gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". Ljubljani 26. februvarija 1897. mtudi našemu narodu li Politiški oddelek. v ! Si* potrebno jamstvo za njegov na s4 « II WWW W ——i IWW 1 ■ * Volilcem v premislek. Le še par tednov nas loči še od volitev. Zato je predek in razvoj, kajti če sedaj zamuditno, bode zamudo težko popraviti. Nadalje je pa treba, da je kandidat nezávisen. Vo- liti ne smeme nikogar, ki mora morda še le dovoljenja prositi, če sme kandidovati. Po našem mnenju že smisel že treba, da se volilci že sedaj dobro premislite, koga parlamentarizma zahteva, da se nikdo na noben način bodete volili. Od dobrih poslancev je odvisno, kako se ne ovira v kandidaturi. V volilnih stvareh naj imajo go- bode vladalo v Avstriji bodočih šest let. Zato pa ne ovira v kandidaturi. V voriti samo volilci. Vsak drug pritisk je neumesten kri treba, da volilci izveste od kandidatov natančno, kakšno vičen in škodljiv zdravému razvoju parlamentarizma. Vo stališče mislijo zavzeti v raznih vprašanjih. lilci i pa tudi pomislite, da poslanec, ki popolnoma svo Pred vsem mora biti kandidat naroden. Biti mora bodno kandidovati ne sme, pa tudi pozneje svobodno po mož, ki ni morda svoje narodnosti iznašel še le pred vo- stopati ne bode mogel. V važnih vprašanjih bode moral litvami, ampak ki se tudi poprej nikdar ni sramoval po- glasovati, kakor se mu bode ukazalo. kazati svojega narodnega prepričanja in biti član raznih Nadalje pa bodi poslanec izveden mož. Tu ne re narodnih društev. Imamo namreč več mož, ki so še ne- čemo, da je moral dovršiti visoke šole, ampak imeti mora davno kaj postrani gledali narodnost, a so še zadnji potrebno politično in gospodarsko izobraženost, naj si jo čas narodni postali, ko so spoznali, da to utegnilo je pridobil kakor koli. Večkrat tudi kdo, ki ni dosti štu morda biti dobro sredstvo za volilno agitacijo. Od vsa-cega poslanca naj se zahteva, da bode pristopil jugoslo- » dirai drugi ima več sposobnosti za javno delovanje, kakor ki si je morda pridobil doktorsko diplomo, a se vanskemn klubu. Volilci naj od svojih kandidatov zahte- pozneje za javne stvari ni dosti brigal. Izberimo si za vajo v tem oziru točne izjave in se ne smejo zadovoljiti poslance torej može, ki so že poprej javno delovali, o ka- fi kakim polovičarskim odgovorom, morda v obliki » ka- terih vemo, da imajo potrebne politične sposobnosti. Potreba je pa tudi, da kandidat pozna povse po- tak mož jih stanov ker keršno ima v tem oziru sklenena resolucija zaupnih mož katoliške stranke. Od kandidata pa je zahtevati, da se trebe svojih volilcev vseh bode ravnal tudi po sklepih klubovih, kajti Jugoslovani bode mogel zares zastopati. Treba je pa, da jih spozna bodo le tedaj kaj veljali na Dunaju, ako bodo v vseh iz praktičnega življenja, ne pa le iz kakih poročil. Možje 9 važnejših vprašanjih složno postopali. Če je složen î si mali klub pridobi veljavo in ugled î ki ne poznajo ljudskih potreb, ne morejo biti dobri ljudski ako pa vsak klubov zastopniki. Za poslanca ni dosti, da je morda prečital član hodi svojo pot, pa tudi velik klub nobenega ugleda nekaj knjig o narodnogospodarskih in socijalnih preosno- ne more imeti. vah, posebno ker se nasveti v tacih knjigah pač večkrat Sedaj je posebno važno, da so slovenski poslanci lepo dajo čitati, a v praktičnem življenju se pa ne dajo zvesti narodnjaki, kajti v bodočem državnem zboru uteg- uresničiti, ker se pisatel] knjige ni dovolj oziral na de- nejo priti na dnevni red vprašanja, ki se bodo dotikala janske razmere. Večkrat so pa nasveti dobri, a so pri- narodnih in državnopravnih razmer v naši državi. Tako ni izključeno, da pride na dnevni red češko vprašanje. merni za druge dežele in druge razmere, nas. Tu naj omenimo, da nego so pri znani krščanski socijalist Ta stvar je pa za nas jako zanimiva, kajti utegne biti dr. Scheicher dokazoval v svojem listu, da je jedina re kaj v těsni z vezi z našim slovenskim jezikovnim vpra- šitev socijalnega vprašanja v tem, da se odpravi jemanje šanjem. Gledati bode nam pri tem, da si zagotovimo obresti. Dokazoval je, da to zahteva tudi katoliška cerkev. Kdor pozna sedanje razmere, ta ve, da je ta misel povse dance, da naj napadejo kristjani, češ s tem se zavleče izvedba neizvedljiva. Brez obresti bi nikdo ne posojeval. Zato se tudi katoliški shod v Solnogradu se izrekel proti njej, ko jo nekdo sprožil. To se nam zdelo potrebno omeniti, da ljudje spoznajo, da tišti učeni socijalisti, ki življenja v dejanju ne poznajo, ne bodo ljudstva osrečili. reform, ki more biti le v škodo sultanovi blagajnici. Velesil se pa Turcija itak nič ne boji, ker ve, da vsled nejedinosti mej seboj ne bodo odločno nastopile proti nji. Kakor niso velesile niČ prikrajšale Turčije zarad klanja Armencev v Carigradu, tako ji tudi ne bodo nič posebnega storile zaradi krvavih pobojev na Kreti. Posebno slaba stran krečanskega Narodna stranka bode si prizadevala, da si za kan-, vprašanja je ravno ta, da velevlasti iz strahu druga pred drugo ne posežejo resno vmes. Grška kot mala državica uvi- didate izbere može, ki imajo vse potrebne sposobnosti za poslance in torej na srce polagamo svojim čitateljem, da žanje delujejo, da bodo voljeni v blaginjo in čast narodovo. devša grozno stanje, v kateri se nahajajo njeni rodni brati na Kreti sklenila se podati za te boj. Narod grški je to za- Volitve. Politični pregled. Na Češkem so v peti kuriji v nemškem hteval in kralj se je vdal zahtevi. Kralj Jurij je sporoĆil raznim vladarjem, da mu ni mogoče ustavljati se narodovi volji, ki tirja zjedinjenje Krete z Grško. Ko bi žalil ta domovinski čut bi moral s svojo družino za vselej zapustiti Grško in prestol. Pripravljal se je že upor, če bi se kralj ne bil udal. Grška vojska je že prišla do resnih bitk z Turki. Na delu dežele socijalisti dosegli velike uspehe. Tako je samo v : gelu grške vojske sta princa Jurij in Nikolaj ter kraljev po- Toplicah voljenih 84 volilnih mož Pa ne le v mestih, temveč; bočnik Vassos, kateri je dobil povelje od vojnega ministra, tudi na kmetih so po Češkem socijalisti dosegli mnogo uspeha. naj v ime kralja Jurija zasede otok, přežene Turke iz nji-češkem delu dežele imajo socijalisti nekaj manje zaslombe, h0vih utrdb in proglasi Kreto za del grškega kraljestva. Ve- a tudi tukaj napreduje socijalizem in se socijalisti posebno lesile imajo svoje ladije zasidrane v vseh važnih krečanskih odlikujejo z razganjanjem mladočeških shodov. Na Dunaju postajankah. Le to je žalostno, da vsled nesporazumljenje ne- Za enkrat so se dogovorile da tudi socijalizem raočno napreduje. V peti kuriji bodo najbrž Vedo prav kaj jim je storiti. skoro povsod zmagali socijalisti. Krščanski socijalisti se ne bodo branile Grški zasedanje Krete. Grška se za velesile dosti morejo ponašati, da imajo narod za seboj, temveč nekatere ne meni, računajoča na njih nejedinost. vsem se ne moti, sloje. Pri delavcih zgubili so zaupanje, od kar je očitno, da ne kajti znano je že, da Anglija někam simpatizuje v Grško. mislijo držati, kar so obetali. Na Štajerskem so v Celju, Sploh pa simpatizuje malone ves svet z Grško, ki hoče oteti Knittelfeldu, Trbovljah, Teharjili in Miirzuschlagu zmagali so- Krečane. Po Italiji in Franciji se vrže velikanske demonstra- cijalni demokratje. Na južnem Štajerskem podpirajo v peti ku- cije v prilog postopanju Grške. To občno mnenje morajo ve riji Nemci socijaliste. Mej Slovenci v peti kuriji ni složnosti. iesile tudi kolikor toliko vpošfcevati. Grška sama pravi, da Nekaterim ljudem, kateri hočejo za vsako ceno prepir, ni po hoče volji kandidatura g. Hribarja. Izpodtikajo se, celo nad tem, da jQ to naj se ji pusti. na Kreti red napraviti in ne kaliti svetovnega miru. Kranjec. Po shodih navajajo vse mogoče malenkosti, ki jih je morda zagrešil v svojem listu. Delujejo po receptu, kakor se je bila v svojem času začela gonja proti gosp. Svetcu há do- Kranjskem. Porabili so se tedaj vsi mogoči sofizmi, da kazali, da je to slovenski veteranliberalec v najslabšem menu besede. Sedaj so iztuhtali, da Hribarja s tem zri- nili, da naj se odpovesta oba nasprotna kandidata, in se por stavi nov. To je pa povse nesnovano. dveh kandidatih go- vora biti ne more, ker je shod zaupnih mož bil postavil ni- vendar le jednega kandidata. Čičkar od tistega časa pri komur, komur je za slogo in disciplino, ne pride v poštev. Kakor se sliši, se sedaj hoče vriniti neki odvetniški jent,' ki potreb delujjčega prebivalstva ne pozna, se volitve volilnih mož ugodno vrše za Slovane, in jeupati, , k _ » t i . . k da v peti kuriji zmaga dr. Laginja. — Na Koroškem ni dosti upanja da Slovenci zmagali s kakim svojim kandidatom. nemŠkih krajih so pa konservativci še na slabšem, kakor so bili ob zadnjih deželnozborskih volitvah. Razmere stoje najbolje za narodne Nemce. m j' 'I x . ■ * f. - ... Ti 1 ¥ "y * ' * ' • ' Tr * iST * 1 • * ' ' 4* * 14 ' Volilna reforma na Moravském. — Moravskega Turcija. Ti nesrečni Turčiji se čedalje slabeje godi na vseh koncih. Dasi so ji velesile veliko preveč naklonjene, mej tem ko bi nasprotno imele prav kratek obračun narediti ž njo, vendar se bo moč njena sama spodjedla. Na vseh koncih vre. Grozni dogodki na Kreti delajo ji strašne pregla-vice, v Makedoniji se pa snuje vstaja, ki utegne resne posle-dice imeti za Turčijo. Turška vlada se sicer pripravlja za od-por, mere na Kreti in v Makedoniji. Prav vse kaže, da mora priti katastrofa za Turčijo. Velevlasti se bodo konečno morale spo- a ni verojetno, da bi zmogla ob ednem zamotane raz- razumeti za njeni konec. Ne bo to šlo z lepa, pelo orožje. Velevlasti se tudi prav resno pripravljajo na vse even-tuvalnosti- Rusija ima v Odesi v Crnem morju pripravljenih že 80.000 mož, morejo takoj odriniti, če bi bilo treba. Obrtnija. deželnega zbora večina se še vedno brani razširiti volilno pra- StPanski proizvodi pri dobivanju Oglja. vico, ker ve, da potem pridejo Nemci v manjšino. Po mo- ravskih mestih volijo v deželni zbor še vedno samo tišti, ki , Prejšnje čase se je les kemično porabil samo za plačujejo vsaj po 10 gld. davka, v Brnu zahteva se pa za dobivanje oglja, kotrana in pepela, pri čemer so se ra-volilno pravico celo 20 gld. davka. Le pri takem volilnem bili jako priprosti načini in torej ne moremo reči, da je redu se da ohraniti nemška večina. Odlikovanja. Cesar je podělil bivšemu predsedniku dotično dobivanje bilo povse umno. Dandanes se les v kemičnem obrtu v velikem ob- podpredsednikom Kathreinu in Abrahamoviču pa koman- segu rabi. Poprej malo rabljeni stranski proizvodi iz lesa, derski križ Leop. reda. Načelniku pisarne zbornici poslancev ocetna kislina, metilni alkohol in aceton se v veliki meri Halbanu je podělil naslov in značaj sekcijskega načelnika. zbornce poslancev briljante k viteškemu križu Leopoldovega reda Kreta. — Položaj na Kreti postaja vedno bolj zamotan. Grška ne odjenja, velesile pa ne puste da bi si ta prisvojila otok, Sedaj vladujoČih razmer na Kreti je kriva edina Turčija. rabijo v veliki industriji na pr. za napravo brezdimnega smodnika in kotranskih barv, potem se vedno bolje rabi celuoza za izdelavo papirja in se je razširila poraba lesa Mesto da bi bila ondi izvela reforme, je nahujskala mohame- za napravo oksalne kisline, strojilnih in barvnih izvlečkov 83 Samo lesno oglje se za jedno delo več toliko ne mleko. Pa ne le grašično seme, temveč tudi grašična kot se je nekdaj. Pri pridobivanju železa se sedaj slama prouzročuje, da krave zgubljaja mleko, ako se daje rabi, rabi premog nauiesto lesnega oglja. Dvomiti pa ni da v veliki množini. Mislilo se tudi da ima ovsena slama ravno tak Tudi se s povzdigo kemične industrije znatno povzdigne po rabo lesa, tako da to zaslužuje pozornost posestnikov vpliv, a skušnje so pa pokazale, da temu ni tako večjih gozdov, posebno ker se bodo dali porabiti tudi od- ni res, da bi mleko in surovo maslo bilo grenko padki. špirit delala samo iz lesa ako Celo govori se, da se bodeta v bodoče kis in se daje kravam ovsena slama. V Šlezviku dajo kravam veliko ovsene slame, a vendar dobivajo jako okusno su- Če se razbeli les v zaprtem prostoru, se naredi več rovo maslo. ■ i hlapečih stvarij, ostane pa olje. Hlapeči proizvodi se Zato se pa ovsena slama brez skrbi daje kravam dado deloma zgostiti .v lesni kis in kotran, ali se pa po- Samo če sb je ovsena slama mokra spravila in vsled rabijo kot lesni plin za svečavo in kurjavo. Teh proiz- tega ugrela, utegne potem imeti mleko zoprn okus. Tudi vodov se dobi več ali manj i potem kakeršnej priprave se teleta dobe drisko, če se jim daje tako sprijeno slamo rabijo kolikor časa se les razgreva in pri kakeršni vro- Sicer pa to ne velja samo za ovseno slamo, temveč za čini. Največkrat se zadovoljimo s pridobivanjem oglja in slamo sploh. kotrana, druge snovi pustimo izhlapiti. Za popolno umno Tudi po krivici dolže ovseno slamo, da nareja su- porabo lesa je pa treba druzih naprav, kakeršnih posest- rovo maslo „lojasto". Tako na loj spominjajoče surovo niki malih gozdov napraviti ne morejo in bi se tudi ne maslo dobimo vselej, če kravam dajemo preveč slame, izplačalo jih napravljati, ako ni lesa, ki bi se vse leto bodi si že katerega koli žita, a malo druge krme. Temu poděloval. nedostatku se lahko opomore, če se kravam daje debelo Čim večja je gorkota, pri kateri napravljamo oglje, zmleti oves, pšenične otrobe, goršične preše itd. tem črnejše in težje je in tem več gorkote daje pri kur- Oglje Zdrava pa za živino ni ovsena slama, ako je oves ki se napravi pri hitrem in živem ognju je bila napala rja ali snet. Slama naj se v tacih slučajih ne javi. ložje, Za oglje se mora rabiti le popolnoma zdrav in popolnoma na zraku posušen les kakor oglje, ki se napravi pri počasnem gorenju, daje kravam drugače, da se zreže in popari, kajti dru utegnila spriditi mleko. To pa zopet ne velja Pri zogljenenju se pomanjša množina lesa 100 delov lesa daje 42 do 68 delo v oglja po obsegu, 20 do 26 delov pa po teži. Največ oglja se dobi iz bukovega, hrastovega, brezovega, borovčevega in smrekovega lesa. Pri stalnih kopah se več oglja dobi, kakor pri premika- jočih. gače samo za ovseno slamo, temveč za vsako drugačno slamo ako je bilo žito snetljivo ali jo je bila napala rja. Kar se tiče ovsene slame, je omeniti, da jo na-vadna živina rajše je, kakor drugo, in je zlasti zdravejša, kakor ječmenová. Zato je noben umen gospodar ne bode Vejevje daje slabše oglje, kakor deblo. Kope, kjer se ogljeni največ jelovina, morajo se postaviti na zidano podlago, ki ima globino, ípokrito z omrežjem in preskrbljeno z odtekajočim kanalom. Ko se les zažge, se smola razgreje, da teče in se počasi pomika zametal, temveč gledal da zdravo in suho spravi Mnoge slabe lastnosti mleka, ki se je pripisovati ovseni slami, pa ima vse druge uzroke, večkrat tudi v raznih boleznih. proti dnu. čim počasneje se kuri, tem več kotrana se dobi. Če se rabijo za izogljeienje zaprte posode, se les vse bolje izkoristi, kajti dobi se ne samo oglje in kotran, temveč tudi lesni kis in plin. Če se počasi les ogreva dobi se oglje, lesni kis in kotran, plina pa malo, če se pa hitro les razgreje, kar se zlasti s tem doseže, da se drobno razcepljen les dene v razbeljeno rekorto, dobi se največ lesni plin in kotran, a malo lesnega kisa. Vidi se, da se mora različno postopati po tem, kar je glavni namen porabi lesa. Poučni in zabavni dei. Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šreknik.) (Dalje.) Petin dvajseto poglavje. V verigah. z veliko gorečnostjo poprijel pri Ms Kmetijstvo. a Vpliv grašice in ovsene slame na mleč Kolumb se prav za tretjo ekspedicijo, a povsod je našel skrivno nasprotovanje, ali pa tudi odkrito sovražnost kraljevih uradnikov. Povsod se je kazal vpliv patra Bojla in gospoda Margarita, kajti oba sta imela zveze v vseh slojih prebivalstva in si prizadevala oborožiti proti Kolumbu vse, kar sta nost krav. mogla To kar so sprva Skušnje so pokazale » da klepetali mornarji, se je kmalu ponavljalo povsod krave zgubljajo mleko, Življenje v deželi prevar opisovalo se je v najtem ako se jim daje grašica. Poleg tega je pa surovo maslo nejših barvah. Pri tacih razmerah je bilo jako težko jako trdo po grašici. Grašica naj se daje kravam samo nabrati zadostno število naselnikov za osnovo nove kadar jih hočemo debeliti in se torej želi da zgube naselbine na Hajitiju, Tedaj je Kolumbu prišla v 84 glavo nesrečna misel, naseliti deželo z hudodelci ob-sojenimi v različne kazni. Svetoval je kralju, naj jim da svobodo s pogojem, da se naselijo v Indiji. Ta misel se je odobrila in sporočila vsem španskim so-diščem. Na kraljevi ukaz se je vsem hudodelcem na-znanilo pregnanstvo v Indijo. Kolumb je na ta način sam vpeljal v še le razvijati se začenjajočo naselbino življe nereda in nravstvenega propada. Pomanjkanje ljudij in vedno naraščajoči razpor mej admiralom in škofom Fonsekom, sta tako zavlekla priprave za ekspedicijo, da je še le čez tri leta majhno brodovje bilo pripravljeno na odhod, in še le dne 30. maja 1498. leta je mogel ž njim odpluti po morju in ladijedelnice Lukar de Baramella ob ustju Guadalkvivirja. Tudi na tej ekspediciji je ležal pečat fantastič-nosti in njen smoter ni bil nič manje zapeljiv, kakor obeh prejšnjih. Neki pridvornih zlatarjev je namreč dal Kolumbu pri odhodu na ukaz kraljice rokopis, v % katerem se govori o Indiji in zatrjuje, da so najdra-gocenejši kamni m najboljše dišave v deželi nedaleč od tod, kjer imajo ljudje črno kožo in kodraste lase, Kolumb je sklenil ravnajoč po rokopisu se voziti proti jugozapadu, sklenil je v svojem srcu, da ne popusti te smeri, dokler ne. najde teh bajnih dežel. Da se izogne portugalskim ladijam, ki so hotele zapreti mu pot pri nosu Sant Vincenta, je admiral po ovinku sprva peljal se na Maděro in ondu ostal šest dnij. Potem je on po zemljepisni širokosti otoka Ferra poslal tri ladije naravnost na Hajiti, da hitreje pripeljejo živeža in različnega orodja naseljencem, z drugimi tremi ladijami je pa napravil se proti jugozapadu in kmalu je přišel do onih mest morja, katere sedaj mornarji imenujejo tihi pas. Nastopila je strašna vročina. Popolnoma mirni zrak je žgal kakor v razbeljeni peči. Ladije so z raz-prtimi jadri stale kakor prikovane. To je trajalo cei teden. Vročina je bila tako velika, da se je Kolumb jel bati za zdravje svojih ljudij. Vse zaloge začele so gniti, celo pitna vođa se je začela sprijati... Ko je naposled jel vleči veter, so vsi zaklinjali Kolumba, naj ne vozi proti jugu in on se je jim udal in obrnil ladijo proti zapadu ... Čez nekaj dnij vožnje v to smer, dne 31. julija pokazala se je zemlja. Bilo je obrežje otoka, ki ima tri gore. Mej petjem pesni „Salva Regina" je Kolumb pridružil otok španskim ppsestvom in ga imenoval Tirinidad, katero ime ima do današnjega dne. Na-sproti temu otoku je pa bilo neko jako nizko obrežje, razrezano s kanali in zalivi, to je bilo ustje reke Ori-noko in je zatorej voda tukaj bila skoro popolnoma sladka. Kolumb se je temu jako čudil, a zmagali so njegovi predsodki, smatral je celino za skupino malih otokov. Vozeč se ob južnem obrežju Trinidada je Kolumb dne 1. avgusta přišel do njegovega južnega konca. Tu so se v morje izlivale velike množine sladké vode, s « bučenjem, penenjem in udarjanjem. Strašno valovje je prestrašilo vse. Ladije so se na-gibale na vse strani, pa vendar so srečno prepluli to „Zmajevo past", kakor jo je imenoval Kolumb, Hitri tat je ugrabil ladije in odnesel jih na odprto morje. Od tod se je odpravil Kolumb proti severu in je odkril še dva otoka: Margareto in Kubaguo, kjer je našel veliko množino bisernih školk. To odkritje ga je zopet zapeljalo v zmotnjavo in zopet je začel misliti, da se nahaja na vzhodnem obrežju Indije. Žal, da je vedno slabše zdravje prisililo Kolumba, da je moral odpeljati se na Hajiti. V petih dneh je brodovje prevozilo Karajibsko morje in mimo skalovja Alta Bela srečno prišlo do novega mesta, katero je bil. Jernej osnoval ob ustju Ozane. To mesto se je imenovalo Domingo v čast Jernejevega očeta Dominika. Za časa bratove odsotnosti je Jernej trdo držal vladne vajeti in utrdil španjsko vladanje na otoku. Po prizadevanjih frančiškana Huana Burtona in de-lavnega meniha Romana Pane začelo se je spreobra-čanje Indijanov v krščanstvo in dosegli so se povoljni uspehi. Za to je pa notranje stanje naselbine bilo jako žalostno. Ponosni Španci so se jako neradi pokorili Genučanoma. Jernej je bil strog in je od nasel-nikov dosti zahteval ; naselnike so silili k težkim delom ; temu se je pa pridružilo še pomanjkanje živeža, neprestane hoje v notranjo deželo; — vse to je bilo pretežko za Špance in v trdnjavi Izabeli je buknil ustanek. Poveljnik trdnjave Dijego Kolumb bil je v silni zadregi, tem večji, ker je na čelu vstaje bil France Roljdan, katerega je bil Kolumb imenoval za višjega sodca. Ostavil je bil trdnjavo, spuntal vse Indijane v okolici in jih podšuntal, naj nikar ne pla-čujejo davka. Mnogo si je Jernej prizadeval, da zlepa pogovori Roljdana in njegove privržence, vse je bilo zaman... Take so bile razmere v Hajitiju, ko se je povrnil Kolumb. Ko je še jedenkrát brez uspeha poskusil pripraviti Roljdena k pokorščini, je moral začeti se poganjati s puntarji in ž njimi skleniti mir z pogoji, ki so bili zanj sramotni, ob jednem je pa brez obo-tavljanja sporočil kralju in kraljici, v kako žalostném položaju nahaja se naselbina. V svojem poročilu je imenoval nasprotnike razbojnike, lopove in sleparje, s katerimi se mora strogo postopati. Roljdan je pa tudi našel priložnost, da je odposlal pritožbo proti Kolumbu in njegovim tovarišem. Pater Boji in Mar-garit sta porabila to priložnost in kralja nahuj skala proti Kolumbu. Najglavneja obdolžitev je bila to, da ni ob pravém času poslal državni blagajni pripadajo-čega jej delà pridobljenega zlata. Celo kraljica Izabela, ki je vedno zagovarjala admirala, je bila nevoljna, ko je namesto navadne pošiljatve zlata poslal samo robov. Končno je kraljeva dvojica sklenila od-poslati na Hajiti pravičnega sodca, kateri naj vse 85 preišče in krivce kaznuje. Nasprotniki Kolumbovi so poskrbeli. da je ta posel dobil France de Bobadilja, zaklet sovražnik admiralov. Poleg tega so dosegli, da je dekret, katerega je dobil Bobadilja, mu dovoljeval, da stori z admiralom, kar hoče. Bobadilja je smel Kolumba celo odstaviti in sam zavzeti njegovo mesto. Dne 23. avgusta 1500. 1. je přišel Bobadilja na S Domingo. Tedaj ni bilo v mestu niti Kolumba, niti njegovega brata Jerneja. Ne čakajoč povrata Kolum-bovega, dal je Bobadilja svojo poverilnico prečitati po vseh cerkvah. Potem je brez obotavljanja zasedil Kolumbov dvorec, zapečatil vse njegove stvari in papirje ... Ko se je to godilo, je Kolumb bival v revni indijanski vasi, daleč od Dominga, da poravna neke prepire z Indijani ... Nekoč je, — to je bilo koncem avgusta — prav pozdno zvečer sedel v indijanski koči, in s svojim zvestim tovarišem Dijegom Mendecem pretresal náčrte daljnejšemu svojemu delovanju. Naš smoter je dosežen, — rekel je Mendec, — puntajoči se Indijani so se pomirili, v S. Domingu vlada red in mir; česa se še bojite Krištof? — Sam ne vem, gospod Mendec, — odgovoril je zamišljeno Kolumb. — Jaz vidim, da je položaj naše kolonije sedaj primerno boljši. Prepiri so poravnani. Španci in Indijani so se jeli pokoriti zakonom in zahtevam oblastev, v novoodkritih rudnikih dobro delajo in tudi poljedelstvo tako uspeva, da boljšega želeti ni treba . . . Vendar me tlači slutnja, da me nekaj hudega čaka, kakor bi sedanja tihota in red le napovedovala bližajočo se nevihto . .. Trije lahki udarci na vrata so pretrgali pogovor tovarišev. Mendec je nehote prijel za meč. — Kdo se upa motiti mir gospoda admirala ob tako pozdni uri? — zaklical je glasno. — Prijatelj belega glavarja, — bil je odgovor v indijskem jeziku. — Odprite, gospod Mendec! — zaklical je Kolumb, kateremu se je zdel znan glas prišlecev. — Previdnost je boljša nego brezskrbnost, gospod Krištof, — rekel je Mendec. — Za Boga, prijatelji prihajajo po dnevu, ne pa po nočii — Beli glavar ve, da prijatelji včasih prihajajo tudi po*noči in nepovabljeni, — odgovoril je glas zunaj. — Pogumno odprijte! — Prav ima gospod Mendec! — je odločno zaklical Kolumb. — Ne obotavljajte se, spustite ga notri! , — Guakanahari je zaklical Kolumb, — osvětivši postavo obiskovalčevo. — Blagoslovljen bodi tvoj pohod! No kaj te je semkaj pripeljalo? — zaklical je vznemirjen Kolumb. % — Tri velike ladije prišle so izza morja. Tujec je vdrl v tvojo hišo in vsi belci se plazijo okrog njegovih nog. — Jaz te ne razumem, Guakanahari. Se je li zopet začela vstaja? — Tvojega namestnika, — rekel je namesto odgovora glavar, — so zvezali v verige in odpeljali v plavajočo hišo .. . — O presveta Mati Božja !... — Povej, kako se je to zgodilo? — vprašal je Dijego Mendec, ki je bil od začudenja ves zmešan. — Guakanahari je vse povedal, — bil je lako-ničen odgovor. — Gotovo je bil zopet punt, — zaklical je Mendec. — Pojdiva takoj tjakaj, gospod Krištof. To trenotje se je pred hišo zaslišalo neko peke-tanje konj... Zaslišali so se glasovi... — Tu je sel belca prišedšega izza morja! — je pokazal Indijan z roko proti durim. In res so se duri kmalu odprle in vstopil je dnevni sluga. — Sel s kraljevim naročilom želi videti gospoda admirala! — poročil je. — Naj pride notri, — ukazal je Krištof. Sluga je pripeljal sla, ki se je uljudno přiklonil. — Prosim, ne zamerite, da vznemirjam gospoda admirala tako pozno, — rekel je, a jaz imam naj-ostrejši ukaz od kraljevega izrednega pooblaščenca njiju veličanstev gospoda Bobadilje, ki je přišel v S. Domingo dne 20. avgusta, iz ročiti gospodu admiralu kraljevsko pismo in izporočiti poziv, takoj z menoj iti v S. Domingo. r , — Dajte pismo! Kolumb je vzel kraljevo pismo, ogledal pečat in ga pretrgal. V pismu je bilo samo nekoliko vrst, ukaz, v vsem pokoriti se izrednemu pooblaščencu. Ko je prečital kraljev ukaz, je admiral za jeden trenotek zaprl oči in navzoči so viděli, da se je njegov bled obraz pokril z mrzlim potom, a roke so se mu tresle, da bi mu bilo kmalu padlo pismo na tla. Vse truplo se mu je streslo od čeznaravnega prizade-vanja, da bi se premagal. Ko je Kolumb odprl oči, bil je zopet gospodar svojim čuvstvom. — Gospod Mendec! — Kaj ukážete, gospod admiral? — Preskrbeti, kar je treba selu kraljevega pooblaščenca. — Kak odgovor naj dam gospodu Bobadilji? — vprašal je sel spoštljivo se klanjajoč. — Odgovor, vreden zvestega sluge njiju veličanstev, — odgovoril je trdo Kolumb, — ko se naredi dan, odpravim se na pot v S. Domingo, da se predstavim sodbi kraljevega pooblaščenca. Sel je odšel. — Ukážete li, gospod admiral, — vprašal je Mendec, — da grem ljudem ukazat, pripravit se na pot. — Ne trudite se, gospod, jaz pojdem brez sprem-ljevalcev! 86 Kuko? Pomislite, gospod admiral, kaj je po- jednako, ker to je jeden narod, saj njega je Hrvatska rodila prvega vedal glavar! Mari se hočete podvreči sodbi poslanega dvornega lizuna?! Kakšen člověk je on, to meni nič mari ; on je pooblaščenec njiju veličanstev in to je dovelj. v Hrvatski ugleda! je božje solnce. Javlj se, da grebška akademija znanosti častnim Članom. T zgoditi. ga je za- m nmetnosti imenovala svojim a čin je hvalevreden in moral bi se že preje Zakaj ne bi bili mi ponosni na moža, katerega slave po vsetu svetn ? Navedemo tu, kar piše nevjorški list „Collier Ne, tisočkrat ne, zaklical je jezni Mendec Vi ne smete dopustiti, da vas tlačijo v blato ! Surova sila se zmaga samo s silo. Mi imamo vojaški Weekly". Ta list prinaša v s in sledeče vrtiće: Nikola Te s zadnji številki podobo Tesle se je porodil v malej vasi Smiljan v Lici na meji Avstro-Ogerske. Prve nauke prejemal je v ljudski šoli v Gos oddelek in premagamo tega ošabneža, ki hoče soditi v Karlovcu na Hrvatskem Nj Pozneje pohajal je veliko realko oce, kateri je bi! grško za vas. Dokler jaz delujem z vami, tudi jamčim uspeh, gospod admiral! In Dijego Mendec je hitel k durim. Ustavite se, Mendec! Niti koraka dalje! klinjam se pri sv. Jakobu in Materi Božji,, da ne rušim Za- točnik, želei je, da postane njegov sin profesor matematike in filozofije. S tem namenom pred seboj obiskoval je mladi Tesla politehnični zavod v Gradcu na Stajerskem. Kasneje, mesto da klicu sledil prvotnému nacrtu, podal se je inženirskemu po Tu so mu bili otovlj njegovi bodoci ta spehi bilo ko je dobil idejo bodočega izumljenja „field-motora pokorščine, ki sem jo dolžen njiju veličanstvoma, naj Ko je zapusti! Gradec, dobil je službo v Parizu kot električni sem še tako razžaljen vsled kršenja svojih pravic in naj bodem tudi še bolje razžaljen ! . . . Njiju veličanstvi sta zapeljani !. . . Nič ne dene !... inženir. Tedaj se mu vzbudi želja za Ameriko na polje ve- likih mogočnosti kamor dospel priče! delati v laborato riju g. Edisona. Od tega časa, njegova odkritja in iznajdbe na električnem polju so mnogobrojna in znamenita. O g. Tesli si znanost. Kar je najvišji odměnil, to Sme reči, da je baš on revolucijoniziral električno moram s pokornostjo prenašati. • t Sedaj me pustite Danes slavi on kakor prvi električar sveta. Za lord Kalvinom î samega ! pripada Tesla onemu vrhovnemu krogu znanstvenih ladij Podal je roko Mendecu in glavarju. Kolumb ja je mirno peljal do vrat koče, a jedva so se zaprle duri, je admiral vzdihnil in onemogel zvalil se na da se vporablja nedosežoa moč vode ogromnega padanj v katerega se vpoštevajo Copernicus, Gallileo ter Sir Isa Newton. Nikola Tesla je poleg mnogih znamenitih električn izumitev izvršil junaško delo pri Niagari ter iznašel nači za postelj, odposlanstvo Bobadiljevo ga je ponižalo dno duše... v trgovinske namene Drugi dan je s prvimi žarki solnca admiral od- pravil se na pot, sam brez spremljevalcev, da se predstavi sodbi pooblaščenca kralja in kraljice. Kmalu je přišel v S. Domingo in prestopil prag svojega dvorca. Vsi, ki so ga srečali, so se bojažljivo iz- Deželni zbor kranjski. v baron H mi seji dne 17 febr načrfc zakona gled ognili prejšnjega podkralja. Naposled je přišel v spre-jemalno sobo. Soba je bila napolnjena z naselniki vseh slojev. Pri Kolumbovem prihodu so se vsi po- odbor je predloži! načrt volilne' refor předlož dež nadzorovalnih promet z živili in nekaterimi porabnimi predmeti predsednik organov ■ za rogljivo obrnili proti admiralu. Sepetanje, pomigavanje, Murnika se ta načrt odkáže posebnemu Deželni Na predlog poslanca s eku članov v so takoj pokazali Kolumbu, da je posvetovanje in poročanje V ta odsek se izvolijo poslanci zadržani smeh minula njegova slava; vzlic temu je on z vnanjo mir- grof Barbo, Grasselli, Kal dr nostjo šel k uradniku, ki je imel dnevno službo • • Naznanite kraljevemu pooblaščencu, da sem baron Schweg Posl. dr Ta vč M , Zelen dr Sch affe in dr. Žitnik přišel, in da sem mu na zahtevanje na razpolago ? dr. M a j ar o n utemeljuje svoj samostalni predio^ o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov ali mirovnih sodišč. Občinski red deloca, da imajo naše občine pravico in naloso Uradnik je ravno hotel izpolniti to povelje, kar P° sv°jih zaupnih mož.h poravnati prepirajoče se stranke se odpro vrata vsprejemne sobe in na pragu se je Državni zakon iz 1. 1869 pa omejuje kompetenco teh posre dovalnih uradov tako, da so se ti uradi le redkokje ustano vili. Na Kranjskem so se svojedobno ustanovili le v třeli ob pokazal tajnik gospoda Bobadilje. Z znamenjem je sebi poklical uradnika in mu tiho nekaj pošepetal na &nah taki uradi in pred kratkim se rovno sodišče v Ko v tah nad Logatcem uho. Ta je prestrašeno se opotekel Da Sem prav slišal? Mari? • • f gati !... zaklical je. Blagovolite ubo- je oštro odgovoril tajnik, obrnil se in stanovilo tako mi- vlada pospešila predložila že 1. 1894 Vam je jasno ukazano! odšel skozi duri. (Dalje sledi.) ustanovitev takih posredovalnih uradov gosposki zbornici načrt zakona, kateri odkazuje posredovalnim uradoni vse prepire radi denarnih tirjatev in premičnin, radi radi zadnje posesti in zemljišcih služnosti, kakor tudi meja Časti radi žaljenja V • i • • 1 • ¥1 V • V ziti pri sodisci se zaradi katerih naj se tedaj ko posku por mela tožba ulo pri ob činskem posredovalnem uradu brezuspešen ostal. Govornik kaže Poučni in zabavni drobiž. na lepe pelie so se dosegli na Gornjem Avstrijskem z ustanovitvijo takih posredovalnih uradov. Koliko si ljudj Nikola Tesla, najslavnejši električar sveta. Slava Ni- prihranili tudi pri nas, ko bi razne prepire lepo doma brez kolaja Tesle povspenja se vedno višje in višje je. brezkrajna stroškov poravnali kakor pa Mi se smemo s polno pravico ponašati, da nam mala in prezrta Hrvatska domovina rodi take genije. In, kakor gospod Tesla čuti pravde da si nakopujejo velikanske drag Deželni odbor naj poizveduje in v prihodnj zase- danj poroča o ustanovitvi mirovnih sodišč v naših občinah a mi držimo, da se on čuti Srbom in Hrvatom Vpliva naj pa že zdaj na občine in jim pomaga snovati take 81 posredovalne urade. Govornik pozivlje časopisje in sploh vse in poročevalec. Zbornica je sprejela predlog finančnega odseka dobromisleče kroge, da naj to akcijo podpirajo. Vsi od posl. in stavlj resolucijo. Posl K poroča o ustanovitvi dr. Majarona o zadevi stavljeni predlogi se odkažejo uprav- kmetijsko-kemičnega poskuševališča za Kranjsko. Poročevalec neinu odseku v poroČanje Posl. Hribar poroča o račun- obrazloži podrobno vso zadevo in predlaga, naj se pooblasti €kem sklepu dež. posojilnega zaklada za 1895. in o pro- dež. odbor, da sme dež. vladi sporociti, da je dež zastop račuuu za 1. 1897. Dohodki 1. 1895 so znašali 127.257 gld. podpirati ustanovitev tega zavoda s prispevkom 1500 gl 70 kr., stroški pa 205.675 gld. 75 kr. PotrebŠčina za leto in donašati za vzdrževanje poleg v to potrebnih prostorov, ka 1897 ie proračunjena na 203.190 gld., pokritia ie Da le tere hoče oakrbeti c. kr. kmet. družbi kranjski, na leto 1000 gl . Lenkh povdarja veliko važnost takega poskuševa je proračunjena na 203.190 gld., pokritja je pa le gld., ker odpade državni prispevek 127,227 gld. Priman-kljej bo pokriti iz dež. zaklada. Račun in proračun se odobri ta. Posl lišče mostojno in ne le organ kmetijske družbe Dež Isti poroča o odpisu iz nekdanjega zemljiško-odvez- sednik baron H vpraša, kdo naj bo gospodar zavoda tro- nega zaklada predplačiloma izplačanih, neiztrljivih potnih ško v ter nas vetu je, naj se ti stroški v znesku 7313 gld. 13 kr. žava in dežela hočeta istega le podpirati, a ne ustanoviti pred Dr Pri oipišejo. Predlog se sprejme. Posl. dr. Žitnik poroča majh spevek katereg in. Posl. P obljubuje dežela za ta zavod zdi se mu pre opravičuje postopanj dež odbora pri o računskem sklepu za 1 1895 in o proračunu za 1897 tej zadevi in upa, da bo država dala za zavod, kolikor bo še garancijskega zaklada dolenjskih železnic. Dohodki so znašali dostajalo Dež predsednik baron H zopet povdarj 1895 leta 29.179 gld. 62 kr , stroškov ni bilo. Vsa imovina se je treba o tem zjediniti, kdo bode gospodar zavodu i, da Posl. je koncem 1895. 1. znašala 111 036 gld 31 kr. Za 1897 Murnik zatrjuje, da je kmetijska družba storila vse, kar ji je so proračunjeni dohodki na 31.590 gld. Posl. Hribar st^vi bilo moč v tej zadevi storiti. Napram izvajanjem posl resolucijo, da naj se pri mestni klavnici v Ljubljani napravi Lang povdarja govornik, da poskuševališče ne bo podre osebno postajališče in odkladišče za živino. Posl. Pakiž pri- jeno kmetijski družbi, temveč bo samostojno. Posl. Len arciô poroča napravo postaje v Žlebiču in odpustitev one v Čušpergu. predlaga resolucijo, da naj se deželnemu odboru naroči da Posl. baron Schwegel izjavlja, da bode upravni svet dolenj- stvar smatra za nujno in skrbi za to, da se bo zavod še skih želez, rad ustregel izraženim željam, če se pokaže potreba, letos ustanovil. Predlog finančnega odseka in resolucija posl. Račun in proračun se na to odobrita in sprejme Hribarjeva Lenarčiča se na to sprejmeta Posl resolucija. Županstvu v Šmariji Mo die poroča o i se dovoli na poročilo posl. prošnji občine v Selcih za podporo za uravnavo potoka Ljuša Povšeta in na priporočilo posl. Košaka 30 °/0 podpoia za na- in dotične občinske poti. Naroči se deželnemu odboru, da zapravo vodovoda. Posl. dr. Papež poroča o prošnji župan- devo preišče in eventuvelno dovoli 200 gld. podpore Isti stva v Podkraji pri Vipavi za podporo za napravo vodovoda. posl poroča o prošnji občine Polhovgradec za podporo za na- Prošnja s=e odstopi deželnemu odboru v rešitev. dr. Žitnik poroca o prošnji bivšega deželnega tajnika vdove nemu odboru v primerno rešitev Poslanec sipanje ceste Polhovgradec-Črnivrh Prošnja se izroči dežel- Posl. dr. Papež poroča Kreč za povišanje pokojnine in predlaga, da naj se vzgojnina o prošnji županstva v Postojini za podporo za napravo vodo-prositeljičinim trem otrokom zviša vsakemu od 50 na 60 gl. voda in predlaga, naj se odstopi dež odboru. Sprejeto. Posl. Predlog se sprejme. Prošnja za razpis okrožnega zdravnika Pakiž se pritožuje proti deželnemu odboru, da protežira mesta v Prevojah s plačo 800 gld. se odstopi deželnemu odboru, in kmetske občine zanemarja Posl Po vše zavrača napad na Posl. Lenarčič poroča o samostalnem predlogu poslanca deželni odbor vse stori, kar mu je mogoče. Predlog se na grofa Barbo-ta glede ustanovitve deželnega skladišča v Ljub- to sprejme. Posl. P poroča o prošnji Janeza Adamiča lj ani. Poročevalec je podrobno pojasnil to vprašanje povdarja! za podporo za čiščenje požiralnikov v poniški in dobropoljski mnenje vpravnega odseka o zadevi, da mora namreč skla- dolini in predlaga, naj se odstopi dež odboru v rešitev dišce koristiti ne le producentom temveč tudi konsumentom in Pakiž priporoča prošnjo. Predlog se na to sprejme Posl Posl da se to moglo ustanoviti kot privatno podjetje s pod- Hribar poroča o prošnji Ivane Tomšič, da se kupi od nje poro dežele. Posl. groi Barbo zavrača predgovornika in po- nekoliko letnikov „Vrtca" in predlaga, naj se letos, prihodnj vdarja koristi takega skladišča za producente. Posl. dr. Ma- leto in . 1899 kupi po 140 zvezkov, vsak po 1 gld. Do jaron se strinja z mnenjem upravnega odseka o tem vprašanji tične zvezke naj dež odbor razdeli mej šolske knjižice po de in predlaga, naj deželni odbor o tem predlogu predloži dež. želi Sprejeto Posl. dr. Maj poroča o náčrtu zakona zboru v prihodnjem zasedanji posebno poročilo. Govorili so še s katerim se ustanavlj ijo načrtna določila o uravnavi zdra- v temu predmetu poslanci Povše, Hribar, grof Barbo, vištva obstoječa zdravišča na Kranjskem. Poročevalec predlaga dr. Tavčar in poročevalec. Sprejel se je na to nasvet, naj v odobritev dotični načrt zakona, po katarem se izdado zdra-se predlog grofa Barbota odkáže dež. odboru z naročilom, da viški redi in se sme pobirati zdraviška davščina. Posl. baron o njem poroča v prihodnjem zasedanji in dodatni predlog dr. Schwegel predlaga neki dostavek k zakonu. Načrt zakona Majarona, da naj dež. odbor o tem predlogu predloži posebno poročilo. šičah, naj pravi vozna pot do Kolpe. Prošnja se odstopi deželnemu od- dostavek posl. baron Schwegla se sprejmeta. Posl. Jelovšek si. Povše poroča o prošnji županstva v Adie- poroča o gradnji ceste od Sp Bernika do Vodic Dovoli se dež. inžener pregledal, kje in kako naj se na- 1500 gld. v pokritje stroškov za izvršitev še potrebnih del. Isti poroča o uvrstitvi neke občinske ceste pri Cikavi v boru, da o njej poroča o prihodnjem zasedanji. Prošnja ljubljanskem okraju mej okrajne ceste se uvrsti tudi občinska občin Ježića in St. Vid za uvrstitev občinske poti Ježica-Sav-lje-Kleče-Št. Vid mej okrajne ceste, se odstopi dež. odboru. pot drži preko Sp. Siške in veže Ljubljansko cesto pri cerkvi v Sp. Šiški in Dunajsko cesto pri Bežigradu Prošnj po deveti seji dne 19. febr. poroča posl. pl. Lenkh o sestnikov na Suhi za uvrstitev mostu čes Soro in čezenj vo- dogovoru, ki se ima glede nastavljenja zemljemerskega osebja deče občinske poti mej okrajne ceste se odstopi dež. odboru sa agrarske operacije skleniti s c. kr. deželno komisijo in Posl. Hribar in tovariši stavijo na dež. predsednika in- pr-edlaga, da naj se pooblasti dež. odbor, v deželnizborski terpelaciji zaradi nedostatnih prostorov, v katerih je nastanjena seji dne 11. julija 1896 sprejeti dogovor sme skleniti na sedaj licijalna knjižnica. Dragocena knjižnica obsezajoča 60.000 -časno neomejeno dobo. Tudi predlaga resolucijo, s katero se zvezkov in cenjena nad 2,000.000 gld. je vredna boljših pro vlada pozivlje, da nastavi tretjega višjega geometra za agrarske storov, kot so oni v poškodovanem gimnazijskem poslopj operacije. Dež. predsednik baron Hein priporoča predlog finančnega odseka, glede stavljene resolucije pa opozarja, da ni Prihodnj seja bila v sredo dne 24. februv?rij dobiti geometra, ki bil vešč tudi slovenščini, brez katere fie ne more porazumeti z ljudmi. Govorila sta še poslanec Povše SS Umri je v Ljubljani dne 22. februvarija g. Ant. Zaradi goljufije je bil obsojen 271etni Leon Waw vitez Laschan, c. kr. deželnovladni svetnik v p. in zadnji nemški rausch pred porotniki v Gradcu. On je razglašal po listih župan ljubljanski v 8'6. lftu svoje starosti. Naprava a člověka, sta bila v hiši, so mrtva izvlekli. Pri sekanju dreves ponesrečil. Dne 16. t. m. pri Središču na Stajerskem se sedemnajstletni Jurij Novo-selec ponesrečil pri sekanju dreves. Drevo se je zvrnilo nan) in ga ubilo. račun, kako je porabilo došle mu podpore za po potresu po- te dni Železniški voz se je razbil. V Nabrežini bur ja nesrečene. Ob ednem povabilo dež- predsedstvo zastopnika sprožila z moko naložen voz, z vso močjo dri dunajskega pomočnega odbora in člane ljubljanskega pomočnega odbora, naj pregledajo knjige in spise, nanašajoče se na porabo potresnih podpor in posojil in naj določijo, katere posa- potem proti Trstu. V Trstu, kamor so brzojavili, so voz spustili na stranski tir, kjer je razbil dva vagona in se tudi sam razletel. mičnosti bi utegnile zanimati sirše kroge, da se te razglase. Poskušen samomor svoje žene. V Peesnu na Stajerskem je posestnik David Holzmann zvabil svojo ženo V podstrešje in jo od ondu skušal vreči štiri metre visoko na Mrtvo so našli dne 22. februvarija na poti proti Starem trgu pri Ložu 501etno Žnidaršič iz Iškevasi. Po opravkih namenjeno v Stari trg jo je na poti zadela kap. Upornost napram žandarmeriji. Dne 15. februvarija po noči je v Vrhu občine Trebelno v krškem okraju razgrajalo pred neko hišo, v kateri je bila svatovščina, 20 fantov. Oboroženi so bili s količi in so bili pripravljeni na boj. Na lice mesta došli žandarm je opozoril fante, da naj odlože količe in naj se razgredo. Ti niso slušali, temveč so hoteli napasti žandarma. Ta je ustřelil, a ni zadel nobenega. Strelu je na to poiskal pomoči in tla, da bi se ubila. Ni dosti mankalo. da ni žena pala, ko je bil mož sunil, a se je ven : ar obdržala. Mož je potem pobegnil, ali so ga že zaprli. Holzmann se oženil, a je živel s svojo ženo v vednem prepiru je še Roparji na Hrvaškem. Blizu mlina obšenega Bre-zoviča v Stenjevcu našli so pri rigolovanju vinograda več mr^ ličev, katerih identiteta se ni mogla določiti. Sodi se, da so to trupla ljudij, katere so pomorili stenjevski morilci. Kolera v Indiji. V nekaterih krajih v Indiji se je pojavila so se fantje zbali in žandarm aretoval uporneže. Ubil se je dne 16. februvarija 371etni posestnik Mihael Kebelj iz Spod. Kaiteljevega v novomeškem okraju. Ob-sekoval je neko drevo in pal tako nesrečno z njega, da si zlomil tilnik Dobili so dne 17. febr. mrtvega pod drevesom. dne 19. februvarija 361etni božiastni in nakrat umrlo 160 delavcev, se hitro razširja juje. Prebivalstvo je zaradi tega jako veselo. kolera. V revaski pokrajini je v dveh dneb delajo pri vodnih zgradbah. Bolezea Kuga v Bombaju pa nekam hitro pojen Volitev v gorah. Dne volilnih mož v Damiilu na Tirolskem t. m Ker bila volitev debel sneg, je Utonil prišlo Ko pet volilcev. Volilni komisar je bil tamošnji župnik. bila volitev končana, je še le nastala glavna skrb, kako muta8ti Anton Gregoric iz Pudoba. Odšel je od doma, ne da sporočiti volilni izid v dolino. Župnik je ukázal biti plat bi bil kdo vedel Šli so ga iskat in našli utopljenega v bliž- zvona. In res se je zbralo kacih 20 ljudii, ki so gazili pot njem potoku 41 v dolino. Župnik je šel za njimi z volilnim spisom. Najhujše Našemljen ropar. Dtfe 15. februvarija zvečer je je pa bilo, da je v tem v gorah hudo melo, in mcžje več přišel v stanovanje Primoža Likozarja, službujočega pri Maj- dnij niso mogli domu. S takimi težavami se vrše volitve vo- diču v Kranju, našemljen člověk in je zahteval od žene, ki je bila sama doma, da naj mu da kaj denarja. Žena mu je lilnih mož v tirolskih gorah. Stirinajstletni morilec. V San Francisku so za rekla, da ima ves denár odsoten mož pri sebi. Na to je ropar prii Jurija Eduarda Bullarja, ki se je bil pripeljal iz Avstra-zgrabil za nož in zamahnil proti ženi ter jo lahko ranil na lije pod napačnim Imenom. Bullar je ubil in oropal 14 ljudij. vratu. Na klic žene je ropar pobegnil. Jeli so ga takoj zašle- Imel je navado, da premožne ljudij vábil v sredo Avstra- dovati, a doslej brezvspešno. lije, da jim pomaga njih denár naložiti v dobro izplačujoče se rudnike in jih na potu pobil. 89 Ogenj je nastal dne 25. januvarija popoludne v gostilni slovenskega rojaka, gosp. Jak. Stubler-ja v Duluthu v Ameriki. Plamen pokazal se je pri steni, vzrok, kako ie nastal ogenj se pripisuje pomanjkljivosti dimnika. Siřil se ie z silno hitrostjo v spodnjih prostorih in hipoma bilo je v ognju tudi zgornje nadstropje. Razširil se je na sredni hotel in popolnoma uničil zgornji dve nadstropji. Oster veter je pihal, mraza bilo je 15 stopinj pod ničlo, ognjegasci so imeli dovolj opraviti, da so udusili in preprečili nadaljno razširjanje ognja. Škode 6.000 dolaijev na srednem hotelu 1.000 dolarjev v salonu, 3.000 dolarjev. pa se ceni škoda na opravi v hotelu. Zavarovalnina bode pokrila dve tretjini izgube. . Christensen-a, profesorja Profesor tat. Karl v Waterlotskem kolegiju so dej ali pod ključ za tri mesece, ker je kradel knjige iz javne bostonske bukvarne. Na njegovem domu našli so več knjig iz javne hartfordske bukvarne, Conn Christensen je zapustil Waterlo pred dvemi leti in ni bil več v zvezi z kolegijom Ko je znpustil Waterlo le začel javno govoriti v dánskem jeziku, kjer imel vspeh. Bil jako nadarjen. Převel je mnogo amerikanskih spisov v danski jezik ravno hotel prevesti amerikansko zgodovino. Imeli so ga in za poštenjaka. Ponarejalec menic. Neki Bosenbacher v Zagrebu ponaredil za 11.000 menic. Podpisoval je na menice razne je imel trgovino v Zagrebu, je tudi napravil konkurs. Pasiva njegova zna- Čajo 70.050, aktiva 40.000 gli. zagrebške trgovce in zasebnike. Bosenbacher, brnsko suknenu blago Jeden odrezek 310 m dolg zado- 3-10 dobre 4-80 štuje jedno obleko za gospoda] » in velja le > 9' 10 50 » pri st ne naj bolj še ] ovčje volne finejše najfinejše 1 odrezek za crno salonsko obleko gld. 10 Blago za vrhne suknje, loden, peruvien, dosking. Blago za državne in železniške uradnike, grebenčasto in ševejot blago, razpošilja po tovarniških cenah kot reelno in solidno dobro znana (2) sukno-tovarniška zaloga Kiesel-Amhof v Brnu. Vzorce pošlje zastonj in poštnine prosto. Pošiljatve po vzorcih. Pozor! P. n. občinstvo se opozori, da se blago veliko ako se naravnost od nas naroči, kakor kupcih. Tvrdka Kiesel-Amhof v Brnu razpošilja vsako tovarniških cenah brez krojaškega prebitka, zasebne naročnike zelo oškoduje. Loterijske srećke. V Brnu dne 24. febr. t. 1.: 1, 78, 67, 61, 39. Jedino pravi Na Dunaji dne 20. febr. t. 74, 25, 16, 40, 81. V Gradci dne 20 febr. t. 11, 76, 50, 31, 82. m Tržne cene V Ljubljani dne 13. febr. 1897. Pšenica gld. 9 kr. rž gld. 6*70 kr., ječmen gld. 5.50 kr., oves gld. 6*50 kr, ajda gld. 7*20 kr., proso gld. leča gld. 12 kr., grah gld. 11 kr., turšica gld. 5' kr., fižol gld. 10 kr., kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Sprejmejo se kateri gostilničarje in zasebnike na deželi obiskujejo » nudi se jim prilika prevzeti zbirko lahko razpečajočih reči od dobro stoječe tvrdke ; visoka provizija jim je zagotovljena. Ponudbe pod: ,, Agent 100 pošiljajo naj se poste restante Hauptpost, Graz. (3) Največja zaloga semena na pr. večne nemške detelje (lncerne), štajarske detelje, in-ka'rnatke, turske in travniskô detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen salate, kumar, peteršilja, zelene, sladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst. Mnogobrojnega poseta prosi (2) PETFR LASSNIK ur • % 1 DIE V svrho varnosti ob činstva • v nic- vrednimi ponareja- sedaj nosim nadalje to-le oblast veno registrováno varstveno znamko (Tinctura balsamica) lekarne pri „angelju varhu" tovarne farmacevtičnih pre- parat o v A. Thierry-ja Pregradi Rogatec-Slatini Preskušen potrjen oblastev zdravstvenih Najstareje, naj pris tneje, naj re elnej e najeeneje ljudsko mačo zdravilo plućne bolesti uteši prsne ter je uporabno no- tranje in zunanje. V znak pristnosti je zaprta v saka steklenica ebrno kapico katero vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an gelju varhu". Vsak balzam leno tiskane varstvene znamke ne nosi zgoraj stoječe ze- odkloni nejo tem natančno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čim četo rej vedno zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona posnomovalce svojega jedino pravega balzama kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah nahaja zaloga mojega balzama naroči direktno na- slovi : angelja varha lékárno A. Thierry-ja Pregradi pri Rogatec-Slatini malih dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje krone, steklenic Bosno krone Hercegovino malih dvojnih dvojnih steklenic vmarjev Manj majhnih predplačilu razpošilja. Razpošilja se samo proti poštnem povzetju. Pazi vedno natančno na zgorajšno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi znak pristnosti vsaka steklenica. ADOLF lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. v Ljubljani. 90 \ Vsak kdor hoče svoje zdravje ohranfti in 2 utrditi, pa ob enem noče pogrešati kavinega užitka. Bobova kava je prijetn kakor znano, škodljiva, « ker preveč živce razburja; ako se jej pa Kathreinerjeva primeša, jej odvzame škodljive jo pije I ki se ne čuti prav dravega \/ P% 3 l( na živcih ali v želódcu, izkazala se j< primesi, v tisočerih slučajih kot najboljša, najzdr i Vsak otrok in vsaka ženska naj pije Kath prilega slabému rahlemu telesu kavo. svojim prijetnim, milim okusom i naj kmal Vsak hoče zdravo kavo gospodarstv prihra Mr A * LI* iljfll li li ™ i i ^ 1 li 1 (l^^tolf^K&dS Jlgřfyf^Sr XT iop/i __ Kathreinerjevo kavo čista mešana bobovo, ugajala okus vsakomu. i y; ••• fr. Kathreiner-Kneippova slatina je v resnici zdrava družinska celih zrnih, přiznaném ajboljšega slada izdela pijaca, ci Kathreinerjevem prirodan plod vseh deželah h strokovnjakov preskušenem načinu okusom prave bobove kave prekisana. Kathreinerjeva kava združuje toraj v sebi prijetni okus e bobove kave in vse od zdravnikov přiznané dobre lastnosti domaćega slada. »mi Ukatofl^MatritaMMta % • i r- 5 à •s. 7. f i I y i6c Kdor noče nakupu goljufan oškodovan rošnja strani naslikanega izvirnega zavoja z imenom J^athrsinGK varnostno znamko pazi obliko Zavoji brez imena „Kathreiner" niso pristni. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki