa mora biti pri glavnem obedu. Tedaj lomi z gospodarjem praznični kruh. Gospodar mu govori svečano napitnico. Radi vidijo, da polaženik dosti pije in da postane vesel. Ko odhaja, ga bogato obdarijo. Dobi nogavice, rokavice, prediva in tudi kolač, ki je nalašč zanj spečen. Če je hiša v novem letu srečna in blagoslovljena, po-, tem ostanejo tudi v prihodnje pri istem polaženiku, drugače pa poskusijo z drugim. Ti običaji so v osrčju srbskega ozemlja najbolj ohranjeni, proti jugu, v Macedoniji, in na Hrvatskem pa so že obledeli. V raznih krajih se vrše običaji na podoben način, ali pa malo drugače. V Sremu: Med tem, ko polaženik govori blagoslov, ga obsuje gospodinja z žitom. Njemu na čast zapojo posebno pesem: »Polaženik, bodi nam vesel.« Po polnoči ga razve-sele z bakljado, mu podarijo okrašen kolač ter ga pevajoč spremijo domov, kjer vse pogosti. Pri katolikih v Sremu pride polaženik že dan poprej ob treh zjutraj ter želi srečen badnji dan, mnogo srečnih in zdravih let ter mir božji. Takoj se mora vsesti pod mizo, da kure dobro nesejo. Darujejo mu pletenico s srebrnim novcem. Polaženik mora biti vesel, da je tudi vse leto veselo. Tudi v naših Halozah imamo še spomin na polaženika ali polaženico. Za novo leto naroče mlado deklico iz soseščine, ki pride novo leto voščit. Ta deklica zleze pod mizo, se vsede in vošči od tam veselje in zdravje. V Halozah velja deklina, a mlada mora biti; le taka prinese sreče ter zdravja v hišo. i Drugod pri nas pride na Lucijino zgodaj zjutraj, preden je še družina vstala, »polažar« in živini položi (Pajek, 93). A ta je očividno od »polagati«. Tudi Bolgari imajo polaženika, ki se imenuje paleznik, spoleznik, poljeznik, poodnjak ali poožnjak, in ki pride 20. decembra na »Ignaž-den« ali »poljazov den« ter vošči srečno novo leto. Prvi obiskovalec na Božič je nosilec magijskih moči, ki jih skušajo izkoristiti za pomnožitev živali in obroditev setev. Običaji s polaženikom so nastali iz novoletne misli, • iz verovanja na srečo prvega srečanja in na moč blagoslova. Matija Malešič: Drenov cepič. Tone počasi in tiho vstane in počaka ob zibelki. Ko vidi, da je Tonček trdno zaspal, se pretegne. Pa pogleda po sobi, kot da išče, česa naj se poprime in kaj naj začne s svojim dolgim časom. Mimo Tončke v kotu pri jaslicah naglo švigne pogled. Kot da se boji prošnje v njenih očeh! Po prstih do peči; potiplje, če je vroča; obstoji za hip, kot da težko, težko premišlja; zgrabi klobuk, vrže zimsko suknjo na rame. Ko da se je hipoma domislil, da je pozabil v hlevu gorečo svečo — je že na veži. Zaškripljejo vežna vrata, koraki ne hite v hlev, po snegu škripljejo tja proti hiši za ovinkom. Hiti Tone, ko da mu gori pod nogami. — Hiti, hiti. Kakor že toliko in toliko večerov, kakor zadnje tedne večer za večerom, prav tako danes. Tudi danes, celo danes. Pa je*upala Tončka, da vsaj danes ne pojde. Pa je bila dobra, dobra z njim ves dan. Pa je ni razumel, o, ni razumel. Hiti, hiti proti zidani hiši za ovinkom, ko da se boji, da ga pokliče nazaj in poprosi, naj danes ostane doma. Ali se res boji, zato tako hiti? Je razumel, pa gre vseeno? Tako daleč je z njim? Tončki gre na jok. Luč v kozarcu pred jaslicami noče in noče mirno goreti. V stenu čvrči, dušica plava nemirno po olju. Tončka privije petrolejko na mizi in upihne luč v kozarcu pred jaslicami. Otrne s prsti sten in ga popravlja v dušici. Le zakaj tako neprijetno čvrči in nemirno gori luč danes, v tej sveti noči, ko dihajo nebesa na zemljo mir, veselje in ubranost? Kane solza iz Tončkinih oči v kozarec z vodo in oljem. Zatisne si z rokavom oči in si izbriše solze. Še bolj bode čvrčala luč na olju, če bodo plavale solze po njem. Tako hudo, hudo je Tončki pri srcu, ko ne more biti hudo nikdar in nikjer na širnem svetu nikomur v tej sveti noči. Marija, ki si to jroč toliko trpela, pa se je tvoje trpljenje spremenilo v veselje, lit» si položila detece v jasli, Marija, zakaj nisi uslišala Tončke, ki te je ves dan na tihem prosila: Naj ostane danes doma, vsaj danes naj ne gre____ čvrči, čvrči lučka, nemirno plava dušica po olju, bega plamenček po pastirčkih. Pa je lepo otrnila sten. Kaj je morda preveč vode na dnu, premalo olja po vrhu? Vselej je vlila toliko vode ko danes, vselej prilila toliko olja, vselej je gorela luč mimo in ni čvrčala. čvrči lučka, čvrči, čvrči. Tončko čvrčanje zbada v tej tesni tišini in žalosti. Kako bi, le kako bi popravila luč, da ne bi čvrčala? To čvrčanje je neznosno. Tončka ga ne prenese; To čvrčanje . . . Tončki omahnejo roke, ki so posegle po luči pred jaslicami. Sesede se na klop. Vso pretrese. Trepeta. Saj . . . saj to čvrčanje pomeni . . . Pomeni: duša v vicah trpi, po pomoči kliče. Da ji le ni takoj prišlo na misel! Pa hoče, norica, s svojimi rokami odpraviti čvrčanje: pahniti trpečo dušo v vicah v še hujše trpljenje ... z rokami, norica! — Ne z molitvijo . . . Pa za katero dušo v vicah naj moli? Katera duša trpi in potrebuje njene molitve? Ko v hiter odgovor zaropoče nekaj v hlevu. Ali je butnila krava z rogom ob jasli, ali ... ali .. . Tončki zastaja kri po žilah. Znamenje! Znamenje! Tašča . . . Tašča, ki so jo pred tedni odnesli iz te sobe na pokopališče. Njen duh je prišel pogledat. Saj hodijo to noč nazaj duhovi . . . Pripovedujejo tako . . . Vsa trda je Tončka. Široko odprte oči strmijo nepremično v.vrata. Ko da čakdjo, kedaj se sama od sebe na ste-žaj odpro. Ni doma Toneta. Gre in jo pusti samo. O, že vse te tedne, večer za večerom, je sama, s strahom v srcu . . . Strah pred taščo . . . Nikdar večji strah ko danes. Saj danes se vračajo pogledat na domove . . . Jezus, na današnji dan rojeni, daj ji večni mir in pokoj! — Ne odpro se vrata. Kaj le čakaš, kako le misliš, Tončka? Duhovi pridejo skozi zaprta vrata, skozi zidove, skozi šipe po oknih. Kaj ni nekdo v sobi? Kaj ni zavelo nekaj hladnega od vrat? Krikne Tončka, šiloma se odtrga s klopi in omahne h hčerkici na posteljo. »Tončka, hčerkica, prebudi se! Čuj z mamico, da je ne bo strah same . . .« Zaspano pogleda hčerkica mamico, zaskeli jo luč v oči, obrne se v steno in zatisne oči. Nekdo je v sobi. Je, je, je! »Daj ji večni mir in pokoj, večni Bog!« Ne odide tisti iz sobe. Vse bolj ga čuti Tončkino srce. skoraj ledeno ga občuti. Kaj se huduješ, duh, ki si v življenju tako ljubil malo Tončko, da je iskala mati v stiski pri njej pomoči in jo prebudila? Gospod, daj ji, daj ji večni mir in pokoj, ranjki tašči! Pokne nekaj v omari. Morda ob nje . . . Tončka se sesede ob zibelki . . . Sinček, Tonček . . . Čuj . . .« Zajoče Tonček ob krčevitem stresljaju. Vzdigne ga iz zibelke z odejo in pernico ter pritisne k sebi. »Da veš, zlatek, kako je mamici hudo ... Pa ni, ni toliko kriva, ko misli tvoj atek . . . Kakor misli tvoja stara mati še na onem svetu . . . Tista jajca, ki jih je hotela stara mati imeti zase in prodati ... Pa tiste kokoši, ki jih je hotela odnesti k tvojemu stricu ... O, čemu še je upirala temu in ji ni pustila po volji? Srček moj, mamica je bila prava gospodinja, ne stara mama! Za hišo je morala skrbeti, tako hudo pa ni mislila. Pa kdo je slutil, da bode tako naglo pobralo staro mater, da ni do prave sprave prišlo? čvrči luč, joče, joče Tonček. Njegov jok je prepodil tisto strašno iz sobe. , »Lačen si, ubožček . . .« — Tončka sede z njim k peči. Odleže ji. Premisli: Še nate, sirotek mali, pozabi naš atek, ko sedi pri kvartah v tisti zidani hiši za ovinkom. — Oče je, mož je, pa sedi med fantalini, ki nimajo skrbi. Edini oženjen, ki se druži z njimi. Pa če je kdaj prej zahajal med nje, sedaj bi ne smel. Pa vsaj s tistim zoprnim Janki-čem bi ne smel sedeti pri isti mizi. Saj ve o njem, kako je gledal včasih za njo in se ji vsiljeval. Pa nima toliko ponosa v sebi? Pa da so mu kvarte in fantovska družba več kbt ti, sinček, drobčkani, več ko ti, zla.tica na postelji. Pa da mu je Jankičeva družba več ko tista, ki je prav tega Jankiča odbila, da poveša pogled, ko jo sreča. Pa ga ne strežne, ko se cel dan potika brez cigarete. Nima je s čim kupiti. Misli si Tončka, kako je bilo prejšnji dan pri kvartah tam v hiši za ovinkom. Ni vesela igrače, ki jo včasih kupi Tončki. Ve, s kako pridobljenim denarjem je bila kupljena. Ah, pa so redki, redki dnevi, ko je malo boljše volje in se baha z boljšimi cigaretami in kupi hčerkici igračo. Kam pelje pot, Tone? Zakaj, zakaj si začel, kar si fant smel, kar mož ne smeš? Pa še ženo kriviš, ki bi padla na kolena pred teboj in te prosila: Nehaj! Imej usmiljenje z menoj! Tončka vzdihne. Ko z iglo jo zbode spomin: tiste dneve po materini smrti ni skoro nič govoril, mračen in potrt se je vlačil po hlevu in okoli hiše, v sobi ni imel obstanka. Rad je imel ranjko mater. Pa je neki večer jezno potisnil klobuk na oči in odšel trdih korakov. Več ko pol noči je v strahu in skrbeh prejokala Tončka. Ko se je vrnil, je puhtel iz njega smrad po dimu in vinu. Drugi večer ga pa je prestregla: »Ne hodi, Tone! Strah me je same . . .« »Ze veš, zakaj te je strah!« Sirov in zadirčen glas, da ga je kar plašno pogledala. Ali je res to izrekel Tone? Pa je potrdil isti glas: »Kaka si pa bila z ranjko materjo?« Toliko da ni rekel: »Ti si jo pahnila v grob!« O . . . Ni lačen Tonček. Joče, joče, davi se v joku, ves rdeč. je v obrazek, čvrči, čvrči lučka pred jaslicami in je vsa. nemirna. Zamolklo nekaj zaropoče v hlevu. Kakor prej. Zdaj, zdaj bo stopilo zopet skozi zaprta vrata tisto pre-strašno v sobo in bo dušilo, dušilo in bičalo . . . »Marija, ki si toliko pretrpela to noč, pa se ti je tvoje trpljenje spremenilo v veselje . . .« Tončka zabega s sinčkom proti jaslicam ko po pomoč. Nekdo jezno in sirovo butne ob vežna vrata. Tončki zastaja sapa. »Marija, trpeča Marija . . .« S hrupom se odpro vežna vrata. Tončki se megli pred očmi. Pritisne se k zidu, boji se, da omahne s sinčkom. Koraki po veži. Hipoma se razjasni Tončk in obraz. Tonetovi korakif Tone! Ne more se premagati Tončka. Pogleda na Mater božjo v jaslicah in reče glasno: »Marija, ki si to noč toliko pretrpela, pa se ti je trpljenje spremenilo v veselje, hvala, hvala ti!« Mrk in mračen je Tone, ves zaripel v obraz, iz oči mu. švigajo bliski. Tončka v preveliki sreči ničesar ne opazi. Da je le doma, da je le doma! Marija, kako si dobra! »Atek te poziblje, zlatek! Tako lepo, ko zna le atek! Da boš zaspan-okal ko angelček.« In položi sinčka v zibelko in ga odeva. Tone stoji ob peči in gleda v tla. Ko da ne čuje žene in sinčkovega joka ter ne misli na zibanje. »Poziblji ga! Skuham ti čaja! Mrzlo je zunaj.« Je že v temni veži Tončka. In je ni strah, saj je Tone doma. Da reče, še v hlev bi šla brez luči pogledat. Saj je doma, saj je doma. Božično pesem bi si najrajši zapela. Marija, kako je res: Še nikdar nikoli nisi nikogar zapustila, ki je s polnim zaupanjem prišel k tebi po pomoč. Vzdrami Toneta sinčkov jok. Sirotek, kaj mu le je, da se tako dere? Pa se skloni k njemu, mu popravi odejo in ga zaziblje. Ni mrkosti v Tonetovem obrazu, ni bliskov iz njegovih oči. Ziblje, ziblje, ziblje sinčka in mu gleda v obraz. Ponehuje jok malega — mrkost in mračnost leze v očetov obraz, v očeh se budijo bliski. Ko da je v hipu pozabil, kje je, neha Tone zibati zibko. Tam na omari nekje leži dolg nož, zarjavel je morda že. Na ta nož se domisli Tone in neha zibati sinčka. Zaveka mali v zibelki. Tone se gane in ga hlastno zaziblje. Naj leži tam na omari tisti dolgi nož, le naj ostane tam. Razbojniki jemljejo s seboj take nože, Tone pa ni razbojnik. Tam za vrati v hlevu je prislonjen drenov cepič, hrga na njegovem koncu bi razbila kamen, nikar človeško rebro ali črepinjo. Veka, veka sinček v zibelki. Oče je pozabil na zibanje. Tisti cepič . . . Sinček je nevtolažljiv. Oče sleče zimsko suknjo in vrže klobuk za peč. Ziblje, ziblje, ziblje sinčka in mu gleda v rdeč obrazek. Da ni obolel? Tončki zveni božična pesem po ušesih, nehote ji sili iz ušes na jezik. Enakomerno diha sinček v zibelki. Oče obsedi ob njem ko po navadi, da ga poziblje, če še ni njegovo spanje trdno. Pa je trdno zaspal malček. Tisti drenov cepič za hlevnimi vrati, tisti cepič bo danes izginil izza vrat. Švigajo bliski iz Tonetovih oči. Čakaj, gobezdalo napihnjeno! Dosti dolgo si izzival in iskal, kar te čaka! Tam za okroglo mizo v zidani hiši za ovinkom sedi, pijan je, pozna se mu. Oblasten je, prepira se, kvarte meče na mizo, da se čuje v vežo. Tone mu je zlepa in v miru rekel, naj se umakne z njegovega mesta in pusti njega k mizi in v družbo in h kvartam. Pa je vzrasel objestnež: »Če si dosedaj držal krila tiste svoje . . .« Tonetu kri v glavo: »Ti molči o tem in njej!« Tone že vihti stol v roki. Pa mu ga je i zbil gospodar iz rok. »Kaj ne vidiš, da je pijan?« Tone je sikal, še po gospodarju bi udaril, da mu ni boter. Tak boter! Toneta s silo iz hiše in vrata za njim zakleniti — Jankič pa sme gobezdati nekaznovano za mizo, kar »e mu poljubi. .. Vstaja Tone. Naj je bila Tončka včasih proti ranjki materi o »orna — tudi tašče so včasih sitne, pravi boter — naj je, kakršna je — Jankič ji je bil deveta briga, to ve Tone. Ne boš, Jankič! Žena je žena! Po tisti drenov cepič misli stopiti Tone, pa ga na vratih prestreže žena s čajem. »Pogrel te bo! Še na veži je mrzlo, nikar zunaj!« Ničesar ne reče Tone. Premisli, koliko časa bodo tisti v zidani hiši za ovinkom še sedeli pri kvartah. Zunaj je res mraz, da poka, v takem mrazu čakati za plotom ni vabljivo. In sede k čaju. Žena sede k peči. Tone ji kaže hrbet. Noče, da bi mu videla v obraz. Molčita. Čaj je vroč, vroč, da bi se Tone opekel, če ne bi pihal vanj in ga le v skromnih požiririh srebal. Žena ga je vesela, četudi ne govori. 0, kako vse drugače ko prej, je sedaj v sobi. Glej, se lučka prod jaslicami ne čvrči več, kako se je lepo razgorela! Kako lepo, vse lepo, ko je Tone doma. In »e domisli Tončka orehove potice, ki jo je mislila načeti šele jutri. Pa je odreže kos in ga postavi na krožniku pred Toneta. »Prigrizni!« Ve Tone, da je mislila potico načeti šele jutri. Skoro bi se spozabil in )o pogledal z začudenjem. Pa zmaga trma in je ne pogleda. Vroč, vroč je čaj in velika je skodelica. Sreba, sreba počasi, prevtdarno in previdno sreba Tone čaj. Prigrizne potice. Zvene božične pesmi Tončki po ušesih. Mirno sopeta hčerka i« sinček, ko dva angelčka sta. Tako lepo ni še nikdar gorela lučka v kozarcu, ko sedaj, nič čvrčanja, niti rahlega ne. Sveti večer . . . Nekdo teče po poti mimo hiše. Naglo, Iko da mu gori pod nogami. Tone odloži skodelico s čajem in prisluškuje. Oba tečeta «a prvim. Naglo, ko da jima gori pod nogami. Ton« vstaja. Več jih teče ea temi tremi Naglo, ko da jim gori pod nogami. Brez besed tečejo. Tone skoči v vežo, da pogleda, kaj pomeni ta nenavadna, tiha dirka. »Posvetim ti,« hiti Tončka z lučjo za njim. Vidita po cesti bežeče moške, spoznata ne nobenega. Po poti od hiše izza ovinka, odkoder so prihiteli, jim ne sledi nihče več. Tone je neodločen na poti. Morda kje gori in hite gasit? Ni nikjer naokoli svetlega ognjenega žara. Da niso tatovi? Če bi stopil do hiše za ovinkom pogledat? Drenov cepič vzame za vse slučaje s seboj. Žena mu posveti v hlev In se čudi. Kaj namerava prav s tem drenovim cepičem? Nekdo prihaja po poti od hiše za ovinkom. Ne teče, na korakih se mu pa pozna, kako se trudi, da bi bil nagel. Visoko nad glavo dvigne Tončka luč. Tonetov boter. »Po te prihajam, Tone! Nimam pri roki ljudi, da bi jih razposlal, kamor jih moram. Na vse strani. Po orožnike, po zdravnika . . .« »Jezus . . .« Tončka bi se pokrižala, da nima v rokah luči. - ' Tone niti do besede ne pride. Ko v prikazen bulji v botra. ' »Sprli so se, vrgel sem jih iz hiše. Zunaj tepež. Zdraž-bar jo je Skupil. Polivajo ga z vodo, zaveda se ne. Stekel sem sem. Ne vem prav, kako je. Morda niti ne bo treba voza in spremstva do bolnice in zdravnika. Orožnikom pa moramo naznaniti ... 0, sitnosti . . . ! »Marija, pa danes, danes . . .« Tončka se vsa trese in se pritisne k Tonetu. »Koga so . . . ?« zajeclja Tone. »Jankiča . . .« Tončki se zamaje luč v roki, tako se nasloni na Toneta, ko da ji odpovedujejo noge. Glasu ni iz njenega grla. »Prehladiš se, pojdi v sobo!« ji reče mož skrbno, ko da ni bilo teh tednov po materini smrti med njima. »Ne grem brez tebel Ne pustim te niikamor! Boter, poiščite koga drugega!« »Saj . . . saj . . .« menca boter pa sune krepko in nemilo Toneta pod rebra. »Toliko, da veš, kri neugnana! Saj nisi več fant!« In odstopica po poti. »Tone, moj Tone,« šepeče Tončka ko v sanjah. »Danes, tak večer, p« jih bodo vklenili in odgnali orožniki . .. Onega oblivajo nezavestnega ... Morda je mrtev . ..« »Posveti mi,« reče Tone v veži. Vzame sekiro in proseče drenov cepič na dvoje, potem še vsako polovico na dvoje. Pa stopi k peči in vrže razsekan drenov cepič na ogenj. Vsa drgeta Tončka in ga ne razume. Čemu bi šel prav po ta cepič v hlev in ga naložil na ogenj. Saj je pred ognjiščem pripravljenih dosti drv, lepih kalanic. »Sebi nisi skuhala čaja?« se domisli v sobi Tone. Tončka vsa v sreči: »Samo zate! Izpij, še ti natočim. Sem si mislila, da boš pil morda še enega, pa sem ga več skuhala.« i »Tončka!« Tončka se ne more premagati. Pogled« na mater v jaslicah in polna hvaležnosti vsklikne: »Marija, ki si to noč toliko trpela, pa se je tvoje trpljenje spremenilo v veselje . . .« »Čaja si nalij, popijeva ga skupaj. Molila boš potem. Ali pa bova tudi molila skupaj.« »Ušlo mi je, ne verjameš, kako mi je bilo hudo. In kako me je bilo strah . . .« Naglo in plaho umolkne in pogleda moža. Gleda jo, kakor jo je gledal, ko sta šla iz cerkve od poroke. »Bala sem se, pa sem v strahu in žalosti molila, molila. Ko si odšel, mi je hotelo 9rce počiti.« »Natoči si čaja! Kaj me nimaš več niti toliko rada, da bi me ubogala?« Sama ne ve Tončka, kako in kaj, ali v veži ji uide glasna božična pesem. »Molila si, praviš,« pride za njo v vežo Tone. S plamenom gori drenov cepič, ob njegovem plamenu se greje lonec s čajem za oba. »Saj ti nebi priznala, da nisem bila tako, o, tako uslišana!« »Uslišana! To ti povem, Tončka. Tja — Tone pokaže s prstom proti zidani hiši za ovinkom — tja ne pojdem nikdar, nikdar več!« Sveti večer! Anton Leskovec. i K nam pride! i. Gospod Sebastijan Arko je sedel v toplo zakurjeni pisarni. Pred seboj veliko, s številkami popisano knjigo, je mrmraje sešteval in tupatam potegnil iz dišeče debele cigare. V takem delu ga zmoti sdužkinja, ki prinese na tasi obilno mrzlo južino. Tiho postavi Nežka taso na mizico kraj gospoda, razloži krožnike, steklenico in čašo — in se vrne k vratom. — No, kaj je novega? — Gospod Arko je zaprl debelo knjigo, jo odložil, se obrnil na stolu in pogledal k vratom. — Nič, gospod. — Kaj dela gospa? — V salonu pripravlja. — Saj res! — No, in Janček? — V kuhinji je — ves čas povprašuje po večeru. — Pošljite ga sem. Gospod Arko se prisede k mizici. Zaveže si servijeto, pogleda vešče po razloženem in prične resno, premišljeno, kakor pri delu. Že pa se vrata na široko odpro in v sobo prihrumi Janček, petletni sinček, zdrav, rdečeličen edinček. — Tata, ali bo kmalu Sveti večer? — Nasloni se očetu na koleno in mu gleda zvedavo v oči. — Če bo kmalu? — Nocoj, čez tri ure. — In kaj mi prinese Jezušček? Gospod Arko se obriše krog ust lin srkne i» Saše. — Kaj si mu pisal? Janček misli, molči, nato začne: — Da. Pisal sem: Avtomobil, aeoroplan, lokomotivo, puško, leva, tunel, — Dosti, dosti! Še več ti prinese, kajti Jezušček je bogat, bolj bogat, nego ti misliš. Le priden moraš biti. Trkanje na vrata ju zmoti v pogovoru. Kdo bo to, popoldne pred Svetim večerom. Trgovec pa res nikdar nima miru. — Noter I V sobo vstopi mož v modri delavski Obleki, v obraz zamazan, bled in shujšam. V zadregi obstane pri vratih in se molče prikloni. — No, kaj pa Vi, Selan? Selan stopi korak naprej, se odkašlja in spregovori s hripavim glasom: — Prišel sem prosit, če je mogoče, da počakate mesec dni — iščemo, ne dobi se nič, pa še žena je v takem stanju — in pred prazniki — če je mogoče, gospod . .. Gospod Arko se nemiren obrne proti oknu. Dež in sneg nametava tam zunaj, skozi zaprta okna sili v sobo ulični trušč, v sobi pa je tako ugodno in toplo; ko bi le ... — Otročji ste, Selan. Na Sveti večer pride in se priporoča. Ja, ali veste, kako je to, če so delavci naročeni, pogodba podpisana, denar založen — sploh, Vam tega ne morem dopovedati. Imeli ste časa dovolj. Klet rabim s 1. januarjem zase, zato sem Vam odpovedal; pritožili ste se, nič opravili. Žal mi je, — je še kaj drugega? Janček priskoči: — Tatek, veš kaj, pri Selanovih imajo tudi malega fantka, moj prijatelj je Jožek. — Gospod Arko mu zapre usta. — Je že dobro, Janček. — No, je še kaj drugega? Selan jeclja: — Še enkrat prosim, — prav lepo. — — Torej nič drugega; zbogom! — Gospod Arko se nagne zopet k jedi. Selan počaka, nato se trdno obrne in odide. Janček stoji pred očetom in mu gleda v oči, ki so uprte v krožnik. Rad bi spregovoril, pa ne upa. Pozna očeta in ve, kdaj ne sme govoriti. V jasnih očeh se nabira, a ker ve, da jokati tudi ne sme, naglo požira in gleda. 2. Kakor vsako leto, mora tudi danes služkinja Nežka z Jančkom v mesto na sprehod — ti zadnji dve uri pred Svetim večerom. Doma je toliko dela s pripravami, z drevescem, v kuhinji, da gospa že ne čuti več nog, ne rok. — Pa je Nežka oblekla Jančka v kožušček, mu obuhi tople snežene čeveljčke in hajdi ž njim v mesto, k Izložbam, v cerkev. Skrbno se ogiblje trga, kjer prodajajo božična drevesca, d* Janček v svoji radovednosti menda ne bi Sel predalei. Bila sta že v dveh cerkvah, pregledala nešteto izložb krmila v parku ptičke z drobtinicami — ali ti dve uri nimata konca. Končno zapazi Nežka prijateljico M Loko, ki v podobnih zadregah postopa po ulicah. In že ste skupaj, jezička se razvozljata — ni več mraza, ni mokrote. Janček pa stoji zraven tih in se dolgočasi. Kar ga nekdo pocuka za kučmo. — Jožek! Res, Selanov Jožek stoji tu in še par drugih malih. Najrevnejši je med njimi. Nožice tiče v prevelikih, pošve^ dranih čevljih, tudi suknja je predolga, je težka, a ne greje. Vendar velike temne oči ne zro žalostno. Tudi lica, razgreta od teka in krika, žare živo. — Kaj ti prinese Jezušček? — Janček gleda radovedno v Jožka. — Meni? Jabolk, pa fig, in pa konja in toplo obleko, svinčnik in . . . — To ni nič. Poslušaj zdaj, kaj prinese meni! — Tebi? Tebi ne prinese ničesar! Janček gleda neverno. — Kako pa ti to veš? Jožek pa razlaga vneto in živo: — Zato, ker k Vam sploh ne pride! K bogatim, v lepe hiše ne hodi. On je ubog, je rojen v hlevčku na slamiei, grejeta ga osliček in voliček. Mi imamo kozo, ki ga bo grela. Mi imamo slamo, naša soba je v kleti, je kakor hlevček, je vlažna ... K nam pride! £&... 'iS,- i 3. Na zemljo pada Sveti večer. Dež je ponehal In le goste snežinke se spuščajo neslišno izpod temnega neba in se o-gledujejo v vseh barvah luči, ki žare po ulicah, izložbah, v visokih oknih. Goste trume ljudi vrvijo mrzlično po mestu, da oskrbe zadnje. Stanovanje gospoda Arka v prvem nadstropju velike, lepe hiše je vse razsvetljeno. Mlada gospa Marija je zaklenila salon, ki ga je njena vešča roka za nocoj spremenila v bujno svetišče. V družinski sobi pa stoji gospod Arko s cigaro v rokah, v copatah, v domači obleki, in zaslišuje Jančka o njegovih zadnjih željah za nocoj. Vedno zgovorni Jan ček pa je nocoj redkobeseden in odgovarja zmedeno. Tudi nova žametna obleka s svilenim, čipkastim ovratnikom ga ne veseli posebno. Zamišljen je in nemiren. V sobo prihiti gospa, že praznično oblečena, razburjena, vesela, za njo Nežka. — Oh, še nekaj sem pozabila! — Ko zapazi Jančka, stopi z možem v stran in mu tiho govori: Hitro mora v trgovino, saj je še odprto. Gospod Arko izvleče bankovec, gospa v naglici šepeta Nežki. Ta že hiti skozi vrata. — Še jaz, še jaz! — Janček skoči za Nežko. Gospa Marija ga prehiti. — Kaj pa misliš! Tema je in večer je, oblečen si že za Jezuščka, zamazal bi se . . . — Ne, ne, jaz moram z Nežko. Moram! Gospod Arko se vmeša: — I, naj pa gre. Naj obleče kožuh in naj gre. Saj ni daleč! 4. Gospod Arko se je oblekel v najlepšo večerno obleko. Na prstanih, v kravatni igli blišče briljanti, v resno lice pa se je vselila prazničnost. Pri kaminu stoji z gospo Marijo in ji pripoveduje o lepi kupčiji, ki jo je sklenil. V kleti, kjer zdaj za silo stanuje delavska družina, se naseli po Novem letu velika delavnica za perilo. Tekom januarja mora biti klet preurejena za fabriiko, tako se glasi pogodba, in on si je izgovoril delež pri družbi. On da, on uredi prostore, delež, dobiček bo velik. Zato mora Selan iz kleti. Mora! Izguba bd bila prevelika, ko bi ga pustil tudi le teden dni še notri. Gospa prigovarja možu, naj da Selanovim kak drugi prostor, vsaj še čez zimo. Kak drug prostor? Da, na to je že sam mislil. Ampak kje, ko je vse zasedeno. Ko bi v dvoriščnem poslopju . . . Gospa prigovarja. Naenkrat se zgane. — Preteklo je že četrt uro. — Kako, da Nežke še ni. >— To je vedno pri ženskah. Zadnji tóp! Stavim, da jih je zdajle v vseh trgovinah vse polno. In govorita naprej, pozabita na Selanove, govorita o Janoku, o njegovi bodočnosti. Oče je trgovec, sin mora postati veletrgovec. Nadarjen je in sredstva tudi imajo, hvala Bogu! Preteče spet četrt ure. Gospo zaskrbi. — Ti, tu pa vendar nekaj ni v redu. Kaj, ko bi . . . Ni še končala stavka, ko se odpro vrata in v sobo stopi Nežka, brez sape, prepadena: — Moj Bog, moj Bog! — Kaj se je zgodilo? Janček! . . . Gospod Arko stopi korak naprej, gospa se prime za stol, da ne pade. Nežka jeclja: — V trgovini, koj za oglom, ves čas sem držala Jančka za roko. Ali v gneči se je izmaknil. Ko sem opravila, pogledam. Jančka nikjer! Poklicala sem ga, pa nI glasu. V trgovini polno Ljudi, jaz v jok, povprašujem. Nihče mi ne more odgovoriti Planem na ulico, kličem, vprašujem stražnike, nihče ne ve. Letam kakor brezumna, kličem; ljudje postajajo, me gledajo, a Jančka ni nikjer . . . Tako sem priletela domov, tudi doma ga ni! Gospod Arko se opoteče, oči se mu zamegle, gleda široko, iz grla se mu izvije krik: — Kje je Janček, nesrečnica? Gospa gleda, bledi, omahne na divan. Nežka skoči k gospodinji. Gospod Arko se zave: — K telefonu! — In že zdrvi ia sobe v pisarno. 5. V zadnjem koncu Arkovih kleti, v ozkem in vlažnem prostoru, po dnevu osvetljenem le skozi malo zamreženo okence, se stiska Selanova družiniea. Oče, mati in 3 otroci. Najstarejši je petletni Jožek. Vsi so doma nocoj. Saj je Sveti večer. Oče in mati sedita brez besed pri črvivl mizi pod oknom. Od zgoraj s eearte se tupatam začuj« korak mimohite-iih ljudi. V drugem koncu temačnega prostora pa čepijo ob motnem svitu sveče tri kodraste glavice in žarečih oči strmijo v čudo pred seboj. Na nizkem zaboju so postavljene jaslice: mah, pastirčki, Betlehem, hlevček. V hlevčku na slami Dete in Marija in sv. Jožef in še voliček in osliček. Poleg otrok leži koza in ž njimi vred zvedavo gleda in pričakuje . . . . Pričakuje — kaj? Stene so temne in prazne, na mizi trd hleb kruha, no da, tako je vedno. A nocoj, nocoj pride Jezušček in ž njim svetloba, toplota in darovi, darovi. Ampak zdaj je še zgodaj in je treba moliti. Polglasno govori mati, oče pa gleda v tla in ne odgovarja. 0 praznikih je revščina dvakrat bridka, a čudežev več . . . Kar se mati zgane: Ali ni potrkalo na vrata? Res, spet se začuje lahno trkanje, enkrat, dvakrat. — Zdaj so slišali tudi mali in prišli z vprašujočimi očmi bliže. Jezušček? Potrka še tretjič, zdaj že glasneje. Oče vstane, stopi k vratom n odpre. Nekaj malega, v kožušček zavitega stoji na temnem pragu in molči. Jožek, najbolj korajžen, stopi naprej in pogleda. — Janček! In že ga prime za roko in potegne v sobo. Oče se obrne k materi in jo vprašujoče pogleda. Mati pa mu naglo da «nak, naj molči, in pristopi k malemu. — Po kaj pa ti k nam, Janček, tako pozno in sam? — Mali Janček gleda v ozadje, v svečo, k jaslicam. —Prišel sem, ker k Vam pride Jezušček, vi imate koso, Vi imate hlevček . . . Štiri glavice zro v jaslice in poslušajo že tretjič prelepo zgodbo betlehemske noči. Mati čita iz zgodb, oče sedi v temi in tudi posluša . . . — Zdaj bo pa res treba domov, Janček, v skrbi bodo! Janček odkima: — K nam Jezušček ne pride, pri Vas je. Ne grem, ne grem, lepo Vas prosim, pustite me, da ga gledam in grejem še jazi Ker si mati ne ve pomagati, prigovarja očetu, naj gre vsaj in sporoči Arkovim. Oče pogleda strogo, stopi po kleti semintja, nazadnje se ustavi: Tja gor nikdar več! Vrgli so nas na cesto, kaj so mu ti ljudje še mar? Tako se odloči mati, da ogrne v naglici obnošen in star plažč in potiho izgine skozi vrata. Njeno sporočilo je udarilo med Arkove kakor oznanilo angelov v Sveti noči. V hipu sta bila gospod in gospa oblečena, še nagla zahvala stražniku, ki je prišel poročat in poizvedovat, in že sta zdrčala s Selanko po stopnicah v klet. V zadregi stoji Selan ob strani in gleda, kakor Arkova poljubljata sinčka in mu prigovarjata. Zastonj! Ne gre in ne gre. 0, on je slišal, kako je oče dopoldne govoril, da pride v klet fabrika. Potem v hiši ne bo več hlevčka in Jezušček se je izogne za vedno. Tu ostane Janček, da straži bet-lehemski hlevček in ga ne prepusti nikomur, tudi očetu ne. Gospod Arko molči in se obrne počasi k Selanu: — Mogoče se bo pa le dalo narediti, Selan. Res, iz te kleti morate. A domislil sem se že opoldne, zakaj ste sploh iako naglo zbežali? Imam v dvoriščnem poslopju vendarle Že dva prostora, ki boste za silo, no, dosti boljša od kleti. Takoj po Novem letu pripravim in se preselite . . . To noč je Jezušček s posebno bogatimi darovi obiskal tudi one, ki tega niso pričakovali. Taka darila so najlepša! Po širnem svetu pojejo zvonovi in v trepetajočem nočnem zraku se njihovi glasovi prepletajo v veselo petje angelov, ki oznanjajo božično vest v palače in koče, v mesta In vasi: On prihaja — nosi mir — k vsem! Jaauš Goleč: Posvečuj Sv. noč! V Obsotelski dolini je ta-le navada: «ko je zasačil kdo lisico v nočišču za kure in jo pobil, si je navezal žival pre-k# hrbta, v roko canjo in je pobiral krog po hišah: jajca ter Špeli. Zvitorepka je morala biti iz oči v oči ubita, ne ustreljena kje na lovišču. Gospodinje obdarijo junaka nad UBičevalko kurjega življenja bogato. Ako je prehodil domačo ter sosedno župnijo, je nabral jajc in masti preko domače potrebe za prodajo. Pravice pravkar omenjenega prosjačenja se poslužujejo le bolj revni bajtarji in mali posestniki. Nebodigatreba Polutnikov Anzluh je stopil pred desetletji v našo hišo s preko rame navezano lisico ravno predbožični teden. V roki je tiščal prostorno canjo in ob strani mu je bingljala vreča za špeh. Spustil se je na klop za peč, vrgel zver po tleh in začel zgodbo njene smrti. V noči mu je drznica izpodkopala kurnik in se lotila kurjadi, ki je zagnala iz strahu pred smrtjo pod zobmi fiunder, da je bilo jo j! Vzbujen iz spanja je skočil po koncu, uganil pravo, zadelal s kamnom v kurnik izkopano luknjo in hajdi z batom nad tatico. Komaj in komaj jo je v neustra-šenosti zagrabil v kotu za rep, jo dvignil kvišku in prosto v zraku jej je izbil življenje z udarci s kijem. Med to dolgo Anzluhovo povestjo o boju z lisico Je prišepala k stari materi naša stara Roza in jim pošepnila: »Za pet ran božjih, nadevljite mu polno malho špeha! Predno je stopil v hišo, je pregledal celo dvorišče in pred vsem dohod do onega prostora, kamor zapiram perutnino. Za Božič pitanega purana nam bo pofatil v noči, ako ga boste ozlovoljili s prepičlim milodarom.« Pogoščen z žganjem ter prigrizkom, s precej polno vrečo in canjo je ostavil Anzluh naš dom in krenil dalje. Polutnik (je prebival v Globoški grabi s svojo ženo brez otrok v precej podrapani kočuri. Posestvo mu je bilo tako obsežno, da bi lahko odnesel vso zemljo enkrat v košu. Bajtar je bil, a vendar se je preživljal po ljudski govorici bolje nego kak gruntar. Govorili so po celi fari In še dalje, da Polutnikov Anzluh In njegova Nežula ne oteplje-ta samih koruznih žgancev, ampak kurja pečenka jima posebno tekne v zimskem času. Kratkomalo: bila sta na glasu, da kradeta med drugim najrajši perutnino, ki je bila pripravljena s pitanjem za večje praznike. Sicer ni nikdo zasačil Anzluha pri tatvini, le sum je padal nanj, kadar so pred Božičem ali Veliko nočjo zginjali iz kurnikov debeli purani in gosi. Za težje delo Polutrtikova nista prijemala, preživljala sta se bre« pomanjkanja in od tod govorice o nepoštenosti. Vsaka župnija ima svojega uzmoviča, pri nas je bil pač Polutnikov Anzluh in njega vredna življenska opora Nežula. S prsti so kazali ljudje na Polutnika, seve le za njima, ker v obraz jima ni upal nikdo zabrusiti: tat! Ženske so se drznile v sodbi tako daleč, da ne kradeta Polutnika kuretine za lasten želodec: Nežula nosi nakradeno živo blago v bližnji trg. Anzluh se ni samo mastil, se je tudi oblačil, pušil in popival ob nedeljah, vse to stane denar. Za Polutinka je skrbela cela fara, ker sta znala vzeti čisto po skrivnem tam, kjer je bilo. Na vrhu župnije Sv. Miklavža na Polju je skupina skromnih hišic, katerim pravijo Palovec. V Palovcu je bival pred leti in leti stari Blažek s svojo Jerko. Blažekova hišica je bila na glasu kristalno čistega poštenja in spoštovanja doma ter po sosednih župnijah. Blažek je bil iskan tkalec, Jerka je predla za večje gospodinje na hodno in pražje. Poleg čislane obrti sta bila pri sicer majhni domačiji krava in nekaj zemlje. Jerka se je še veselila slave, da je znala najbolje odebeliti kuretino. Za samega župnika in notarja v trgu je pitala za pomembne dni v letu purane in gosi. i Bog Blažekovini ni podaril otročjega blagoslova, pa sta si privzela rejenko, ki je bila bolj negovana nego pri gruntarjih lastne hčere. Blažekova družina je bila celo leto srečna ter zadovoljna pri delu in v zmernem uživanju zemeljskih dobrot. V krajih ob Sotli od njenega izvora do izliva je za večje praznike nekako v navadi od nekdaj kurja tatvina. Pred omenjenimi svečanimi dnevi zapirajo gospodinje z vso čuiječnostjo ter skrbjo kurnike, vkljub temu je šlo vsako leto od ust do ust: nocoj je izginil pri onih-le puran, pura ali težak gosak. Blažekovi Jerki je bila dobro znana ta grda razvada pred svetimi dnevi, radi tega je imela v nočeh skrito žlahtno perutnino na dilah nad izbo, v kateri so prebivali. Vsak večer je znosila lastnoročno po lestvi kokoši, purana in gosi na podstrešje, kjer je imela poseben kurnik. Na glasu najboljše kurjerejke ni prelivala Jerka za Božič ali Veliko noč solz radi izgina pitanega kurjega repa. Previdnost je mati vse modrosti, tega so se oklepali pri Blažekovih in ogiibali so se jih dolga leta kurji tatovi! Onega leta, ko je romal okrog po fari z ubito lisico Polutnikov Anzluh, je odeval dolino in hrib za božične praznike debel sneg. Ostra zima je bila in ljudje so se tiščali peči. Na sveti večer so pripravljali pri Blažekovih jaslice, ali kakor pravimo pri nas — Betlehem. Tkalec je pribijal na trikotno desko smrečje, Jerka je puhala prah z iz lesa izrezljanega Betlehema, ki je bil pri hiši že bogznaj od kedaj. Ko je bila s smrečjem obita deska pritrjena na leseni strop, je porinil Blažek v kot še Betlehem in prepustil kine ženki in rejenki. Sedel je na vogel peči in poveljeval od tam razdaljo med venci, ki 90 bingljali s stropa nad Betlehemom. Ko je bilo okrašeno smrečje z venci, pankelci, rožicami, pozlačenimi orehi in jabolkami, je prišla na vrsto pritrditev papirnate peče pod Betlehemom. Peča je bila vsako leto izvirno delo starega Blažeka. Na belo papirnato podlago je izrezal in izseka! iz raznobarvnega papirja za sredino presladki imeni: Jezus in Marija. Na levo in desno od teh imen so bile rožice, sadna drevesa, ptičice in bogznaj kaj vse lepega in za božične praznike veselega. Blažekovo največje zadoščenje je bilo, ko so prihajali za božični teden sosedje in tudi drugi ljudje, ki so hvalili Betlehem in predvsem vsako leto drugačno pečo. Ko je bila z žebeljčki pritrjena pod jaslice peča, je bil Betlehem pri Blažekovih gotov in stari se je odpravljal k polnočnici. Jerka in rejenka sta se odločili, da ostaneta radi prehude zime za varstvo doma. Oglasil se je farni zvon. Blažek gorečo leščerbo v roko in navzdol po hreščečem snegu, da bi prinesel domov del polnočne sv. maše. Po odhodu moža se je spomnila Jerka se na sv. Duha. Na motvozu je bil pritrjen leseni golob in speljan talko, da se je spuščal ravno nad mizo, ako je kedo odprl vrata izbe. Tega goloba, katerema so rekali: troštar sv. Duh, sita napeljevali z rejenko, ko je nekaj narahlo zaropotalo po dilah. Dekletce je slišalo ropot, debeloslišna Jerka ne in raditega sta nadaljevali delo in mazali z mastjo škripec, po katerem je drčal sv. Duh gorindol. »Mate«, se je oglasila rejenka, »nekdo pa le hodi po dilah in to ravno proti Betlehemu.« Stara ni slišala nič, sedla za peč in rekla dekletu: »Snami kodeljo s prealice in porini preslico tik k tkal-nemu stolu, da ne bo napoti sv. Duhu.« Ostro ošpičena preslica je bila postavljena na zaukazano mesto, ko je nekaj tako močno zaropotalo po dilah, da je stresel strah za pečjo sedečo Jerko. Dekle je odskočilo v grozi k materi, po dilah je zahreščalo in Skozi udrtino na preperelem lesenem stropu je padla z vso silo ter naglico človeška postava . . . Grozni strah, ki je bil čisto čm po oforazu ter rokah, se je nasadil pri padcu na ošpičeno preslico, zatulil v bolesti in za njim je ee priletel z dil dolgi žakel . . . Preslica se ije prevrnila z ropotom z nasajeno pošastjo vred . . . Jerka in dekle v nepopisni grozi pri vratih ven in navzdol med vpitjem proti najbližnjemu sosedu. — Nelepa — da, strašna je bila ta Sveta noč za celi Palovec, po katerem se je razneslo z bliskovito naglico, da se je nasadil pri Blažekovih na preslioo sam ta roga ti ter sajastočrni bognasvaruj! Palovčani so se vrnili od polnočnice. Nobeden ni upal pogledati k Blažekovim, niti sam stari tkalec ne. Rožne-vence so molili na glas z gorečo prošnjo, da bi se nasadil hudoba do jutra do smrti in potem se razgnal ter razkadil v solnčni prah. Šele ob svitu jutranjega božičnega solnca se je upalo nekaj najbolj pogumnih na vrh do Blažekovine. Krog voglov je bilo vse v redu, iz izbe nobenega glasu. Ogledniki so bili uverjeni, da je nastopila pri rogaču smrt in tej je sledil razpad v nevidni solnčni prah. En sam previden poluk pri priprtih vratih v izbo je pretresel vse do šklebetanja z zobmi! Črna hudoba sicer ni več tulila, ne se gibala, ni se razkrajala v solnčni prah, ker je ležal na tleh grozno skremžanega obraza — mrtev Polutnikov Anzluh! Poleg s sajami namazanega mrliča je ležala na dolgo okrvavljena preslica in vreča, v kateri sta tičala z zavitim vratom za Božič opitani puran in za Novo leto določeni gosak. Pogled na položaj v izbi in na luknjo v lesenem stropu je poučil Palovčane: Anzluh je opravil nečedni posel po Blažekovem odhodu k polnočnici. Pod lastno težo se mu je udri trhli strop ravno nad špičasto preslico, ki se mu je zasadila pri silnem padcu skozi celi trebuh do prs. V nepopisnih bolečinah je še imel ponesrečeni toliko moči, da si je izbil v smrtnem boju iz telesa preslico in izdahnil na Sveto noč čisto sam in še po tako grešnem opravilu . . . Na nasekano in povezano smrečje so zvalili Anzluhovo truplo in ga odsmukali po snegu v mrtvašnico. 0 smrtni božji kazni Polutnikovi je zvedela na Štefanovo cela fara. Stari gospod župnik je povedal ta svarilni vzgled s prižnice in zabičava! poslušalcem nauk in lepo krščansko navado: Posvečuj Sveto noč! Svarilna smrt Polutnikovega Anzluha je tako dirnila vse nepoštene kurje prijatelje tostran in onstran Sotle, da ni bilo slišati leta in leta, da bi bil kdo ukradel za Božič pitanega purana ali gosaka! Pri Blažekovih so pokrpali udrti strop z novimi deskami. Vsak večer je uprla Jerka pri molitvi rožnega venca pogled v belkaste deske na stropu in pridjala ob koncu še goreči očenaš s pristavkom: »Za večni mir in pokoj na Sv. noč ponesrečene duše! Ljudje niti verjeti niso hoteli, da bi po Blažekovih dilah ne strašilo, a res ni, ker goreča in vztrajna molitev odžene od hiše vse strahove, celo take, ki so se rodili za večnost na Sveto noč! Januš Goleč: Strah — zdravilo zoper ponočnjaštvo. Pred več nego 30 leti so poginili raki na kužni bolezni v Sotli in vseh njenih pritokih. Lov na rake je rodil med kmetskimi fanti ponočnjaštvo in marsikateri oče ter mati sta bila vesela, ko je pomorila bolezen rake in odvzela mla dini izgovor za ponočno pohajkovanje. Mladež in to fantovska, je iznajdljiva, ko gre za pogubne nočne zabave. Ravno ob pogrebu milijard rakov je cvetela nad Pilstajnom velika glažuta, ki je bila v polnem obratu. Glažute so rabile pred desetletji potom kuhanja zgoščeni pepel, kateremu so pravili pri nas: »poltošen«. Ob potoku Buča, ki se izteka pri Sedlarjevem v Sotlo, je stalo več bajt, v katerih so kuhali pepel. Bile so to čisto priproste lesene bajte, pokrite s slamo in v notranjščini je bil velik železen kotel, pod katerim so kurili. Fantje, ki so kupovali po hišah pepel, so nosili visoke brente in hodili ob gotovih dneh povpraševat po pepelu, katerega je bilo dobiti za nizko ceno. Ko je bilo nabrano dovolj pepela, se je pripravila v bajti kuha, ki je trpela nekaj noči. Kočure za poltošen so se prelevile po smrti rakov v zbirališča ponočnjakov. Komaj je zapustil fantin šolsko klop, že ni maral več Skupno spati z družino, ampak so ga tirali vsi mogoči izgovori v hlev ali kam pod svisle na slamo. Ko je ugasnila le-ščerba v družinski izbi, fant po lestvi izpod svisel ali pa iz hleva, objela ga je noč in sprejela bajta poltošnerjev. Oso-bito v zimskem času so bile te kočurice polne kmetskih dečkov ob 15. do 20. leta. Tukaj se je navadil fant pušiti, žvečiti tobak (cikati), kvartati in popivati. Predno je končal šolo za tobakarja, čikarja, šnopsarja itd., je trpelo več nego dobro leto. Da se je mogel udeleževati teh nočnih sestankov, ki so zahtevali denar, je doma zanikal, kar mu je prišlo pod roko, samo da se je prikupil z izkupičkom za ponočnjaštvo usposobljenim tovarišem. Ravnokar očrtane nočne seje so se zaključevale po polnoči s sklepi. Cela gruča fantalinov se je usula iz kočure ter izginila v noč na takozvano kresanje ali voglarenje. Eno noč so sklenili, da bodo temu ali onemu posestniku razdrli voz v kolamid in znosili posamezne dele voza na vrh,hišne strehe. Zgodilo se je z združenimi močmi; obžalovanja vredni gospodar je porabil celo pred poldne, da je med kletvicami zbral voz a nevarne strehe. Okrajno glavarstvo je dalo strog nalog, da mora imeti vsaka še tako priprosta kmetska hiša svoje lastno stranišče. Ljudje so se pokorili tedaj novodobnemu zdravstvenemu predpisu in si je zbil vsak po možnosti po eno leseno in štirioglato škatljo. Poltošnerji 90 se spustili v noči nad vas Prelazko, ki leži ob okrajni cesti, in znosili vsa lesena stranišča na sredino ceste. Nikdo ni izsledil krivcev, bratstvo, je bilo trdno liki skala in izdajalca bi bili ubili. Ako so obhajali v kaki hiši gostijo, so bili poltošnerji prvi in najbolj drzni med prežarji. Ako bi ne bili dobili zahtevanega dela z lepa, bi obrnili vse premičnine po shrambah in gospodarskih poslopjih. Joj za možitev zreli deklini, ki je odklonila roko bivšemu poltošnerju! Za pust so jej pripeljali v slavnostnem sprevodu slamnatega deda in ga privezali na najvišje sadno drevo tik hiše javno med hreščanjem harmonike in glas nim nagovorom. Na pepelniono sredo so žagali slamnato babo pred hišami zakrknjenih samcev in jih klicali ter pozivali, naj pridejo streč kri. Da so ti voglarji v jesenskem času neprijatelju otresli zrela jabolka ali hruške, je bilo nekaj čisto navadnega. — Pod Okna ta poltošnerska mladina še ni hodila, ker se ni upala iz strahu pred starejšimi in to so bili navadno zakupniki teh bajt. So bili rakarji pokora za Obsotelsko dolino; še večja poltošnerji, ker je bila ta organizacija nekaj zapeljivega za fantovsko mladino ne le v bolj toplih časih, ampak celo v največjem snegu in najhujši zimi. . Dobre mamice so jokale, očetje robantili, sestre pro-> sile, dušni pastirji razsajali zoper to pogubonosno ponoč-njaško razvado, a vse bob ob steno! Nekateri župniki so prirejali celo svete misijone, da bi vsaj zajezili kvarne u-plive poltošnerstva, toda za kako dolgo je pomagal ta napor s svertega mesta! Dečki poltošnerji so bili surovi po obnašanju, tobaka-rji, čilkaTji, pijanci in seve za nobeno resno delo v dnevnih urah. Koliko od te mladine je zabredlo v zločine, si lahko predstavlja vsak, ki bo preletel te vrste. Ravno v sredi med župnijama Sv. Petra na Bučah ter Sv. Miklavža na Polju je stalo ob potoku Buča par zgoraj opisanih bajt. Glede obsežnosti in slovesa je prednjačila precej visoka Bajčeva bajta. Ta je bila zbirališče poltoš-oerjev iz premožnejših hiš in prenapolnjena pred večjimi zimskimi prazniki. V Bajčevi kočuri se ni toliko kuhal pepel za zaslužek, pač pa se je kvartalo, veliko pilo in celo plesalo, in to slednje so opravili fantje sami med seboj — brez deklet. Dajal se je celo pouk v ukanju, zmerjanju In posebnem jeziku, katerega so znali vsi poltošnerji. Včasih, ko je bilo ponočnjaštvo poltošnerjev na višku, se je klatil po naših krajih suh možakar, katerega so klicali za Bohetovega Francla. Bil je nekoliko zmešan na pameti, sicer miroljuben in pošten berač. Pri gospodinjah je bil v čislih, ker ni bil vsiljiv, z vsakim milodarom zadovoljen in je prenočeval v toplih nočeh kje čisto na prostem, po zimi po listnjakih. Najrajši je prosil za moko, krompir ter špeh in si je kuhal kje ob mejah ter plotih sam krompirjeve cmoke. Ne smem prezreti omenka, da je bil že davno pokojni Bohetov Franci tudi muzikant in sicer na citre. Njegove citre so bile stare, že oguljene in strune vse polne vozlov. Kadar je brenkal na povabilo, si je privezal na eno ali obe nogi zvončke in zvonokljal z njimi po taktu. Bohetova muzika ni bila bogve kaj, za naše zakotne kraje pa vendar nekaj za uho. Franci je imel svoje stare citre v tako visokih čislih, da jih je nosil vedno pod suknjo in še ponoči jih je odeval proti vlagi ter mrazu s cunjami. Berač je bil po postavi koščen, srednje velik ter izredno močan. Z več vreč si je sešil bisago, v katero je zbiral živež in vso mogočo ropotijo, katero je pobiral po kolovozih in cestah. Njegov tovor je tehtal stalno do 100 kil in ga je nosil privezanega z žico na dolgi ter močni gorjači preko rame. Oblečen je bil bolj kot strašilo in ravno radi tega se mu je ognil marsikdo v bolj temni noči čisto po nepotrebnem. Kadar se je kaj prehladil v zimi, si je zadelal ušesa s suknino od starega klobuka, ki mu je štrlela na dolgo iz ušes. O kakem negovanju las in britju zanemarjene in o-kabljane brade pri Bohetu ni bilo niti govora. V tednu pred Božičem pred dokaj leti so bili zbrani poltošnerji polnoštevilno v Bajčevi bajti. Zima je bila o-stra, snega skoraj nič. Tovaršija je pušila, kvartala in popivala že pozno. Krog poldvanajste ure v noči je nekaj močno zažvenketalo po kamenju krog bajte, kakor bi vlekel kdo železno verigo po tleh. Žvenket se je nadaljeval krog in krog bajte. Nekdo je poskušal za kljuko, pa se ni udala. Veriga je rožljala do okna in kot zlodej zarašena pošast z dolgimi uhlji je polukala po ponočnjakih skozi zamazano okence. Pri pogledu na dolgouhega rogatca z verigo so prebledeli poprej glasni poltošnerji liki stena. Žvenket verige se je ponovil krog bajte do kljuke na durih, potem do Okna in zopet oni grozni ošvig z očmi po preplašenih ponočnjakih. Najvišji od poltošnerjev, Mašetekov Antonič, je glasno vzdihnil: »Jezus, Marija!« Lanec je zopet zaropotal po kamenju, se že bližal du-rim — Antonič je odpannil prvi vrata, drugi za njim in — rsk — rsk — so jo brusili vsak proti svojemu domu! Bajta se je izpraznila namah. Bobetov Franci je gledal preplašeno za bežečimi. Veriga mu je padla z rok in skoraj bi mu bila zdrknila z rame še težka bisaga. Verigo je našel na cesti, ker ni šla v bisago, jo je vlekel za seboj, prišel tako do bajte, videl luč, se hotel nekoliko pogreti, a mu neznanci niso marali odpreti. Franci je bil uverjen, da je prepodil iz kočure nevarne tolovaje, ki so pobegnili iz bojazni pred odkritjem v temno noč. Potreben je bil toplote in luči; pri razbojniškem ognju se ni maral greti in je odkrevsal dalje v Strmšekov listnjak. V Bajčevi bajti je gorel pod kotlom s pepelom ogenj. Po pobegu preplašenih poltošnerjev in odhodu Francla ni pazil nikdo na žerjavico. S časom so se vnele lesene klopi krog pečnice, plamen se je oprijel bajte in pogorela je ono noč prav do tal, ker gasiti se ni upal prav nobeden od ponočnjakov. Pretekel je dober dan, predno so se upali poltošnerji posamič do pogorišča, katerega je zažgal sam oni iz pekla in je ostavil kot vidno znamenje svojega svarilnega obiska na kamenju pri nekdanjih vratih — težko železno verigo! Bajčeve bajte ni postavil nikdo več na novo. Zvedelo se je daleč na okrog, da je bila požgana od peklenske roke. Sam ta uhljati zlodej bi bil pokončal vse v kočuri zbrane poltošnerje, da se niso oteli še pravočasno s pobegom po vzgledu dolgopetega Mašetekovega Antoniča. Ljudje so govorili veliko o tem dogodku. Bohetovemu Franolu se niti sanjalo ni, koliko dobrega je storil z rožlja-jočim lancem in nedolžno svarilnimi pogledi skozi okno. Kako dobro leto po uničenju Bajčeve bajte z ognjem iz samega pekla je ustavila glažuta nad Pilštajnom svoj obrat. S propastjo glažute so morali opustiti poltošnerji kuhanje pepela in zbiranja po bajtah. Danes je še videti ob pritokih Sotle le tuintam zadnje ostanke teh opisanih bajt, ki pa še pričajo, da se je rodilo v njih veliko zla za odraščajočo fantovsko mladino. Izumrli so v obsotelskih krajih rakarji, o poltošnerjih so le še prav malenkostne sledi, dal Bog, da bi vzrastli v župnijah ob Sotli društveni domovi, ki bi naj postali za kmetsko mladež umske ter srčne kovačnice! .Dr. Fr. Sušnik: Družina Šumanova. (Za tiste, ki bodo žalostni o božiču.) Nikoli svojih dragih rajnih tako težko ne pogrešamo, kakor o božiču. Na sveti večer ima vsaka mati svoje otroke rada pri sebi; študent pride na počitnice, sin in hči prideta iz mesta, iz službe, iz tovarne domov k očetu in materi, da so ta sv. večer skupaj. Zato je Božič največji druž. praznik. Tem bolj žalostna sta oče in mati, ki jim je smrt ugrabila dobre, pridne otroke; zaman se bosta ozirala ta večer na vrata; nihče jih ne bo odprl; nikogar ne bo; sama bosta ob božičnem drevesu; le spomin na grobove otrok bo žalostno vasoval. Koliko bo takih mater, zapuščenih po bajtah in vaseh! In tisti, ki bodo hodili po mestu in gledali božični sijaj na oknih, ne bodo videli v skrite solze marsikake lepe palače, kjer sredi razkošja v svili in udobju pravtako žaluje kaka mati v samoti za mrtvimi otroki. Zato je prav, če se spomnimo v tej blaženi noči tudi teh otožno osamljenih. Šumanovo družino je Bog posebno blagoslovil. Iz preproste kmetske hiše v Slovenskih goricah (na Kremper-gu) je vzsrastlo znamenito drevo Šumanov. Eden njihovih je postal profesor in pisatelj, celo deželni šolski nadzornik v Ljubljani in dvorni svetnik; takih časti v bivši Avstriji zaveden Slovenec ni zlahka dosegel — Šuman jih je. Še višje časti je dosegel Šumanov sin Janko. Ko je postal doktor prava, je šel v državno službo v Celovec. Tam se je oženil z odlično in izobraženo gospodično, hčerko dvornega svetnika Gobanca. V Celovcu sta se mlademu Šumanu rodila prva otroka: Ivo in Marica. Kmalu pa so ga prestavili iz Celovca na Dunaj v ministrstvo za trgovino, kjer je postal sekcijski svetnik. Tam se mu je rodil sin Pavle. Neizrekljivo srečna je bila družina. Otroci so bili čudovito nadarjeni, da so se kar igraje učili. Fanta sta obiskovala najodličnejšo dunajsko gimnazijo, kamor so hodili grofovski sinovi; hčerka je študirala na katoliški dekliški gimnaziji. Mati jih je navajala h godbi, tako da so imeli vsak večer najlepšo zabavo doma: oče je čital, mati je ig-raal na klavirju, Ivo na čelo, Marica in Pavle na gosli. V to srečo je udarila vojna. Šuman bi bil lahko dosegel, da mu ne bi bilo treba k vojakom; saj je imel najmogočnejše prijatelje. Toda ni hotel. »Če morajo navadni ljudje k vojakom, moram pač jaz tudi.« Tako je rekel in morala na klavirju, Ivo na čelo, Marica in Pavle na gosli. Doma je ostala mati in otroci. Malega Pavleta je naučil dr. Rožman, veliki prijatelj Šumanovih (sedaj profesor bogoslovja na vseučilišču v Ljubljani), da je molil vsak večer na glas za očeta na fronti. Bog je skrbel za očeta na fronti; nič se mu ni zgodilo, čeprav so mu v nekem boju krogle preluknjale suknjo. Medtem so otroci doraščali. Ivo je že s petimi leti govoril, da hoče poslati mornariški oficir. L. 1917 je napravil maturo (bilo mu je komaj 17 let!) in šel v oficirsko šolo. Hčerka Marica je z materjo delala in pomagala ranjencem po bolnišnicah. Pavle pa, ki je bil živ dečko, se je zresnil, čeprav mu je bilo šele 12—13 let; vojne strahote so mu segle globoko v dušo, da se je z vso otroško dušo potopil v Tistega, ki je večna ljubezen; takrat se mu je vzbudilo njegovo hrepenenje: duhovnik bom ... da bom Ljubezen oznanjeval! Ne očeta in ne fantov jim ni vzela vojna; ugrabila jim je rožico Marico, ko ji je bilo 16 let; griža jo je vzela. Tiha je bila žalost Šumanova v tistih dneh, ko je smrt tako bogato žela. »Rožica nam je umrla; pa da sta le še mladiki zdravi in živi — fanta naša!« Medtem je prišel na fronto že tudi Ivo kot mlad mornariški častnik. L. 1918 je pozval komandant najbolj drzne mornarje, da se javijo prostovoljno za izredno nevarno podjetje: preko morja bi se morali skrivaj prepeljati do italijanskega obrežja in tam uničiti neke italijanske vojne naprave. Med prostovoljci je bil tudi mladi Ivo. Že bi se bilo vse skoraj* posrečilo, tedaj jih je izdal neki avstrijski mornar iz Trsta Italijanom. Večina mornarjev je bila pobita in potopljena, druge pa so ujeli; med ujetniki je bil tudi Ivo. Kako je trpela mati doma! Mož ji je bil na italijanski fronti; za Iva dolgo ni vedla nič in je bila prepričana, da je mrtev; Marica je bila mrtva. Le lŠletni Pavle ji je ostal in ji bil tolažnik. Kadar je mati začela obupovati in ni mogla prav verjeti tolažbam: saj se bomo na onem svetu spet videli — jo je Pavle modro zavrnil: »Mama, nikar ne pravi, da tega ne moreš verovati; reci, da tega ne razumeš!« Ko je slednjič prišla Jugoslavija, sta odšla s Pavletom v Maribor; Šuman je namreč pustil visoko mesto na Dunaju in se javil naši vladi. Zdaj so prišle težkoče, ker v Beogradu takega urada sploh imeli niso, kot ga je vodil dr. Šuman na Dunaju. Francozi in Angleži so povedali beograjski vladi, da si mora urediti tak urad (patentni urad za zaščito industrijske svojine) in postaviti znanega strokovnjaka dr. Šumana za predsednika. Dr. Šuman je šel v Beograd na svoje novo visoko mesto in je iz nič organiziral sijajen patentni urad, ki se z njim po pravici naša država ponaša pred svetom. Žena in Pavle sta ostala v Mariboru, dokler v Beogradu ne bi dobili stanovanja. Pavle je hodil v gimnazijo; čeprav je prišel z nemške dunajske, je bil na slovenski mari-Dorski odličen dijak. Ko so po dveh letih dobili stanovanje v Beogradu, je prestopil Pavle na srbsko beograjsko gimnazijo in napravil v enem letu sedmi in osmi razred ter srbsko maturo; tako izredno nadarjen je bil. Medtem pa je 191etni oficir Ivo že dvakrat poizkusil, da bi pobegnil iz ujetništva. Dvakrat se mu je ponesrečilo, tretjič mu je uspelo. Če bi ga bili tretjič dobili, bi bil obsojen na tri leta težke ječe. Mladi Ivo se ni ustrašil; čeprav je bil globoko v Italiji, je srečno ušel. Na sam Vidov dan leta 1919 je prišel v Maribor. Zdaj se je začelo zanj pravo življenje. Šel je v oficirsko šolo za letalce v Novisad in postal letalec. »Kadar sem v aeroplanu visoko v zraku«, tako je ea-pisal v svoj dnevnik, »ko sem kakor ptič in kakor duša, ki leti kvišku k vzorom, tedaj pada z mene ves prah m strup sveta, grejem se v solncu in čutim vso ničevost človeško in vso veličino božjo. Vsi narodi zemlje častijo svojega Boga gori v nebesih in milijoni molijo: Oče naš, ki si v nebesih . . .« Tako je ljubil Ivo zračne višave z božjo ljubeznijo. Vsi odlični Beograjčani so občudovali mladega, drsnega in idealnega Iva. Celo kralj naš ga je večkrat občudoval in bil poln laskave hvale zanj. Pavle bi bil šel po maturi rad v bogoslovje. Sam pa-peški nuncij bi ga bil rad spravil v Rim. Mati je pač trepetala, da bi zopet izgubila svoje otroke, če se bi raztrosili po svetu. Vso vojno je živela družina razkosana; zdaj pa, ko so se slednjič zopet sešli, bi naj Pavle odšel? Ne, ne! Materino srce je prosilo: le eno, le dve leti ostanimo ie skupaj! Potem pa naj se zgodi volja božja! Pavle je šel na visoko šolo, da bi se učil za zdravnika. Le do prvega izpita naj bi ostal, potem — če hoče Bog! — naj bi šel v bogoslovje. Težko se je vdal Pavle, ali ker je mater tako ljubil, ji je napravil veselje in je ostal še dalje pri njej. Postal je pravi apostol med visokošolci. Ni mogoče na kratko povedati, kaj je pomenil ta svetniški mladenič za katoličane in Slovence v srbskem Beogradu. Z vzgledom je storil Pavle več za zbližanje med katoliško in pravoslavno Cerkvijo in med Slovenci in Srbi — kot mnoge debele knjige in več kot vsi tisoči raznih kričačev. Dva fanta sta rastla Šumanovim, da jih je zanju zavidal Beograd. Oba sta koprnela v višave: Ivo, ki je hitel z aeroplanom k solncu in Bogu; Pavle, ki je razpenjal peruti svetniške duše. Kogar pa Bog ljubi, nanj pošilja težke izkušnje. Tako je prišlo strašno leto 1926. Poleti je bila velika slavnost naših zračnih letalcev v Novem Sadu. Tudi Ivov praznik je to bil. Mati je sicer vsakokrat trepetala zanj, kadar je vedela, da je v zraku. Sin ji je mnoge svoje polete skrival, ker je vedel za njeno plaho srce. Ta dan so šli vsi Šumanovi v Novi Sad, da vidijo slavo svojega junaškega sina. Ko so deset- in desetti-soči gledali v nebo, koder je plul Ivov aeroplan, je namah vse prebledelo: Ivov aparat se je začel premetavati, iz silne višine je v blazni hitrici strmoglavil v Donavo. Slavnost so prekinili, na Donavi pa so našli le razbit aeroplan. Šele šest dni pozneje je dala voda Ivovo truplo. Kaj je čutila mati tisti dan v Novem Sadu! In kaj je čutil brat! Veseli so šli tja — brez Iva so se vračali. Kakor kralja so pokopali Iva v Beogradu. Od najrevnejšega Beograjčana pa gor do ministrov in do samega kralja Aleksandra so vsi žalovali; kralj je poslal venec na grob in pismo sožalja nesrečnim staršem. Tako se je krhalo drevo Šumanovih; kamor je hrepenel, tja je Ivo poletel: k večnemu Solncu v neskončne višave! Le Pavle jim je še ostal. Ko je videl obupne starše, je spoznal svoj poklic: odslej je hotel živeti le za tolažbo in veselje njim. Sama mati piše: »Tako neizmerno dober je bil, da bi bil svoje roke položil pod moje noge, da se ne bi kam udarila ali pa kje zbodla! Kdor ga je videl tisti teden, se ni mogel načuditi: ali je sploh mogoče, da ima človek toliko ljubezni v sebi! Za nič se ni brigal kot za starše, za Boga in za knjige. Tiste počitnice so šli v samotno Logarsko dolino, da v planinah pozabijo na nesrečo. Pavle je hodil vsak dan v solčavsko cerkev in k sv. obhajilu. Ostali čas je bil pri materi in očetu. Že bi se morda bila zacelila rana, ko je prišel še zadnji, pretežki udarec. Pavle je šel orez planine v Železno Kaplo, kjer ima mati sorodnike. Popoldne se je vračal pod Mrzlo goro. Tisti večer pa so bile planine tako nebeškolepe, da ga je neka čudna, nadnaravna sila vlekla na Mrzlo goro. Bog! Tudi Pavle je koprnel po božjih višavah. Na vrh je prišel, v mraku je lezel navzdol proti Frischaufovi koči. Naenkrat mu je zmanjkalo poti, padel je črez skalo in se valil po skalnatem žlebu. Kakšna je bila tista noč za očeta in mater, ko sta ga zaman čakala! Morda sta pač upala, da je ostal v Železni Kapli. Kakšni so bili tisti težki dnevi, ko so dobri Solča-vani iskali po strmih grebenih solčavskih planin izgubljenega Pavleta! Dr. Rožman je prihitel iz Ljubljane. Z dr. Šumanom sta šla gor v planine. Zanetila sta ogenj in vrgla kadila, dr. Rožman pa je molil na slepo srečo tja v Mrzlo goro mrtvaške molitve. Takih mrtvaških molitev še ni bilo v naših planinah: le dva sta bila, duhovnik in oče rajnega kot ministrant. Kdo se bo čudil, če je oče omahnil in padel na obraz ter se razjokal! Take so bile pogrebne molitve nad Pavletom, ko še nišče ni vedel, kje je. Potem so ga našli in pokopali v Solčavi. Tedaj sta oce dr. Šuman in dr. Rozman spoznala čuden slučaj, da sta bila pri svojih molitvah prav tja obrnjena, kjer je visel Pavle. Videla sta ga, le da ga nista spoznala visoko v skalovju m mislila, da je tam kakšno planinsko drevesce. ^ Pavle je postal vzor slovenskega mladeniča, posebno še katoliškega dijaka. »Bogoljub« je že pisal o njem in o njegovi čistosti in svetosti. Tam v Solčavi počiva; Ivo v Beogradu, Marica na Dunaju. Ali ni to neizmerna žalost za starše? V krasni palači »Bristol« v Beogradu prebivata Šuman in gospa. Čez noč sta postala oba čisto bela. Kakšen bo njun Božič, ko bosta zaman čakala, da se odpro vrata in pridejo otroci?! Le vera v večni Božič, ki bo zbral vsa raztresena srca v neskončno srečni sveti večer, jima je v tolažbo. Vesele božične praznike^in srečno JVooo leto}želita cenj. naročnikom in čitateljem „Slovenskega gospodarja Uredništvo in upraoa.