pogledi umetnost kultura družba štirinajstdnevnik 14. julij 2010 letnik 1, št. 8/9 Pogledi so v promocijskem obdobju priloga Dela četrtek, 29.7. Kuhinja Z dušo Soul Kitchen Fatih Akin, Nemčija, 2009,99' Petek, 30.7. Neslavne barabe Inglourious Ba„terds Quentin Tarantino, ZDA, 2009,160' Sobota, 31.7. Zlomljeni objemi Los abrazos rotos Pedro Almodövar, Španija, 2009,127' Nedelja, 1.8. Nepremagljiv Invictus Cilnt Eastwood, ZDA, 2009,134' Ponedeljek, 2.8. Ni projekcije. Torek, 3.8. Coco Chanel in Igor Sbavinski^.oco Chanel & Igor Stravinsky Jan Kounen, Francija, 2009,120' Sreda, t*. 8. Razmetane postelje Unmade Beds Alexis Dos Santos, VB, 2008,93' Četrtek, 5.8. BelitrakDas weisse Band IVIichaei Haneke, Nemčija/Avstrija, 2009,145' Petek, 6.8. LunapaikAdventureland Greg IVIottoia, ZDA, 2009,107' Sobota, 7.8. Zlovešči Otok Shutter Island IVIartin Scorsese, ZDA, 2010,138' Nedelja, 8.8. Skriti zaliv Tlie Cove Louie Psilioyos, ZDA, 2009, 92' Ponedeljek, 9.8. Slovenka Damjan Kozole, Siovenija, 2009,90' Torek, 10.8. Predpremiera: Plačanci Th^^ Expendables Sylvester Stallone, ZDA, 2010 Sreda, 11.8. Premiera: Cesta The Road John Hillcoat, ZDA, 2009,111' Četrtek, 12.8. ZhBSnise A Serious I,ian Ethan in Joel Coen, ZDA, 2009,105' Petek, 13.8. Antikrist Antichrist Lars von Trier, Danska, 2009,104' Sobota, 14.8. Greva Away We Go Sam Mendes, ZDA/VB, 2009,98' Nedelja, 15.8. Bombna misija The Hurt Locker Kathryn Bigelow, ZDA, 2009,131' Ponedeljek, 16.8. Sever Nord Rune Denstad Langlo, Norveška, 2009,78' Torek, 17.8. Predpremiera: Panikana vasi Panique au village Stephane Aubier, Vincent Patar, Francija/Belgija, 2009,75' Sreda, 18.8. Ni projekcije. Četrtek, 19.8. Predpremiera: Mati in hči I.iother and Child Rodrigo Garcfa, ZDA, 2009,125' Petek, 20.8. Allcavčudežnl deželi Alice in Wonderland Tim Burton, ZDA, 2010,2D, 108' Sobota, 21.8. Vikendova predpremiera: Morilec V meni The Killer Inside l/ie Michael Winterbottom, ZDAA/B, 2010,109' Film pod zvezdami 29.7.-21.8., 21:30 ^ ^ Ljubljanski grad Organizatorji Festivali LJubljana Klnodvor. Mestni kino. Distribucüa ^ CoNT NENIAL D^MIURG FIVIA dcTNTZ^t CENEX Dist^u^ g) Cankarjev dom Medijski partnerji sESvenia-Hmes Slovenske železnice TISKARNA JAMUŠ pogledi 14. julija 2010 RAZGLEDI 22-24 Manca G. Renko - Igor Grdina: Svetovna vojna ob Soči Jani Virk - Eduardo Galeano: Knjiga objemov Jela Krečič - Andre Bazin: Kaj je film? Boštjan Videmšek - John Carlin: Nepremagljiv Milan Vogel - Stane Gabrovec, Biba Teržan: Stična II OBZORJA 30-32 Lev Menaše predstavlja Muzej sodobne umetnosti v Zagrebu, Jeff Bickert vedno bolj cenjenega ameriškega pisatelja in založnika Davea Eggersa, Slavo Šerc pa je obiskal razstavo o Arthurju Rimbaudu v Parizu. |l LITERATURA 33-34 Aleš Šteger: Izdajalec je prah, iz Knjige teles Uroš Zupan: Pesmi iz zbirke Oblika raja pogledi Pogledi issn 1855-8747 Leto 1, številka 8-9 štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo odgovorna urednica: Ženja Leiler namestnik odgovorne urednice: Boštjan Tadel izvršna urednica: Agata Tomažič likovni urednik: Ermin Mededovič Tehnični urednik: Matej Brajnik oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja poslovna direktorica: Mojca Jazbinšek Izdajatelj: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana predsednik uprave: Jurij Giacomelli tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Avtor fotografije na naslovnici je Voranc Vogel. DOM IN SVET 4-5 ZVON 6-11 "m Jure Potokar poroča z 51. ljubljanskega jazz festivala, Vladimir P. Štefanec se je soočil z Erosom in Tanatosom ob istoimenski razstavi v Narodni galeriji, Boštjan Tadel se je pogovarjal s kresnikovim nagrajencem Tadejem Golobom, Matevž Kos pa predstavlja Rojstvo slovenske demokracije, kontroverzno pričevanje Milana Balažica o političnem dogajanju v letu 1990. PROBLEMI 12-21 Trst - med mitom in resničnostjo mt Trst je mesto tisočerih obrazov, burne, veličastne in manj veličastne zgodovine. Kakšen je Trst danes, čigav je in kako ga vidijo in živijo Slovenci, sta se v mesto v zalivu odpravila raziskovat Agata Tomažič z beležnico in Voranc Vogel s fotoaparatom. V Trstu rojeni sociolog, filozof in pisatelj Igor Škamperle je nanizal manj znane podrobnosti iz bolj oddaljene tržaške zgodovine, pomembne za razumevanje dogajanja tako v polpreteklosti kot sedanjosti. Tržaški pisatelj, publicist in alpinist Dušan Jelinčič pa je razmišljal o slovenski narodnostni identiteti v današnjem Trstu. DIALOGI 25-27 Materializem bo ljudi zdolgočasil m- Pogovor s pesnikom Bei Daom, pripadnikom prve generacije kitajske avantgarde, ki je začela pisati po koncu kulturne revolucije PERSPEKTIVE 28-29 Kultura je veliko močnejša od politike -m Ekskluzivno z Valerijem Gergijevom, morda najbolj spoštovanim dirigentom na svetu, ki bo imel avgusta v Ljubljani štiri nastope Filmi pod poletnim nebom Kaj bomo gledali poleti - poletje je namreč vedno bolj prava filmska sezona! KRITIKA 35-37 knjiga: Milan Dekleva: Sto žalostnih in še ena manj vesela (Katja Perat) knjiga: Mihaela Hojnik: Maločudnice (Simon Mlakar) knjiga: Dubravka Ugrešič: Štefica Cvek v krempljih življenja (Agata Tomažič) knjiga: Gustave Flaubert: Slovar splošno priznanih resnic (Manca G. Renko) kino: Lunapark (Špela Barlič) oder: Ristanc (Jure Potokar) razstava: dans arhitekti (Vesna Tržan) razstava: Kontejnerska arhitektura (Polona Balantič) AMPAK 37 Dušan Merc odgovarja dr. Janezu Kreku, predsedniku Nacionalne strokovne skupine za pripravo bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Sloveniji BESEDA 38 Boštjan Tadel: Pošast in jaz SVETOVNA PRESTOLNICA KNJIGE WORLD BOOK CAPITAL LJUBLJANA 2010 naslov uredništva: Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana Tel. (01) 4737 290 faks (01) 4737 301 e-pošta: pogledi@delo.si www.pogledi.si Število natisnjenih izvodov 65.312 naročnine in reklamacije Tel. 080 11 99, (01) 4737 600 e-pošta: narocnine@delo.si oglasno trženje dajana.gutesa@delo.si Tel. (01) 4737 540 sonja.juvan@delo.si Tel. (01) 4737 515 Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli mediju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira. 9 IVfestna občina Ljubljana * ^ t ^ republika Slovenija ministrstvo za kulturo Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta Ljubljana -svetovna prestolnica knjige 2010. Ni tako bistveno, ali Daneta Zajca oziroma Strnišo bere toliko ljudi kot rumene medije, temveč je povsem dovolj, da je v vsaki generaciji vsaj dvesto, tristo ljudi, saj jih nikoli ne more biti dosti več, ki bodo to neko kontinuiteto, duhovno kondicijo vzdrževali. pogledi 14. julija 2010 Pisatelj Jani Virk v Ampaku o duhovni kondiciji Naš človek v Tokiu y_V tokijski galeriji FujiFilm Photo Salon bodo 23. N j ulija odprli razstavo slovenskega fotografa Gorazda Vilharja in tako obeležili 25-letnico njegovega slikovnega dokumentiranja bogate japonske duhovne tradicije. Gre za precej ugledno prireditev v še uglednejši na novo vzpostavljeni četrti Tokia v predelu Roppongi, kjer se elegantne trgovine in trendovski lokali prepletajo s tako prestižnim hotelom, kot je Ritz-Carlton, in z več pomembnimi galerijami. Med njimi je tudi leta 2007 odprta Kokuritsu Shinbijutsukan, po angleško National Art Centre, ki po večini razstavlja temeljna dela moderne umetnosti s poudarkom na 20. stoletju. Mali plesalec iz Kjota sodeluje v Plesu belih— žerjavov Dobre službe v Ameriki y_Čeprav (tudi dolgotrajna) brezposelnost povzroča N vedno več težav tako v Evropi kot Združenih državah, pa je bilo prav v Združenih državah letos poleti nenavadno veliko avdicij za stalna mesta v najuglednejših orkestrih z vseh koncev države: kar 12 pri Newyorških filharmonikih, 10 pri Bostonskih simfonikih, 9 pri Chicaških simfonikih in 7 pri Losangeleških filharmonikih. Vodja kadrovske službe pri Newyorških filharmonikih Carl R. Schiebler je za New York Times izjavil, da toliko glasbenikov niso iskali že dvajset let. Po navadi za veliko iskanih velja pol nižje število. Zadeva je delno povezana z gospodarsko krizo, saj so orkestri nekaj let odlagali stalna zaposlovanja, najemanje glasbenikov za posamezni koncert je seveda cenejše. Poleg tega pa so kar trije izmed teh orkestrov v zadnjih letih zamenjali glasbene direktorje oziroma glavne dirigente: v pretekli sezoni je Lorina Maazela v New Yorku zamenjal Alan Gilbert, Esa-Pekka Salonena v Los Angelesu Gustavo Dudamel, po nekaj letih brez šefa pa septembra v Chicago prihaja Riccardo Muti. Spodobi se, da odhajajoči direktor nasledniku prepusti izbor glasbenikov, s katerimi bo morda dolgo sodeloval. Plače (pred obdavčitvijo) pri najuglednejših ameriških orkestrih so po podatkih v New York Timesu sicer odlične, začnejo se pri dobrih sto tisoč dolarjih, vodje sekcij pa lahko zaslužijo celo trikrat toliko. Obremenitve so pa tudi velike, od članov Bostonskih simfonikov se na primer pričakuje, da sodelujejo v (zelo obsežnem) rednem programu, v revijskem orkestru Boston Pops in na vsakoletnem poletnem festivalu v Tanglewoodu. Festival fotografije v Arlesu y_Medtem ko Avignon poka po šivih zaradi ljubiteljev N ^gledališča, ki se v nekdanje papeško mesto zgrinjajo julija, ko tam poteka sloviti avignonski festival, je bližnji Arles tako rekoč romarsko središče za vse ljudi s tretjim očesom in občudovalce njihovega dela: v Arlesu se je 3. julija začel festival fotografije z naslovom Rencontres dArles (Srečevanja v Arlesu). Tako je že od leta 1970, ko so zamisel o takšnem festivalu, ki se je porodila fotografu Lucienu Clergueu, pisatelju Michelu Tournieru in zgodovinarju Jeanu-Michelu Roquettu, uresničili prvič. V štirih desetletjih je festival prerastel v priznan in priljubljen dogodek, samo lani ga je obiskalo 72 tisoč ljudi, od tega 11 tisoč tujcev, 5000 fotografov in vseh, ki se poklicno ukvarjajo s fotografijo, in 8000 šolajočih se. Dela fotografov so razvrščena v različne tematske sklope in razstavljena po notranjščinah kulturnozgodovinskih objektov, ki jih v Arlesu kot mestu z bogato preteklostjo ne manjka. V sekciji Hors promenades, približen prevod bi se glasil Zunaj uhojenih poti, bodo letos na ogled tudi fotografije francosko-slovenskega fotografa Klavdija Slubana (zgoraj in spodaj posnetka iz cikla Kitajska). Festival v Arlesu bo trajal do 19. septembra, prireditelji pa so seveda pripravili tudi kopico spremljevalnih dogodkov od predavanj do izobraževalnih delavnic za mlade fotografe. Za SNG Maribor pet nagrad v Umagu y_Uprizoritev besedila Patricka Marberja Od blizu v N režiji Dina Mustafiča je na mednarodnem festivalu Zlati lev v Umagu dobila grand prix za najboljšo predstavo in nagrado občinstva. Za svoji vlogi v njej sta zlata leva prejela tudi igralca Nataša Matjašec Rošker in Branko Jordan. Žirija je zlatega leva podelila tudi baletu Edwarda Cluga in Milka Lazarja Watching others - Gledati druge. V tekmovalnem sporedu 11. mednarodnega festivala Zlati lev se je za nagrade potegovalo deset predstav iz Črne gore, Makedonije, Slovenije in Hrvaške. Žirijo so sestavljali teatrologinja Mani Gotovac, predavateljica zagrebške Akademije za dramsko umetnost dr. Sibila Petlevski in ravnatelj Kazališta Virovitica Miran Hajoš. pogledi 14. julija 2010 DOM IN SVET 5 Gostoljubje po belokranjsko _v Kdo ve, je kriv spomin iz polpretekle zgodovine, 7 ko je bila Bela krajina osvobojeno ozemlje in je bila v (partizanskih) krogih močna tudi kulturna dejavnost, ali pa se zamisel za Schengenfest napaja iz tradicionalne belokranjske gostoljubnosti? V Vinici, nedaleč stran od Kolpe, ki v poletnih mesecih v svoje prijetno tople okljuke privablja kopalce in veslače, bo letos med 30. julijem in 1. avgustom potekal že tretji Schengenfest. Na slovensko-hrvaški meji bodo poslušalce zabavali Jinx, Laibach, Ali En, Elvis Jackson, Big Foot Mama, Hladno pivo in Boban i Marko Markovic orkestar. Posebnost festivala Schengenfest je, da je v ceno vstopnice vključeno tudi kampiranje, tako da se bodo uresničile besede prirediteljev iz predstavitvenega besedila: »Plesanje salse in hladno pivo. Nori koncerti kar tri dni. Šotor pa nad nami zvezdnato nebo.« Še prej, pravzaprav samo še do konca tega tedna, torej do 18. julija, pa bo Metlika zaživela v brezplačnem festivalu Teden kulture na placu. »Čaka nas 168 ur pjur kultur -za vse generacije,« so zapisali organizatorji, neprofitno društvi Kud Plac oziroma »50 aktivnežev, katerih cilj je, da vsem generacijam brezplačno zagotovimo vsaj teden poletnih dni kreativnih in glasbenih doživetij«. V soboto bo v Metliki zapel oziroma zarepal Zlatko z Optimisti, podrobnejši spored dogodkov pa je na www.kudplac.si. Demo fest v Banjaluki _v Banjaluka je tisto še kar dolgočasno razvlečeno ' mesto, v katero se po prestopu meje z BiH (oziroma z Republiko Srbsko) najprej pripeljemo na poti k dosti bolj veličastno zvenečemu in z nestrpnostjo pričakovanemu Sarajevu. Takšna oznaka je seveda povsem neutemeljena, saj ima Banjaluka bogato zgodovino, ki se ni začela pisati, ko so tam postavili prvo tovarno, sploh pa je prestolnica (Republike srbske) in drugo največje mesto v BiH. S pridevnikom dolgočasna ji delamo krivico tudi poleti, že konec junija letos je mestna trdnjava Kastel gostila festival Banjaluka Rock Open Air, na katerem so nastopila znana rokovska imena z vsega sveta, konec julija pa bodo na istem prizorišču, ki vsaj po imenu nekoliko spominja na Exit, nastopili še neuveljavljeni izvajalci na Demo festu. Od 21. do 24. julija bo mogoče prisluhniti 36 demo bendom, ki jih je posebna strokovna žirija izbrala med 370 iz vseh republik nekdanje Jugoslavije in se bodo potegovali za bogate nagrade. Vsak večer Demo festa bodo popestrile zvezde svetovnega formata: prvi večer bodo to plesni veterani Stereo MC's, 22. julija bo nastopil nekdanji član Leb i sol, zdaj pa guru makedonske elektronike Kiril Džajkovski (na fotografiji med nastopom v Ljubljani januarja letos), 23. julija postpankerji New York Pony Club, zadnji večer, v petek, 24. julija, pa bodo Demo fest zaključili Fun Lovin' Criminals. Vstop za vse dogodke festivala je prost, so zapisali organizatorji, ki so med drugim postavili simpatično spletno stran www.demofest. org. Menihi in cvetje _v Samostani in njih prebivalci, čeprav jih je Rabelais ' v satiričnem romanu Gargantua in Pantagruel orisal kot vse prej ko duhovno usmerjene, so bili od nekdaj varuhi učenosti. Frančiškanska knjižnica v Novem mestu bo na razstavi z naslovom Flores in colores, ki jo bodo jutri, 15. julija, odprli v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) v Ljubljani, na ogled postavila številne dragocenosti. Razstavo je pripravila Ines Jerele. Obiskovalci si bodo lahko ogledali trideset več kot petsto let starih tiskov, osrednja zanimivost pa bo ročno koloriran izvod renesančne farmakopeje, ki so jo restavrirali v Arhivu Republike Slovenije (ARS). Farmakopeja, zbirka farmacevtskih predpisov o izdelavi zdravilnih učinkovin, je iz 16. stoletja in je tako kot preostale knjižne tovarišice nič manj častitljive starosti veličasten pomnik znanstvenih dosežkov tistega časa. Celotna digitalna kopija obnovljene knjige bo dosegljiva na spletni strani Digitalne knjižnice Slovenije - dLib. Začetki frančiškanske knjižnice v Novem mestu segajo v leto 1469, ki je hkrati letnica ustanovitve samostana. Frančiškanski red je tako lani praznoval 540. obletnico prihoda v Novo mesto in 800. obletnico ustanovitve, dragocenosti tamkajšnje knjižnice pa so javnosti polagoma začeli predstavljati že leta 2006. Ob razstavi je pri Založbi Brat Frančišek izšla barvna znanstvena monografija Flores in colores, v kateri avtorica razstave Ines Jerele podrobno opisuje gradivo samostanske knjižnice, o njeni zgodovini nekaj več poroča njen skrbnik p. Felicijan Pevec. Knjigo kot materialni objekt predstavlja Jedrt Vodopivec, temu pa so dodani opisi konservatorsko-restavratorskih postopkov, ki so jih izvedli v NUK in ARS. 22.6. - 4.9.2010 www.seviqc-brezice.si SEVIQC BREŽICE Brez plačila tudi pred Skucem _v Tako kot že sedem poletij doslej 7 se bo tudi tokrat od 16. do 25. julija marsikaj dogajalo pred Galerijo Škuc v stari Ljubljani. Prireditve bodo brezplačne, saj prireditelji želijo s »kulturnimi dogodki raznovrstnih umetniških zvrsti dopolniti in popestriti poletno dogajanje v Ljubljani«. Ciljno občinstvo je - tako kot nastopajoči na festivalu Dobimo se pred Škucem -raznovrstno. Na Starem trgu 21 se bo vsak dan dogajalo od 17. do 23. ure in vsi, ki se bodo tja odpravili že ta petek, bodo za začetek lahko izbirali med knjigami Založbe ŠKUC in Centra za slovensko književnost po precej znižanih cenah. Tudi nekaj nadaljnjih dogodkov pred Škucem in v galeriji bo povezanih s knjigo, saj je Ljubljana v letu 2010 vendarle svetovna prestolnica knjige. V sredo, 21. julija, bodo odprli prodajno razstavo študentov oddelka za tekstilstvo z Naravoslovno-tehniške fakultete z naslovom Knjiga je v modi! V petek, 16. julija, bo na odru na Starem trgu zapela Jadranka Juras ob spremljavi jazz dua Milana StanisavljeviCa. Tudi letos bodo na sporedu Škucove packarije, ustvarjalne delavnice za otroke, in še veliko drugih prireditev za najmlajše, da gledaliških predstav, kinoprojekcij ipd. sploh ne omenjamo. Za več informacij o res bogatem programu se je najbolje priklikati na http:// www.skuc.org/. Literarni natečaj Airbeletrine in Sodobnosti _v Anonimni literarni natečaj za 7 kratko prozo, ki ne sme presegati dolžine 25.000 znakov, poteka do 25. avgusta 2010. Sodelujoči avtorji se s svojim literarnim besedilom potegujejo za dve nagradi: nagrado žirije in nagrado občinstva, ki bo zmagovalno zgodbo izglasovalo na literarnem portalu Airbeletrina. Zgodba, ki bo prejela nagrado žirije, bo izšla v reviji Sodobnost, vendar posledici sodelovanja nista samo avtorska čast in slava, razpisane so tudi bogate nagrade v višini 179,10 evra za izbranca žirije in 70,90 evra za izbranca občinstva. pogledi 14. julija 2010 VRHUNSKA SLOVENSKA NASTOPA Na letošnji izvedbi ljubljanskega festivala jazza je Big Band RTV Slovenija pokazal, da je v svoji najboljši zasedbi v zgodovini, Samo Šalamon pa potrdil, da je dozorel v izjemnega, duhovitega in zelo domiselnega kitarista in avtorja glasbe. jure potokar Jazz festival je bil od nekdaj tudi družabni dogodek, na katerem so se zbirali podobno misleče in čuteče občinstvo pa seveda tisti, ki so vedno zraven, kadar se dogaja kaj zanimivega. Tudi zato je njegova umestitev v Križanke tako pomembna. Zaradi stare in popolnoma absurdne prepovedi vnašanja pijače v Plečnikovo svetišče (da ne bi s pivom ali bog ne daj rdečim vinom oskrunili svetega betona, peska in še zlasti prelepega vzorca zalepljenih žvečilnih z drugih komercialnih prireditev - kruh in maslo Festivala Ljubljana, ki trži ta prostor), ki jo priletni redarji uveljavljajo z največjo vehemenco (videl sem dva, ki sta se kot jastreba spustila na mladeniča s plastenko vode v roki), se sme kaj popiti le v preddverju, kjer je bilo včasih za to dovolj prostora in premalo šanka. Zdaj je ravno nasprotno: trgovcev z novci je več kot preveč, letos so ponujali vsaj tri blagovne znamke piva, za imetnike VIP kartice eno celo zastonj. Tukaj so se torej tradicionalno srečevali večji ali manjši ljubitelji jazza in pokramljali med odmori navadno treh nastopajočih glasbenikov na večer. In vse skupaj se je dogajalo proti koncu ali prav za konec tedna, ko je za kaj takšnega pač več časa. Tokrat se je jazz festival začel v torek, in to ob sedmih popoldne pa še v zatohlem klubu, ki je eden za glasbo najbolj neprimernih prostorov, kar sem jih kdaj obiskal, se nato ob 22.30 (oziroma po koncu tekme na svetovnem prvenstvu v nogometu) preselil v Križanke in ob pol enih zjutraj še na Metelkovo. To je, bodimo iskreni, primer zelo prefinjenega mučenja, privoščijo pa si ga lahko samo tisti, ki tako v torek kot v sredo nimajo početi kaj drugega. Žal ne sodim mednje, pa tudi jazz, naj ga imam še tako rad, želim poslušati v primernem okolju in ob primerni uri, zato sem svoj obisk letošnjega jazz festivala omejil na Križanke. In podobno se je zgodba potem nadaljevala Pravi vrhunec festivala je bil nastop francoskega mojstra klarineta Louisa Sclavisa. oziroma celo stopnjevala, saj so se koncerti v klubih Gromka in CD začenjali že kar ob šestih ali pol sedmih popoldne. In se včasih nadaljevali v zgodnje jutranje ure. Razočaranja Najbrž ne ravno za množično občinstvo, če bi sklepal po tistem, ki se je zbiralo v Križankah. Celo na koncertu Pat Metheny Group, ki je bila brez dvoma prva zvezdnica festivala, ga je bilo le toliko, da je brez gneče posedlo (z naključnim vzorcem žvečilnih okrašene) stopnice Poletnega gledališča, ki so bile takrat edini večer brez stolov. Pa bi lahko bili tam, kajti prostora je bilo dovolj in navdušeni oboževalci mojstrskega kitarista bi morda še bolj uživali v brezhibni izvedbi njegovih največjih uspešnic, ki so se vlekle približno tako kot prej omenjeni žvečilni in so imele ravno toliko okusa. Da ne bo pomote, Metheny je odličen glasbenik, in kadar sodeluje s pravimi kolegi, zmore presenetljive, veličastne stvaritve, žal pa zna ustvarjati tudi plehkosti, kot je na primer njegova zadnja plošča Orchestrion, na kateri se igračka s kupom mehaničnih glasbil, ki bi ga bilo najbolje za vselej pustiti pri miru. Podobno neposrečen je bil tudi težko pričakovani nastop Kipa Hanrahana & Beautiful Scars. Pravzaprav je nastop premočna beseda, kajti Hanrahan je samo postopal po odru s pivom v roki in domnevno »režiral« zvočno predstavo glasbenikov, ki očitno niti niso čisto dobro vedeli, kaj bi od njih rad. Znova se je pokazalo, da je studio nekaj čisto drugega od odra in da odlične plošče žal ni tako enostavno prenesti nanj, še zlasti, če so glasbeniki čisto drugi. Tudi pevka in pianistka Patricia Barber, ljubljenka avdiofilov, se ni ravno izkazala. Ne s petjem oziroma bolje vokaliziranjem, ne s plenkanjem po klavirju, ki naj bi dokazovalo, da kljub vsemu pripada avantgardi. Žal je bilo vse skupaj primerno kvečjemu za kakšen manjši klub, ne pa za veliki oder, razočaranje pa je malenkost omilil vsaj odlični kitarist. ŠPiCE Vendar je imel festival tudi nekaj svetlih trenutkov, pravzaprav so se ti osredotočili zlasti na drugi večer festivala, ki ga je točno ob pol osmih zvečer in z ukazom, da ne sme igrati več kot eno uro, začel trio domačega kitarista Sama (ne Tomaža, kakor piše na uradni strani festivala; ta drugi je pesnik in piše se Šalamun) Šalamona. Po desetih ploščah (in še nekaj jih ima pripravljenih) je mariborski kitarski vir-tuoz dokazal, da je dozorel v izjemnega, duhovitega in zelo domiselnega kitarista in avtorja glasbe, ki si je omislil tudi odlično zasedbo. V standardno dobrem italijanskem bobnarju Robertu Daniju ima trdno ritmično oporo, tubist Michel Godard pa je še precej več kot 51. jazz festival Ljubljana 29.6. do 3.7. 2010 Križanke, Klub cd, Klub Gromka to. Z eksplozivnim igranjem na svoje glasbilo dokazuje, da je to v rokah mojstra zmožno vragolij, ki si jih nismo znali niti predstavljati. Pravi vrhunec festivala je bil nastop starega znanca, francoskega mojstra klarineta Louisa Sclavisa s triem (pianistka Kris Davis in bobnar Tom Rainey). Z glasbo na robu improvizacije in z duhovitimi medigrami zlasti bas klarineta in klavirja je bila to ura tako intenzivne in posrečeno zveneče glasbe, da je ni mogel zasenčiti niti ritmično zelo razgibani in vrhunsko uigrani nastop zasedbe Afro-Cuban Messengers pianista Chucha Valdesa. Da je zadnji mojster svojega glasbila, ni sporno, kot ni sporno, da premore odlično zasedbo. Manj navdušujoč je bil neprepričljiv spoj avantgarde in všečnih, nenehno lomečih se kubanskih ritmov. Drugi vrhunec je, morda nekoliko presenetljivo, pomenil nastop Big Banda RTV Slovenija, tokrat z vrhunskim gostom, tenor saksofonistom Joejem Lovanom in dirigentom Michaelom Abenom. Lovano je eden najboljših pihalcev današnjega časa, odličen v glasbi najrazličnejših smeri, še zlasti pa prepričljiv, kadar izvaja počasnejše balade. Tudi tokrat ni bilo drugače, toda Big Band je dokazal, da solista sicer spoštuje, vendar se ga ne boji. Fantje so izjemno lepo sledili napotkom dirigenta (in najbrž večinskega aranžerja), s posameznimi solističnimi parti pa so dokazovali, da se lahko postavijo ob bok največjim zvezdnikom. Skupna ugotovitev je, da je to kljub dolgoletni tradiciji najboljša zasedba Big Banda vseh časov, saj jo sestavljajo glasbeniki, ki so večinoma ne samo mladi in vrhunsko izobraženi, ampak tudi navdušeni nad svojim delom. Zaključni stavek napovedi 51. ljubljanskega jazzovskega festivala se je izkazal za zelo točnega. Skupna ugotovitev torej je, da festival zaradi nedomišljenega programa, a zato toliko bolj domiselnih organizacijskih prijemov po eni strani izgublja tradicionalne obiskovalce, po drugi pa teh ne zna in ne zmore nadomestiti z novimi. Ampak naslednje leto je nova priložnost. ■ HUDIČ JE ŽENSKA Vam je znano ime Felicien Rops? Če je odgovor pritrdilen in če niste ravno umetnostni zgodovinar ali ljubitelj umetnosti s širokim pregledom, potem je veliko možnosti, da ste vsaj malo »poredni«. VLADiMiR P. ŠTEFANEC Satan seje pijanost, 1882, barvna gravura, 27,7 x 18 cm (Muzej Felicien Rops) N^ a dela tega nekonven-cionalnega grafika, ilustratorja, karikaturista in slikarja, tega »belgijskega cigana, ki satanizira«, kot se je o njem neprizanesljivo izrazil francoski pisatelj Alphonse Daudet, namreč danes še najpogosteje naletimo v knjižnih antologijah s »pikantno«, erotično vsebino. Pri nas do zdaj v galerijah njegovih del še nismo videli, o njem naj tudi še ne bi bil objavljen noben zapis. Za to, da Ropsa zdaj le spoznavamo, gre zasluga sodelovanju med Narodno galerijo. Muzejem Felicien Rops iz Namurja, tamkajšnjo provinco in ustanovo Wallonie-Bruxelles International, razstavo so postavili ob priložnosti belgijskega predsedovanja Svetu Evropske unije in je dokaz, da tudi pogosto pusto protokolarno sodelovanje lahko obrodi sočne sadove. Ker sočen Rops vsekakor je in je želel biti, povsem tuji so mu bili »malomeščanstvo, poštenjakarstvo in konformizem«, čeprav je bil tudi sam (malo)meščanskega izvora in se je dokaj udobno poročil s plemiško dedinjo. To je potem sicer tako vztrajno varal, da ga je preprosto morala odsloviti, za to gre najbrž zasluga njegovemu vse življenje intenzivno dejavnemu »nemirnemu duhu« in telesu. Umetnik je začel kot realist, navezan na spontanost prvega vtisa, ki se je kazala kot rahlo karikirana izraznost njegovih likov iz vsakdanjega življenja. Tistih s prepričljive grafike Pogreb na valonskem podeželju na primer, ki jih je morda imel v mislih Vincent van Gogh, ki je v Ropsu videl utelešenje visokega, že izumrlega risarskega ideala, pronicljivega likovnega interpreta človeških nravi. Že v nekaterih delih ustvarjalčevega zgodnejšega realizma je opazna erotična nota, lepo izražena na primer v motivu sprostitve po napornem kmečkem delu na barvni gravuri Na koncu brazde, pozneje pa je tovrstna motivika vse pogostejša in postane eden Ropsovih zaščitnih znakov. Umetnikaje življenje iz provinci-alnega Namurja in njegovih tematskih omejitev namreč vodilo v vse večji in večji svet, najprej v belgijsko prestolnico Bruselj, nato v »svetovno prestolnico greha« Pariz, in sorazmerno s tem je vse svobodnejši postajal tudi njegov likovni izraz. V Bruslju je z očetovo dediščino ustanovil Uylenspiegel, časopis za literarno in umetniško zabavo, v katerem je neusmiljeno bičal vsakršno omejenost, politično ozkost in vsakdanje navade sodobnikov. V belgijski prestolnici je tudi srečal Baudelaira, ki se je tja umaknil pred svojimi upniki in je v Ropsu prepoznal sorodno dušo in »edinega pravega umetnika v Belgiji«. Srečanje ni ostalo brez odmeva v Belgijčevi izraznosti, ki je postala opazno ekspresivnejša, radikalnejša, med motive pa so se suvereno umestile različne manifestacije smrti in okostnjakov. Vsa ta skupna »ljubezen do skeletov« je imela precej opraviti tudi s hudičem, Satanom, Velikim zlom, ki je v tistem času vzbujalo splošen strah ali pa fascinacijo. Pri možakarjih, kot sta bila Baudelaire in Rops, seveda predvsem zadnjo, to pa je na različne načine, bodisi v alegorični razsežnosti bodisi v umetniškem raziskovanju globin človeških brezen, odsevalo v njuni literaturi in likovnosti. Ti sta se včasih tudi družili, saj je Rops odkril, da mu ilu-striranje knjig lahko prinaša izjemne umetniške izzive in prav takšne zaslužke. Kmalu so si njegovih uslug zaželeli številni znani »dekadenti«, med njimi Verlaine in Mallarme, in umetnik je postal najbolje plačan ilustrator v Parizu. To mu je močno olajšalo njegovo zgledno boemsko življenje in omogočilo udejanjati strast do potovanj, na katera se je odpravljal, kadar je začutil, da se mora za nekaj časa iztrgati Parizu, temu »divjemu«, »groznemu« mestu, ki se ga ne moreš osvoboditi. Na potovanjih je pogosto slikal, ustvarjal olja na platnu, to je sicer počel redko, in na razstavi tako vidimo nekaj bolj ali manj značilnih madžarskih, flamskih, španskih prizorov, predvsem krajin. Eden zanimivejših tematskih sklopov v Ropsovem opusu je povezan z likom Pana, starogrškega boga plodnosti in spolne moči, pozneje povezovanega z vsakršno »pogansko« Felicien Rops: Eros in Tanatos Ljubljana, Narodna galerija 17. 6.-29. 8. 2010 razuzdanostjo, in njegovo krščansko, zelo eksemplarično preobrazbo v hudiča. V povezavi s Panom, satiri in njihovimi rimskimi približki favni obuja Rops nekatere antične erotične običaje, kot je na primer tisti z grafike Malik, ki prikazuje osvobajanje od devištva, te v rimskih časih zelo nezaželene nadloge, ob pomoči tempeljskega kipa s štr-lečim falusom. Tudi delo Potovanje v deželo starih bogov, eno erotično najneposrednejših na razstavi, je najbrž izraz fantazem devetnajstega stoletja, povezanih z nebrzdanim »poganskim« uživanjem življenja, ki se je Cerkvi zdelo tako bogokletno in nevarno. Pana preprosto ni bilo mogoče ne ukrotiti ne izbrisati iz ljudskih verovanj in predstav, zato ga je bilo treba demonizirati, preobraziti v zlovešče, pogubno, peklensko bitje, v grozo in strah vzbujajočega hudiča, ki pa naj bi konec koncev nekoč, pred svojim padcem, veljal za enega najlepših in najboljših iz božje vojske angelov. Ropsovi Pani, satiri, favni so precej simpatični, na prvinski način privlačni, hudiči pa so skorajda njihovo nasprotje in v tem se umetnikova simbolistična in alegorična dela manj razlikujejo od katoliških nazorov, kot bi si človek mislil, a seveda gre za poseben kontekst. Če namreč Rops o duhovnikih, redovnicah in njihovih mesenih strasteh razmišlja zelo neposredno in prav nič spoštljivo, pa glede Satana in njegovih služabnikov tudi sam brodi po nekakšni mistični, za njegov čas značilni temi, nedostopnem področju, ki mu vladajo maliki, in skozi katero si pomaga tudi z lučko moraliziranja. In ta lučka vedno znova nezmotljivo osvetli razlog in izvor vseh človekovih oziroma moških težav - žensko. Felicien Rops se nam na butični, na več načinov vznemirljivi razstavi TrimD ^ FACTOR BANiyV iimsinfla Pokrovitelj prvega večera: Pokrovitelj drugega večera: Medijski pokrovitelj: 15. 7. / 20.00 / Cankarjev dom Ruski Hamlet, balet na glasbo L.van Beethovna in G. Mahlerja Pokrovitelj: (^■li'ililifHTirfHifii Medijski pokrovitelj: DEIX) 16. 7. (premiera), 17., 18. 7. (ponovitvi) / 21.00 / Ljubljanski grad G. C. Menotti: Samorog, gorgona, mantikora ali Tri nedelje nekega poeta, madrigalna pripoved za operni zbor, deset baletnih solistov in devet inštrumentov Koprodukcija: SNG Opera in balet Ljubljana in Festival Ljubljana 18. 7. / 20.00 / Cankarjev dom J. Haydn: Stvarjenje, oratorij Münchenski filharmoniki, Münchenski filharmonični zbor Solisti / Dirigent: Thomas Hengelbrock Pokrovitelj: ^ Mercator Medijski pokrovitelj: kMü 21. 7. / 20.00 / Slovenska filharmonija Korejski filharmonični orkester Gjeongija Dirigent: Nanse Gum / Solist: Ludmil Angelov, klavir 22. 7. / 21.00 / Križanke P. I. Čajkovski: Pikova dama, opera Opera in balet SNG Maribor Pokrovitelj: Medijski pokrovitelj: HTIUA Zinnxakia-mia.d.d DELO 26. 7. / 20.00 / Slovenska filharmonija Sinfonia Varsovia Solist: Vadim Repin, violina Pokrovitelj: 29. 7. / 21.00 / Križanke Edward Clug, Milko Lazar: Watching Others - Gledati druge Bojan Gorišek, klavir Balet Opere in baleta SNG Maribor Donator: Medijski pokrovitelj: ßtlART BALLET LAUSANNE 11., 12. 8. / 18.00 / Cankarjev dom R. Strauss: Zena brez sence, opera Mariinsko gledališče iz Sankt Peterburga Dirigent: Valerij Gergijev Pokrovitelj prvega večera: Pokrovitelj drugega večera: Medijski pokrovitelj: e 13. 8. / 20.00 / Cankarjev dom Valerij Gergijev, dirigent Orkester Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga Solist: Denis Macujev, klavir Pokrovitelj: Medijski pokrovitelj: IMitI? ÄIB DELO SRC S» TOBAČNA LJUBLJANA ±urnals4 19. 8. / 20.00 / Cankarjev dom Valerij Gergijev, dirigent Londonski simfonični orkester Solist: Sergej Hačatrijan, violina Pokrovitelj: Medijski pokrovitelj: 20. 8. / 20.30 / Križanke Vlado Kreslin z gosti Pokrovitelj: Medijska pokrovitelja: 25. 8. / 20.00 / Slovenska filharmonija Avstralski komorni C-« orkester ^"^si^ Richard Tognetti, vodstvo, solo violina Satu Vänskä, koncertna mojstrica 25., 26. 8. / 20.30 / Križanke Paco de Lucia, kitara Pokrovitelj prvega večera: Pokrovitelj drugega večera: Medijski pokrovitelj: Festival Ljubljana si pridržuje pravico do sprememb v programu in prizoriščih. *Popust se obračuna na blagajni Križank in velja le za fizične osebe. RIHOr IMitI? I Član Evropskega združenja festivalov \festna občina Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana Pokrovitelji: ^ID s RAR ® H TELIA OhvpoCROUP _ SKB ALPEADBIA Medijski pokrovitelji: ^^ ^^ ^eumplakat^ ii^^t DEIO m™*!» Hi ^triglav k: m. <7 POŠIA SLOVENIJI ^ i D] o Uradni prevoznik: Uradni letalski prevoznik: Železniški prevoznik: Medijski pokrovitelj v gibanju: ©Malgaj r Slovenske železnice