LETO VII. ŠTEVILKA 55 SEPTEMBER 1979 UČENCI ŽE V NOVIH PROSTORIH ŠOLE Slovesna otvoritev 30. septembra L 1 « ^NSKO jesen so delavci zakopali prve lopate. Košnjo pomlad smo že videli obrise stavbe. Že v prejšnji številki našega glasila ste lahko prebrali, kako se bo pričelo šolsko leto na Vrhniki. Šolarji sedaj že veselo obiskujejo pouk, radi pa bi vam predstavili kako poteka pouk na Vrhniki. Formalno še vedno obstajata dve šoli, ki pa sta vzgojnolzo-braževalno delo organizirali združeno, kar je prvi korak k popolni združitvi obeh šol. Do nje naj bi prišlo v šol. letu 1979-80. Predlagano je, da bi združena Šola nosila ime Ivana Cankarja, pionorski odred pa Janeza Mraka. Vzgojnoizobraževalno delo letos poteka v treh stavbah: — Učenci od 1-4. razreda imajo pouk v turnusu v prostorih šole Janeza Mraka. — Učenci od 5-8. razreda imajo prostore v starem in novem delu šole Ivana Cankarja in to samo dopoldne, kar je izredno ugodno, saj bodo v popoldanskem času obiskovali razne interesne dejavnosti, ki jih je na šoli vedno veliko in je za njih veliko zanimanje. — Podaljšano bivanje učencev tudi letos poteka v starih in novo pridobljenih prostorih nekdanjega ZD. — V preurejenih prostorih šole Ivana Cankarja imajo pouk tudi učenci šole s prilagojenim programom. Vsi so seveda najbolj veseli novo pridobljenih in preurejenih prostorov šole Ivana Cankarja. Res je, da se Je pouk iz objektivnih razlogov začel na predmetni stopnji šele 17. septembra, toda zamujeno bodo nadomestili ob sobotah. V novem delu je 16. prijetnih učilnic, v starem delu 10 ter knjižnjica. V šoli bo delovala tudi sodobna kuhinja, ki bo lahko pripravila do 700 obrokov. Pričakujejo, da bodo v kratkem začeli uporabljati še novo telovadnico, ki jo bodo še kako potrebovali. Slovesna otvoritev novo pridobljenih prostorov bo v nedeljo 30. septembra 1979 ob 9. uri povezana pa bo z zaključno manifestacijo akcije NNNP. V šoli je namreč tudi zaklonišče in to prvo na Vrhniki. Pripravljen bo kulturni in športni program. Vse občane vabimo, da se manifestacije udeležijo. Ogledali so bodo lahko šolske in telovadne prostore, zaklonišče ter seveda program s slovesno otvoritvijo. Manifestacija bo na prostoru pred novim delom, nadaljevala pa se bo v telovadnici, kjer bo telovadni nastop. Pfj —i pa je prizidek C°sn°vni šoli Ivana ^arja že končan, «W So PreureJeni tudi 1"ak n,i Prostori šole-*9raHK,e te šolska Cfc • P°stala zel° d,iTc'°nalen prostor, ki hau Vse možnosti za *ko H?bno|še Peda9°" tudi J10- Ta objekt je 'ahir kaz- kako hitro ^ gradnja steče, če riaD }° usmerjeni vsi «ot6ri Jn rasnično pri- tftre 5'rši družb«n> in- *Mot i. pičlem letu dni •nJ81*0 bogatejši za še ^Pomemben družbeni VSI RAZPRAVLJAJMO Na skupščini prve dni oktobra bodo vsi trije zbori razpravljali o smernicah za pripravo plana občine Vrhnika za obdobje 1981 —1985. S temi smernicami bodo podane vsem nosilcem planiranja osnove o možnostih nadaljnjega razvoja in razvojnih usmeritev. V vseh delovnli organizacijah, krajevnih skupnostih, nasploh v vseh sredinah, moramo temeljito razpravljati in potem svoja stališča pravočasno posredovati občinski skupščini. Ne sme se zgoditi, kot seje mnogokrat doslej, da iniciative in stališča ne pridejo do ustreznih organov. Že na zboru gospodarstvenikov so opozorili na nekatere pomanjkljivosti, predvsem na področju razvoja turizma in gostinstva. Konec septembra pa bo smernice obravnavala tudi očinska konferenca SZDL. Zato je seda] čas in naša obveznost, da v vseh sredinah razpravljamo o tem, kaj je potrebno v naši občini storiti v naslednjem planskem obdobju. Posebej pa velja poudariti, da so po zakonu o temeljih sistema družbenega planiranja smernice zamišljene kot politični dogovor vseh nosilcev samoupravnega družbenega planiranja in da niso osnutek plana niti dogovora o temeljih planov, še manj pa dokumentacijsko analitična podlaga za sestavo družbenih planov. Smernice vsebujejo cilje in naloge, ki izhajajo iz dosedaj ugotovljenih pomanjkljivosti in možnosti nadaljnjega razvoja naše občine. Vročena odlikovanja »Za nadaljnji razvoj socialističnih družbenoekonomskih odnosov in socialistične samoupravne družbe je izredno pomembno, da imamo ljudi, ki se nesebično žrtvujejo za te ideale« je dejal predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač na svečanosti 14. septembra ob podelitvi odlikovanj štirim zaslužnim družbenopolitičnim delavcem. Za te uspehe in prizadevanja pri družbenopolitičnem delu so prejeli odlikovanja: Matko Dobčnik — Red dela z zlatim vencem Marjan Grampovčan — Red zaslug za narod s srebrno zvezdo Jože Molk — Medaljo za vojaške zasluge Mirko Bizjan — Medaljo za vojaške vrline Na dvodnevni vaji enot teritorialne obrambe pa sta prejela Franc Leben in Franc Sluga medaljo za vojaške vrline. »NIČ NAS NE SME PRESENETITI« Bližamo se 29. in 30. septembru Akcija mora biti množična in politično mobilizacijska. Zagotoviti mora množično udeležbo delovnih ljudi in občanov in zajeti vse strukture v sistemu ljudske obrambe in družbene samozaščite. Akcija mora vključiti najpomembnejše naloge s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite; Osnovni cilj akcije, ki se bo končala 29. in 30. septembra z množičnimi praktičnimi vajami in drugimi aktivnostmi, je načrtovanje, usklajevanje, usposabljanje in preverjanje sposobnosti delovnih ljudi in občanov, enot in organov služb in vodstev za delovanje v vojnih razmerah ali ob naravnih nesrečah. Nosilci akcije so organizacije SZDL skupaj z drugimi družbenopolitčnimi organizacijami ter dejavniki ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevni skupnsti, občini, mestu in republiki. Več o akciji preberite v posebni prilogi NNNP. Na tretji seji je predsedstvo Občinske konference szdl razpravljalo o poročilu o delu Medobčinskega sveta szdl za prvo mandatno obdobje. Vsi člani predsedstva so se aktivno vključili v razpravo o gradivu za sejo družbenopolitičnega zbora in sprejeli stališča. Največjo pozornost pa so posvetili pripravam za izvedbo obiskov v vseh krajevnih skupnostih v občini. Željo po obiskih so izrazili zacij in s tem tudi ustrezna akcij predsedniki krajevnih konferenc SZDL neposredno na seji vseh predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc. Zato je predsedstvo sprejelo izhodišča in rokovnik za izvedbo teh obiskov. V izhodiščih je poudarjeno, da v krajevnih skupnostih občine Vrhnika deluje veliko število aktivnih in prostovoljnih aktivistov. Večje število, oziroma večina aktivistov v samoupravnih organih krajevnih skupnosti, v delegacijah in vodstvih družbenopolitičnih organizacij zlasti SZDL, ki je imela zadnje volitve, je na sedanjih funkcijah prvič, torej brez večjih družbenopolitičnih izkušenj, vendar z veliko volje do dela. To dejstvo zavezuje, da Občinska konfrenca v pravem trenutku prisluhne težavam in problemom v sleherni krajevni skupnosti. Problemov in težav ni malo. Odražajo se pri delu v družbenopolitičnih organizacijah, v samoupravnih organih KS, na vseh drugih področjih našega delovanja na ravni krajevne skupnosti in občine. Prisotna je akcijska neenotnost, szdl ne opravlja svoje z Ustavo zagotovljene frontne vloge, javne razprave potekajo neu skaljeno in nekoordinirano, (v kolikor sploh potekajo), delegacije, zlasti za samoupravne interesne skupnosti, ne delujejo, celo sej se ne udeležujejo, delegacije za zbor krajevnih skupnosti ne sodelujejo s sveti krajevnih skupnosti, na sejah zborov skupščine občine prihaja do delegatskih vprašanj, ki so očitno posledica slabega medsebojnega informiranja, itd. Vse premalo pozornosti posveča družbenim organizacijam in društvom, najštevilnejšemu delu fronte. Posledica tega je zamiranje dejavnosti, zmanjševanje števila članstva in organi- ska sposobnost SZDL. V vseh krajevnih skupnostih je najbolj pereča komunalna problematika. Problemov na tem področju je veliko, vendar v tako kratkem času samoupravno organiziranega strokovnega reševanja problemov na tem področju ni možno rešiti, zlasti ob upoštevanju naših objektivnih možnosti glede zagotavljanja finančnih sredstev, izdelanih strokovnih analiz, možnosti operative itd. Isto velja za področje družbenih dejavnosti — šolsko varstvo, kultura, telesna kultura... V posameznih krajevnih skupnostih so razpisani in izglasovani referendumi o izvedbi krajevnih samoprispevkov tudi do višine 3 odstotkov. Sprejeti so programi, katerih realizacija je močno vprašljiva, kar tudi govori o nestrokovnem in neplanskom pristopu. V takih primerih se ustvarja slabo vzdušje med občani in nezaupanje le-teh v delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizcij. Številne pomembne in zahtevne naloge, ki so pred nami že v jesenskem obdobju — naloge na področju priprave srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985,, naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite in še vrsta drugih nalog, zavezujejo, da se ustvarijo pogoji za uspešno izvedbo. Na teh obiskih bodo z občinske ravni sodelovali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta. Predsedstvo pa je krajevnim konferencam SZDL predlagalo, da s strani krajevne skupnosti v razgovoru sodelujejo izvršni odbori KK SZDL, predsednik DPO in samoupravnih organov KS, vodje delegacij za SIS in zbor KS ter predstavniki delovnih organizacij iz ks. Nekdanji člani Vzajemnosti so prejeli spominska priznanja. Izkoristili smo priložnost in Jih Številni predvojni, medvojni in povojni družbenopolitični delavci ter občani so z zanimal« fotografirali ob tem jubileju. prisluhnili bogatemu kulturnemu programu. OB PRAZNOVANJU VZAJEMNOSTI V BOROVNICI -L ZGLED SEDANJEMU DELU V Borovnici je bil 9. septembra velik zbor, na katerem so proslavili ustanovitev in delovanje delavskega kultumo-prosvet-nega društva Vzajemnost, ki je pred več kot štiridesetimi leti v tem predelu naše občine pomenilo politično in kulturno dejanje kot odraz revolucionarne tradicije tega kraja in kot odraz gospodarskih, političnih in kulturnih razmer v tistem času. Zbrali so se tudi zato, da proslavijo šestdesetletnico ustanovitve KP J, SKO J, revolucionarnih sindikatov in naprednega ženskega gibanja. Oba jubileja sta med seboj tesno povezana, saj je bila prav ustanovitev Vzajemnosti rezultat aktivnosti partije, ki je bila tedaj pobudnica zbiranja vseh rodoljubnih in naprednih sil. Slavnostni govornik je bil sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Perpar. Na začetku proslave je v imenu pokrovitelja, delovne organizacije LIKO, Franko Martinčič pozdravil vse pobudnike delavskega naprednega gibanja. Ob tej priliki se je zahvalil vsem, predvsem pa Francu Le-bnu, ki je vztrajno vodil vsa gradbena dela na večnamenskem pro- Spomnili so se vseh, ki so žrtvovali življenja za domovino in za našo srečo. Člani ZZB NOV so odnesli venec k osrednjemu spomeniku. V BEVKAH Praznik krajevne skupnosti S slavnostno sejo KK SZDL 26. avgusta so Bevčani proslavili praznik krajevne skupnosti v spomin na dan pred 37. leti, ko so na Vrhniki po daljšem mučenju ustrelili Franjo Zupančič-Sivko in Matijo Seli-škarja. Tri dni prej pa so na begu iz šole ustrelili Antona Japlja. Franja Zupančič-Sivka je bila učiteljica v Bev-kah in najbolj zavedna in neuklonljiva aktivistka na tem področju. Vzdrževala je zvezo z Notranjsko preko Ljubljanice in organizirala preskrbo za partizane. Tako je organizirala tudi čevljarsko delavnico za partizansko vojsko. Delavnica je bila v bevški šoli, čevlje pa sta delala Anton Japelj in Matija Seliškar. To njihovo delo pa ni ostalo skrito okupatorju. Nekdo jih je izdal in tako so se sredi dopoldneva 25. avgusta 1942. leta pred šolo ustavili trije kamioni italijanskih vojakov. Čevljarja in Sivka so se poskušali rešiti z begom. Toda Antona so že na begu ustrelili, Matijo in Sivko pa so ujeli in jih čez tri dni na Vrhniki ustrelili. Sivka kljub mučenju ni izdala ničesar. Ponavljala je le: »Ustrelite me, ustrelite me!« Pred ustrelitvijo je zavpita: »Mene lahko ubijete, osvobodilnega gibanja slovenskega naroda pa ne boste mogli ubiti!« »V borbi za sobodo in za današnjo Jugoslavijo Bevčani niso stali ob strani. Veliko so napravili za današnji mladi rod. In s tem moramo nadaljevati. Tudi pred nami so velike in odgovorne naloge. Pred nami je priprava novega srednjeročnega plana, ki mora potrditi in uveljaviti naše samoupravno delo. Pred nami je izgradnja vodovoda, obnovitev električnega omrežja. Posebno tu se mora uveljaviti naša složnost, naš interes za napredek. Hitra in enotna mora biti odločitev, kajti zavlačevanje je v škodo samo nam krajanom. Zdrava pitna voda je osnovni vir življenja, brez elektrike ali s slabo pa je oteženo delo in razvoj, še posebno, če gledamo na današnji napredek tehnike. Pa še so stvari, ki jim bomo morali posvetiti več pozornosti, jim dati mesto in prostor, da bo naš jutri lepši,« je med drugim v svojem govoru na slavnostni seji poudaril predsednik KK SZDL Vinko Keršmanc. Po seji pa so preživeli aktivisti v prijetnem kramljanju obujali spomine na težke čase med narodnoosvobodilno vojno. štoru in vanj vložil mnogo svojega prostega časa. Nato je spregovoril slavnostni govornik, sekretar komiteja občinske konference ZKS Jože Perpar, ki je med drugim dejal, da proslavljanje takšnih jubilejev ne more biti namenjeno samemu sebi ali biti potovanje v preteklost, da bi se izognili težavam in problemom, s katerimi se spopadamo danes, ter poudaril: »Spominjanje ima predvsem dvojni namen: prvič, da prav zaradi vsakodnevnih problemov ne pozabimo na veličino dogodkov ali dejanj v naši preteklosti, brez katerih ne bi bilo vsega tega, kar imamo danes, in drugič, da v tej preteklosti zajamemo moč v boju za nadaljnji napredek naše družbe in za premagovanje ovir našega nadaljnjega socialističnega gospodarskega, političnega, kulturnega in samoupravnega razvoja. Vse, kar se je dogajalo v preteklosti, je le del neprestanega procesa v našem kulturnem razvoju in v revolucionarnem boju za še lepši jutrišnji dan.« V nadaljevanju je orisal delovanje naprednega delavskega gibanja, ki je z ustanovitvijo KP J leta 1919 doživelo zgodovinsko prelomnico v svojem stoletnem boju proti zatiranju in socialnem izkoriščanju in je tudi v borovniškem kotu imelo svoje pripadnike in borce, ki so vplivali na politično aktivnost delavskega gibanja. Kot v revolucionarni zgodovini KPJ so tudi danes pred ZKJ odgovonre politične naloge. Kot je bilo tedaj, je potrebno tudi danes biti dosleden in vztrajen revolucionar — za uresničevanje interesov delavskega razreda. Zveza komunistov v naši občini pa je tudi trdno odločena, da bo temeljito in odgovorno posegla na vsa področja družbene aktivnosti in je v ta namen sprejela tudi svoj akcijski program. To pa so naloge, ki so v tem in naslednjem obdobju najpomembnejše in najodloč-nejše za hitrejši napredek celotne naše občinske skupnosti. Zato je poudaril: »Hitrejše reševanje tekočih in dolgoročnejših nalog na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, skladnejši razvoj vseh predelov naše občine ter učinkovito odpravljanje vzrokov za zaostajanje pri reševanju problemov družbenega standarda in pogojev bivanja. Ni nobenega dvoma, da so vsa ta vprašanja med seboj tesno povezana, kajti rezultati gospodarjenja in uresničevanja razvojnih programov šele omogočajo tudi ustrezen razvoj družbenih dejavnosti in reševanje komunalnih problemov. Čeprav so sedanji rezultati gospodarjenja v naši občini zadovoljivi, pa splošne gospodarske razmere doma in v svetu ne dopuščajo, samozadovoljstva, temveč, zahtevajo da se v vseh delovnih skupnostih in na vseh področjih zavzemajo za še boljše gospodarjenje. Le tako bomo lažje premagovali vse težave in le tako bomo tudi hitreje napredovali. Pri tem pa bo seveda potrebno, zlasti v okviru priprav in sprejemanju novega srednjeročnega načrta za obdobje od leta 1981 do 1985, proučiti vprašanja prostorskega razvoja občine in njenega nadaljnjega poseljevanja ob hkratnem nadaljnjem razvoju industrije oz. gospodarskih dejavnosti ter širšega vključevanja v gospodarski in družbeni razvoj celotne ljubljanske regije. To še posebej poudarjam zato, ker je že danes polovica vseh zaposlenih prebivalcev naše občine zaposlenih izven občine. Bližina Ljubljane vsekakor omogoča polno zaposlenost prebivalstva. Hkrati pa tudi pritiska na prostor za poseljevanje, pri čemer se hkrati ne rešujejo ustrezno tudi vsi problemi, ki jih Upravljanje položaja občana, delegatskih odnosf odgovornosti je prav goto'J EVOJl stičnih samoupravnih stveno za nadaljnji razvi °*} ki tudi v naši občini. K temu' 2; prav gotovo pripomogle tu* i-katere spremembe v del"' političnega sistema, kateri!1 ' prav zaostritev družben« * ' vornosti. Pred nami je tudi cela vrst* kretnih nalog, ki jih moramo j<* hitreje in učinkovito rešiti ozir°? t« sevati. Gre za pripravo in Sr srednjeročnih načrtov razv^ obdobje 1981 do 1985, za razvoj in utrjevanje sistema * DS, za uresničitev sprejete!)' grama šolstva in otroškegav* izgradnje novih šol in vrtcev ustrezno samoupravno pov0^ in organiziranje šol za učinW takojšnje reševanje nalog dročju komunalnega gospod oskrbe, razvoja obrti in drugi" šanj, ki so neposredno navi standardom in počutjem 02 ešev: komunalne problematike Pa trebno, da se v okviru občin6 ganizirano samoupravno i" sno povezujemo, kot smo s* J Mislim, da smo s samoupraJ ganiziranostjo sklada za 9ra ^ in vrtcev napravili korak pa pri reševanju komunalni^ drugih problemov) Se zdaM/ izkoristili vseh možnosti. I" pri reševanju problemov najj' dročju v zaostanku, je Pj uvedbe samoprispevka P1 f meznih KS, do zapiranja tem ko SKIS nikakor zaživeti, kajti KS še vedno njej možnosti za učinkovH*" ^ vanje svojih problemov. vzrok tudi dosedanji nactf,e' teh problemov Čeprav so bili na ture in telesne kulture pomembni uspehi, »ejOrti;< tudi na teh področjih / hitrejši in množičnejsi r«*nJ dejavnosti. Neprimerljivi i našnji pogoji s takratni^/ delovala Vzajemnost. *Jj ramo iz njene dejavno** / nauke tudi z« nese eed"1' IS 'i «urafy BER 1979 NAŠ ČASOPIS Dom sta odprla predsednik skupščine KS Dragomer-Lukovica Jože Perpar in predsednik občinske 9asilske zveze Karel Mušič. Na slovesnosti ob otvoritvi, ki sp se je udeležili številni gasilci in občani je bil slavnostni govornik predsednik sveta KS inž. Jože Čuden. -ETO DOSEŽKOV V KS DRAGOMER-LUKOVICA Bogatejši še za en družbeni objekt v naši najmlajši krajevni skupnosti Dragomer-Lukovica so v ledeljo 9. septembra, slavili delovno zmago. Odprli so namreč Sasilski dom in dom družbenopolitičnih organizacij. V njihovi k|-atki zgodovini ni bilo ravno velikih praznovanj. Praznovati so *ačeli šele tedaj, ko so začeli živeti svoje lastno življenje. Ko so l!>hko, pa če še v tako skromnih razmerah, začeli usmerjati svoj nadaljnji razvoj sami v okviru svoje krajevne samouprave. To se !e zgodilo šele pred dobrim desetletjem, ko so dobili svojo kra-6Vr>o skupnost, za njo pa tudi družbene organizacije. Njihove 'kušnje dokazujejo, da se lahko sprostijo pobude in akcijske sposobnosti ljudi le v ustrezno organiziranih razmerah. Rezultat e9a pa so nedvomno uspehi, ki so jih dosegli letos. Letošnje leto bo prav gotovo ostalo zapisano kot leto velkih dosežkov na j"cer večkrat zelo hrapavi poti njihovega razvoja. Spomladi so **r Potiho in skromno odprli vrtec, prvi objekt, zgrajen z denar-•*m občinskega samoprispevka. Tiste lepe nedelje 9. septembra j*a so bolj navdušeno praznovali odprtje gasilskega doma in jtoma družbenopolitičnih organizacij. Dobili so namreč prvi jjhjžbeni objekt, prvi skupni dom, skupno novo hišo, kjer bodo ^hko drugače, kot do sedaj reševali njihova skupna vprašanja. ^akaj (3^0 zadovoljstvo? .Pomnili so se zborov krajanov v draJevni gostilni, ki je bil do tega |6 njihov edini javni prostor. n°9okrat so nemočno kazali ta I nov problem tistim, ki so priha-f" na njihove sestanke. Take J^iere s° hromile njihovo delo, {"Jiašale neštete probleme in Zave. Tudi gasilci, ki so dobili nanif prostore' kakršnih ni daleč v °k[°9. so lahko ponosni in Dot! Sa'se i'm 00 desetih letih ne' in gostaštva po raznih Primernih prostorih, kjer se je nh«!eva'a sicer odlična oprema, b6*aJo boljši časi. naL8°9atejša pa postaja tudi osa občinska skupnost. Mi I---- smo del te skupnosti, smo del te celote. Kakršni so deli neke celote, taka je tudi celota sama. Če smo mi bogatejši, bolj zadovoljni, bolj ustvarjalni in dejavni, je torej taka tudi občinska skupnost, če smo mi nezadovoljni, čemerni, to ni brez posledic za širšo občinsko skupnost. V teh resnicah je pravzaprav izhodišče vsega našega delovanja. Te resnice so opredmetene tudi v novi hiši, ki jo danes odpiramo. Je sicer naša, a ker je naša, je tudi naša skupna. Tudi zgrajena je s sodelovanjem celotne občinske skupnosti, to moramo glasno povedati. To tudi zahteva nekaj več razmišljanja. Dragi krajani, v razmerah, ki še malo niso bile podobne sedanjim, smo se leta 1973 tedanji krajani odločili, da bomo s krajevnim samoprispevkom zbirali denar za prvi družbeni objekt, gasilski dom. Morda smo tedaj o gradnji tega doma razmišljali primerno tedanjim razmeram. Te so se pozneje spreminjale, in preden smo lahko začeli graditi, smo morali pokazati črno na belem, da nam denarja med graditvijo ne bo zmanjkalo. Taki so namreč predpisi, ki veljajo za družbene naložbe. Mi pa sami nismo imeli dovolj, to boste še pozneje natančneje slišali. Morali smo najti izhod. Poudariti moramo, da smo ga lahko miarti1?0 818 obfakt zasnovala gasilsko društvo in svet KS spo-dovo i«ta 1977- Pri tem J6 Propadalo stališče, da mora objekt za-aolld ati Potrebe vseh družbenopolitičnih organizacij in nuditi leta n° osnovo za operativno delo gasilskega društva. V jeseni Slove n 'e na P°dla9' ,eh izhodišč projektanska organizacija leta enila Projekt iz Ljubljane izdelala gradbene načrte, spomladi G J8 P8 i6 Pilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. D»n * a Se 'e začela sP°mladi 1978 in je trajala 17 mesecev. 40o mnu'0 trzno vrednost zgrajenega objekta lahko ocenimo na Razlik ov starih dln' 28 9radni° smo porabili 200 milijonov. ria|u | med obema zneskoma gre na račun prispevkov v mate-v DretL£rostovl'nem Tako i* 9asilsko društvo prispevalo že °sireš ' nabav|ieni material, krajani pa so podarili les za ronoaa t S prostovo')n'm delom so bila na objektu opravljena stopni i ' ze'° zahtevna dela. Tako je bilo izdelano ostrešje, c'je cm* Vse okanske police, vodovodne in električne instala- ^ Pravljena so bila vsa plesakarska in pečarska dela. 2aCljj)a nivo okolice približno 1 meter višji, gre zasluga delovni organi-vključn ven'ia ceste, ki je brezplačno nasula vso okolico doma, °bjektovZ OKO'ico vrtca- Tako se bo dalo primerno urediti okolico obeh streSniK1'8 'ma 400 kvm bruto površine, koristna površina pod-sto|||„ Prostorov je 140 kv.m, kar Je skupaj 540 kv.m. Objekt dovoliB P8rce" Površine 2200 kv.m. Za pridobitev gradbenega zbrati t" b"° drugim potrebno na posebnem žiro računu (Dnrio.i'?8 Potrebna finančna sredstva. Ta so bila zbrana takole dodatki so v starih din): 67 milj. 50 milj. 25 milj. 44 milj. 20 milj. krajevni samoprispevek sredstva SIS za požarno varnost občine Vrhnika solidarnostna sredstva za financiranje KS sredstva KS •ega je 10 milijonov prispevkov ^'Ovnih organizacij in sredstva s. gasilskega društva °*uPa| torej 206 milijonov. „ N pripomnim.da bo SIS za požarno varnost občina Vrhnika za "f.WI kredit 50 milijonov v 10 letih vrnila z obrestmi približno 75 """ionov. , 2a vsa pripravljalna dela je bilo od gornje vsote 206 milijonov porab-i®no 20 milijonov. Tu so zajeti stroški za načrt, nakup zemljišča, za K°munalni prispevek in za razna.soglasja. Za samo zgradbo je bilo Potrošenih torej 185 milijonov. 'z podatkov, ki so v prvem delu tega poročila, lahko ocenimo rednost prostovoljnega dela. . .. . 1 3 Iz poročila predsednika gradbenega odbora inž. Jožeta Grabnarja izredno pomembno sestavino uspeha — na prostovoljno delo. Predvsem na prostovoljno delo gasilcev, ki naj postane zgled, ki mora vse krajane v prihodnje še bolj razgibati in obvezovati. Za zaključek je poudaril: »Pravzaprav smo prikazali in razčlenili model, ki nas tudi v prihodnje lahko pripelje do novih delovnih zmag, ki bodo olepšale naš skupni dom. Združevanje sredstev s samoprispevkom nam omoooča, in nam bo v prihodnje še bolj, da stopimo pred solidarnostne sklade občine, z njihovim sodelovanjem pa poiščemo tudi bančni denar ter tako dosti hitreje dosežemo cilj. Prostovoljno delo pa naj postane oblika, ki lahko oplemeniti zbrani denar, predvsem pa združi vse Sodobni prostori bodo nedvomno še okrepili krajevno samoupravo. našli le s sodelovanjem občinske skupnosti. Toda, še bolj moramo poudariti, da smo uspeli le zaradi našega samoprispevka. Samoprispevek je bil osnova vsemu. Brez samoprispevka se ne bi odprla nobena vrata, za katerimi so bila sredstva za graditev našega doma. Ker pa smo imeli v rokah legitimacijo samoprispevka, so se odprla vrata SIS za varstvo pred požarom, vrata solidarnostnih sredstev za financiranje potreb krajevnih skupnostih in še kaj. Moramo povedati, da nam kreditov, ki smo jih dobili, ne bo treba odplačevati. To je verjetno prvi primer v naši občini, ki ga velja pokazati, saj je tudi rezultat naših samoupravnih prizadevanj v SIS. Se več, tak način sodelovanja med samoupravnimi interesnimi skupnostmi in krajevnimi skupnostmi se širi in postaja edina možnost za hitrejši družbeni razvoj v občini. Mimogrede, podobno bomo razrešili tudi financiranje naših programov zadnjega referenduma.« Tako je opisal pomembnost te delovne zmage predsednik sveta KS Dragomer-Lukovica inž. Jože Čuden v govoru ob otvoritvi. Opozoril pa je tudi na krajane pri skupnih prizadevanjih. Za zaključek želim izreči zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali k delovnemu dosežku, katerega danes slavimo. Želim, da bi nam prvi družbeni prostori, katerim bodo — upajmo — sledili še drugi, resnično pomenili mesto, kjer bomo z aktivnim sodelovanjem pri samoupravljanju dosegli vse večjo enotnost pri načrtovanju naših ciljev in da jih bomo potem uspevali tudi enotni uresničiti. Kolikor bolj bomo uspeli iz obilice nerešenih nalog, ki nas v prihodnje še čakajo, izluščiti tiste, ki so za naš kraj v danem trenutku najpomembnejše, toliko uspešnejši bomo. Posebno pomembno je to prav v času, ko bomo morali določiti najpomembnejše naloge za vse prihodnje srednjeročno obdobje.« Z veseljem je pozdravil sadove njihovega vestnega dela tudi predsednik občinske skupščine Vladimir Mejač ter izrazil zadovoljstvo s delovanjem celotne krajevne samouprave, ki je lahko vzor homogenega delovanja in dobrega sodelovanja z občinskimi organi. Izrazil je prepričanje, da bo odslej njihovo delo vsebinsko še bogatejše. Nov dom za rojstni dan Gasilsko društvo v KS Oragomer — Lukovica že deset let plodno deluje. Ob tem jubileju so odprli nov sodoben gasilski dom in v njem 7. septembra imeli tudi slavnostno sejo ob 10-letnici ustanovitve in delovanja. Predsednik gasilskega društva Bo-ženko Novakovič je v svojem govoru na slavnostni seji orisal pomen gasilstva kot sodobne oblike soočanja z naravnimi in drugimi nevarnostmi: »Ko si je človek s svojim razumom in vedno večjo močjo, ki mu jo daje razvoj znanosti in tehnike, podrejal naravne sile, je kaj kmalu spoznal, da si naravnih sil nikoli ne bo mogel v celoti podrediti in obvladati. Ogenj, potresi, poplave in podobne tegobe, so še vedno, da, tudi še dandanašnji, kljub neslutenemu razvoju znanosti in tehnike, neobvladane. Se več, zaradi nakopičenih virov energije in vedno bolj zgoščenih človekovih naselij so človeku tudi vedno bolj nevarne. Na dlani je spoznanje, da te katastrofe danes močneje in strašneje učinkujejo in povzročajo večje trpljenje človeštvu kot kdajkoli prej, če se razdivjajo. To sili človeka, da se zavaruje in organizira obrambo pred takimi pojavi. Tudi naša samoupravna družba se vse bolj organizirano postavlja po robu vsem mogočim nevarnostim, da bi tako zavarovala človeka, njegovo varnost in življenje ter njegovo in družbeno imetje. Med vsemi organizacijskimi oblikami družbene samozaščite je gasilstvo gotovo najstarejše, najbolj znano in najbolj razširjeno, predvsem pa zanesljivo najbolj priljubljeno in v celoti popolnoma prostovoljno. Gasilsko društvo je že dolgo nepogrešljiva sestavina našega družbenega življenja skoraj v vsakem slovenskem kraju. Tudi v naši krajevni skupnosti je bila ideja in želja po lastni gasilski organizaciji prisotna že davno pred njeno uresničitvijo. Toda, razmere niso omogočale, da bi do • ustanovitve prišlo že tedaj. Dragomer in Lukovica tistih časov sta bila toliko drugačna, predvsem pa tako majhna, da tudi gasilci niso mogli zaživeti svojega lastnega življenja. To se je bistveno spremenilo v tistem trenutku, ko smo dobili svojo krajevno skupnost. Društvo je prehodilo svojo desetletno delovno pot, ki je bila bogata z uspehi. Bilo pa je veliko tudi težav. Nekateri dogodki prav gotovo pomenijo pomembnejše mejnike v razvoju društva in jih je vredno podrobneje osvetliti. V jeseni 1969. leta se je sešla skupina 21 krajanov v nekdanji zadružni garaži na ustanovnem občnem zboru in položila temelje sedanjemu gasilskemu društvu. Pred upravnim odborom društva je bila naloga — čimprej dobiti vsaj najnujnejšo opremo. Za to pa je bilo potrebnih dosti naporov. Že 5. marca 1970 je bil sklican izredni občni zbor, na katerem smo kritično pregledali in ocenili delo posameznih članov upravnega odbora. Že istega leta, 9. avgusta 1970, se je društvo prvič pokazalo svojim krajanom in javno povedalo svoj program. S prispevki in zgolj s prispevki krajanov, je uspelo zbrati dovolj denarja, da je kupilo prvi, sicer rabljeni avtomobil in tudi prvo, rabljeno motorko. Oboje ima društvo še vedno na seznamu svojih osnovnih sredstev. Moramo pa reči, da je bila bolj kot materialna vrednost te opreme, tedaj pomembna spodbuda k nadaljnjemu delu. Dobro vemo, da ni gasilcev brez gasilskega doma. To velja še posebej za naše društvo. Res je, najprej ko so dobili prvo opremo, so takoj začeli razmišljati o lastnih prostorih za to opremo. Po ustaljenih navadah gasilci gradijo svoj dom s prostovoljnim delom in s prispevki gradbenega materiala. Tudi tu je bila najprej taka zamisel, vendar smo živeli že v času, ko so tudi v naši občini krajani v posameznih krajevnih skupnostih zbirali denar s samoprispevkom. Kaj hitro je tudi v zavesti gasilcev in krajevne skupnosti prevladalo spoznanje, da bi bil samoprispevek najbolj ustrezna oblika zbiranja denarja. Po temeljitih razpravah v krajevni skupnosti in vseh organizacijah so 1. februarja 1973 poslali prva obvestila KS, kjer so podobno kot letos, obrazložili potrebnost in smiselnost samoprispevka, ter na referendumu v nedeljo, 18. februarja, izglasovali prvi samoprispevek. Še isto leto, 1. julija 1973, pa je društvo doseglo ponovno in lepo zmago. Z združevanjem lastnih sredstev, ki so jih prispevali krajani, in sredstev občinske gasilske zveze, je društvo dobilo najsodobnejšo motorko, ki je še vedno jedro vse gasilske opreme društva. Tedaj smo v Dragomeru doživeli veličastno gasilsko slavje. S sodelovanjem velikega števila sosednjih društev smo organizirali parado, ki je pokazala moč in lepoto gasilstva pa tudi pomen tega za varnost ljudi. Tako je šlo dalje. Že naslednje leto, 14. julija 1974, smo ponovno slavili, dobili smo nov avto. Leta 1975,8. junija, smo razvili svoj društveni prapor, ki je čakal, da je društvo prej dobilo opremo. Spet veliko gasilsko slavje, spet obljube in novi načrti in cilji društva, ki so se v tem času že v celoti osredotočili v poglavitno: graditev lastne strehe. Leta 1977 pa so se pričele dokončne priprave za gradnjo in sedaj, imajo sodoben objekt in s tem boljše pogoje za delo. Seveda pa se dragomerski gasilci zavedajo, da s tem še niso izpolnili vseh nalog. Zavedajo se, da bodo morali več pozornosti posvetiti vzgoji gasilcev in pomladiti članstvo. Brez tega se bi društvo kaj kmalu postaralo in novi društveni prostori bi bili vedno manj obiskani. Ob tem pa velja zapisati tudi misel predsednika gasilskega društva Boženka Novakoviča, ki jo je poudaril v govoru ob otvoritvi gasilskega doma in doma družbenopolitičnih organizacij: »V naših glavah bo treba spremeniti miselnost, da smo gasilci zunaj okvira krajevne skupnosti. Vztrajanje na teh pozicijah nas bi kaj hitro osiromašilo. Gasilci smo in moramo biti dobro organizirani, biti moramo najbolj delovna skupina v krajevni skupnosti, skupina ima mnogo širše razsežnosti, kot si mi večkrat predstavljamo. Več moramo storiti tudi za večjo enotnost in za več strpnosti med nami, še posebej pa za to, da bomo kot zelo mlado društvo osvobojeni nepotrebnih bremen, ki jih danes pogosto trpijo starejši. Gasilci bomo privlačni za mlajše samo kot sodobna in dobro organizirana skupina, društvo. To moramo doseči in tu moramo uspeti, potem pa lahko smelo in brezskrbno zremo v naših prihodnjih deset, dvajset in več let.« NAŠ ČASOPIS september [ POLLETNO POSLOVANJE GOSPODARSKIH IN DRUŽBENIH DEJAVNOSTI UGODNI REZULTATI Analiza poslovanja gospodarskih in družbenih dejavnosti v letošnjem prvem polletju je pokazala, da so rezultati gospodarjenja v občini ugodni. Že splošna ocena pove, da se je gospodarska dejavnost, že v prvem polletju izredno razži-vela in ustvarila dobre poslovne rezultate, ki pa so delno tudi posledica konjunkturnih gibanj in visoke rasti cen. Tako bi lahko povzeli osnovno ugotovitev Izvršnega sveta, ko je na svoji seji obravnaval to problematiko ter vsem delovnim organizacijam predlagal, da kljub dobrim rezultatom še naprej dosledno Izvajajo sprejete akcijske, oziroma stabilizacijske programe za boljše gospodarjenje. Naše gospodarstvo je tako v prvem polletju doseglo 1.291.257 tisoč din celotnega dohodka. To pa je kar 51 odstotkov več, kot v istem obdobju lani. Dohodek pa je bil večji za 45 odstotkov, zato lahko predvidevamo, da bo do konca leta presegel realno rast, predvideno v občinskih smernicah za leto 1979, ki je 9-odstotna. Ob tem velja poudariti, da so IUV, Iskra in GG dosegle nadpoprečne rezultate. Stanje ob polletju kaže, da se realizira občinska usmeritev — povečanje aku-mulativnosti gospodarstva, saj struktura delitve čistega dohodka kaže na izboljšanje delitvenih razmerij v korist sredstev za izboljšanje materialne osnove dela in sredstev, namenjenih za skupne potrebe v OZD, pri čemer se delež sredstev za osebne dohodke zmanjžuje. Udeležba sredstev za razširjeno reprodukcijo v celotnem prihodku je porasla in znaša 4,5 odstotka, s čimer se približuje občinski usmeritvi 5 odstotkov. Izvršni svet je tudi ocenil, da ni bistvenih odstopanj pri dvigovanju osebnih dohodkov preko resolucijsko dogovorjene politike delitve dohodka, hkrati pa je opozoril organizacije združenega dela, da za devetmesečno obdobje pripravijo poseben prikaz delitve dohodka. Pri vključevanju v mednarodno delitev dela je za naše gospodarstvo značilno doseganje ugodnih izvoznih rezultatov, saj se je izvoz povečal za 30 odstotkov. Izvoz sicer trenutno še presega uvoz za 53 odstotkov, vendar se uvoz za 24 odstotkov hitreje povečuje, pri čemer ima velik delež Fenolit, ki je vezan na uvoz, ni pa še uspel s prodajo na tujih tržiščih, industrija usnja Vrhnika je ednina dosegla predvidene izvozne rezultate, saj gre ravno na njen račun 30-odstotno povečanje izvoza. Izvoz Lika je porastel le za 1 odstotek, vendar se Je uvoz zmanjšal za 13 odstotkov, kar pozitivno vpliva na devizno bilanco. Izvršni svet je temeljito proučil tudi finančne pokazatelje v delovni organizaciji Igrad, ki v tem obračunskem obdobju sicer ne kažejo izgub. Vendar je Izvršni svet ugotovil, da nimajo zagotovljenega dela niti do konca letošnjega leta in jim primanjkuje obratnih sredstev zaradi omejitev na področju kreditiranja. Zato je predlagal, da Igrad dosledno dopolni sprejeti preventivni sanacijski program in po devetmesečnem obračunu pripravi poročilo o izvajanju sprejetih ukrepov za boljše gospodarjenje. Mnogo ugodnejši kot v istem obdobju lani, je tudi gospodarski položaj organizacij združenega dela na področju družbenih dejavnosti. V večini se rezultati ujemajo z gospodarstvom. Rast celotnega prihodka je za 3 odstotke manjša od gospodarstva, rast dohodka za 4 odstotke večja, rast porabljenih sredstev za 26 odstotkov manjša in rast čistega dohodka enaka kot v gospodarstvu. Dinamika dotoka sredstev na račune Samoupravnih interesnih skupnosti kažejo na nekoliko hitrejšo rast, zato je Izvršni svet predlagal, da redno spremljajo dotok sredstev in da pripravijo analizo izvajanja, oziroma realizacijo programov. Delitev sredstev, oziroma poraba je bila različna glede na dejavnost posameznega izvajalca, in seje največji delež sredstev porabil za osebne dohodke, zlasti v šolah. Indeks povečanja osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti je sicer dosti višji kot v gospodarstvu, vendar je treba pri tem pojasniti, da gre le za različna časovna obdobja valorizacije osebnih dohodkov na področju družbenih dejavnosti. To povečanje pa je v skladu z rastjo osebnih dohodkov na področju gospodarstva. Stališča Izvršnega sveta do analize polletnega gospodarjenja sta podprla tudi družbenopolitični zbor in zbor združenega dela, ki sta 10. in12. septembra imela na dnevnem redu tudi to problematiko. FIZIČNI OBSEG INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE V TOZD Iskra Vrhnika—V prvih 6 mesecih so proizvedli 120.373 kosov anten, kar pomeni 24-odstotno povečanje. Pri elektrotehničnih instrumentih se je proizvodnja zmanjšala na račun povečanja asinhronih elektromotorejv z zasenčenimi poli. Teh so izdelai 93.000 in jih v celoti prodali. Tudi ostali izdelki gredo dobro v prodajo, tako, da zaloga izdelkov glede na rast proizvodnje pada. Opazen pa je porast pri zalogah nedokončane proizvonje in zalogah surovin, drobnega inventarja, blaga in embalaže visoko nad porastom proizvodnje, kar naj bi bil predmet akcije. Rezultati so dobri. TOZD Fenolit Borovnica — Proizvodnja fe-noplastov je v prvem polletju 1979 znašala 6219 ton, kar znese 15-odstotno povečanje, glede na enako obdobje leta 1978. Povečanje zalog gotovih proizvodov za 89 odstotkov in zalog surovin, materiala, drobnega inventarja in embalaže za 198 odstotkov vpliva na povečanje porabljenih sred-stve in s tem na zmanjšanje ekonomičnosti poslovanja. Potrebna je usmeritev v izovz. TOZD Opekarna Vrhnika — Povečala je proizvodnjo opeke na 14.615 kosov oziroma za 34 odstotkov. Poslovanje v I. polletju je zaključila pozitivno, vendar akumulacije še ni mogla ustvariti. Zaloge niso problemtaične, problematično pa je gorivo, ki tudi za naprej ogroža rentabilnost poslovanja. TOZD Kamnolom Verd — Močno je povečala proizvodnjo lomljenca, ki ob 157-odstotnem pov-večanju znaša 14.658 kub. m. Nasprotno pa je močno upadla proizvodnja tolčenca, ki ob 45.017kub. m. predstavlja 24-odstotno zmanjšanje. Manjši padec proizvodnje mletega kamna (9%) znaša še vedno v prvem polletju 45.021 kub. m. Skromni poslovni rezultati so posledica manjše proizvodnje, priprave in odkrivanje terena. TOZD Kovinarska Vrhnika — Močno je povečala proizvodnjo karoserij, ki s številom 384 komadov predstavlja 313-odstotno povečanje. Tudi pločevinasti kotli, katerih so izdelali 395 komadov, kažejo 12-kratno povečanje proti istemu obdobju leta 1978. Ostali proizvodni program upada vendar ne vpliva na poslovni uspeh v p.rvem polletju. Velik porast porabljenih sredstev je tudi vplival na poslovni uspeh, ki kljub velikemu povečanju celotnega prihodka izkazuje podpovprečno rast dohodka. Iz tega izhaja tudi padec akumulacije, ki ni v skladu s smernicami za leto 1979. Rast izplačanih osebnih dohodkov presega doseženi dohodek, kar je izven resolucijskih usmeritev. IUV TOZD Usnjarna — V prvem polletju 197' je povečala proizvodnjo svinjskega glanteri} skega usnja na 9 tisoč kv. m z indeksom 45d svinjskega vrhnjega usnja na 800 tisoč kv. m z ir> deksom 126 in oblačila iz nape in velurja 57 tisd kv. m z indeksom 112. Proizvodnja ostalih izdd kov pa je bila dosežena: težko usnje za obutev^ tisoč kv. m z indeksom 89, svinjsko usnje za po^ loge 280 tisoč kv. m z indeksom 53, svinjsi ceplj* ; nec 476 z indeksom 94 in cepljenec težkih kož' tisoč kv.m z indeksom 36. Doseganje ugodni' cen na trgu, posebno na zunanjem, povečuje de seženi dohodek, čisti dohodek in vrednost izvoza Doseženi neto devizni efekt je znašal 3927 tisot dolarjev in je v močnem porastu. Močan pora«1 nedokončane proizvodnje, surovin, material* drobnega inventarja in embalaže, kakor tudi p® rast namaka kož, so odbora osnova za dobre p" slovne rezultate tudi v bodoče. ŽITO—TOZD Pekarne — Proizvodnjo kruf« so obdržale na lanski ravni in znaša 1063 to" proizvodnja peciva pa pri 88 tonah predstavi ( 14 % povečanje. Zalog ni, samo 6-odston poras J porabljenih sredstev pa je vplivala na visoko ras; dohodka in čistega dohodka. Rast osebnih de > hodkov je v oviru resolucije, porast akumulativne sti preko poprečja gospodarstva pa osnova m \ gorečne politike razvoja. Tako kot v vsaki občini, kjer imajo kemično industrijo, se je tudi pri nas začel pojavljati problem onesnaževanja okolice s tekočimi odpadki, ki so posledica tehnološkega procesa. Tako v Industriji usnja kot v Fenolitu so se resno lotili tega problema in so že prišli do-nekaterih spoznanj in učinkovitih rešitev pri čiščenju odplak. DO LIKO Vrhnika — V celoti je dosegla proizvodnjo in sicer: 56.148 vrat pri indeksu 195, vratnih kril 69.383 in indeksu 11, miz, stlov, foteljev 278.253 z indeksom 97, iglavcev 7035 kub. m. z indeksom 95, les bukve 8638 kub. m z indeksom 114. Visok porast porabljenih sredst-sev in obveznosti (anuitete) so vplivali na pod-poprečno doseganje dohodka in velik padec akumulacije, kar je osnova poslovanja v prihodnosti. Velik porast zalog gotovih proizvodov opozarja na motnje pri prodaji in na organizacijske težave. Problem kadrov, dvig cen surovin, nizki osebni dohodki, pomankanje surovin, močno vplivajo na poslovni uspeh. Na področju zunanjetrgovinske menjave pa močna konkurenca, ki narekuje akcijo za zmanjšanje stroškov v proizvodnji, poiskati je treba nove tehnološke rešitve itd. TOZD Obrtnik Borovnica — Povečal je proizvodnjo za 9 odstotkov pri instalacijskem materialu. Proizvodnja znaša sedaj 86 ton in 65 odstotkov pri drugih stavbnih elementih minimalne poslovne rezultate. Ce padcu akumulacije, zalog, dohodka na delavca, dodamo še dosežen dvig cen surovin, vidimo, da so že nastopile težave, ki terjajo več pozornosti. TOZD Kmetijska zadruga Vrhnika — Pov* čala je proizvodnjo sira na 185 ton, kar znašal odstotni dvig, drugih mlečnih izdelkov pa 56 to*' kar znaša 6 odstotkov in zmanjšala prodajo mle^ za 32 odstotkov, pri čemer je še dosegla pro 4.682 hI pasteriziranega mleka. Na podid® proizvodnje mesa pa je velik padec, razen pri ffl basnih izdelkih, ki kažejo 6-odstotno povečal pri 19 tonah. Ostali rezultati pa so: sveže me- ■ 136 ton, surove maščobe 19 ton, drobovina 1 ton, sušeno meso7 ton in jedilne masti 7 ton. W koliko manjša proizvodnja v klavnid in povečan zalog gotovih proizvodov je med drugim vpliv8' na rezultate, ki so pod poprečjem gospodarsN občine Vrhnika. l kratenje osebne svobode. P|-av zato se porabi veliko časa v stisk pri Malči Turk v Verdu je n»Bie,° Pr,)aten, zato sem sklenil nekaj besed za naše gla-Uq,- Dobrodušnost si|e iz oči Ig^ne partizanske matere in prl- CL80 n|6ne besede' tak0 da rWe?;.u Podane kar toplo pri r«te i ^llcl Turk se i« «>d|,a 3°- iu" !ftir,ol 2' žlvlI«n)e jI je prineslo ^"9° srečnih pa tudi žalostnih falta ' B,la ln ostala 8kr0" KuLf* vendar prisrčna žena. tate!!!? ml da * no9e M ubo" Piih* ' m° i1 K* dolgčas, ker je CL"* 0b,8Če- oziroma pridejo k Ho na'ožli »orodnlkl, ostali pa °''"krat, dvakrat na lato. Taka Con danaSnla družba — namreč >06« 0 Partizanskih mamic In tiaj^JV Puščamo ob strani, ker *>«*rn i ° 8vet "apredka naprej, a *4nii 86 zavedamo, da so da-Wi 8Vet U8tvarile prav te ma-ln hter0četle ter n'ln Pad" 8,novl iCaav Malči Turk je ena tistih'ki ji je h j V0'na leta 1943 iztrgala sina. Kec*nep0zabni tovariš in veliki ^urko na's,e divizije. Sicer je cela Parti ^a dužina veliko pomagala flala m in na kar najlepši način ,flanesSyo' delež svobodi, ki si jo Lrn 'astimo vsi. Le kako moremo Nrko mimo takih ljudi' kot ie lSineV|f mama? Okusila je tegobe k Dr Akoie bila izseljena na Rab, kjer Ski lala težke trenutke pod šo-spo-"1 kri|om, od tam pa so jo transih V Gonars' kier ie preživela aarak-13 mesecev v znameniti 22, r°vu u ka,ere so ujetniki ušli po nL' so si 9a sami izgrebli. Po Se ie njena družina vrnila Informiranje v mladinskih vrstah Pota mladih (glasilo občinske konference Zveze socialistične mladine Vrhnika) morajo postati osrednje informa-tivno-politično sredstvo obveščanja mladih v občini. Prodreti bodo morala do vseh mladih na vasi, v mestu, šoli, v društvu, skratka v vse sredine, kjer mladi delajo in živijo. Tako nekako je bilo zapisano na prvih straneh glasila občinske konference ZSMS Vrhnika, ki je po daljšem (skoraj dveletnem) premoru zopet začelo izhajati. Tej številki je sledil Informator o vrhu neuvrščenih v Havani. Seveda ne moremo reči, da mladi pred tem niso bili informirani o dogajanjih v ZSMS na Vrhniki, saj smo za vse tekoče akcije prelepili s plakati vidnejša mesta na Vrhniki, mladinska vodstva v osnovnih organizacijah pa so morala sklicevati sestanke in na njih informirati članstvo o akcijah in dogajanjih. Tudi oglasne deske v nekaterih osnovnih organizacijah so imele pomembno vlogo v informiranju. Svoje biltene so izdali mladi v Verdu (Okenca), Blatni Brezovici (Ma-rostarske novice), na Stari Vrhniki (Polžarske novice). Vendar pa vse to ni dovolj, zato smo se v uredniškem odboru dogovorili, da bo glasilo občinske konference izhajalo mesečno, vmes pa bi po potrebi izdajali še Informator, saj informacija, ki ni pravočasna, nima prave, dostikrat pa nobene, vrednosti. Četudi smo se odločili da bomo glasilo izdajali za vsako ceno, pa se bojimo, da ne bi na kraju nastala »Pota uredništva«, saj kljub temu, da imamo Vrhničani takega velikana, kot je Cankar, neradi primemo za pero (primer števila dopisnikov Našega časopisa) in napišemo nekaj besed o stvareh, ki kar vpijejo po obe-lodanjenju, pa kljub temu ostanejo skrite širši javnosti. Zato mladi »pisuni«, pero v roke in pišite o vsem, kar v svojem okolju vidite, slišite, čutite ali doživite in vam ugaja ali bi radi pokritizirali (tudi mladino). S tem boste prispevali k hitrejši razrešitvi tekočih problemov, naše glasilo pa bo zato bolj pestro in bo odražalo probleme mladih iz vseh sredin skozi več oči. R. G. Res gospo Malči nekateri vsako leto obiščejo, toda to je mnogo premalo, da bi se ji mogli vsaj malo oddolžiti za vse, kar nam je dala ona in njena družina. Morda prav zato, ker ne vemo, kako je živela, danes ne znamo ceniti kruha, mogoče prav zato, ker ne vemo, kaj vse je njena družina prispevala k naši svobodi, ne znamo ceniti vsega, kar imamo. Imamo pa ogromno. Več obiskov mladih ljudi bi tej ženi pomenilo več, kakor tisti borni šopek šolarjev za osmi marec in novo leto. jena trpljenja, toda zakaj ji v svobodi ne bi odrezali večjega kosa sreče?! Turkova mama rada govori in če bi hotel vse izvedeti, bi moral večkrat priti. Lahko bi napisal roman, zato se opravičujem za ta skomini prispevek. Vem, da se bom še kdaj oglasil, zakaj le malokje se najde tako prijazna in zgovorna ženska, pa tudi to vem, da se mlad človek lahko veliko nauči od starejših, če drugega ne, vsaj to, da bomo nekega dne vsi stari in nam bo morda tudi dolgčas. F. Tršar Predstavljamo vam knjigo Erica Jong: Strah pred letenjem (1973) prevod: Seta Oblak založila: Založba Obzorja (1978) Svetovni kritiki so ocenili roman Strah pred letenjem pisateljice Erice Jong, za enega najbolj presenetljivih doživetij v literaturi. To je hkrati zabavna in odprta pripoved o junakinji današnjega časa Isadori Wing. Ta knjiga je tudi pri nas postala »iskano blago«, neka beograjska dramska umetnica pa je roman celo priredila za monodramo. Kot zanimivost naj povem, da so jo imeji priložnost slišati in videti vrhniški brigadirji na zvezni delovni akciji »Bratstvo in enotnost« v Črni gori. Skratka, ta roman je po svetu zbudil precejšnjo pozornost. S čim si zasluži knjiga tolikšno navdušenje in tolikšno grajo? Avtorica nas takoj v začetku z odprtostjo svoje junakinje preseneti tako, da nas razoro-žuje njena odkritost. Isadora Wing potuje s svojim možem na kongres psihoanalitikov na Dunaj. Spozna Aldriana, ljubimca, tudi psihoanalitika. Tu se zgodba razcvete. Medtem ko niha med možem in ljubimcem, zvemo iz njenih zapiskov in dnevnika, celotno njeno življenje. Od njenih prvih pubertetniških let naprej poskuša najti svoj jaz. Ne ve, kakšno naj bo emancipirano življenje, kot sama pravi, Newyorčanke, Židinje iz zelo nevrotične družine zgornjega srednjega razreda. Ve samo, kakšna ne sme biti, predvsem pa ne sme biti uboga gospodinja s kopico otrok. V tem iskanju med najrazličnejšimi vrednotami in strastmi njene svobode, zavzema spolnost manifestativno in prozaično mesto. Nič ni svetega v postelji (ali kjer koli že). Skoraj pornografska, ne-distanca v opisovanju seksualnih izkušenj Isadore Wing, kjer je »kljunčkanje« še najbolj nedolžna beseda, sicer popestri branje, a pusti zahtevnega bralca hladnega, če ne bi bilo drugega dela romana. Pravzaprav je 1a delitev umetna, saj je stil ves čas isti. Ves čas se Isadora sprašuje o svojem »way of life«, retorično odgovarja nanj, poskuša graditi gradove v oblakih, a jih sama tudi ruši, gradi gradove nazemlji, pa jih drugi podirajo. Doživeti mora, da jo nekdo brcne v zadnjico in to se zgodi v drugem delu tega romana. Njena svoboda je navidezna. Njeno hotenje po »eksistencialnem življenju«, kot se je izrazil Aldrian, je samo beg. Beg ali strah. Strah pred vlogo ženske in žene, strah pred predestiniranim mestom ob moškem. In po drugi strani je tudi strah pred žensko emancipacijo (pa ne v socialnem smislu). To je njen strah pred letenjem. Takšno je njeno spoznanje: »Nenadoma pod pohotnim pogledom tujca — sem se zavedela, kaj sem storila narobe pri Aldrianu in zakaj meje zapustil. Prelomila sem osnovno zapoved. Vsiljevala sem se mu. (Spravim se nad moškega, po katerem noro hrepenim. In kaj se zgodi? Povesi se in zmehča kakor špaget, ki je padel v vodo, in me zvrne.) Ali je v resnici vse tako preprosto? Ali ni konec koncev vse skupaj ničxlrugega kakor tisto, česar me je učila mati pred davnimi leti — da se moram delati čim bolj nedostopno?) Isadora proti koncu romana (znova?) prevrednoti svoje razmerje z možem in ljubimcem, kakor tudi do same sebe. Končno je njena volja in misel trdna. (Morda moj končni beg ni bil dokaz moje hudobnosti, ni bil dejanje nezvestobe, za katero bi se morala opravičiti. Morda je bil izraz zvestobe do same sebe. Drastičen, a nujen korak, da spremenim svoje življenje.) Vsekakor Isadora Wing izhaja iz drugačnega druž-beno-kulturnega okolja, zato je njena življenjska optika drugačna od naše. Nikjer ni eksistenčno ogrožena, nima nobene potrebe za resnično soočenje z življenjem. Njen zorni kot je omejen z židovstom, s psihoanalizo (imela je osem psihoanalitikov, vključno z možem in ljubimcem), z ljubeznijo, s strastjo in svobodo. Roman je napisan duhovito, z ognjevitim temperamentom in s prostodušnostjo, ki preveva vse junake, kot tudi celotni duh romana. Navkljub drugačnemu družbenemu okviru roman »Strah pred lete-- njem« ponuja nekatera nova spoznanja o ženski in njeni psihi. NIKOLČIĆ NIKO NAŠ ČASOPIS SEPTEMBER*, L PRVI ODMEVI TABORA V KRNICI Letošnji Jubilej — 15-letnico mladinskega odseka PD Vrhnika — smo proslavili z uspešno izvedenim petnajstim taborom. Skupno z otroki je letovalo 80 članov našega društva. Do 12. leta je bilo 40 otrok, od 12 do 16 leta 30 otrok. Imeli smo tudi enega predšolskega otroka, ki je letoval brez mamice ter je bil izredno samostojen in discipliniran. Dokazal Je, valeč tovariš Herlec. Predavanje je bilo izredno zanimivo in poučno. Kadar je padal dež, je vodja tabora dovolil kopanje v bazenu v Kranjski gori. Nekateri so pa med tem brali, igrali karte ter se pogovarjali v kuhinj, kjer je bilo najbolj prijetno. Ne moremo samo hvaliti. Imamo tudi pripombe. Vodja Tabora BORIS PUR-KART, nabavni JANEZ ZUPANČIČ, finančnik ter »duhovni« vodjaMIRKO POVRATEK IZ ROBIČJA ter počitek pri Ruski kapelici pod Vršičem. da je lahko 10 dni preživel junaško tudi brez mamice in očka. To je bil naš Žiga. Izlete smo prirejali v več skupinah zaradi različne starosti učencev ter zaradi njihovih različnih fizičnih sposobnosti. Opremo so imeli vsi udeleženci primerno. Kakor vsako leto, nam je tudi letos ponagajal dež. Tako sta odpadla dva izleta. V nedeljo 5. avgusta nas je obiskalo dva polna avtobusa naših staršev, sorodnikov, znancev ter ljubiteljev planin. Tudi letos smo priredili športna tekmovanja med udeleženci tabora ter izletniki. Igrali so nogomet ter vlekli vrv. Recimo, da sta bili obe tekmi neodločeni. Nam so pomagali naši obiskovalci. Pošteno to ni bilo, pač pa močno potrebno. Le kaj bi mi reveži proti krepkim ljudem dveh avtobusov. Kljub temu Je bilo za nas gledalce ter navijače zelo zanimivo in nemalokrat smešno. Večkrat smo ob večerih kurili kres, okoli nJega smo peli naše taborniške pesmi ob spremljavi kitare. Seveda so bila tudi nočna dežurstva. Čuvati smo morali našo zastavo, da nam je ne bi kdo snel z droga. Veste, pa se je zgodilo tudi to. Predaval nam je tudi gorski reše- MALNERŠIČ ter kuhar KOUS ALOJZ iz Tržiča so se zadnji dan od utrujenosti in odgovornosti »sesed-li«. Nesreče na srečo ni bilo nobene, razen žuljev. Če bo prihodnje leto udeležba tabora še tako številna, bomo nujno potrebovali pomoč nekaterih starejših planincev — ljudi z avtoriteto. Saj veste, vodiči, otroci, kuhar — to smo prijatelji — tovariši — res se jih ne bojimo preveč. Preveč nas imajo radi, potrebovali bi tudi kakšno tovarišico iz vrtca, ki bi se posvetila najmlajšim. Letos so nam pomagali ter se jim javno zahvaljujemo za pomoč. Vsi so pomagali brezplačno: ANDREJ PAJNIČ: posodil nam je kakor že vsako leto do sedaj »voki- toki«. Tako smo bili dežurni v taboru vedno povezani z vsakim izletom. Hišnik šole Janeza Mraka: JANEZ ZUPANČIČ je 10 dni nabavljal vso hrano z svojim avtomobilom. Nabavljal je v Kranjski gori. Pomagal je vsestransko. ODSEK ZA NARODNO OBRAMBO: SO VRHNIKA: posodili so nam 2 večja šotora za dnevno bivanje otrok. Z ZDRAVILI SO NAS OSKRBELI: dr. Rožmanec Helena, Pečar Iva, ter Vidovič Milan. Žulje so zdravili: PURKAT VILMA, PEČAR IVA, ter vestna in vedno skromna VLASTA SELIGER. V vsestransko pomoč nam je bil »udi vedno najstarejši član tabora tovariš JAKŠE iz Dobovičnikove ulice. ZA VARSTVO MED IZLETI SO SKRBELI: Jeraj Matjaž, Pleško Matevž, Purkart Boris, Petrovčič Franci in Peter, Cunder Tomaž, Purkart Vilma (saniteta) Zalar Simon, Petkovšek Peter, Miran Jelovšek, Mira Verbič ter Blanka Leskovec. Z najmlajšimi se je ukvarjala tovarišica Pajnič Jelka. Vso pohvalo zaslužita naš kuhar iz Tržiša, KOUS ALOJZ ter njegova žena. Upamo, da ga bomo pregovorili še za prihodnja letovanja. Ker je bil moški, je včasih tudi malo preveč začinil, tako da hrana ni bila všeč vsem otrokom. Kajne, nas je v vsaki družini precej manj kot 80, pa smo včasih tudi malo zbirčni. Lačen ni bil nihče. Ker se pri denarju vsaka stvar začne in konča, bomo še mi. Letošnji tabor — samo hrana je stala 4,5 milijona starih din. Letos smo kupili tudi 4 šotore če-tvorčke. Manjkajoči denar smo dobili od ZTKO, za kar se jim zahvaljujemo. Morda bo še kakšen udeleženec tabora v prihodnji številki »Našega časopisa« opisal planinski krst, kakšen izlet, morda izlet na Špik, morda tudi tradicionalni običaj zadnje noči — mazanje z zobno pasto, podiranje šotorov ipd. Sicer tega vodja tabora ni dovolil, običaj je pa običaj. Prihodnje leto bo tabor ravno tako od 1. — 10. avgusta. Verjetno v Trenti. Imate vi kakšne predloge? UDELEŽENEC TABORA Izlet na Mojstrovko Iz planinskega tabora v Krnici smo se odpravili do Vršiča. Tam smo se razdelili v dve skupini. Mlajši so odšli na Sleme, ostali pa na Mojstrovko. Hodili smo skozi borovce v naročje 2369 m visoke Mojstrovke, ki se je koša- Prihod s ŠPIKA v največji vročini ter v rekordnem času — brez žuljev. tila nad nami. Vreme je bilo čudovito, lepšega si nismo mogli želeti. Hodili smo skozi nekakšna vrata, nad meliščem. Bilo je zelo nevarno. Če bi komu spodrsnilo, bi se zrušilo kamenje pomelišču. Ubogi bi bili tisti, ki so hodili zadaj. Zato smo nadaljevali previdno in počasi proti cilju. Že sem videla vrh, vsa srečna sem pohitela na cilj ter se najprej usedla. Razgled je bil lep. Poma-licali smo in se odpravili nazaj. Navzdol so nas noge nosile kar same proti taboru in kosilu. V taboru je bilo lepo. Samo vreme nam je pokvarilo dva izleta. Zares škoda. Zdeli smo v šotorih, se igrali črnega Petra, prašička, peli in brali. Tudi tako nam je minil čas. Priporočam vam, da se tudi ostali drugo leto odločite za počitnice med gorami. Katarina Rožmanec, 5. razred šole Janeza Mraka Spet aktivni veterani Vrhniški športniki — veterani so se odločili, da se zopet začno organizirano ukvarjati s športom. Že na prvem srečanju 1. septembra se jih je zbralo 34. Dogovorili so se, da bo ta skupina jedro za začetek formiranja sekcije veteranov-športnikov. Nameravajo združiti čim več nekdanjih aktivnih športnikov, ki se bodo sami odločili, v kateri športni panogi bodo sodelovali, tako v letnih kot v zimskih športih. Enkrat tedensko pa želijo dobiti prostor za rekreacijo v telovadnici. Za to bodo izdelali tudi kartoteko članov in članic, starejših od 35 let, ki bodo sodelovali in Ob praznovanju Vzajemnosti so se v Borovnici srečali nogometaši veterani Vrhnike in Borovnice. tekmovali večkrat letno ob različnih priložnosti — na tekmovalnih in tudi na izletniško-rekref tivnih srečanjih. Seveda pa bodo v svoje vrst sprejeli tudi mlajše od 35 let, ki niso akti\|| športniki, vendar ti na tekmovanjih ne bow mogli sodelovati. Ena od njihovih najvažnejših nalog pa M pomoč pri organizirani vzgoji mladih, ki m že vključeni v razne športne dejavnosti. 1 pa nameravajo ravno zato, da bi bilo čim vil mladih, vzgojenih v športnem duhu. Predvsem pa želijo delati z najmlajšimi. Na svoje"1 prvem srečanju so se dogovorili, da bod" « delovali kot sekcija pri ŠD Partizan. Za svoM aktivnost bodo sami zbirali sredstva, saj s*, sklenili, da bo članarina 200,00 dinarjev Pripravljajo pa že okvirni program dela A naslednje leto in v njem so predvideli, * bodo začeli zbirati gradivo o razvoju šport* na Vrhniki. ŠAHOVSKE VESTI Osmi hitropotezni turnir Na osmem hitropoteznem turnirju, ki se točkuje za hitropotezno prvenstvo ŠD Vrhnika, je sodelovalo 15 šahistov. Prvo mesto je osvojil Hadalin Miro s 13 točkami, drugi je bil Gostiša Leon z 12 točkami, tretje mesto pa je osvojil Mlinar, ki je dosegel 10,5 točke. Priprave na novo sezono Izvršni odbor ŠD Vrhnika je imel 3. septembra četrto sejo, na kateri so delovno in konstruktivno razpravljali o delu v preteklih šestih mesecih, o materialno finančnem poročilu za letošnje prvo polletje. Največ pozornosti pa so posvetili pripravam na prihodnjo šahovsko sezono, ki je pred vrati, in pripravam na letno skupščino društva, ki bo konec oktobra. Pou- darili so, da so realizirali vse naloge, izredn6 uspehe pa so dosegli pri delu s pionirji in ml* dinci, saj so se v klasifikacijah uvrstili na rep11' bliško prvenstvo. Največje breme pri delu pa je finančni pr0' blem. Menijo, da kljub z 110 šahisti težko o"' staja in dela brez večjega angažiranja in p0- ■ moči TTKS in ZTKO občine. Pomoč in ve#s. razumevanje pa so dobili pri OK ZSMS, $1 Vrhnika in pri Društvu prijateljev mladine. Sprožili pa so iniciativo za ustanovitev ojr činske selekcije v prihodnji sezoni in tesn# , sodelovanje s ŠK Borovnica in Dragomer. j ( M. STANKOV^ t _J. Pogoji za športni utrip »Prenovljeni dom TVD Partizan pomeni veliko pridobitev za borovniške športnike, kakor tudi za najmlajše in tudi za vse krajane, ki si bodo po napornem dnevu poiskali sprostitev pri eni od športnih ali rekreativnih dejavnosti v domu«, je dejal podpredsednik krajevne konference SZDL in predsednik gradbenega odbora Franc Modrijan na slovesnosti ob predaji doma svojemu namenu. V tem domu bo športno življenje utripalo skoraj ves dan, saj ga bodo do izgradnje nove šole uporabljali učenci osnovne šole za redni pouk športne in telesne vzgoje, v večernih urah pa bodo dobili v njem prostor člani raznih sekcij, ki jih društvo združuje. To so predvsem košarkarska, telovadna, namiznoteniška in smučarska sekcija ter seveda vsi tisti, ki si bodo želeli rekreacije. Svoje prostore pa so v domu dobila tudi druga športna društva, pevski zbor in glasbena šola. Ko bo dograjena nova šola in bo pouk telesne vzgoje potekal v njenih prostorih, bo sedanja telovadnica služila tudi raznim drugim namenom za prireditveni prostor večjim proslavam in kulturno zabavnim prireditvam, saj Borovničani pogrešajo tak prostor. Z otvoritvijo prenovljenega doma so tudi športniki priključili praznovanju Vzar mnosti in revolucionarnega delavskega^ banja med obema vojnama v Borovnic' ( okolici, saj je to dom, v katerem so se vzS5 jali športniki že med obema vojnama. Mfl^ tudi problemov ne bo manjkalo, veri j, bodo manjši, če bo pri delu več ljudi. Z&j ob tej priliki izrazil željo po čimvečji po^.t pri vzgoji in vodenju mladih. Pomagali n« vsi dosedanji športni aktivisti. VZEMI SI ČAS - NE ŽIVLJENJE Jesen se nam bliža s hitrimi koraki. In znanilci jeseni So dež, megla, spolzka cesta in seveda krajši dan. Nemalokrat je že sredi popoldneva mračno kot v rogu. *edaj ne pozabite prižgati luči na avtomobilu. Ne zato, da W bolje videli, ampak da bi bili prej opaženi od dru-9'n prometnih udeležencev. Pa še to. Ne prižgite tistih malih luči za označevanje vozila, po domače jim pravimo tudi parkirne luči, saj so bolj Bla-ževžegen, kot resnično opozorilo, ampak tiste prave luči, ki jim pravimo zasenčene ali kratke luči. Hvala v imenu vseh udeležencev v prometu. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SRS v mesecu juliju letos je Geodetski zavod SRS iz I Ljubljane meril z elek-I "'ooptičnim razdalje-4 Peroni na področju J Vrhnike. Pri tem so ' porabljali prizme (na 1 sl'ki), ki jih je med delom nekdo odnesel. Cebi kdorkoli kaj vedel 0 teh prizmah, prosimo, dl> javi na Geodetski ?;>vod SRS, Ljubljana, , .^utnovičeva 12 tel. || {%\) ;,27-861 ali na Geodetsko upravo pri Sk"pščini občine Vrhnika. GEODETSKI ZAVOD SRS LJUBLJANA 9 NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNE KNJIGE: Feienc T.: Satan, njegovo delo in smrt Javoršek J.: Radio Osvobodilna fronta Kl"ižaj F.: Razumljive informacije Ljudstva sveta Ogorevc M.: Arboretum Volčji potok Palada J.: Od krika do avtomatike Reisp B.: Turjak Stopar L: Vitanje LEPOSLOVJE Mladinsko: Manček M.: Brundo skače Za odrade — slovensko: Kreft B.: V ječi življenja Kunaver P.: Moje steze Rupel D.: Prijazno življenje RožancM.: Ljubezen Sipek M.: Šentanel, moje življenje PREVODI: Buzzati D.: Tatarska puščava Fovvles J.; Ženska francoskega poročnika G'de A.: Zemeljska hrana Gripe M.: Pellerinova hči Gunther H. K.: Hiša zgubljenih src Koeppen W.: Smrt v Rimu Lacaze .A.: Predor Kako pridobiti obrtno dovoljenje Stranka, ki želi opravljati obrtno, gostinsko, avtopre-vozniško dejavnost ali prodajo na drobno (gospodarske dejavnosti) s samostojnim osebnim delom in s sredstvi, ki so lastnina občanov, mora vložiti zahtevek. Vloga je lahko pismena ali stranka da vlogo ustno na zapisnik pri upravnem organu. V vlogi mora biti navedeno: priimek in ime, stalno bivališče, naslov poslovnega prostora, e je ta potreben, stroka, ki jo želi opravljati in datum pričetka opravljanja omenjene dejavnosti. Obratovalnico samostojnega obrtnika pa lahko ustanovi, kdor izpolnjuje pogoje navedene v 74. členu obrtnega zakona (Ur. list SRS, št. 1-79), in sicer: — da je opravilno sposoben, — da ni v delovnem razmerju, — da ima strokovno izobrazbo oz. z delom pridobljeno delovno zmožnost, ki je določena za opravljanje dejavnosti, — da mu ni s pravnomočno odločbo sodišča prepovedano samostojno opravljanje ustrezne dejavnosti oziroma poklica, — da ima poslovni prostor, razen v primerih, ko ta ni potreben, — da je popravnal vse zapadle davčne in druge družbene obveznosti, — da izpolnjuje morebitne druge, s posebnimi predpisi določene pogoje. Potrdilo o opravilni sposobnosti si stranka pridobi pri občinski skupnosti socialnega skrbstva. Stranka mora priložiti vlogi za izdajo obrtnega dovoljenja dokazilo o strokovnosti. 77. člen obrtnega zakona natančneje opredeljuje pojem strokovne izobrazbe za določeno dejavnost in sicer se smatra, da ima strokovno izobrazbo za določeno dejavnost, tisti komur prizna strokovno izobrazbo ustrezna izobraževalna organizacija. Strokovno izobrazbo za določeno gospodarsko dejavnost ima tudi, kdor je končal najmanj delovodsko, tehnično ali drugo za dejavnost ustrezno strokovno šolo. Obratovalnica za določene stroke lahko ustanovi tudi, kdor nima priznane strokovne izobrazbe, če dokaže, da ima z delom pridobljeno delovno zmožnost in je usposobljen za samostojno opravljanje gospodarske dejavnosti določene stroke, oz. poklica ali za posamezna dela. Stranka v ta namen opravi preizkus znanja pri Zvezi združenj samostojnih obrtnikov v Ljubljani. Potrdilo o nekaznovanju in potrdilo o plačanih davkih pridobi za stranko ki ima stalno bivališče v občini za obrt pristojen upravni organ. Za dejavnost, ki je takega značaja, da je potreben poslovni prostor, si mora stranka pridobiti oz. urediti poslovni prostor, ki ustreza minimalnim sanitarno-tehničnim predpisom in predpisom varstva pri delu. Izdaja obrtnega dovoljenja za opravljanje javnega prevoza je vezano na stalno bivališče stranke, tako, da dovoljenje izda upravni organ tiste občine, kjer ima stranka stalno bivališče. Vlogi je potrebno priložiti fotokopijo prometnega in vozniškega dovoljenja ter potrdilo o opravilni sposobnosti. Z obrtnim zakonom in odlokom občinske skupščine je urejeno tudi opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica. Stranka mora omenjeno dejavnost priglasiti za obrt pristojnemu upravnemu organu, urediti poslovni prostor in če je stranka zaposlena mora priložiti še soglasje organa upravljanja svoje OZD oz. druge družbenopravne osebe ali samostojnega obrtnika, pri katerem je zaposlena. Z opravljanjem omenjene dejavnosti stranka lahko prične, ko si pridobi potrdilo o priglasitvi. ODDELEK ZA GOSPODARSTVO IN FINANCE PROGRAM FILMOV FILMSKEGA GLEDALIŠČA ZA MESEC OKTOBER 1979 5. 10. ITALIJANSKA DRAMA GRDI, UMAZANI, HUDOBNI Nino Manfredi, Maria Bosco 12. 10. GRŠKI ANTIČNI SPEKTAKEL IFIGENIJA Glasba: Mikis Teodorakis Irena Papas Cannes 78 in FEST 78 19. 10. AMERIŠKA DRAMA VOJAKOVA VRNITEV Jane Fonda, John Voight Cannes 78 in FEST 79 26. 10. FRANCOSKA DRAMA VSE ŽIVLJENJE JE PRED TEBOJ Simone Signoret — Claude Dauphin Oskar 1978 za najboljši tuji film Predstave so vsak petek ob 20. uri v kinodvorani v Cankarjevem domu. ^_S SAMOUPRAVNA KOMUNALNA INTERESNA SKUPNOST VRHNIKA Cesta gradenj 1, Vrhnika RAZPISUJE prosto delo in naloge tajnika Samoupravne komunalne interesne skupnosti Vrhnika. POGOJI: - višja ali srednja strokovna izobrazba gradbene ali ekonomske smeri, - 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih nalogah, - moralnopolitične kvalitete in sposobnosti za opravljanje nalog individualnega poslovodnega organa. Kandidati naj prijavo z dokazili o strokovni izobrazbi in opisom opravljanja nalog pri dosedanjih zaposlitvah pošljejo na naslov: Samoupravna komunalna interesna skupnost Vrhnika, v 15 dneh po objavi. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST Cesta gradenj I, Vrhnika OGLAS Delovna skupnost SSS Vrhnika razpisuje prosto delo in naloge STENODAKT1LOGRAFA Pogoji: — srednja strokovna izobrazba — znanje stenografije in strojepisja — 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Ponudbe na razpis zbira delovna skupnost SSS Vrhnika, Cesta gradenj 1,14 dni po objavi. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za zbiranje prijav. Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika obvešča občane, da bo v soboto, dne 6. oktobra 1979, od 7. ure dalje, razprodaja rabljenih oken. Okna so vezana, raznih dimenzij. Razprodaja bo na dvorišču, Cesta gradenj 1, Vrhnika. Interesenti si lahko ogledajo okna na prodajnem prostoru od 1. oktobra dalje. _ . , Samoupravna stanovanjska skupnost Vrhnika ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega ata, brata, svaka in strica Matevža Dolenca (Frčkov-ga) se vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti iskreno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikoma dr. Jožetu Petrovčiču in dr. Tonetu Kenigu za lajšanje trpljenja in bolečin med njegovo težko boleznijo. Iskrena hvala tudi vsem sosedom, ki so nam priskočili na pomoč, posebno Zalarjevi družini. Hvala tudi pevcem. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Borovnica 14. 9. 1979 Vsi njegovi. STRAN 8 SEPTEMBER 1979 NAŠ ČAS NA LOŠCI Delovna akcija za javno razsvetljavo Ko smo občani Lošce začeli razmišljati, da si organiziramo s pomočjo KS javno razsvetljavo, smo po krajšem času in dogovoru tudi stopili v akcijo. Da bi bila gradnja javne rasvetljave čim cenejša, smo se dogovorili, da bomo vse izkope in polaganje kabla uredili sami. Tako se je tudi zgodilo. Zahvaliti se moramo tudi mladim, ki so organizirali delovno akcijo, v kateri so sodelovali tudi pripadniki JLA iz kasarne »Ignaca Voljča« pa tudi nekateri občani Lošce. Izkopali smo tisti del terena, ki se ga je vsakdo otepal, »saj ni ob moji parceli«. Vsa akcija je potekala v redu, vsi občani so jo sprejeli z razumevanjem; tisti, ki v resnici niso mogli pomagati fizično, so pač pomagali kako drugače. Tudi pijača nam je bila doborodšla. Posamezniki so jo darovali, pa tudi KS ni stala ob strani. Poleg fizičnega dela smo morali prispevati tudi 1.6000,00 din, vsaj tako smo se tudi dogovorili, da ne bo potreben referendum. Žal pa se je tu pri posameznikih malo zataknilo. Sicer so ti posamezniki v veliki manjšini, pa vseeno, kaj narediti? Ali bomo res zaradi teh morali izvesti referendum? Ko bo končan obračun dela in denarnih prispevkov, bomo pač'morali objaviti konkretne podatke. Veliko se da urediti tudi glede javne varnosti občanov, če so sami občani zato. Moramo reči, da je akcija vseeno uspela. Menimo, da je tudi tu prisotna družbena samozaščita. F. K Novi TV pretvornik že dela Borovniška dolina ima zelo neugodno lego za sprejem TV signalov z oddajnih centrov kot so Krvavec, Nanos in Krim. Zato smo bili pri sprejemu TV občani precej prikrajšani, saj smo lahko spremljali le 1. program in še to ne vsi. Ko si pregledoval TV Program v »Delu« ali katerem drugem časopisu ali reviji, si samo jezno ugotavljal, da ima »Zagreb« dober film, »na drugem programu« je nogometna tekma, na »Kopru« glasbena oddaja, prisiljen pa si bil gledati kakšno nezanimivo oddajo na ljubljanskem 1. programu. S časom so bili televizorji vse boljši, zmeraj več je bilo barvnih, a kaj ko so »sprejemali« samo en program. Občani so si pomagali z raznimi antenskimi ojačevalci, pred kakšno nogometno tekmo, ki je bila samo na drugem programu ali Kopru, so vrteli antene na vse strani, da bi poiskali kakšen odboj in le nekako spremljali oddajo. Potem je postala moda kupovanje antenskih ojačevalcev v Italiji in nekateri so si tako le popestrili TV program na priljubljenem malem ekranu. Seveda pa te naprave niso bile poceni, saj je bilo potrebno odšteti z montažo vred tudi več kot stoti-soč starih din. Del občanov, ki niso mogli spremljati niti prvega programa, so se združili in s skupnimi močmi (prostovoljno delo, denarni prispevki itd) zgradili pretvornik za 1. program. Vendar se tu ni najbolje pokazala solidarnost ostalih občanov, saj so le redki, ki so brez pretvornika imeli dober sprejem, sodelovali v tej akciji. Nato se je dalj časa le govorilo, da bi bilo dobro, če bi na obstoječo konstrukcijo montirali tudi pretvornike za ostale programe, toda dolga leta je ostalo le pri govorjenju. Vendar pa Je sčasoma stvar le dozorela. Prelomnica je bila Jesen leta 1978, ko se je na pobudo vaškega odbora SZDL Borovnica začela konkretna akcija. Dogovorili smo se, da se ne bomo veliko pogovarjali, temveč bomo takoj začeli akcijo, da ne bi dogovori zvodeneli. Podporo akciji je dala KS na čelu s predsednikom KS tov. Stražišar Nikom ter predsednikom Krajevne konference SZDL tov. Jerič Sandi-jem. Svetu krajevne skupnosti je bil predlagan gradbeni odbor v sestavi: predsednik Žerjav Bogo in člani: Merlak Franc, Borišič Đuro, Levstik Franc, Kos Emest, Kovačič Miro, Frljak Hazim, Simon Štefan, Cerk Rudi, Anastasov Todor (vsi iz Borovnice), Dobrovoljc Stane, (Breg), Mušič Darko (Dol), Gabrovšek Roman (Dol), Trček Jaka (Laze), Vuleta Dušan (Breg), Peršin Angelca (Breg), Zalar Cveto (Brezovica). Svet krajevne skupnosti je odbor sprejel in s tem je bila dana podlaga za delo. Vprašanje je bilo, ali gremo v akcijo za izgradnjo dveh ali treh programov (Koper, Zagreb, Ljubljana II). Cena vseh treh programov je namreč bila sorazmerno visoka in sicer 72 starih milijonov. Na političnem aktivu KS smo se dogovorili, da se montirajo vsi trije programi. Gradbeni odbor je takoj začel z delom. Najprej smo določili vsoto, ki naj jo plača vsak lastnik TV aparata. To vsoto smo dobili iz preprostega izračuna, da morajo občani sami prispevati nekaj nad polovico sredstev (cca 38 starih milijonov), ostali del pa naj bi odbor dobil iz prispevkov DO in SIS. Ker je na območju KS Borovnica 763 televizijskih aparatov (po podatkih iz RTV Ljubljana), je bilo določeno, da vsak lastnik TV plača po 600 din, kar je zelo majhna vsota v primerjavi z dragimi antenskimi ojačevalci. Ko je bilo to sprejeto, se je začela konkretna akcija, in i pobiranje prispevkov od občanov ter pošiljanje prošenj DO. Tu so člani odbora naleteli na precej težav in marsikdo < njih Je imel občutek, da prosi za sebe in ne za skupnost vi občanov. Vendar, z mnogo dobre volje smo tudi to premagali ij sredstva so se počasi nabirala. Naslednji korak je bil podpis pogodbe med RTV Ljubji in KS Borovnica o izgradnji TV pretvornika. Pogodba Je bil', podpisana 24.11.78. Mnogo zaslug za tako hiter podpis pc godbe ima tov. Cerk Rudi, ki Je »sforsiral« podpis pogodbi Sedaj je bilo tudi lažje pobirati denar, ker so ljudje le vid«1 črno na belem, da bo nekaj od tega in »da se ne bo den» nekje izgubil«, kot Je znal marsikdo reči Tia začetku pob* ralne akcije. Seveda pa Je bilo Se precej težav pa tudi nt sprotnikov tudi med takimi občani, ki bi prvi morali biti t tako akcijo. Saj ta ni pomenila le pridobitev pretvornikov^ temveč taka akcija pomeni nekaj več. Pomeni, da le s skup,,, nimi močmi lahko nekaj zgradimo in ustvarimo. Vendar pa je bila večina težav premaganih s požrtvovalni^ delom članov odbora in pomočjo predsednika KS ter ostaflp članov sveta KS. rl Člani gradbenega odbora so imeli do sedaj 16 sestanko%, veliko časa pa je bilo porabljenega za pobiranje prispevkom V začetku maja je tako stekel II. program Ljubljana, v avgm stu pa sta začela nekako tiho brez publicitete, delovati tov, programa Koper in Zagreb I. Pretvornik ni bil odprt na kaK*ni Sen občinski ali krajevni praznik, je pa tudi ta pridobitev o**' i čanov v čast obletnici ZK, Tita, vzajemnosti, itd. (kar so<$ zraven). K Vendar s tem delo gradbenega odbora še ni končano. Za p)*L čilo pretvornikov je bil dogovorjen naslednji finančni nafljL 527.940,00 din se je plačalo ob postavitvi vseh treh pretvornikojM za ostalih 200.00,00 din pa je bil pri proizvajalcu opreme lM'00 najet kredit za tri leta. m! Do sedaj je bilo zbranega 540.000,00 din, in sicer: občaK'e< — 346.200.00 din, kar pomeni, da je plačalo 577 lastnikov aparatov. Ostali del denarja so prispevale DO, in sicer: L. DONIT LIKO OBRTNIK MERCATOR 120.000.00 din 40.000.00 din 20.000.00 din 10.000.00 din Tu so se DO na področju KS Borovnica zelo izkazale, i so prispevale kar znaten delež. Predvsem pa gre zahval TOZD FENOLIT, ki je v kritičnem trenutku priskočila (1 pomoč z denarnim prispevkom in tako omogočila nadaljjj vanje akcije. Naloga Gradbenega odbora je, da zbere preostali del denarja (18 starih milijonov). Tu je več načrte*! najvažnejši pa je, da večina preostalih lastnikov TVaparatof ki Se niso plačali — teh je 186 — plača svoj prispevek in'J tem dokaže, kljub raznim govoricam, da je KS Borovnic vendarle homogena skupnost, da ve, kaj je solidarnost in df se le z enotno akcijo vseh krajanov dosežejo uspehi. BOŽO ŽERJAl Programe lahko spremljate na naslednjih kanalih: Krompir je lepo obrodil, toda... Jesen se nam počasi približuje, zato Je tudi dela na polju vse več. Poleg mnogih drugih del posvečajo kmetje v tem trenutku največ časa izkopavanju krompirja. Poleti Je pritisnila suSa, padavine tudi niso bile najbolje razporejene, zato kažejo kmetje zaskrbljene obraze in se boje, kako bodo obrodili pridelki. Bo krompir lep, debel in obilen ali bodo gomolji drobni in slabi za prodajo?! Pomagal sem pri sosedu Ti-netu, ki je letos posadil precej krompirja in če povem po domače, smo kar debelo gledali, ko je izoral krompir, še prej pa seveda pokosil krompirjevico. To debelo, kar smo videli je bil krompir, ki je letos lepo obrodil — ne le pri Tinetu, ampak tudi drugod. Na njivo smo se zagnali stari in mladi, zato nam je šlo delo dobro od rok. Pomislil sem, ako je mo- ralo biti nekoč, ko so še z rokami okopavali tako velike njive, danes namreč stroji in živina opravijo levji delež. Medtem ko smo pobirali, je Tine zadovoljen odpeljal nekaj traktorskih prikolic krompirja domov. Starejši križi Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — Ureja uredniški odbor: Drago Debeljak, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Peter Petkovšek, Jože Sojer, Janez Pečar, Jakob Susman, Richard Beuerman, Andrej Kra-ševec, Ivan Žitko (tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: S0110-678-41016 — Telefonska številka uredništva 70-325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. Razstava malih živali 26., 27. in 28 oktobra bo že 15. tradicionalna razstava malih živali v Domu Krajevne skupnosti na Vrhniki. Društvo gojiteljev malih živali iz Vrhnike združuje v svojih vrstah več kot 60 gojiteljev, ki svoje vsakoletne dosežke pri vzreji malih živali prikažejo na že tradicionalnih razstavah v dvorani Doma krajevne skupnosti, ki jo Svet KS razumevajoče odstopi v ta namen. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1936 in nekateri od prvih članov so še danes steber društva. To so Smrtnik Pavel, Jurjevčič Rado, Kenk Janez, Caserman Andrej, Furlan Ciril, Mlinar Vinko, Tomažin Anton, Sajevic Franc in Oblak Ivan, ki že skoraj 45 let nepretrgoma delujejo v društvu. Društvo združuje gojitelje golobov in ptic, kuncev, kokoši in okrasne perutnine, vodne perutnine, v raznih pasmah in barvah. Razstave so zanimive predvsem za šolsko mladino in otroke iz vzgojno varstvenih ustanov. Društvo se zaveda pomena, ki ga ima na odraščajočo mladino pristen stik z naravo, z živalmi, in zato naproša vodstva osnovnih šol in vzgojno varstvenih ustanov, da v času razstave organizirajo skupinske oglede, saj imajo takšni ogledi tudi vzgojni, družbeni in poučni pomen. Poleg tega mladini omogočimo, da si ogledajo toliko vrst malih živali v raznih barvah. Ogledi razstave za skupinske obiske otrok in za otroke, v spremstvu staršev, so brezplačni. Društvo vabi vse gojitelje in ljubitelje malih živali, da si razstavo ogledajo. DRUŠTVO GOJITELJEV MALIH ŽIVALI VRHNIKA so že kar navajeni upognjenosti, mlajši pa smo tudi malo potarna-li, a odnehali nismo. Še predno je zašlo žgoče, zlatorumeno sonce za Planino, smo opravili delo na njivi. Včasih so pomagači domov grede kakšno zapeli, malce za-vriskali, a danes ni več tako. Zato sem izrabil priložnost in povprašal eno od žensk, kako se počuti na njivi, ko danes na polju nihče več noče delati. Slučaj je nane-sel tako, da je bila moja sogovornica tovarišica Širok Ivanka, Tinetova sestra, sicer pa mati-čarka na SO Vrhnika. Takole je dejala: »Veš, jaz mislim, da smo se ljudje kar preveč odvadili dela. Spominjam se še otroštva: ko sem prišla iz šole, ni bilo časa za učenje, zakaj klicalo je polje in živino je bilo treba gnati na pašo. Danes je vse drugače. Včasih nam je kruh lahko odrezal samo oče,, danes pa ko ga imamo toliko, da ga mečemo v smeti. Marsikoga je danes že sram iti na njivo, posebno mladina, toda vsak bi se moral v šoli najprej naučiti ljubiti in obdelovati zemljo, to rjavo, pusto prst, za katero nikoli ne veš, kdaj te bo pustila na cedilu, kajti samo delo prinaša kruh. Dekler bomo delali na njivi, bomo še pobirali krompir in to radi pobirali, ker se bomo zavedali, da je sad naših žuljavih rok...« Mislim, da bodo te besede kar držale, zakaj dokler bomo delali, bomo jedli in dokler bomo jedli, ne bomo lačni. Ob vsem delu pa si želimo še veliko tako dobrih letin, kot je letošnja, saj je le tako poplačano delo vsakega kmeta... f. t. Diana nas osrečuje V teh zadnjih mesecih, ko Je toliko govora o parnih in nepaf* 1 številkah naših jeklenih konjičkov, ni lepšega izleta, kot spre"*!E v gozd. Ako zna človek tudi majhne stvari doživeti estetsko, takega izleta v gozd vrne resnično srečen. Lovcem in gozdarrj9 lahko vsi zavidamo zanimivosti, ki jim jih prinaša delo v g0*^? Pravijo, da je pravi lovec tisti, ki zna puško pustiti tudi do'? kadar gre v gozd, in to bo kar držalo. In kaj lahko vse vidimo in'T živimo v gozdu v tem času? smemo uničevati, vidimo lahko počasne polže, katerih ni treba z u*x' kom pohoditi, vidimo in slišimo lahko plašne gozdne ptiče, gnezd tudi ne treba uničevati, vidimo. "T (le Nešteto stvari je vrednih ogleda, poleg tega pa še uživamo v ravi, ki bo morda jutri še bol] okrnjena kot je danes. Tudi za n zdravje je sprehod v gozd celo bolj primeren kot sprehod med sočimi turisti na našem Jadranu, saj ni lepšega kot v ranem ju" * se prebujajoča narava in srnjak s svojo družico na travniku aH11 obronku gozda. Lovska boginja Diana nas ob slehernem koraku v gozdu razvez ljuje s pisanim živalskim svetom, gozd in njegova svežina krepita ijj organizem, zato v dneh, ko mora naš avtomobil počivati, ni bcf ideje, kot izlet v naravo. Zdravo je, romantično tudi, pa še kakšen 7 ček nam prileti pred fotoaparat, kot je tale meni. , f.trS^ __