öst KfiJlŽNiCA I v CE Li« NOVICE Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje____________________________________ Leto IX September 1977 Številka 9 Vse bolj bogati smo Slavnosti in lepšemu jutri naproti - po novi cesti Govor na slavnostni seji je prebral predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Tone Vrhovnik. V njem je opisal pot, ki jo je mozirska občina prehodila v preteklem letu, povedal je, za kaj je Gornja Savinjska dolina bogatejša, katere cilje so občani in delovni ljudje mozirske občine ob svojem vsakdanjem delu in življenju dosegli in katere bodo še morali, če želijo sebi in svoji družbeno-politični skupnosti zagotoviti hitrejši razvoj in s tem ustvariti pogoje za bodoče, še boljše življenje. Ob koncu seje so podelili še letošnje občinske nagrade. Nagrado občine Mozirje je letos prejela skupina kmetijskih strokovnjakov: prof. dr. Dolfe Cizej, redni profesor višje agronomske šole v Mariboru in strokovni sodelavec živinorejsko-veterinarskega zavoda v Celju; prof. dr. Ivan Šmalcelj z agronomske fakultete v Zagrebu ter prof. dr. Gvido Fajdiga z agronomskega oddelka biotehnične fakultete v Ljubljani. LJUDSKO ZBOROVANJE Po končani slavnostni seji občinske skupščine in po otvoritvi ceste je bilo v Novi Štifti ljudsko zborovanje, ki se ga je poleg številnih gostov udeležilo veliko število občanov iz vse doline. Slavnostni govor je prebral sekretar komiteja občinske konference ZKS Mozirje, Matevž Požarnik in v njem orisal razvojno pot mozirske občine in krajevne skupnosti Nova Štifta med drugo vojno in po njej, uspehe ki so jih delovni ljudje in občani dosegli na tej poti in hkrati nakazal naloge, katerih uresničitev bo vse zagotovila lepši jutrišnji dan. Kulturnemu programu je sledilo veselo rajanje. S slavnostno sejo vseh treh zborov občinske skupščine je bil v soboto 10. septembra v Novi Štifti sklenjen splet prireditev ob letošnjem prazniku občine Mozirje. Poleg delegatov, predstavnikov družbeno-političnega življenja in gospodarstva mozirske in sosednjih občin so se seje udeležili tudi prvi komandant slovenskih partizanov Franc Leskošek-Luka, predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marinc, predsednik republiškega sveta zveze sindikatov inž. Janez Bazborič in drugi. V imenu delegacije pobratene občine Čajetina je prisotne pozdravil in občanom in delovnim ljudem naše občine izrekel najlepše čestitke ob njihovem prazniku predsednik skupščine občine Čajetina Vlastimir Pavlovič. POGLOBLJENO PRIJATELJSTVO Praznika občine Moziije in prireditev ob njem so se udeležili tudi učenci in učitelji vseh pobratenih osnovnih šol iz občine Čajetina. Mozirjani so gostili vrstnike iz Čajetine, Ljubenci iz Lju-biša, Gomjegrajčani iz Mačkata in Lučani prijatelje iz Sirogojna. Gostitelji so svoje tovariše sprejeli na svoje domove in s tem navezali pristne osebne stike z bratskimi Zlatiborci, razkazali 50 jim svoje kraje in Gornjo Savinjsko dolino, kar vse skupaj je nedvomno velik korak naprej v poglabljanju in krepitvi prijateljstva zgrajenega na temeljih bratstva in enotnosti. Vztrajen boj za pravice Konec meseca avgusta je skupina sekretarjev občinskih komitejev ZKS in drugih družbenopolitičnih delavcev v regiji obiskala obe slovenski organizaciji na Koroškem. Skupina je med drugim obiskala Pliberk, Železno Kaplo, Velikovec, Celovec in Peče.V času obiska so bili razgovori v Železni Kapli s sekretarjem Zveze slovenskih organizacij ing. Feliksom Wiesserjem in Janezom Vutejem-Lucom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. V Celovcu so bili ragzgovori na našem konzulatu in isti dan v Pečah na zahodnem Koroškem, kjer je bil prisoten med ostalimi tudi dr. Franci Zwiter. Ob neposrednem stiku in razgovoru z vodilnimi tovariši iz slovenskih organizacij na Koroškem in koroško mladino dobi človek pravo podobo stanja in razmer, v katerih živijo naši rojaki na Koroškem. Boj za narodnostne pravice je združil obe organizaciji koroških Slovencev. Med njima ni več različnih pogledov do osnovnih vprašanj borbe za pravice Slovencev, ki izhajajo iz 7. člena državne pogodbe. Zakon o narodnostnih skupnostih, sprejet v sredini preteklega leta, je ukinil vse formalne pravice, ki so izhajale iz državne pogodbe. Zakon je izrazito protislovensko usmerjen, saj je skrčil slovensko naselitveno ozemlje za dve tretjini. Zakon o narodnih skupnostih za Slovence ni sprejemljiv in ne bo izvedljiv. To dokazujejo izkušnje preteklosti in vsakodnevni dogodki in pritiski, ki se kažejo v različnih oblikah. Vsak se lahko uči slovenščine, če ga starši prijavijo, pri tem pa nemški delodajalci vršijo hud pritisk na starše, da otrok ne bi pošiljali k slovenskemu pouku. Slovenski kmet ne dobi subvencije, če prijavi otroka k slovenskemu pouku. Šolske oblasti usmerjajo slovenske učence v stare šole; učitelji ob ypisu zatrjujejo staršem, da bodo imeli otroci težave „v življenju“. Vsi ti in še cela vrsta drugih pritiskov in žalitev od strani nemško nacionalnih elementov niso zlomili odpora koroških Slovencev v boju za svoje nacionalne pravice, opredeljene v državni pogodbi. Z zakonom ukinjene pravice in vse oblike pritiska so sile odpora Slovencev še bolj strnile. Vidno mesto v tem boju ima koroška slovenska mladina, ki ne glede na vse pritiske in brutalnosti državnih organov in žandarmerije vztrajno stoji na pozicijah boja za narodnostne pravice Slovencev na avstrijskem Koroškem. Zadnje akcije so to še posebno potrdile ob postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov, ki so jih mladinci več dni in noči vztrajno stražili. JOŽE RAKUN Skupina družbenopolitičnih delavcev iz regije v pogovoru s koroškimi mladinci ob dvojezičnem napisu v Pliberku. Napis so mladinci stražili štiri dni in noči. Nekaj ur po obisku pa je napis podrla avstrijska policija in pri tem grdo ravnala z mladinci. Foto: Stefan DOLEJŠI Sadovi solidarnosti lNOVa lil pruaiuriia auia jc Mica vciuui jhiuuuucv Krajani Luč so v letošnjem letu pridobili veliko. Ob vseh uspehih, ki jih dosegajo pri svojih vsakdanjih naporih za lepši jutri svoje krajevne skupnosti, so sedaj bogatejši se za sodobno opremljeno osnovno šolo, ki so jo ob občinskem prazniku tudi uradno otvorili. Nova šola ima 11 učilnic, sodobno opremljene kabinete in kuhinjo, otroški vrtec in so- Jože Deberšek med govorom. Za njim hvaležni osnovnošolci dobno telovadnico. Ob 16 učiteljih se bo v 15 oddelkih v njej šolalo 291 učencev iz krajevnih skupnosti Luče in Solčava. Novi prostori omogočajo enoizmenski pouk, kar je za te kraje še posebej pomembno. Slavnostni govornik ob otvoritveni slovesnosti je bil predsednik izvršnega odbora republiške izobraževalne skupnosti Jože Deberšek. V svojem govoru je prisotnim orisal stanje sistema vzgoje in izobraževanja v naši republiki in pomen izobrazbene ravni za še uspešnejši in hitrejši razvoj naše republike. Spregovoril je tudi o reformi sistema vzgoje in izobraževanja, ki na novih idejnih, vsebinskih in programskih osnovah poteka vzporedno s preoblikovanjem, celotne strukture naše samoupravne družbe. Preobrazba šolstva je namreč kar najtesneje povezana s širšo družbeno preosnovo. V takšni preobrazbi bo moralo zavzeti vidnejše mesto predvsem združeno delo, zato bodo morale poglavitne naloge na področju šolstva izhajati v bodoče iz neposrednega dogovarjanja in soočanja interesov z združenim delom. Jože Deberšek je orisal tudi uspehe, ki so jih v mozirski občini dosegli na področju šolstva in otroškega varstva, odkar so se leta 1973 na referendumu odločili za samoprispevek. Izrazil je tudi prepričanje, da samoupravna zavest, občutek solidarnosti in odgovornosti do najmlajših občanov ne bodo zatajili tudi v prihodnje, ko se bo treba na referendumu odločati za podaljšanje samoprispevka. S pomočjo tega bi v Gornji Savinjski dolini opravili še marsikatero zahtevno nalogo, ki je sicer ne bi mogli, in bi s tem vsem otrokom zagotovili enake možnosti šolanja in izobraževanja. V izredno pestrem kulturnem programu so se predstavili domači otroci in recitatorji, ki so v svojem recitalu uspešno povezali razvoj šolstva v Lučah in v dolini z bojem za slovenski jezik in narodnostne pravice ter s herojskim bojem naših narodov in narodnosti med drugo vojno in z dosežki naše revolucije. Žal je lepo prireditev zmotil hud naliv, ki a domačinom in-gostom ni prepre-il ogleda prostorov nove šole. Trak ob njeni uradni otvoritvi je prerezal Jože Deberšek. slavje Partizansko Kot okno v svet... Krajani Luč, predvsem tisti, ki stanujejo v lepi dolini proti Podvolovljeku in v njem samem, so k praznovanju občinskega praznika prispevali lepo delovno zmago. Otvorili so štiri kilometre dolg odsek modernizirane ceste proti Podvolovljeku. Cesta je sodobno urejena, široka 3,5 metra, razširjena na zavojih in opremljena z 271 kvadratnimi metri podpornih zidov ob Luč-nici in na nasprotnem bregu. Krajani sami so prispevali 73 starih milijonov, opravili preko 3000 ročnih in 400 traktorskih ur. Hkrati so očistili 18.000 kvadratnih metrov površin in napravili 40 prepustov. Z delom so pričeli 7. marca letos in so prvotni načrt presegli za 40 odstotkov. Prej so namreč načrtovali le tri kilometre asfalta in le tri metre široko cesto. Poleg tega, da je odsek sedaj dolg štiri kilometre in pol metra širši, kot so predvidevali, so krajani opravili zemeljska dela še na nadaljnjih tisoč metnh in jih tako praktično že pripravili za asfaltno prevleko. Družbenopolitične organizacije in organizacije združenega dela so prispevale k gradnji 87 starih milijonov, organizator akcije pa je bila krajevna skupnost Luče. V nedeljo 18. septembra je partizanska Creta zopet slavila in veličastnega slavjä ter toplega srečanja borcev ni moglo skaliti niti zares izjemno slabo vreme s snegom, dežjem, meglo in mrazom. Na mestu kjer so borci 1. Štajerskega bataljona pred 36. leti s premočnim sovražnikom izbojevali prvo frontalno bitko v okupirani domovini, so odkrili spominsko obeležje. Pomnik obenem spominja tudi na herojske boje na Tolstem vrhu leto dni kasneje. Poleg preživelih udeležencev bojev na Creti in borcev Savinjsko-celjske- ta področja ter Revirjev, predstavni-ov družbenopolitičnega življenja vseh teh občin in številnih domačinov so se srečanja udeležili tudi narodni heroj generalpolkovnik Janko Sekirnik-Simon, član Predsedstva SRS Tone Bole in predsednik republiškega izvršnega sveta inž. Andrej Marinc. Prisotne je najprej pozdravil predsednik SO Žalec, Vlado Gorišek. V svojem nagovoru je orisal napore, ki jih občini Mozirje in Žalec vlagata v pospešeni razvoj dokaj nerazvitega področja Crete in omenil uspehe, ki so jih pri tem dosegli; ustavil se je pri pomenu bitke pred 36. leti in omenil pomen zgodovinsko pomembnih dogodkov in naše polpretekle zgodovine, katerih jubileje letos -slavimo. Za njim je besedo povzel generalpolkovnik Janko Se-kirnik-Simon. V svojem slavnostnem goyoru je spregovoril o pomenu našega narodnoosvobodilnega boja in revolucije, o uspehih, ki smo jih dosegli v boju za razvoj samoupravljanja in za napredek družbe v celoti ter o naporih, ki jih vlagamo v proces podružbljanja obrambnih zadev, da bi s tem še bolj okrepili 'obramb- no sposobnost naše družbe in ji tako zagotovili nadaljnji, še uspešnejši in nemoten razvoj. Vsi ti uspehi so neločljivo povezani z veliko osebnostjo tovariša Tita, katerega ime je nesporen simbol neustrašnosti, samoupravljanja, neuvrščenosti in miru pri nas in v svetu. Ob končuje ostro obsodi) dogajanja v sosednji Avstriji, ki z zatiranjem slovenske manjšine na Koroškem in z odkritim oživljanjem najbolj mračnih idej v zgodovini človeštva, idej nacizma, že dolgo kali prijateljske sosedske odnose in kot nevtralna država ravna v očitnem nasprotju z načeli sklepnega dokumenta helsinške konference o evropski varnosti in sodelovanju, kar je pred bližnjo drugo konferenco v Beogradu še toliko boli pomembno. bitke na Creti, Rudi Cilenšek in ga predal v varstvo mladim z Vranskega in Kokarij. Poudaril je, daje spomenik arhitektonsko sicer skromen, da pa je neprimerljivo večji in pomembnejši spomin in pomen dogodkov, na katere spominja. V vrste teritorialne obrambe je zatem s svečano zaobljubo stopilo 150 , mladih prostovoljcev, samo iz mozirske občine jih je bilo 118. Zaobljubo je vodil Ivo Zupanc-Ludvik, ki je nato ob nazornem prikazu bitke na Creti, ki so ga izvedli pripadniki teritoriak ne obrambe, opisal potek bojev pred 36. leti. V kulturnem programu, ki je sledil, so nastopili združeni moški pevski zbori, godba na pihala in skupina recitatorjev, ob koncu programa pa so vsi udeleženci s srečanja poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. Spomenik je odkril udeleženec Med svečanimi besedami zaobljube V gornjem delu Zadrečke doline in na jugozahodnem delu Mozirske občine je kraj in krajevna skupnost Nova Štifta. Kraj je zaokrožena dolina z naravnimi mejami: na jugu Menina, na zahodu in severu Kastna planina in Lepenatka. Kotlina Nova Štifta se v svojem spodnjem koncu cepi na dva dela - ob potoku Dreta in ob potoku Mačkovec. Kotlino deli na približno enaka dela tudi regionalna cesta v smeri zahod -vzhod, ki povezuje Mozirsko in Kamniško občino. iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi Modernizirana cesta Letošnja najpomembnejša pridobitev za krajevno skupnost Nova Štifta je nedvomno otvoritev 3,6 kilometra dolgega odseka posodobljene ceste med Gornjim gradom in Črnivcem. Krajani bodo tako rešeni nadležnega prahu, lažja bo njihova pot proti spodnjemu delu doline, številnim delivcem, ki se vsakodnevno vozijo na delo v Kamnik in Ljubljano bodo znatno olajšani napori, pa tudi turizmu Gornje Savinjske doline se tako obetajo boljši časi. Do vrha Črnivca je ostalo še dobrih 5 kilometrov in skoraj prav toliko še na kamniško stran. Za oba odseka pa bo treba poskrbeti čimprej. Trak na novi cesti je prerezal Ivan Pistotnik Prapori — sestavni del vsake slavnosti Za naselja Tirosek, Šmiklavž in del Dola, ki sestavljajo krajevno skupnost, so značilna kmetijska zemljišča in gozdovi. Tako je v kraju še precej čistih kmetij, ki pa se jih je precej že preusmerilo v intenzivno in tržno proizvodnjo. Vsi kmetje So kooperanti ZKZ Mozirje, krajani ki se ne bavijo s kmetijstvom, pa so zaposleni v raznih delovnih organizacijah: Smreka Gornji grad, Glin Nazarje, ZKZ Mozirje in drugje. Največ zaposlenih se vozi v kamniško občino, in to približno 120 delavcev. V kraju samem ni nobenega podjetja in tudi ne možnosti za zaposlitev. Zato so si krajani delo in zaslužek drugod in še tisto malo obrti, kar je bilo upada. V Novi Štifti sta samo še dva obrtnika. Tu je še zadružna trgovina in gostilna ter podružnična šola, v kateri pa že par let ni pouka. Zelo pomanjkljivo za kraj, v katerega prihaja čedalje več ljudi in se mu z modernizacijo ceste odpirajo možnosti za razvoj turizma, je, da le-ta premalo izkorišča. Saj je še edini privatni gostilničar zaprl go- stilno in se še najde nekdo, ki se na vse kriplje upira modernizaciji občinske ceste ter zavira razvoj krajevne skupnosti. V kmetijstvu sam kraj kaj dosti ne bo več sam dosegel in bo večanje proizvodnje komaj v sorazmerju z vlaganjem. Možnosti so še pri ureditvi planinskih pašnikov, da bi na njih vzrejali plemensko živino in dosegli zanjo boljši iztržek. V bližino pašnikov so že izpeljane gozdne ceste in morda bi kazalo poskusiti še s planšarskim turizmom. Zavedati se mo- ramo, da je za nas pomemben vsakdo, ki obišče naš kraj. Rak rana za krajevno skupnost je odseljevanje iz kraja. V tridesetih letih se je iz Nove Štifte odselilo toliko ljudi, da bi lahko ustanovili že manjšo tovarnico. Sedaj odhajanje iz lgaja upada, ni pa se še ustavilo. Življenjskega pomena za Novo Štifto, Gornji grad in sploh za celo gornjo Zadrečko dolino bi bilo, da bi se nekje v središču doline ustanovil obrat, ki bi zaposlil ljudi in jih zadržal v dolini. Marsikateri krajan bi še ostal v kraju, če bi dobil tukaj dovoljenje za zidavo hiše. Prav bi bilo, če bi urbanisti imeli večje razumevanje za krajane, ki žele ostati v domačem kraju. Sklicevanje na očuvanje kmetijskih zemljišč je samo izgovor. Če smo pozidali toliko ravninskih rodovitnih površin, na kateri ne bodo nikdar več rasli kmetijski pridelki, bi lahko našli gradbeno parcelo še tam kjer je zemljišče brez vrednosti, a so v bližni že voda, elektrika in cesta. Vemo, da bo kraj zamrl, če bo število prebivalcev in družin še naprej upadalo. Kraj brez ljudi je tudi za družbo mrtev in nekoristen. Ce bodo krajani imeli razumevanje za skupne želje in potrebe ter bodo sodelovali pri naporih za skupni napredek, bodo ob svojem delu zagotovo našli razumevanje in pomoč pri širši družbeni skupnosti. JOŽE LAZNIK KONČNO TUDI KNJIŽNICA Ob občinskem prazniku so v prostorih zadružnega doma v Novi Štifti odprli prenovljeno knjižnico, peto po vrsti v občini Mozirje. Knjižnica je ponovno oživela na pobudo krajevne skupnosti, ob izdatni pomoči kulturne skupnosti in ob velikem razumevanju Zgomje-savinjske kmetijske zadruge, ki je odstopila potreben prostor. Knjižnica ima 460 knjig in po-’ leg tega še 80 primerkov v obliki potujoče knjižnice. Zbirko teh 80 knjig bodo menjavali vsakih šest mesecev, knjižnica v Novi Štifti pa bo odprta vsako nedeljo od 9. do 10. ure. OBVESTILO članom bivših kmečkih j delovnih zadrug S Skupščina socialistične republike Slovenije je dne > 19. julija 1977 sprejela zakon o spremembah in do- > polnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem > zavarovanju, ki je bil objavljen v uradnem listu SRS < št. 16/77z dne 8. avgusta 1977. < 5 tem zakonom so bile končno ugodene želje s članov bivših KDZ, ki doslej niso imeli zakonite s podlage, da bi uveljavljali štetje dobe, ki so jo pre-s bili v KDZ, v pokojninsko dobo. ? V 7. členu tega zakona je zdaj zapisano: „V poji kojninsko dobo se kot posebna doba všteva čas, ko < je bila oseba član kmečke delovne zadruge v obdobij ju od 15. maja 1945 do 31. decembra 1959, če ji je S bilo delo v zadrugi edini ali glavni poklic." Z V 29. členu istega zakona pa je zapisano, da < lahko člani bivših KDZ uveljavljajo to pravico s pi-s smenim zahtevkom, ki mora biti vložen najkasneje s do 31. decembra 1977. Zahtevek je treba nasloviti > na: Skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-? vanja, podružnica Celje. ? Iz zahtevka morajo biti razvidni dokazi (listine ali 2 priče), da ste bili član KDZ, koliko časa ste bili < član in da vam je bilo to delo edini ali glavni poklic. J SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE z referent za kmetijstvo Obrazložitev predloga za podelitev občinskih nagrad Prof. dr. CIZEJ Dolfe je kot redni profesor Višje agronomske šole v Mariboru in strokovni sodelavec živinorejsko-veteri-narskega zavoda v Celju v letih 1967—1970 z izredno požrtvovalnostjo opravljal operativno preusmerjanje kmetij v blagov-no-tržno gospodarjenje. V tem ^ obdobju je uspel s prepričljivim ^-metodičnim pristopom in bogatim strokovnim znanjem in izkušnjami prepričati preko 80 kmetov iz našega območja, da so se odločili za specializirano tržno proizvodnjo. Zanje je izdelal preusmeritvene programe , in spremljal njihovo uresničevanje. Opravil je prvi jugoslovanski poizkus ovrednotenja kmetijske pospeševalne službe. S tem delom je dal agroeko- nomski znanosti in aktivni agrarni politiki izredno dragocen prispevek. S požrtvovalnim strokovnim delom od prvih začetkov preusmerjanja pa do danes je prof. dr. CIZEJ dal neprecenljiv prispevek k preobrazbi zgornjesavinjskega kmetijstva, tako s pionirskim „oranjem ledine nezaupanja“, kot s strokovnim izobraževanjem kmečkega prebivalstva ob številnih predavanjih, z mentor* stvom zadružni pospeševalni službi, ter vzpodbujanju živinorejcev k napredku ob živinorejskih razstavah. Krono njegovih prizadevanj za afirmacijo v naši praksi potrjenih pospeševalnih metod pa predstavlja njegova študija „Izvrednotenje efekta pospeševalne službe na primeru 80 kmetij v občini Mozirje“, na osnovi katere je maja letos tudi uspešno opravil dizertacijo. Za tako vsestransko angažiranje na področju kmetijstva — pospeševalnega dela v občini Mozirje, ki je rodilo zavidljive uspehe in dajalo praktične pobude strokovnim obiskovalcem iz drugih republik, naj bo to občinsko priznanje iskrena zahva- Prof. dr. ŠMALCELJ Ivan z agronomske fakultete v Zagrebu je z izdelavo „Programa za razvoj pospeševalne službe in spremljanje preusmerjenih kmetij“ v letu 1965, ter „Študijsko expertizo o kmetijstvu in razvojnih tendencah kmetijstva v občini Mozirje v letu 1966“, s katero je temeljito osvetlil vse faktorje, ki vplivajo na izbiro optimalne proizvodne usmeritve, izvrednotil potencialne zmogljivosti našega kmetijskega prostora in predvidel potrebna sredstva za dosego postavljenih ciljev. Prof. dr. ŠMALCELJ je vsa ta leta z izredno zavzetostjo in novimi strokovnimi pobudami spremljal in usmerjal naš kmetijski razvoj. To je ponovno dokazal ob lanskoletni živinorejski razstavi, ko je z objektivno kritičnim očesom ocenjeval dosežke na področju selekcijskega dela v govedoreji. Podatke o Dobitniki letošnje nagrade občine Mozirje razstavljeni živini je statistično obdelal in skupaj z vtisi strnil v bogato strokovno znanstveno razpravo z naslovom „SIVKA IZ ZGORNJE SAVINJE“. S tem prispevkom je dal moralno priznanje službam, obenem pa opozoril na bodoče naloge v selekcijski in reprodukcijski politiki. Izredna smiselnost prof. dr. ŠMALCELJA, ki je že leta 1966 predlagal povsem novo pot k uresničevanju raz Vojnih ciljev gomjesavinjsicega kmetijstva, čeprav tak pristop takrat še ni bil družbenopolitično verificiran, ga uvršča med tiste pobudnike napredka, ki mu gre za opravljeno delo iskrena hvala in priznanje! Prof. dr. FAJDIGA Gvido z agronomskega oddelka Biotehnične fakultete v Ljubljani ima neprecenljive zasluge za dosežene uspehe v uvajanju in izpopolnjevanju pašno-kosnega sistema, ki tvori temelj naši živinoreji. Kot vodilni jugoslovanski strokovnjak za pašno-kosno rabo travnatega sveta je že v letu 1964 ponudil strokovno pomoč za uvajanje tega najracionalnejšega sistema na naših kmetijah. S priporočljivimi predavanji in praktičnim delom na terenu je ob pomoči zadružnih pospeševalcev dosegel, da so se kmetje začeli masovno ogrevati za tak način intenzivnega gospodarjenja na travnatem Svetu. Z uvajanjem pašno-kosne rabe travinj, ki je za naše predalpsko klimatske pogoje še posebno primerna, je živinoreja dobila povsem nove razvojne perspektive. Produktivnost travnatega sveta se je v večini primerov podvojila ali celo potrojila, prav tako pa je izboljšana kvaliteta pridelane krme izredno povečala proizvodnost živine, da ne omenjamo tudi olajšanega dela in zmanjšanja proizvodnih stroškov. Vzpodbudni uspehi naših kmetij s pašno-kosnim gospodarenjem, so bili po zaslugi prof. dr. FAJDIGE — kot prvi v Sloveniji v zasebnem sektorju kmetijstva vabljiv zgled tudi za ostala območja Slovenije in Jugoslavije, saj so preko obiskov številnih ekskurzij imele ogromen pospeševalni vpliv. Z nesebično strokovno pomočjo pri uvajanju tako revolucionarnih sprememb v gospodarjenju na kmetijah si je prof. dr. FAJDIGA pridobil velike zasluge saj se v gospodarskih uspehih naših naprednih kmetij hvaležno zrcali tudi pionirsko delo tega uglednega strokovnjaka. Delo skupine strokovnjakov prof. dr. ŠMAJCELJ Ivana,, prof. dr. CIZEJ Dolfeta in prof. dr. FAJDIGA Gvida je ob podpori še drugih dalo nepričakovane rezultate na našem območju. Za nesebično strokovno angažiranje pri razvoju kmetijstva v naši občini, ki je dosegla zavidljive uspehe se skupini strokovnjakov zahvaljujemo in kličemo za nadaljnje plodno sodelovanje v razvoju kmetijstva v prihodnje pri nas. Nova Štifta med vojno 1941 6. 4. 1941 - Cvetna nedelja. Zjutraj je radio poročal, da nemške zračne sile bombandira-jo Beograd. Ob 6,30 je osem nemških letal preletelo Novo Štifto in kmalu zatem se je čulo bobnenje eksplozij v smeri Ljubljane, zatem je utihnil radio Ljubljana. Po maši je bila objavljena splošna mobilizacija. Bil je veliki teden, sreda popoldne. Vojaške kolone so brez cilja tavale v smeri Črnivec in Gornji grad. 10. 4. — so prišli domov prvi domačini, ki so pobegnili iz razpadajoče starojugoslovanske vojske. Povedali so le, da je armada šla po zlu in da bodo' Nemci vsak čas zasedli državo. 12. 4. - Na veliko soboto dopoldne je pokalo kot divja ja-ga. Streljali so ubežniki iz vojske, tisti, ki so s sabo prinesli vojaško orožje. Zvečer je nemška motorizirana kolona prispela v Gornji grad. 15. 4. - V torek dopoldne je nemška pehotna enota korakala iz Gornjega grada v Novo Štifto in nazaj, rjoveč vojaške pesmi. Ljudje so prepadeno občutili novi red. Nekaj vaščanov, sitih stare, gnile Jugoslavije, pa je z mešanimi občutki pozdravljalo okupatoije. 24. 4. - Nemci so kot prvega Novoštifčana zaprli župnika. 16. 5. - Okupator je začel z nemško šolo. Bivši upravitelj Duh in učiteljica Moravec sta bila oba izgnana, šolarjem pa so predstavili novega učitelja Titmana. V avgustu so tudi pri nas razširili in vpisali večino ljudi v STEIRISCHE HEIMATBUND. Tega leta so imeli Nemci na Črnivcu graničarsko postojanko in je bilo za pot na Kranjsko potrebno dovoljenje. V poznem poletju in na jesen so se iz Tuhinja pojavili prvi partizani. Prvi je imel z njimi veze Črnevski Jože. 1942 6. 5. — so se v župnišču, šoli in na Črnivcu nastanili vermani. To je bila vojska lopovov nad lopovi. Izkazali so se, saj je ver-man v patroli za 25 mark s kopitom skoro do smrti pobil svojega pajdaša (krivi naj bi bili go-ščarji). Ko pa je potolčeni zve- čer prilezel v postojanko in povedi, kdo gaje tako obdelal, so ga vsi vermani složno ubili. Ta vojska velikega rajha pa se je ob večerih tudi rada namazala s sajami in se hodila po hišah izdajat za partizane. 16. 6. — So partizani Kamniške čete osvojili vermansko postojanko na Črnivcu. V borbi so padli en partizan, policist in verman, 6 vermanov pa je bilo ranjenih. 31. 7. — je skupina partizanov II. grupe odredov napadla demonstrativno vermansko postojanko na Slogovem. Partizani iz iste grupe in odredov so zvečer 20. 8. v Joštu ubili štiri ver-mane in dva ranili. 29. 8. - so partizani zopet napadli vermane in se nato umaknili na Črnivec. Tam so napadli nemško policijsko patrolo, ubili dva policista in tri ranili. 18. 12. — je skupina partizanov izpraznila zadružno trgovino pri Jernejih. Nato pa je prišlo do kratkega streljanja s policijsko patrolo. 1943 Vermani so na zimo odšli iz Nove Štifte in so zato prišli v župnišče žandaiji. Bili so Tirolci in so se zadrževali največ kar v postojanki. Vsak večer so jih morali fantje in možje hodit stražit, govorili so, da gredo v „landvahto.“ V tem letu je bilo čedalje več partizanov, vse češče so se oglašali in vse več domačinov se je pridružilo borcem v gozdovih. V začetku novembra 1943 so v župnišču in šoli zopet ustanovili vermansko postojanko. Le-to so 29. novembra osvojile in razbile enote Šlandrove brigade. Ubiti so bili štirje vermani. Pogorela sta šola in župnišče. Od takrat in vse do konca vojne v Novi Štifti ni bilo odprte trgovine, ne gostilne, zadruge, ne šolskega pouka. „Prejšnji teden so partizani precej obiskali našo faro. V ponedeljek ponoči 28. junija so obiskali Strnada, Gornje Trepel-ne, Kotnike in Amre. Tudi tisti most pri Francelnih so požgali. A v petek ponoči so bili v Podlimi na Požaiju in pri Suho-vršniku. V soboto popoldne pa so obiskali Remšake. Domači so bili na njivi delali so kupe. Vzeli so Franceljnovo in Jožetovo obleko in še več drugih reči. Od tam so šli proti Spodnjemu Lozniku dalje proti Ulovše-ku in v Spodnji Čemevc. Povsod kjer je bil kateri domači fant v Nemški vojski so mu pobrali doma njegovo obleko.“ (Izvirni zapis iz tega leta). 1944 27. 1. — je Šlandrova brigada vodila borbo z nemško policijsko patrolo na Tomanovi planini in jo zvečer prisilila na umik k Drečki domačiji. Ubitih je bilo precej policistov in nemški policijski oficir. Konec marca je v Novo Štifto prišla Tomšičeva brigada in takrat tudi izvršila mobilizacijo. Večina za vojska sposobnih mož je takrat odšla v partizane. Na cvetno soboto 1944 so Tomševci napodili na zavolov-skih njivah policijsko kolono proti Grnjem gradu. Rešili so jih tanki, ki so jim prišli na pomoč. V velikem tednu je bila na Črnivcu borba, ki je trajala ves dan. Pogorela je zavolovska pustota in nazadnje so Nemci s pomočjo prodrli proti Kamniku. 26. 5. — so partizanske enote napadle pri Jošu v Gornjem gra- du vračajočo se policijsko kolono. Zažgali so en avtomobil in pobili več policistov. Nova Štifta je bila pravzaprav osvobojena že leta 1943, saj od takrat tukaj ni bilo redne okupatorske postojanke. Ko je bila v začetku avgusta osvobojena Gornja Savinjska dolina, je bilo tudi v Novo štifto še več sovražnih vpadov. Najhujši je bil od 20. do 24. oktobra 1944; Nemci so iz Kamnika preko Črnivca po daljši borbi prodrli proti Novi Štifti. Napadli in prepodili . sta jih 24. oktobra Tomšičeva in Trinajsta brigada. Pri umiku so Nemci požgali ves Črni kot in del senčne strani Nove Štifte. Takrat so tudr pobili in sežgali Nacetovo družino. Po takratnih virih je v borbi padlo okrog 150 sovražnikov. Nemci so ponovno prišli .v 1 Novo Štifto 19. 12., po ponovni zasedbi Gornje Savinjske doline. Takrat je bilo tukaj tudi nekaj manjših borb. Požgane so bile tri domačije in ubitih je bilo pet_ civilistov. Na obmbčju Nove Štifte je bilo takrat v borbah ujetih in pobitih 80 partizanov. 1945 V januarju je v Novi Štifti bilo polno nemške vojske. 18. 1. — so Nemci v Vrbovcu obkolili partizansko skupino. Padlo je 16 partizanov in dva domačina, 16 so jih Nemci prijeli in le enemu je uspelo pobegniti. Marca so prišli Ukrajinci. Ti so ponovno prehajkali vse gozdove in pri tem ubili več partizanov. Zadnja borba v Novi Štifti je bila 4. 5. Skupina partizanov— terencev je pri Amru napadla traktorsko prikolico z belogar- \ disti in pri tem je padel en belogardist. Zadnjič, že po uradnem koncu vojne, smo v Novi Štifti videli oboroženo sovražno vojsko 11. 5. 1945. Bili so četniki, ki so se'? družinami v velikih kolonah pomikali proti Črnivcu. (Iz šolske kronike in drugih virov) Zastave ob spomeniku NOB Za ljubitelje petja Po dolgem času bomo ljubitelji lepega zborovskega petja imeli priložnost udeležiti se nastopa Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič iz Ljubljane. Prireditev bo v Mozirju, dne 29. oktobra 1977 ob 18. uri v kino dvorani. Organizator nastopa je Zgornje-savinjski študentski klub, pokrovitelja pa sta ELKROJ Mozirje in ' Zgornjesavinjska kmetijska zadruga' Mozirje. * Leta 1926 se je na ljubljanski Univerzi ustanovil amaterski moški zbor, ki ga je vodil eden največjih slovenskih strokovnjakov za vokalno glasbo in navdušen zbiralec folklornega zaklada, pokojni ,France Marolt. Zaradi zagnanega in sistematičnega dela se je Akademski zbor hitro povzpel v sam vrh slovenske glasbene reprodukcije. Začel je že prodirati preko meja svoje domovine, ko je njegovo delovanje prekinila druga svetovna vojna. Takoj po vojni so študentje začutili praznino, ki je nastala na področju izvenštudentske dejavnosti in na področju naše slovenske glasbene kulture, tako so leta 1946 ustanovili mešani pevski zbor, ki je prevzel dediščino predvojnega Akademskega zbora in si nadel ime med vojno padlega člana, narodnega heroja Toneta Tomšiča. Vodstvo je prevzel prof. Radovan Gobec. Pod njegovo roko je zbor pel deset let. V tem času je razen narodnih pel partizanske in revolucionarne pesmi. Kmalu je APZ „Tone Tomšič“ postal „tako reprezentativno izvajalsko telo“, da so mu starejši in mlajši avtorji zaupali krstne izvedbe novih pesmi, ki zaradi modernih intonančnih in drugih značilnosti zahtevajo občutljive, tehnično pa visoko sposobne in zanesljive izvajalce. Po letu 1956 so zbor vodili še drugi priznani dirigenti in skladatelji: Janez Bole, Lojze Lebič, Igor Lavrič in Marko Munih. Leta 1975 je dirigentsko mesto prevzel mladi dirigent Jože Fuerst. V letih po vojni so koncerti APZ „Tone Tomšič“ prinesli približno 100 krstnih izvedb. Prav ta zbor je v Sloveniji znova vzbudil zanimanje za renesančno glasbo. Na svojih koncertih in turnejah je slovensko narodno in renesančno ter umetno pesem ponesel v vse pomembnejše domače kraje in evropska glasbena središča (Dunaj, Gorica, Trst, Pariz, London, Berlin, Varšava, Moskva, Helsinki, Koebenhavn, Bratislava). V mesecu februarju in marcu 1973 se je zbor skupaj z Akademsko folklorno skupino France Marolt odlično odrezal na turneji po ZDA in Kanadi, kjer je predstavil ameriškemu in jugoslovanskemu izseljenskemu občinstvu svoj program. Na tekmovanju amaterskih pevskih zborov Slovenije „Naša pesem 1976“ v Mariboru je zbor osvojil prvo mesto in Zlato plaketo mesta Maribor, ter si tako še utrdil sloves najboljšega amaterskega zbora v Slo- venii‘- JOŽEF CIRAJ APZ Tone Tomšič med nastopom Šahisti ob prazniku občine Spletu prireditev ob letošnjem občinskem prazniku smo se pridružili tudi šahisti. V našo občino nam je uspelo privabiti najboljšega slovenskega velemojstra Bruna Parmo. Takoj po vrnitvi z ekipnega državnega prvenstva je v salonu gostilne Trohej v Gornjem gradu odigral simultanko z 41 šahisti. Po naporni sedemurni borbi je dobil 36 partij, 4 remiziral in eno izgubil. Zmagal je Perič iz Gornjega grada, remizirali pa so Martin Marolt iz Ljubnega, Erno. Špeh’ iz Mozirja, Tomo Novak iz Rečice in Božo Križnik iz Nazarij. Prireditev je odlično uspela in pomeni nov prispevek k popularizaciji šahovske igre v naši dolini, saj je bo- Zdaj Gornji grad Za Rečico, Ljubnim in Lučami bodo tudi Gornjegrajčani dobili novo osnovno šolo. S pripravljalnimi deli so v Gornjem gradu že pričeli, v soboto 10. septembra pa so svečano položili še temeljni kamen za novo stavbo. Z izgradnjo osemletke v Gornjem gradu se bo iztekel tudi čas prvega samoprispevka, za katerega so se občani mozirske občine odločili leta 1973. Že tolikokrat dokazana solidarnost se bo morala potrditi tudi ob naslednjem referendumu za samoprispevek, s katerim bo treba rešiti še obilo perečih problemov na področju šolstva in drugod. je spremljalo veliko število gledalcev, zlasti mladih. Ob tej priliki se je v šahovski klub in v šahovsko življenje v občini vključilo precejšnje število igralcev iz Gornjega grada in okolice. K takšni uspešnosti te prireditve so znatno pripomogli TTKS Mozirje, delovni organizaciji Elkroj in Smreka, obrtniki Miro Cigale iz Nazarij, Viktor Kranjc iz Mozirja, Vili Marovt iz Rečice in kmet Janez Glo-jek'iz Šmartnega ob Dreti, ki jim velja najlepša zahvala. Obisk na simultanki je dokazal, da si ljubitelji šaha takšnih in podobnih prireditev še želijo. AVGUST KRIŽNIK Prvi cilj je dosežen Konec meseca avgusta je skupina sekretarjev občinskih komitejev ZKS in drugih družbenopolitičnih delavcev v regiji obiskala obe slovenski organizaciji na Koroškem. Skupina je med drugim obiskala Pliberk, Železno Kaplo, Velikovec, Celovec in Peče. V času obiska so bili razgovori v Železni Kapli s sekretarjem Zveze slovenskih organizacij ing. Feliksom Wiesserjem in Janezom Vute-jem - Lucom, podpredsednikom Zveze koroških partizanov. V Celovcu so bili razgovori na našem konzulatu in isti dan' v Pečah na zahodnem Koroškem, kjer je bil prisoten med ostalimi tudi dr. Franci Zwiter. Ob neposrednem stiku in razgovoru z vodilnimi tovariši iz slovenskih organizacij na Koroškem in koroško mladino dobi človek pravo podobo stanja in razmer, v katerih živijo naši rojaki na Koroškem. Boj za narodnostne pravice je združil obe organizaciji koroških Slovencev. Med njima ni več različnih pogledov do osnovnih vprašanj borbe za pravice Slovencev, ki izhajajo iz 7. člena državne pogodbe. Zakon o narodnostnih skupnostih, sprejet v sredini preteklega leta, je ukinil vse formalne pravice, ki so izhajale iz državne pogodbe. Zakon je izrazito protislovensko usmerjen, saj je skrčil slovensko naselitveno ozemlje za dve tretjini. Zakon o narodnih skupnostih za Slovence ni sprejemljiv in ne bo izvedljiv. To dokazujejo izkušnje preteklosti in vsakodnevni dogodki in pritiski, ki se kažejo v različnih oblikah. Vsak se lahko uči slovenščine, če ga starši prijavijo, pri tem pa nemški delodajalci vršijo hud pritisk na starše, da otrok ne bi pošiljali k slovenskemu pouku. Slovenski kmet ne dobi subvencije, če prijavi otroka k slovenskemu pouku. Šolske oblasti usmerjajo slovenske učence v stare šole; učitelji ob vpisu zatrjujejo staršem, da bodo imeli otroci težave „v življenju“. Turističnemu vodiču ob rob Območje občine, ki je tako slikovita kot je mozirska, zasluži več pozornosti in je nujno, da ga predstavijo v turističnem smislu javnosti doma in v tujini. Na dlani je, da sodobni turisti iščejo najrazličnejše značilnosti krajev in pokrajin, kjer jih vodi pot. Ce si torej želimo daljnjega razvoja v prodaji turističnih zmogljivosti, tedaj moramo o naši dolmi povedati kar se da veliko in izčrpno vse tisto, kar bo tujca in domačega ljubitelja naravnih lepot pritegnilo in ga tudi zadovoljilo. Ni dovolj na področju turističnih uslug predstaviti posamezne kraje, vse bolj je nujno predstaviti celotno dolino, kot zaključen turističen prostor z vsemi njenimi značilnostmi in pristno gostoljubnostjo. Ne gre hvalisati in vabiti na preživel način z raznimi parolami; prepričati moramo iskalce lepe narave, prijetnih ljudi, zanimivih narodnih običajev, zgodovin-sko-kulturnih spomenikov in slično, da bodo pri nas našli tisto, kar iščejo, ali bolje, da jim že vnaprej povemo, kaj nudimo in kam vabimo. Seveda je nujno vprašanje osvetliti še s teoretične predpostavke, da je predvsem treba tržišče raziskati in s tem tudi spoznati zahteve sodobnega človeka, ki naj prinese svoj denar v dolino. Menda velja za turizem prav isto kot za proizvodnjo materialnih dobrin, da ne moremo nekaj nuditi anonimnemu potrošniku, saj tako res ne vemo kaj naj mu ponudimo in s čim mu lahko učinkovito pokažemo pot v naše kraje. Vse preveč govorimo na pamet in na podlagi domnev, ki pa nimajo vrednosti in lahko samo zavajajo. Prav sedaj, ko je na vrsti kmečki turizem, je čutiti potrebo po enotnem nastopu in ponudbi, ki seveda odgovarjata kategoriji ponudnika. Vedeti moramo, da pri tem, ko „se gremo“ turistično pokrajino, neizbežno veljajo ekonomske zakonitosti, ki odločilno vplivajo tudi na turistično ponudbo. Tu pa je treba pribiti, da ne gre le za politiko cen, problem je treba obravnavati vsestransko. Sem štejejo tako usluge, kot poznavanje želja gostov in takšna usposobljenost gostinskega kadra, da pozna svojo ožjo domovino in zna svetovati turistu kje bo našel tisto, kar ga zanima Ne smemo dopustiti, da gostinski delavec ali pa kmet, ki se peča s turizmom, ne bosta vedela odgovora na vprašanje kaj naj naprimer naš obiskovalec še pogleda, kam naj še krene na izlet in podobno. Nasploh pa naj velja načelo potrebe po nenehnem opazovanju lastnih napak, temu pa sledi zaključek in poduk. Ni dovolj, da si obiska želimo, ni dovolj gojiti želje brez temeljev stvarnosti! Slednja je v tem, da moramo za naše goste, obiskovalce in turiste storiti več; le tedaj bomo želi tudi uspehe. Vedno in povsod ostane dejstvo, da je beseda, ki priporoča, oziroma reklama od ust do ust, naiučinkovitejša. Kaj pomeni lepo tiskan prospekt, če pa denimo, ostane le pri pisanih obljubah. Ali se tedaj ne vprašamo po tem, kaj vse prenese papir! Iz vseh navedenih ugotovitev prihajamo torej do zaključka, da nam še marsikaj manjka za zagotovitev uspešnega turističnega poslovanja. Pa nazaj k stvari! Prihodnje leto pričakujemo velik obisk naših krajev, saj bo hortikulturna prireditev zvabila v dolino obilo ljubiteljev cvetja in naravnih lepot. Dosedanji nenotni pristop k navajanju ljudi za obisk doline pušča sledove, kijih želimo sčasoma zabrisati prav z vsestranskim prikazovanjem tistega, kar lahko tujcu nudimo in to ne samo v enem izmed krajev, temveč vsestransko, v Gornji Savinjski dolini. Zamislimo si tujca, ki se zadržuje na na-špm nVimnpin riali p^Sa in se ne ve ob slabem vre- Se veliko je skritih kotičkov, ki jih niti domačini ne poznamo menu. Takrat so kot nalašč obiski znamenitosti, tako zgodovinskih kot etnografskih in drugih. T^ei mu moramo povedati in svetovati, kje in kaj lahko vidi pri nas. Ali denimo, da želi nekdo izletniško prebiti svoj dopust. Tudi v takšnem primeru potrebuje nasvet veščega poznavalca širšega in ožjega okolja. Prav zato in še zaradi jutrišnjega dne je nujno, da pristopimo k izdaji ustrezne publikacije, ki bo v dostojni obliki predstavila Gornjo Savinjsko dolino in bo po vseh krajih nase domovine in tudi v tujini povedala vse, kar želi nekdo vedeti, ko se odloča za dopust, oziroma za obisk nekega območja. Imamo veliko tega, kar je vredno pokazati še tako za- htevnemu turistu in zakaj torej £ve-tu ne povemo o nas. V okviru vseh turističnih društev območja želimo tesnejšega sodelovanja v prepričanju, da,je prav vsak kraj v naši dolini lep in zanimiv. Razumljivo je, da posamezna društva niso v materialnih pogojih, ki bi omogočali izdajo lastnih vodičev. Tega tudi ne želimo, daj smo uvodoma postavili zahtevo, da enotno predstavimo celoten prostor od Letuša do Karavank, skratka, da opišemo v zadovoljivem obsegu vse, kar bo opozorilo na naše posebnosti in zanimivosti. Zato je treba takoj pristopiti k delu in k pripravam na vodič po dolini, z našimi planinami vred seveda. ALEKSANDER VIDEČNIK Temeljna banka za dve občini LJUBLJANSKA BANKA, PODRUŽNICA VELENJE, SE BO TRANSFORMIRALA V TEMELJNO BANKO VELENJE, KI BO DELOVALA NA OBMOČJU OBČIN VELENJE IN MOZIRJE ' Ugotovitve skupne seje obeh izvršilnih odborov in nadzornega odbora Ljubljanske banke, podružnice Velenje, o osnovnih pokazateljih ocene možnosti konstituiranja nove temeljne banke so bile potrjene tako na sestanku predstavnikov gospodarstva, skupščine občine in družbeno političnih organizacij kakor tudi na koordinacijskem odboru za spremljanje ustanavljanja temeljne banke Velenje. S tem se je, začela ustavna preobrazba podružnice v samoupravno finančno skupnost združenega dela, kar terjajo tudi določila novega zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Osnovni podatki kažejo, da so podani pogoji za ustanovitev nove temeljne banke, ki bo nastala iz dosedanje podružnice Ljubljanske banke Velenje. Izvršni svet in predstavniki občinskih vodstev družbeno političnih organizacij občine Mozirje so ugotovili, da gospodarske vezi in sodelovanje na področju družbenih dejavnosti med občinama Mozirje in Velenje narekujeta takšno odločitev, da vsi tozdi in druge pravne osebe pristopijo k obravnavi in podpisu samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno banko Velenje. Temeljna banka bo s svojo organiziranostjo in organi upravljanja lahko zagotavljala polno uveljavitev interesov združenega dela v gospodarjenju z denarjem, smotrnejše kroženje v banki združenih in zbranih sredstev, ustreznejše vlaganje v osnovna in obratna sredstva, dosledno izvajanje določil o planiranju ter uspešnejše sporazumevanje članic banke pri reševanju skupnih problemov in interesov. V osnutku samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno tenko Velenje je dana vsa potrebna pozornost delegatskemu sistemu tako, da bodo lahko delavci v tozdu in delegati na zboru banke ali konferenci delegatov in v organih tenke (izvršilnemu odboru in kreditnemu odboru) samo odločali o vseh vprašanjih gospodarenja z družbenimi sredstvi. Nadalje določa sporazum, da vsa sredstva, ki so jih naložile in pridobile članice s poslovanjem banke, pripadajo le1 tem in se vodijo na njihovo ime in da so prihodki ustvarjeni s poslovanjem banke-obem skup-, ni dohodek vseh članic banke. Poseben poudarek je v osnutku sporazuma dan planiranju in določanju poslovne politike, informiranju članic, ohranitvi likvidnosti banke, samoupravni delavski kontroli ter oblikovanju, uporabi in razporejanju, prihodkov banke. Osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v temeljno tenko Velenje in osnutek samoupravnega sporazuma o združitvi v združeno banko - Ljubljansko tenko, sta vjavni razpravi do konca meseca septembra. V nekaterih delovnih organizacijah občin Velenje in Mozirje pa bo organizirana še posebna razprava, na kateri bodo obrazložene bistvene razlike od dosedanjega bančnega sistema in predstavljena-podružnica. Posebej pa bo za vsako delovno organizacijo prikazano koliko in kakšna sredstva združuje v banki, kakor tudi koliko in kakšne kredite koristi. Javna razprava, ki je pred nami, mora biti organizirana tako, da bo omogočeno najširšemu krogu samo-upravljalcev ne le razčistiti vse oblike bodočih finančnih odnosov, temveč tudi sodelovati pri organiziranju in formiranju novega bančnega sistema. Še enkrat: „Zakaj tako” Predstavniki samoupravnih organov in družbeno-politične organizacije naše delovne organizacije so obravnavali članek „Zakaj tako? objavljen v osmi številki „Savinjskih novic“, v katerem pisec članka Ivo Novak ugotavlja slabo razvitost trgovske mreže v občini s posebnim poudarkom ni stanje v Mozirju in ostro kritizira, obdolžuje in žali delavce in delo naše delovne organizacije, in sklenili! dati naslednji odgovor: Razvitost trgovske mreže v naši občini je poznana. Napredku gospodarskega razvoja, večjemu številu zaposlenih, hitri spremembi strukture in koncentraciji prebivalstva je sledila večja kupna moč in potrošnja. Trgovina zaradi sistema marž (marže za večino artiklov splošne potrošnje so ostale v absolutnih zneskih na ravni leta 1971), ob povečanih stroških poslovanja in družbenih obveznosti, ne ustvaija dovolj akumulacije, da bi si zagotovila sredstva za obvezno pokrivanje zalog in sredstva za investicijsko izgradnjo. Temu in ne nazadnje tudi razdrobljenosti trgovine v občini je pripisati, daje prizadeta izgradnja in modernizacija trgovskega prostora, količina zalog ter izbira blaga in da je trgovina zaostala v razvoju. Vse to je odgovornim in širši družbenopolitični skupnosti znano, zato je tudi v srednjeročnem programu občine za obdobje 1976-1980 dan poudarek izgradnji trgovskih prostorov, boljši založenosti trgovine in zajezitvi odlova kupne moči. . Naš kolektiv, ki poleg kmetijske zadruge in nekaterih drugih trgovin opravlja trgovsko dejavnost za Mozirje, oziroma na trikotu Mozirje -Nazarje -/Rečica ob Savinji, se zaveda nalog, ki jih ima pri preskrbi prebivalstva ih zadovoljevanju potrošnikov, zato je tudi sprejel sklep, da pristopi k izgradnji nove blagovnice . ju.'Ze pred enim letom je bila vložena prošnja pri pristojnih službah za odobritev lokacije, ki bo verjetno odobrena na prostoru stare šole. Investicijska vrednost te naložbe bo po ocenah znašala preko 26 milijonov dinarjev (2,6 stari milijardi) in bo pri izgradnji potrebna širša družbena pomoč. Naš kolektiv si tudi pri obstoječem stanju prodajnih prostorov prizadeva, da bi bile naše trgovine čim bolj založene z ustreznim izborom blaga, zlasti z blagom za osnovno preskrbo, da bi bili naši potrošniki dobro in kulturno postreženi. Pri vseh prizadevanjih pa se dnevno srečujemo s težavami, ki jih kljub hotenju ni mogoče odpraviti (pomanjkanje mesa, zelenjave in drugega blaga ali zastoju pri dobavi mleka, nekaterih vrst kruha). Tudi gneča ob nakupih v določenih urah koncem tedna ob petkih in sobotah povzroča nezadovoljstvo in kritiko. Vse te motnje pri preskrbi gredo seveda na račun naših delavcev, ki so krivi ali nekrivi, vendarle tudi „ljudje“. Sprejemamo vsako objektivno in dobronamerno kritiko; za opozorjene napake pri delu naših delavcev smo hvaležni,- ker se zavedamo, da bomo le S sodelovanjem potrošnikov odpravljali nezaželjene vzroke za nezadovoljstvo. Tudi objektivno in resnično pisanje v javnih sredstvih obveščanja lahko prispeva k izboljšanju razmer, nikakor pa ne pisanje, ki žali, obtožuje in očita nepoštenost, kot je to primer v uvodoma navedenem članku. Glede odvisnosti osebnih dohodkov od kupcev pa tole: Trgovski delavci se zavedamo, da nismo lutke za ogled, ampak smo člani samoupravno organizirane družbe, kjer je osebni dohodek vsa- 6. 11. mag. vet. MERMAL Jože, Ljubno ob Savinji tel ^.XXXWVXXVXXVXXXXXXXXXXXXXvXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXX^.XXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXSXX>2 kega zaposlenege odvisen od njegovega dela. Nomenklatura poklicev v naši družbi je široka in vsak opravlja delo, za katerega se je usposobil, in za opravljeno delo dobiva plačilo. Kakor je v proizvodnji delavec odvisen od vloženega dela v proizvode, ki so v končni fazi vsi namenjeni potrošniku v takšni ali drugačni obliki, tako smo trgovski delavci odvisni od dohodka, ki ga ustvarjamo s plasiranjem teh proizvodov. Delavci, ki se financirajo iz splošne in skupne porabe pa so plačani za svoje delo iz sredstev, ki jih zbiramo vsi iz osebnih dohodkov, prometnih davkov in drugih virov. Tako zaslužene osebne dohodke kot potrošniki zopet uporabimo za nakupe v trgovini ali za plačilo drugih dobrin in uslug. Torej smo si vsi v medsebojni odvisnosti. Piscu članka se zahvaljujemo za konkretno opozorilo o nepravilnem tehtanju. Pri tem bi pripomnili, da je bila razlika po izjavi zaposlene -2,5 dkg in ne 8 dkg kot navaja pisec. Prizadeta delavka je s takim ravnanjem kršila delovno dolžnost in je zaradi tega zoper njo tudi uveden postopek. Pripomba glede tehtanja mesa in mesnih izdelkov v samopostrežni trgovini je neumestna. Vse meso in mesni izdelki se tehtajo na avtomatski tehtnici, ki pokaže količino, ceno in izračunano vrednost kupljenega blaga, kar lahko kupec tudi kontrolira. Cenik je vidno razobešen, tehtnica pa je podvržena redni kontroli meni po pristojnih organih. Tudi pripomba glede rezervacije in prodaje „zadaj v skladišču“ ni povsem umestna. Ce je pisec članka ali katerikoli drug potrošnik ugotovil resničnost takšne prodaje, ali res ne bi mogel takoj opozoriti vodjo poslovalnice ali vodstvo delovne organizacije? Menimo, da zaradi človeškega faktorja zmote, napake ali tudi slabosti posameznega delavca, še nikakor ni dana pravica za oceno delovne organizacije in celega delovnega kolektiva. Želimo in pričakujemo, da bodo pričeli z delom potrošniški sveti, da bomo potom njih, in ne osebno, razreševali razmerja med trgovino in potrošniki in na samoupravno dogovorjeni osnovi razreševali probleme in usklajevali medsebojne interese. Trgovsko podjetje „SAVINJA“ Mozirje Rečička godba na pihala pridno vadi in uspešno nastopa (FOTO: V. ŽVIPELJ) IŠČEMO REJNIŠKE DRUŽINE Na območju Mozirja in bližnje okolice ter na območju Nazarij z okolico iščemo družine, ki bi vzele proti primernemu plačilu nekaj šoloobveznih otrok nižjih razredov v oskrbo, varstvo in vzgojo za pet dni tedensko. Ti otroci so namreč zelo oddaljeni od šole, zato ne morejo obiskovati šole od doma. Sobote in nedelje bi preživeli v. lastnih družinah. Potrebujemo tudi dve do tri družine za popolno oskrbo otrok v Gornjem Gradu, Ljubnem, Nazarjah ali Mozirju oziroma v Lučah. Družine naj ne bi bile preveč oddaljene od šole. Občani, ki žele sprejeti otroke, naj se čimprej zglasijo pri skupni službi samoupravnih in-; teresnih skupnosti občine Mozir-'• je v Mozirju na uradni dan, v po-; nedeljek ali v sredo. SKUPNA SLUŽBA SIS OBČINE MOZIRJE MAH OGLASI V uk sprejmem pridno vajenko. Pismeno ali osebno se oglasite v frizerskem salonu MARJETA FINKŠT, 63334 Luče ob Savinji. Prodam tri močne in dobro ohranjene osle. Jože Lihteneger, 63333 Ljubno ob Savinji 1. Ugodno prodam karamboliran avto .FIAT 1300. Prodam tudi po delih. Kajtna Zlatko (pri Sedovnik), X Mozirje 75. „Pazi cesta!” Tudi prebivalci Križa pri Gornjem gradu so dali svoj prispevek k praznovanju. V soboto so otvorili del posodobljene ceste v svojem naselju, in si tako v znatni meri olajšali vsakodnevno delo in življenje. Ob tem ni odveč pripomba, da so zdaj modernizirane že skoraj vse ceste, ki se na različne strani odcepijo od „glavne“ ceste, ki povezuje Radmirje in Gornji grad. Ta pa si v stanju kakršnem je, zvenečega naziva CESTA verjetno sploh na zasluži več. Ob njej bi tako veljalo postaviti table, ki bi s svojimi napisi opozarjale vsakodnevne in občasne popotnike, da se zares vozijo po cesti, da je v dobri veri ne bi iskali po sodednjih grabnih. mmmzi „Savinjske novice“ izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 175j telefon 063-830-017 - žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu — Grafična priprava CZP „Dolenjski list“ Novo mesto - Tisk: tiskarna Ljudske pravice Ljubljana - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421. 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.