| |7haia u C«I«.
d 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • GZ 02Z030863 W
Ti gVnvina I Postavna plačana pri fostjjjgilmc
Koroška osrednja knjižnica "dr.France Sušnik"
Na gradu 1	QTn
2390-Ravne na Koroškem bbU
SLOVENSKI VESTNIK,
T.rvi.er.tr. 16, *-9020 «love»
Celovec • četrtek • 20. februar 2003			štev.	7 (3208)		• letnik 58 • cena 0,73 evra
10 miljo	nov	i	jur	Ü	ii	ta cesti
proti vojni i		n	za	1	m	ir
Q reteklo soboto je nad 10 mili-I jonov ljudi po vsem svetu demonstriralo proti vojni v Iraku. Samo v Londonu je bilo na cesti milijon ljudi, v Rimu celo milijon in pol ter v Berlinu nad petsto tisoč. Komentatorji se strinjajo, da tako množične demonstracije za mir človeštvo ne pomni.
Demonstracije ni mogoče interpretirati kot nekakšno pomoč iraškemu diktatorju, nasprotno, demonstranti so jasno izrazili nasprotovanje diktatorskim metodam Sadama Husseina, zagovarjajo pa miren način razrešitve spora in seveda razorožitev Iraka, ki bo po mirni poti omogočila spremembo režima.
Mirovne demonstracije je posredno vzpodbudila ameriška administracija, ki kot edina preostala velesila v svetovnem merilu želi uveljaviti svoj prav, in to tudi brez soglasja Varnostnega sveta. Zaradi napovedi nekega ameriškega generala, naj bi bil pohod na Irak le prvi korak, ki naj bi mu sledili ameriški ukrepi proti Siriji in nato še proti Iranu, lahko podvomimo v večstransko ureditev odnosov. Zato je v ozadju morebitne vojne proti Iraku več kot le boj proti terorizmu, namreč tudi odločitev, ali se bo Amerika, ki bo ukrepala po svoje in brez usklajevanja v okviru Združenih narodov, dejansko uveljavila v svetovnem merilu.
Taki ureditvi svetovnih političnih odnosov nasprotujeta
Nemčija in Francija, ki sta se jima pridružili še Rusija in Kitajska. Po drugi strani pa je mnogo evropskih držav podprlo ameriško pot. To je tudi ogrozilo proces evropske integracije v okviru Evropske unije.
V takih razmerah je še toliko bolj pomembno, da so se ljudje tako množično udeležili mirovnih demonstracij. Tudi angleški
premier Blair (in še marsikateri politični voditelj) bo moral razmisliti o svoji prihodnosti ob milijonu demonstrantov na londonskih cestah.
Vojna in mir od sobote naprej nista več samo vprašanje voditeljev držav, temveč tudi vprašanje civilnih družb in vedno bolj osveščenih ljudi.
Dr. Marjan Sturm
AVSTRIJSKO PRVENSTVO Z MEDNARODNO UDELEŽBO
k* tek m
na naravni progi v Lepeni - Koprivna / Železna Kapla od 21. do 23. februarja
petek, 21. februar
19.00 prihod udeležencev in prvi ogled proge
sobota, 22. februar
8.30 treningi za enosede in dvosede
19.00 v hotelu zdravilišča v Železni Kapli slavnostno odprtje
z zakusko
nedelja, 23. februar 8.30 začetek tekmovanja
Oglejte si avstrijske prvake v sankanju. Snežne verige na avtu so obvezne.
Prireditelj: Avstrijska sankaška zveza Izvajalec: Slovenski športni klub OBIR
AACC pri zveznem predsedniku dr. Thomasu Klestilu
Q retekli teden sta predsednik r in generalni tajnik društva AACC Bernard Sadovnik in mag. Filip Warasch zveznemu predsedniku dr. Thomasu Kle-
Pretekli konec tedna je milijone ljudi po vsem svetu demonstriralo za mirno rešitev iraškega problema. Tudi v Celovcu se je pretekli petek zbralo nad tisoč ljudi, med njimi veliko mladih, ki so s transparenti v rokah odklonili vojno proti Iraku.	Foto: štukeij
stilu predstavila delovanje društva. Pri tem sta izpostavila možnosti čezmejnega sodelovanja med širjenjem Evropske unije in konkretne projekte v okviru avstrijsko-slovenskega sodelovanja. Zvezni predsednik je pozdravil pobude društva AACC in mu zagotovil svojo pomoč. Obe strani sta se dogovorili za nekaj konkretnih projektov, pri katerih bo sodeloval tudi zvezni predsednik.
Pogovarjali so se o manjšinskih vprašanjih ter še posebej o vprašanju radiev in dvojezičnih napisov.
Sadovnik je predsedniku Klestilu omenil možnost postopne razrešitve problema dvojezičnih napisov, pri čemer bi začeli tam, kjer je bil že dosežen konsenz, torej pri 148 dvojezičnih tablah. O ostalih tablah naj bi se dogovarjali korak za korakom. Zvezni predsednik Klestil je pozdravil tak način razreševanja problema in poudaril, da bo o tem govoril z zveznim kanclerjem. V zvezi z radii je Klestil napovedal skorajšen pogovor z generalno direktorico ORF dr. Lind-nerjevo, v katerem se bo zavzel za konstruktivno rešitev tega problema.
Predaja podpisov v podporo radiev
Danes bosta obe osrednji politični organizaciji državnemu sekretarju Franzu Mo-raku predali nad 8600 podpisov v podporo ohranitvi Radia 2 in Radia Agora.
Obe organizaciji sta zahtevali ohranitev obeh radiev in izrazili pričakovanje, da bo Republika Avstrija v skladu s podpisanimi konvencijami zagotovila celodnevno radijsko oskrbo v slovenščini oziroma dvojezično.
Organizaciji zastopajo predsednik ZSO dr. Marjan Sturm, predsednik NSKS Bernard Sadovnik in predstavnik avstrijskih manjšin v svetu publike ORF dr. Reginald Vospernik.
PREBLISK
■ Nad deset milijonov ljudi demonstrira proti vojni v Iraku in za mirno razrešitev sporov, Evropska unija ob tem vprašanju zaide v hudo notranjo krizo, odnosi med Ameriko na eni ter Nemčijo in Francijo na drugi strani so zaostreni kot ie dolgo ne, na Koroškem pet dni stradajo za ohranitev radiev in zvezni kancler dr. Schüssel za vse to nima časa, ker išče in išče vladno koalicijo.
Ponavadi vedno poslušamo, koliko dela ima vlada, kaj vse je treba postoriti, zdaj pa so v ospredju poizvedovanja za novo vlado. Kljub temu nas vedno znova opozarjajo, kako pomembno vlogo igra Avstrija v mednarodnih odnosih in v okviru Evropske unije.
V zadnjih osemdesetih dneh vsega tega nisem opazil-Očitno Avstrije tudi na mednarodni ravni niso ravno pogrešali, pa tudi naši politiki niso imeli kaj dosti povedati o iraški krizi.
Ti, srečna Avstrija, isces vlado...
Vsak ima torej svoje prioritete. Avstrijska osvajanja v času monarhije so poetično opisali: »Tu, felix Austria, nube.« Današnji čas, ki mu grozi vojna z nepredvidljivimi posledicami, pa bi lahko z avstrijskega vidika opisali prav tako poetično »Tu, felix Aus tria, regimen quaeris...«
-an
21'2. 22.2.	23k2v
20.00	20.00 10.00
arovž Šentjakob_Pfarrhof St. Jakob/R
goreča vas das brennende dort
Teatr
Trotamora
R. W. Fassbinder ” L de Vega »«** Marjan Stikat
KOMENTAR
S Spet bomo volili občinsko zastopstvo. V preteklem mandatnem obdobju sem bila županja v Bilčovsu in hkrati tudi pr\'a izvoljena županja na Koroškem.
Brez pretiravanja lahko ugotovim, da smo v Bilčovsu ustvarili konstruktivno ozračje sožitja. Kot prva občina smo ustanovili občinski dvojezični otroški vrtec, na občini upoštevamo dvojezičnost, postavili smo dvojezične napise, in to brez velikih nasprotij in brez medsebojnih prepirov. Tudi vprašanje dvojezičnega napisa na gasilskem domu smo uredili v smislu sožitja in konstruktivnega sodelovanja.
Če primerjam našo občino Z drugimi, lahko ugotovimo, da se v Bilčovsu razumemo in da smo ponosni, da sožitje med slovensko in nemško govorečimi dejansko deluje.
To je usmeritev SPÖ, ki je vedno poudarjala pogovor, dialog in strpno sodelovanje. Rezultati potrjujejo našo pot. Podobno ravna tudi moj kolega, župan občine Sele, in še marsikateri drugi socialdemo-
kratski župan. Prepričana sem, da bo bilčovska pot zgled za marsikatero drugo občino.
Problemi naše občine so drugje. Potrebujemo okrepitev gospodarstva, tako da bo možna tudi dodatna zaposlitev za naše občane. Seveda pa to ni odvisno samo od občinskega zastopstva, temveč tudi od
»Never change a winning team«
dežele in ne nazadnje tudi od gospodarstvenikov samih. Okvirne razmere pa ustvarjamo mi in pri tem se mi zdi zelo pomembno, da imamo dobro ozračje, da konstruktivno sodelujemo in tako ne »zapravljamo« energije za nepotrebne spore. Tudi kanalizacijo smo uredili po tej »bilčovski« poti.
Bilčovs je lepa občina na sončnih Gurah. Tu so doma pridni ljudje.
To uspešno pot želim nadaljevati in prepričana sem, da jo bodo volivke in volivci tudi podprli.
Štefka Quantschnig
LJUBLJANA - INŠTITUT ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA
Razprave in gradivo 40
/^srednja specializirana vse-slovenska revija za etnične študije v svoji 40. številki prinaša vrsto zanimivih prispevkov.
Osrednji prispevek s koroškega zornega kota je vsekakor prva objava študije Jernej Zupančiča z naslovom Številčni razvoj koroških Slovencev v luči rezultatov ljudskega štetja leta 2001. V njen avtor obravnava številčni razvoj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, predvsem v luči začasnih rezultatov zadnjega ljudskega štetja leta 2001. Tedaj so na južnem Koroškem našteli 12.586 slovensko govorečih oziroma 1.376 (9.9 %) manj kot pred desetletjem. Več kot 50 % slovensko govorečih izkazuje sedaj samo še občina Sele, 12 občin oziroma 197 krajev pa več kot 10 %. Uvodna analiza je posvečena pregledu teorije in prakse ljudskih štetij obeh avstrijskih republik. Na razmeroma opazni padec števila slovensko govorečih je tudi tokrat vplivala vrsta dejavnikov, od same tehnike izvedbe popisa, razmeroma močnih vplivov okolja in družbene klime, do selitvenih in demografskih procesov ter ne nazadnje tudi principov jezikovne in narodne identifikacije ter samoidentifi-kacije prebivalstva slovenskega porekla. Podobno kot pri prejšnjih popisih so v različnih okoljih prevladovali različni dejavniki: v gorskih podeželskih občinah gre večina padca na račun negativnih demografskih trendov in odseljevanja, v urbanih in urbaniziranih okoljih
pa je spreminjanje števila v večji meri rezultat odločanja posameznika v pogojih prostorske razpršenosti in v mešanih družinah.
Romana Bester objavlja primerjavo ustavne zaščite manjšin v državah članicah Sveta Evrope. Avtorica v članku analizira in primerja ustavno zaščito narodnih/etničnih manjšin v državah članicah Sveta Evrope. Podrobno predstavi posamezne ustavne pravice, ki jih države zagotavljajo manjšinam na svojem ozemlju. Pri tem se osredotoči na pet področij - področje izobraževanja, jezika, religije, kulture in politične participacije. Na podlagi analize pride do zaključka, da je ustavna zaščita manjšin dobro ali solidno urejena le v manjšem delu preučevanih držav. Med državami, ki manjšinam zagotavljajo posebne ustavne pravice, pa močno prevladujejo države vzhodne in srednje Evrope.
Felicita Medved se ukvarja z volilno pravico tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji.
Mitja Žagar razpravlja o oblikovanju novih evropskih identitet, v katerem obravnava vpliv širitve Evropske unije (EU) na institucionalni razvoj in oblikovanje identitet v posameznih državah in v Evropi. Avtor ugotavlja, da širitev EU odpira vrsto vprašanj v EU in njenih sedanjih članicah, kot tudi v državah kandidatkah in tistih državah, ki si - kdaj v bližnji ali daljni prihodnosti -želijo postati članice te integracije. Institucionalne reforme same EU in tovrstne reforme v
CELOVEC
Vztrajnost in prepoznavnost se obrestujeta
Foto: Štukelj
Qretekli petek je komunistični I graški mestni svetnik Ernest Kaltenegger v Domu umetnikov predstavil koroški kandidatki za občinske volitve. V Celovcu je glavna kandidatka 30-letna Andrea Kerschbau-mer, v Beljaku pa 49-letna Karin Peuker. Njuni cilji so pomoč socialno šibkim in ohranitev osnovne socialne oskrbe. Ob obisku predstavnika zmagovalne stranke graških občinskih volitev Ernesta Kalteneggerja v Celovcu se je z njim pogovarjal Mirko Štukelj.
Gospod Kaltenegger, kako se počutite mesec dni po veličastnem volilnem uspehu v Gradcu?
Po eni strani sem zelo vesel, po drugi pa imam tudi mešane občutke, ker so pričakovanja volivcev in volivk do naše stranke sedaj večja. Prebivalci si od nas veliko več obetajo kot pred volitvami. Zelo se bomo potrudili, da bomo ta pričakovanja tudi izpolnili.
Zakaj ste po vašem mnenju dosegli tak volilni uspeh? Eden od temeljev našega uspeha je bila vztrajnost. Pred 20 leti smo imeli v Gradcu 1,8 % glasov! Sčasoma nam je uspelo povečati število glasov in odstotkov. Za majhno stranko je pomembno, da se osredotoči na bistveno vprašanje in da je pre-
Ernest Kaltenegger
poznavna med drugimi strankami. Stanovanjska politika je bila za našo stranko v Gradcu vedno težišče delovanja. Ustanovili smo telefon za klic v stiski, sklad za pravno pomoč ... Če ima danes kdo stanovanjske probleme, potem se obrne na nas. Vztrajno delo se je obneslo. Za nas pa je pomembno tudi vprašanje javne lastnine.
Kakšni so vaši cilji v prihodnji mandatni dobi? Ključno področje bo še naprej stanovanjska politika. Drugo težišče pa bo javna oziroma družbena lastnina. V Gradcu obstajajo namreč načrti o privatizaciji mestne lastnine. Zavzeli
se bomo za demokratizacijo politike in mestnega načrtovanja. Menim, da je treba v odločanje vključiti prebivalstvo. Gotovo nas čakajo še drugi izzivi.
Kaj menite o grozeči ukinitvi manjšinskega radia - Radia 2 in AGORA?
To je zelo hudo. Dežela, ki ne spoštuje manjšine, v resnici veliko izgubi. Manjšine imajo pravice in te je treba uresničiti; državno pogodbo je treba upoštevati. Navsezadnje pa sem optimist, da bo mogoče na Koroškem le ustvariti ozračje, v katerem se bodo tudi pripadniki slovenske narodnostne skupnosti počutili dobro.
KOTLJE
Smučarski teki v spomin prihoda XIV. divizije na Štajersko in Koroško
Tradicionalni, 22. smučarski I tek Po poteh XIV. divizije je v Kotlje pod Uršljo goro na čudovito sončno nedeljo, 9. februarja, privabil okrog petdeset tekmovalcev. Zbrane je pozdravil predsednik borčevske organizacije Mežiške doline in član glavnega odbora ZZB Boris Florjančič. V smučarskih tekih so se na 4 kilometre dolgi progi pomerili mladi do 15 let, na 8-kilometrski progi pa starejši tekmovalci in tekmovalke.
Tik pred začetkom tekaške prireditve so člani borčevske organizacije pri spomeniku pod
posameznih državah članicah in kandidatkah so prav gotovo pomembno vprašanje v tem okviru. Pri tem se bo zagotovo -vsaj kot obrobno - pojavilo tudi vprašanje odnosa in sobivanja evropske oz. evropskih identitet ter nacionalnih, regionalnih in lokalnih identitet.
Matjaž Klemenčič piše o delovanju slovenskih izseljencev v Kanadi za neodvisno Slovenijo ter objavlja obsežno korespondenco med posameznimi akterji iz tega obdobja.
boje
lipami, postavljenemu 54 domačinom, žrtvam druge svetovne vojne, obudili spomin na boje za severno mejo, na narodno osvobodilno vojno in vojno za Slovenijo.
Prireditev v spomin prihoda XIV. divizije na Štajersko in
Koroško v začetku leta 1944 je pripravil organizacijski odbor pri Zvezi športnih društev Ravne na Koroškem. Organizatorji so tekmovalce povabili na naslednje srečanje smučarjev tekačev z željo, da bi se njihovo število vsaj podvojilo. S. Š.
IZ DELAVNICE SLOMEDIA
Iskalci imena na dobri sledi
Na naslov družbe Slomedia je prispelo več kot 200 predlogov za ime novega skupnega časopisa. Če odštejemo več enakih predlogov, smo zbrali 183 različnih imen in imenskih različic.
Prispevalo jih je 47 bralk in bralcev ter 6 članic in članov »imenosledske« skupine. Večina je prispevala več predlogov, en bralec se je oglasil celo štirikrat.
Predlagatelji prihajajo tako iz Koroške, od Pliberka do Zilje, kot iz Ljubljane ali iz Murske Sobote in z Dunaja, prejeli pa smo celo predlog bralca iz Niirnberga.
Celotnega seznama ne moremo objaviti, nekaj primerkov pa bi vam le radi predstavili.
Med predlaganimi imeni je bilo precej kombinacij s Tednikom ali Vestnikom ali z obema, npr. Koroški tednik. Skupni teden. Slovenski ted-
nik, Koroški vestnik. Naša vest ali Vestednik.
Veliko je bilo kombinacij s pridevnikoma koroški in slovenski (Slovensko glasilo, Slovenske novice, Koroški Slovenec, Koroški glas). Seveda so nekateri predlagali tudi bolj tradicionalna imena (Novina, Domovina, Prijatelj, Sloga) in programske predloge (Demokracija, Enotnost, Nova perspektiva, Elan, Dialog, Linija, Pomlad), po drugi strani pa povsem stvarno-funkcijske (Časopis, Novice tedna, Obzornik, Akcent, Novosti, Forum, Informator, Razglednik, Sobota ali Tribuna).
Veliko predlogov je bilo čisto fantazijskih (Drumelca, Hip, Mismotu, Komet, Dihalnih, Tustranec), končno pa je bilo tudi nekaj skovank in novotvorb (Slo-Glasnik, Slolist, Koronine, Slovite, SloN, Pik-čas).
KOMENTAR
■ V dobrih treh tednih bodo volivci in volivke na Koroškem izvolili nova občinska zastopstva in nove župane. Volilna mrzlica se stopnjuje iz dne\’a v dan.
Pisana slika ob občinskih volitvah
Še posebej nas se\>eda zanima južna Koroška, kjer je politična slika zelo pisana.
V	petih občinah se bodo v priljubljenosti pomerili kandidati za župane, ki z eno izjemo znajo slovensko in se tudi priznavajo za pripadnike slovenske narodne skupnosti. Poleg tega imajo v teh občinah realistično možnost za izvolitev za župane tudi kandidati samostojnih slovenskih list.
V	nekaterih občinah, npr. v Bilčovsu in v Selah, so socialdemokratski župani oziroma Županje vodili prepričljivo politiko sožitja in demokratičnega upoštevanja slovenščine, tako da ni pričakovati kakih bistvenih sprememb.
Imamo pa tudi primere, ko so socialdemokratski župani vodili odprto politiko do vprašanja sožitja in slovenskega jezika. Tak primer sta npr. Župana občin Vrba in Suha.
V	resnici ni mogoče izluščiti kakega splošnega trenda: po eni strani povsod, kjer so slovenske samostojne liste močne, to pozitivno vpliva na odnos drugih strank do dvojezičnosti, po drugi strani pa imajo ponekod tudi tam, kjer ni samostojnih list, večinske stranke, ponavadi SPÖ, pozitiven odnos do dvojezičnosti, npr. Žrelec/Radiše.
Omeniti pa je treba tudi dejstvo, da v številnih občinah Slovenci kandidirajo za sedeže v občinskem zastopstvu na večinskih listah, predvsem na SPÖ, pa tudi na listi ÖVP. Še večje pa je število tistih, ki se imajo za dvojezične Korošce in kandidirajo na listah SPÖ in ÖVP.
Samostojne slovenske liste nastopajo v 24 občinah, v petih so resni tekmeci za mesto Župana. Nekatere samostojne slovenske liste so zavestno povabile k sodelovanju tudi pripadnike večinskega naroda, nekatere so se dokaj pomladile, nekatere pa ostajajo pri starem.
Na splošno pa lahko ugotovimo, da je na občinski ravni vzdušje postalo bolj odprto, pa čeprav svobodnjaki še vedno segajo po starem modelu »an-tislovenizma«, ki jim očitno tokrat ne bo pomagal.
Očitno volivec (-ka) postaja bolj fleksibilen in kritičen. To so pokazale tudi volitve v Gradcu, kjer so komunisti dosegli nad 20 % glasov, ne zaradi komunizma, temveč očitno zato, ker je njihov kandidat Kaltenegger zagovarjal prepričljiv politični program. To je izziv za vse stranke, tudi za samostojne slovenske liste.
Neznanka na teh občinskih volitvah bodo tudi glasovi mladine, ki bo pr\’ič volila že s šestnajstim letom starosti.
Dr. Marjan Sturm
Občinske volitve v znamenju krepitve infrastrukture in gospodarstva
Boj za občinske mandatarje in župane dosega svoj vrhunec oziroma finale. Slovenske samostojne liste nastopajo v 24 občinah in v petih občinah imajo celo možnost, da zasedejo župansko mesto. Na južnem Koroškem je še vedno najbolj zakoreninjena SPÖ, na kateri - bodisi za župane ali za občinske odbornike - kandidira veliko koroških Slovencev in še več dvojezičnih Korošcev. Vprašanje je, ali bodo svobodnjaki ustavili negativen trend zadnjih volitev in ali bo ÖVP nadaljevala trend zadnjih državnozborskih volitev. Zeleni pričakujejo uspeh predvsem v večjih mestih, komunisti v Beljaku in Celovcu pa stavijo na tako imenovani »Kalteneggerjev efekt«. Predstavljamo vam kandidate za župane v petih občinah, kjer imajo vsi možnost za uspeh.
ŽELEZNA KAPLA
Engelbert Ojster, podžupan na listi SP: »Kot Slovenec kandidiram na listi SP in frakcijskim kolegom in kolegicam mi je uspelo posredovati težnje oz. zahteve slovenske manjšine. Moja frakcija se zavzema za krepitev gospodarskega položaja kapelske regije, podpira turistične projekte, zasebne iniciative in čezmejno sodelovanje z občinama Jezersko in Solčava. Sem most med manjšino in večino.«
Franc Jožef Smrtnik, podžupan (EL): »V Železni Kapli imamo zelo široko in odprto volilno listo. V ospredju je človek. Zavzemamo se za ohra-
Franc Jože! Smrtnik
nitev našega domačega kraja. Hočemo doseči, da bomo na Lesnikovem polju vsem, ki hočejo graditi hiše, zemljišče dali na razpolago brezplačno. Želimo, da se ljudje spet priselijo v naš kraj. Vse tiste, ki nameravajo ustanoviti malo podjetje ali se začeti ukvarjati z obrtjo, mora podpreti tudi občina. V središču Kaple bo treba oživiti prazne trgovine.«
BISTRICA NAD PLIBERKOM
Reinhard Pukel (SP): »V preteklih letih sem bil zelo dejaven v športnem klubu in tudi v občini. Imam srce za skupnost. Moj cilj je nadaljevati z delom za naše občane. Moja želja je
Reinhard Pukel
ohraniti oziroma dvigniti standard v občini. Pri srcu mi je mladina in poskrbeti bo treba za delovna mesta, da se bo lahko zaposlila doma. Druga naloga je oskrba onemoglih oz. bolnih občanov, da bi lahko ostali
doma. Moja frakcija bo podprla zasebnike, ki nameravajo pri nas ustanoviti podjetje (pomoč pri nakupu zemljišča, elektrika, voda itd.).«
Marjan Pečnik (EL): »Od vseh kandidatov za mesto župana v naši občini sem jaz edini, ki v občini delam in živim; torej sem občanom na razpolago
Marjan Pečnik
24 ur. Poznam veliko ljudi, njihove skrbi in težnje. Prihajam iz kmečke družine in poleg službe še malo kmetujem. Eno od naših programskih težišč je pomoč kmetom, ker mislim, da je kvalificirana delovna sila na kmetiji več vredna kot nekvalificirana v tovarni. Dejstvo je tudi, da je v naši občini več starih kot pa mladih. Treba bo poskrbeti za starejše, bolne, da bodo lahko ostali doma. V mislih imam manjše strežne enote, ki naj bi v zasebnem okviru negovale onemogle na njihovih domovih.«
Fritz Flödl, podžupan (LFA): »V občinski politiki sem aktiven že 11 let. V prete-
Fritz Flödl
kli mandatni dobi sem bil podžupan. Hočem biti župan za vse občane, v ospredju pa naj bi bilo to, kar združuje, in ne, kar ločuje. Pomagati hočem ljudem, ki potrebujejo pomoč. V žarišču je človek ne glede na strankarsko ali narodnostno pripadnost. Občina je glede dvojezičnosti lahko vzor drugim. Naši kandidati in kandidatke so skoraj vsi dvojezični. Naša frakcija zahteva mesto za splošnega zdravnika, izboljšanje infrastrukture (ceste, jasli, pešpoti) in ohranitev visokega socialnega standarda v občini.«
Jurij Mandl
PLIBERK
Jurij Mandl, kandidat za župana (EL): »V občinski politiki sem že 18 let. Na osnovi izkušenj, ki sem si jih pridobil, sem se odločil, da kandidiram za župana. EL se kot edina frakcija v občini dosledno zavzema za enakopravnost slovenskega jezika. Na občino gledamo celostno - od Libuč do Pliberka. Za nas je pomembno tako središče kot obrobje. Občina mora tudi na obrobju zgraditi določeno infrastrukturo, da ostanejo ljudje v domačem kraju in da ohranijo identiteto. Predvsem mladim moramo pokazati perspektive, da bodo ostali v domačem kraju.«
Stefan Visotschnig
Stefan Visotschnig, podžupan (SP): »V preteklih letih sem po mojem mnenju dokazal, da se zavzemam tudi za slovensko govoreče občane. Na primer: dvojezično odprtje pli-berškega jormaka, plakati itd. Moja družina je dvojezična in otroci so dejavni v slovenskem kulturnem društvu. Slovenci se lahko obrnejo name, pa ne samo pred volitvami. Zahtevamo, da da občina družinam na razpolago cenejša zemljišča in da ustanovi vrtec oz. skupino, ki bo delovala celo leto. Dokazal sem tudi, da konstruktivno sodelujem z vsemi strankami, tudi z EL, in to hočem nadaljevati tudi v prihodnosti.«
Raimund Grilc, župan (VP): »Kot župan upam, da bomo po volitvah spet konstruktivno sodelovali v prid občanov. Volilni boj je bil doslej pošten, kar ocenjujem zelo pozitivno. Pričakujem, da bom s pomočjo glasov EL za župana izvoljen šele v drugem krogu.
V	novi mandatni dobi bomo nadaljevali z gradnjo kanalizacije in obnovo cestišč. Zavzel se bom za nadaljevanje čezmejnega sodelovanja z občinami onstran meje in v Italiji. Politično ozračje v občini je zelo ugodno.«
SELE
Engelbert Wassner, župan (SP): »V občinski politiki delujem že več kot 14 let. Sem za skupno delo v korist občanov.
V	občini zagotavljam transparentnost in sem optimističen glede prihodnosti. V načrtu imamo obnovo nogometnega igrišča pod Košuto in tudi mladini moramo ponuditi nekaj, da se ne bo odselila iz domačega kraja. Eno od težišč bo izboljšanje infrastrukture, ohranitev šol, izboljšanje poti ter razvijanje turističnih konceptov in njihovo trženje.«
Nanti Olip (EL): »Naša kandidatna lista je zmes med izkušenimi starejšimi in mladimi kandidati. Z vključevanjem mladih smo opozorili, da je treba za mlade nekaj storiti, ker bodo le tako ostali v domačem kraju. Trudili se bomo za izboljšanje ponudbe za mladino. Pri nakupu avtomobilov za skupinske zasebne prevoze šolarjev in delavcev naj bi priskočila na pomoč tudi občina. Podprli bomo kulturno dejavnost domačih društev, kmetijstvo in spodbujali dnevni turizem. Javna občinska poslopja (3) je treba po ugodnih cenah prodati domačinom.«
GLOBASNICA Paul Robnig, župan (SP): »Kot župan naše občine sem v pretekli mandatni dobi izpolnil program, ki smo si ga začrtali. Upam, da nam bo to uspelo tudi v prihodnosti. Nisem človek praznih obljub. Hočem biti župan za vse občane. Zgradili bomo športni center, zemljišče smo že kupili, trenutno smo v projektni fazi. Tudi vprašanje odplak bomo rešili skupaj. Dvojezičnost ni problem, slovenščina je enakopraven jezik v občini. Sožitje obeh narodov v naši občini dejansko živi. Za starše in matere je zelo pomembno, da je otroški vrtec odprt ves dan in da je poskrbljeno tudi za varstvo otrok po šoli.«
Bernard Sadovnik, podžupan (EL): »Mislim, da ima EL sposobne kandidate na področju kmetijstva, obrti, okolja in prostorskega načrtovanja. Želimo ohraniti pitno vodo, zavzemamo se za izgradnjo decen-tralne kanalizacije za občino, ker so stroški za stranke znatno nižji kot pa priključek k veleka-nalu. Posamezna gospodinjstva so veliko privarčevala. Prav zaradi mojih stikov z zveznimi politiki nam je uspelo ohraniti pošto in žandarmerijsko postajo. Podprli bomo razvijanje alternativnih virov energije v občini in porabo domačih surovin. Obdržati moramo domače obrtnike, kmete in tudi gostilne.«
M. Š.
SAK - ples združuje
Foto: Štukelj
RADIŠE
Veseli ples SAK
T radicionalni ples SAK letos I ni bil pri Šoštarju, ampak na Radišah, kjer so se preteklo soboto poleg nogometašev, ki so se pravkar vrnili s priprav iz Medulina, trenerja in klubskih funkcionarjev zbrali tudi števil-
ni navijači, pristaši kluba in seveda domačini.
Organizatorji so poskrbeli za rekordno nagradno igro v višini nad 10.000 evrov. Lepe nagrade so prispevala domača in tuja podjetja, med nagradami pa so bili dopusti, dobropisi, športno orodje idr. Ob točilnih mizah je bilo živahno in razgibano, za zabavo plesa željnih pa je odlično poskrbel Alpe-Adria Band.
PLIBERK
Kmetje in kmetice so se poveselili
1 leliko dvorano KD v Pliber-V ku preteklo soboto niso napolnili le kmetje in kmetice iz Roža, Zilje in Podjune. Tega tradicionalnega plesa so se udeležili tudi številni kandidati različnih strank za občinske volitve 9. marca letos. Kulturno je ples popestril nastop
kvinteta Foltej Hartman pod vodstvom Martina Kušeja. Za privlačno in duhovito okrasitev avle in kulturne dvorane je poskrbela Barbara Grilc. Plesni gostje so se ob zvokih na-rodno-zabavnega ansambla Vitezi Celjski odlično zabavali do jutranjih ur.	M. Š.
RAVNE NA KOROŠKEM: KULTURNO DRUŠTVO PREŽIHOV V0RANC IMA ŠEST SEKCIJ
Jubilej orkestra diatoničnih harmonikarjev
I I armonikarski orkester Kul-n turnega društva Prežihov Voranc Ravne na Koroškem z umetniškim vodjem Alojzem Rebernikom nastopa že dvajset let. Njihova posebnost so diatonične harmonike, imenovane tudi »frajtonerice«. Glasbeniki igrajo brez not na papirju. Z igranjem ljudskih melodij in priredb ohranjajo in razširjajo kulturno dediščino. Dobrodošli so pri folklornih plesnih nastopih. V njihovem repertoarju so tudi partizanske pesmi, zato so pogosti spremljevalci spominskih proslav v čast narodnoosvobodilne borbe; igrali so tudi na spominskem pohodu
Domnove čete na Komelj.
Dvanajst harmonikarjev, ki so se 1982. leta formalno združili v društvo, je bogatilo predvsem družabno življenje Mežiške doline in Koroške ob turističnih prireditvah, prvomajskih srečanjih železarjev in številnih praznikih ter kulturnih dogodkih. Lepe spomine imajo na prireditve za Zlato harmoniko Ljubečne, na tekmovanje v Italiji, kjer so na prireditvi Pokal Saurisa presegli pričakovanja, na nastope na Kosovu (1987) in na dvotedensko van-dranje po Franciji (1993). Zadnja leta so kar nekajkrat gostovali v sosednji Hrvaški. Med
MEŽICA: 15. ZIMSKI MATJAŽEV POHOD NA PECO
Najbolj vnetim majice in priponke
T radicionalni zimski Mat-I jažev pohod na Peco (2126 m), imenovan po mitološkem junaku kralju Matjažu, vsako leto privabi nekaj sto planincev. Pohodniki pridejo iz različnih slovenskih krajev, pridružijo pa se jim tudi sosedje iz avstrijske Koroške, predvsem iz Pliberka, Globasnice in Bistrice. Pohod prireja mežiško planinsko društvo v sodelovanju z Gorsko reševalno službo za Koroško. Pobudnik pohoda je Planinska zveza Slovenije, ker so zaradi nevarnih zimskih razmer opustili pohod na Stol, najvišji vrh Karavank. Podobnih pohodov je še nekaj, vendar je mežiški med najbolj obiskanimi.
Letošnjega, ki je potekal v soboto, 15. februarja, za »zamudnike« pa še naslednji dan,
se je udeležilo čez 700 planink in planincev. V sončnem jutru so pri minus desetih stopinjah v Mežici parkirali avtomobile tisti iz primorskega, ljubljanskega in štajerskega konca, stotnija pa se je na pot izpred hotela Lipa odpravila že ob svitu. Sosedje Črnjani so pohod začeli iz svoje smeri. Planinci iz sosednjega Pliberka pa so izbrali bližnjico preko Libuč in Rehta. Pot je planince vodila čez »štenge«, mimo stare vojaške karavle, Tomaževe koče do Doma na Peci in na sam vrh Pece. Lepo vreme in snežena prijetna pot, tri do štiri ure dolga, sta nagradila pohodnike. Spremljali so jih planinski vodniki in člani Gorske reševalne službe. V kočah so pripravili potrebno okrepčilo. Tam so se
pohodniki lahko vpisali v evidenčno knjigo in žigosali svojo planinsko izkaznico ter tako tudi formalno zabeležili planinski dogodek. Organizatorji so razdelili tudi spominska darila. Najbolj zvestim, ki so bili doslej na vseh Matjaževih pohodih, so podarili majico z napisom, priponke v zlati, srebrni in bronasti barvi pa so prejeli tisti, ki so doslej desetkrat, sedemkrat in štirikrat opravili pohod.
Že naslednji dan jo je vreme zagodlo. Snežilo je in nastajali so snežni zameti, tako da so gorski reševalci na postojankah pohodnikom odsvetovali vzpon na vrh Pece. Kljub opozorilu sta dva planinca nadaljevala vzpon. Zašla sta v težave in o tem telefonsko obvestila reševalce. Tako se je v nedeljo zvečer začela reševalna akcija, ki se je srečno končala po približno osmih urah.
5. Š.
LOČE
Večer
pripovednikov
W soboto, 8. februarja, je V Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero vabilo na Večer pripovednikov v Taber-no Paco v Ločah. Trije najstarejši člani društva, Neci Taupe z Drave, Šimej Trießnig-Birt iz Loč in Ludvik Lesjak-Postra-njak z Brega pri Rožeku, ter domačin Erwin Sereinig-Krump s Hribra, so med petjem MoPZ Jepa-Baško jezero obujali spomine na pretekla leta. Pripovedovali so o nekdanjih zimah v naših krajih, o trdem delu in veselju v mladostnih letih. Toda v njihova mlada leta sta zarezala vojna vihra in nemški nacizem. Kruti so bili udarci izseljevanja, preganjanja in leta na severni fronti daleč od domovine. Poslušalcem so prebrali in povedali tudi sklepne misli o svojem pokončnem življenju, ki ga zaokrožujejo s ponosom in ljubeznijo do svojih in do slovenskih rojakov. Ker so vsi štirje svoje življenje
Korošci so bili tudi ob občinskem prazniku Globasnice.
Predsednik KD Prežihov Voranc z Raven, Miroslav Osojnik, se spominja obdobja pred desetimi leti, ko so ljubiteljske dejavnosti postopoma usihale in sta bila v društvu dejavna le še Koroški oktet in orkester diatoničnih harmonikarjev. Sedaj je dejavnih šest sekcij (še folklorna, razstavna in gledališka), ki združujejo sto članov. Sicer pa občina premore dvanajst društev, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturno dejavnostjo (še pevski zbori, likovniki in literati), je pristavil sogovornik, ki meni, da gre pri ljubiteljskem delu za neke vrste vrtičkarstvo, kjer kljub skromnim denarnim sredstvom nastajajo predstave, ki pritegnejo obiskovalce.	S. Š.
Veliko so imeli povedati
objavili tudi v osmi in deseti knjigi zbirke Tako smo živeli, ki jo izdaja Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v Celovcu, se nam ponuja prilož-
nost, da pogosteje prisluhnemo besedam naših domačih pripovednikov, in to zato, ker jih potrebujemo, da lahko rastemo in da si bogatimo življenje.
r'	1		
			JPtIBBP’
Lina, Jakob, Sara, Elija, Ema ... so doživeli lep nedeljski popoldan na predstavi Zabava na luni v k & k v Šentjanžu. Gostovalo je Lutkovno gledališče Ljubljana s predstavo o praznovanju mravljinega rojstnega dneva na luni.
Otroške predstave, s katerimi bomo v k & k nadaljevali pod naslovom Kakajček, so vedno dobro obiskane in zelo priljubljene. Številen obisk teh prireditev je dokaz, kako zelo naši malčki potrebujejo čim več otroških prireditev. Namesto nemških risank na televiziji jim želimo ponuditi v živo odigrane slovenske uprizoritve.
Qod tem geslom je 12. fe-I bruarja, prav na spominski dan delavskega gibanja v Avstriji, potekalo slovesno odprtje razstave o pregonu koroških Slovencev pred šestdesetimi leti, ki jo je na Dunaju priredila Avstrijska liga za človekove pravice.
Pregon koroških Slovencev leta 1942 in njihova usoda v izseljenstvu sta v zavesti koroških Slovencev in prav gotovo tudi Slovencev v matični državi močno zasidrana, širši sloji avstrijskega večinskega prebivalstva pa s to tematiko niso bili seznanjeni. Morda so se s tem na Koroškem tu in tam ukvarjali zgodovinarji in učitelji, toda izven Koroške je ta zločin nacionalsocializma nad koroškimi Slovenci bil premalo osvetljen.
To vrzel je zdaj zapolnila Avstrijska liga za človekove pravice v sodelovanju z vrsto slovenskih organizacij in ustanov. Kako zelo je bilo to potrebno, je dokazala ogromna udeležba dunajske publike na odprtju razstave: nad 300 ljudi si je ogledalo zgodovinski prikaz pregona koroških Slovencev in njihovo usodo v izgnanstvu, ki so jo dokumentirali z osebnimi dokumenti in fotografijami tistih dni. Spremljajo jih znanstveni komentarji slovenskih in avstrijskih zgodovinarjev. Hkrati seje tudi znani koroški umetnik Valentin Oman takoj dal prepričati, da bo to razstavo umetniško poglobil s svojimi deli, in je prispeval šestdeset slik.
Čeprav je bila »slovenska kolonija« na Dunaju - ne samo koroški Slovenci, marveč tudi rojaki iz matice - močno zasto-
CELJE: DNEVI KOMEDIJE
Čisto čezz na dnevih komedije v Celju
Pred dvema letoma je celjsko gledališče na gostovanje v okviru Dnevov komedije povabilo glasbeni kabaret Malo čezz. To se je zgodilo tudi letos s predstavo Čisto čezz, ki je bila zaključna točka v sporedu Dnevov komedije. Na tej prireditvi se predstavijo različna slovenska gledališča z najboljšimi komedijami v sezoni. Za glasbeno gledališče Gabriel to gostovanje pomeni lepo priznanje.
DUNAJ - SEMPER-DEPOT
»Odpustiti da - pozabiti nikdar!«
pana, je interes Dunajčanov za to razstavo presenetljiv. Tako je dolgoletni predsednik Avstrijske lige za človekove pravice (ki ima največje zasluge za njen uspeh), dr. F. J. Bister, na večer
- rešil življenje in prispeval k propadu nacionalsocialističnega zločinskega režima.
V svojem slavnostnem govoru se je Jože Partl, predsednik Zveze slovenskih izseljen-
tako daljni preteklosti so pripomogli Dunajski zbor pod vodstvom Aleksa Schusterja, tam-buraški ansambel Fermata in ne nazadnje tudi branje v obeh jezikih iz doslej še neobjavljene -
dan so na sporedu znanstvene in kulturne predstavitve, in sicer od 12. do 13. ure (znanstvena področja, priče časa) in od 17. do 19. ure (kulturni, zlasti glasbeni program).
Feliks Bister, Ferdinand Lacina in Valentin Oman
Dunajski zbor pod vodstvom Aleksa Schusterja
odprtja med drugim pozdravil veleposlanika Republike Slovenije Ernesta Petriča, ministrskega svetnika Emila Brixa, predsednico Društva izgnancev Slovenije prof. Ivico Žnidaršič, pisatelja Michaela Guttenbrun-nerja in Florjana Lipuša, dvornega svetnika in ravnatelja avstrijskega muzeja za vojaške vede Manfreda Raucheja in prof. Wolfganga Neugebauerja, vodjo Dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja in seveda trenutnega predsednika Avstrijske lige za človekove pravice, nekdanjega ministra Ferdinanda Lacino.
Ta je v svojih pozdravnih besedah poudaril pomen oboroženega upora slovenskih partizanov za osvoboditev Avstrije, ki je marsikateremu Avstrijcu - zdaleč ne samo Slovencem
cev, spomnil ne samo na izseljenska leta in izseljenske usode, marveč tudi na selske in že-leznokapelške žrtve, ki so bile obglavljene v dunajski sivi hiši, na Peršmanovo družino in številne druge mučenike in heroje upora.
Hkrati pa je poudaril, kako bridka je bila vrnitev iz izseljenstva, ko jih koroške oblasti niso hotele sprejeti; šele po prigovarjanju dr. Joška Tischlerja so bile angleške oblasti pripravljene, da kljub nasprotovanju koroških mogotcev dopustijo vrnitev slovenskih družin na njihove opustošene domačije. »Odpustiti da - pozabiti nikdar!« - to je bil vrhunec ganljivega nagovora Jožeta Partla.
Odprtje razstave je zaokrožil bogat kulturni spored. K razumevanju teh dogodkov v še ne
ga besedila Florjana Lipuša Memento za mater, ubito v ka-cetu.
Prof. Janko Zerzer je osvetlil Omanovo umetniško pot od let na Plešivcu do položaja enega najbolj priznanih avstrijskih likovnih umetnikov. Razstava je odprta do 22. februarja, vsak
Razstava je odprta vsak dan od 10. do 19. ure, in sicer v nekdanjem Semper-depotu, ki je danes ateljejska hiša Akademije upodabljajočih umetnosti, v dunajski Lehargasse, 1060 Dunaj, v drugem nadstropju. Obisk je skoraj obvezen.
F. Z.
KULTURNI PROGRAM
Semper-Depot
Dunaj
Četrtek, 20.2.
•	HEIMAT, FREMDE HEIMAT IN MANJŠINSKA REDAKCIJA ORF - redakcijski vodja Helmut Klezander o ciljih oddaje
12.00-	15.00
•	ANDRI1924-44 - film Andrine Mračni-kar o uporu partizana, nato diskusija,
17.00-	19.00
Petek, 21.2.
•	FAHNENFLUCHT- filmsko poročilo o
oddaji »Am Schauplatz«, nato diskusija, 12.00-15.00
•	UNRECHT TRENNT, RECHT VERBINDET - okrogla miza: Ferdinand Lacina, Avguštin Malle, Wolfgang Neugebauer in Katja Strurm-Schnabl, moderacija: Feliks J. Bister, glasbeni okvir: Kvintet Smrtnik, 17.00-19.00
Sobota, 22.2.
•	ZBOR Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju, 17.00-19.00
SELE
BELJAK
Kulturni praznik
/^b letošnjem kulturnem pra-\J zniku so na Koroškem kar naprej potekale prireditve. Ena med njimi je bila pretekli petek, 14. februarja, v farnem domu v Selah.
Prireditev se je začela s pozdravom predsednice KPD Planina Pavli Čertov. Sledil je slavnostni govor Bojana Wako-uniga, v katerem je razpravljal predvsem o trenutni situaciji Radia dva, o skupnem kulturnem prostoru in seveda pomenu slovenščine v javnosti. Ker gospodarski in socialni položaj koroških Slovencev še nista enakovredna s položajem pripadnikov večine, je izpolnjevanje narodnopolitičnih nalog, to je varovanje etnične substance, povezano z velikimi težavami. Slovenci morajo v delovnem okolju in sploh zunaj družine največkrat uporabljati nemški jezik. Prav to je vzrok zaskrbljenosti, da ob vključevanju v »moderno« družbo ne bi izgubili svoje kulture. Podo-
ben pomen je imel nastop pesnika Toneta Kuntnerja, ki je v svojem 45-minutnem nastopu izrazil željo, da bi se v vsakdanjem sožitju obeh narodnih skupin na Koroškem razvijalo vzdušje medsebojnega spoštovanja in priznanja. Pripravljenost do uresničevanja te želje bi se morala pokazati tako na državnem kakor tudi na družbenem področju.
Glasbena dejavnost je imela v kulturnem življenju narodne skupnosti od nekdaj vidno mesto. Zato je kulturni program še toliko bolj popestril mladinski zbor pod vodstvom Claudie Ogris in Mešani pevski zbor Sele, ki gaje vodil Roman Ver-del.
Program so seveda zaključili s slovensko himno Zdravljico ter z zahvalo vsem sodelujočim in obiskovalcem (ki jih je bilo manj od pričakovanj). Ti so nazadnje z veseljem sprejeli vabilo na zakusko.
C. Slama
Oman prejel kulturno nagrado mesta Beljak
Q retekli ponedeljek je mesto blemi človeštva. Njegove stva-I Beljak Valentina Omana iz ritve so tihe, nevsiljive, vendar sosednje občine Bekštanj odli- pa so hkrati močno umetniško kovalo za njegovo umetniško izpovedne, ustvarjanje v preteklih letih.	M. Š.
Kulturno priznanje mesta Beljak je Omanu izročil župan Manzen-reiter in mu želel še veliko uspeha.
S svojimi deli je Valentin Oman v sakralnem kot tudi v profanem prostoru Alpe-Jadran zapustil opazne sledi. Njegova težnja in smisel umetniškega ustvarjanja sta vedno povezana tudi z aktualnimi družbenimi vprašanji ter splošnimi eksistencialnimi pro- Valentin Oman	Foto: sumi
PRIREDITVE
Pisma bralcev
ČETRTEK, 20. 2.____________________
PLIBERK, hotel Breznik - EL Pliberk
19.30	»Večjezičnost v prihodnost - kako otroci ravnajo z jeziki«. Predava dr. Georg Gombos
PETEK, 21. 2.______________________
TINJE, v domu - Dom prosvete
18.00	»Pravilno dihati-se pomiriti-črpati moči«. Predava Barbara Ersehen.
Traja do nedelje do 13. ure.
KOTMARA VAS, v stari ljudski šoli -SPD Gorjanci
19.00	Literarno branje. Janko Messner bo bral iz svojih del »Aforizmi in bliskavice«, »Pokržnikov Luka« in drugih.
ŠENTJAKOB, farna dvorana - SPZ,
SPD Rož
20.00	Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas«
SOBOTA, 22. 2._____________________
BILČOVS, Koviče - Gostilna Sprachowitz
10.00	Sprehod v zimo. Spremljevalec dr. Peter Skoberne iz Ljubljane
LEDINCE, kulturni dom - SKD Jepa-Baško jezero
15.00	»Pika Nogavička«. Gostuje KKD Vogrče, nato otroško pustovanje ŠENTJAKOB, farna dvorana - SPZ,
SPD Rož
20.00	Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas«
SVEČE, pri Adamu - SPD Kočna
20.00	Pustni ples. Igrajo Fantje iz Podjune ŽITARA VAS, KUMST - SPD Trta
20.00	Kabaret »Das Geheimnis von Imst«. Nastopa Mike Supancic
NEDELJA, 23. 2.____________________
ŠENTJAKOB, farna dvorana - SPZ,
SPD Rož
15.00	Ponovitev gledališke predstave »Goreča vas«
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.00	Igra »Jeppe s hriba«. Gostuje Oder treh herojev KUD Pirniče
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost
20.00	Pustna seja
TOREK, 25. 2.______________________
CELOVEC; Dvojezična zvezna trgovska akademija
9.30	Odprtje večjezičnega kompetenč-nega centra in predstavitev projektnih prezentacij
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost
20.00	Pustna seja
ČETRTEK, 27. 2.____________________
CELOVEC, Gallusova pevska soba -PD Jakob Petelin Gallus
18.30	Redni občni zbor
ŠENTJANŽ, k & k - Vaška skupnost
20.00	Pustna seja
PETEK, 28. 2. _____________________
REKA PRI ŠENTJAKOBU, pri Primku, Thomashof - KD Peter Markovič
19.30	Občni zbor
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
20.00	Film »Moj ata-socialistični kulak«
ŠENTJAKOB, Regionalni center -Društvo upokojencev Šentjakob 14.00 Pustovanje
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
14.00	Pustovanje za otroke
SELE, farni dom - KPD Planina
15.00	Komedija »Gospod Evstahij s Šiške», nato družabno srečanje s triom Drava
PONEDELJEK, 3. 3.________________
ŠENTJANŽ, k&k - Vaška skupnost Šentjanž
20.00	Pustna seja PLIBERK, kulturni dom
20.00	Seja pliberških, suških in šmihelskih norcev
TOREK, 4. 3._______________________
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
14.00	Otroški pustni popoldan
PETEK, 7. 3._______________________
ŠENTJAKOB, kulturni dom -Volkshochschule
19.30 Dia-predavanje v nemškem jeziku »Guatemala«
Predava Mihi Miškulnik
SREDA, 12. 3.______________________
PLIBERK, Farni dom - Fara Pliberk
19.30	Dia-predavanje »Guatemala Predava Mihi Miškulnik
NEDELJA, 30. 3.____________________
KOTMARA VAS, ljudska šota - SPD Gorjanci
14.30	Vigredni koncert
TOREK, 8. 4._______________________
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30	Dia-predavanje »Guatemala«
Predava Mihi Miškulnik
Odgovor gospe Obid
(k pismu bralcev z dne 13. 2. 2003)!
Ko sem zadnjič prebiral Vaš članek o projektu Slovenščina v živo, mi je hčerka slučajno prinesla vabilo na gimnazijski ples, na katerem sem zasledil nekaj oglasov slovenskih podjetij v nemškem jeziku. Ker je to zame tudi košček slovenščine v živo, sem se odločil, da to v obliki pisma bralcev povem javnosti. Sploh pa ni bil moj namen, da bi s tem relativiziral ali izničil projekt gospoda Dolinška, še manj pa sta bili v igri nevoščljivost in zavist. Dolinškovo delo zelo cenim in mu pri tem in pri prihodnjih projektih želim še mnogo uspeha. S svojo pripombo Dolinška nisem usekal po glavi, hotel sem samo na splošno opozoriti na to, da bi bil vsak posameznik lahko bolj dosleden pri rabi svojega maternega jezika. Zaradi svoje
13 DNI SKOZI NAJLEPŠE DEŽELE DO
NORDKAPA
Polnočno sonce Laponska Polarni krog Lofoti
udobne ladje
12.-24. julij 2003
Podrobne informacije in prijave: Milka Kokot, 0463-514300-40
SLOVENSKA ŠPORTNA ZVEZA, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO IN SPD »ROŽ« V ŠENTJAKOBU
vabijo na
25. ZIMSKI POHOD »ARIHOVA PEČ«
v spomin na padle borce pod Anhovo pečjo, v nedeljo, 2. marca 2003, s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu
Pohod: Od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1.084 m) in nazaj mimo (nekdanje) Resmanove lovske koče. Pogoji: Udeležba ni omejena. Obvezna planinska zimska oprema. Držati se morajo poti, ki je označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - Koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo do Polanca najkasneje do 15. ure.
ve sprejemamo na dan pohoda med 9. in 12. uro. Štartnina znaša 4,50 evra (900 SIT) za odrasle, za otroke in mladince 3,00 evre (600 SIT). Pohodniki prejmejo na štartu kontrolni kartonček in značko.
Kdor se zimskega pohoda »Arihova peč« udeleži 5-, 10-, 15- ali 20-krat, prejme še dodatno značko.
Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in malico. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost.
Udeležencem iz Slovenije, ki prispejo skozi cestni predor Karavanke, ni treba imeti vinjete za avtocesto!
Informacije: telefon 0043/463/ 318510 oz. 0043/676/5173045 (GSM), teletekst RTV Slovenija (stran za planince), internet: http://www. ssz.at
SOBOTA, 1. 3._____________________
SELE, farni dom - KPD Planina
14.00	Otroški pust na temo »Indijanci«. Nastopa otroška gledališka skupina SPD Borovlje s predstavo »Ko pride noč«, nato pustni spored za otroke ŠENTPRIMOŽ, Kulturni dom - SPD Danica
14.30 Otroški pustni ples
OBIRSKO, pri Kovaču - SPD Valentin Polanšek
20.00	Pustni ples. Igra Trio Pavlič
NEDELJA. 2. 3.
ČEMERNICA, pri Polancu - SŠZ, SPD Rož, SPD Celovec
09.00	25. Zimski pohod na Arihovo peč
VESTNIK
PRAZNUJEJO: Magda in Jörg Er-renst iz Paprač, Mirko Singer iz Loč, Tina Scheriau iz Hodiš, Katri Hribernik s Srednjega Kota, Keti Pototschnig iz Kokij, Rudi Schönlieb iz Bilčovsa, Marija Stefan iz Pliberka, Grega Krištof iz Dvora, Franc Jelen iz Podkraja, Frančiška Bajec iz Podjune, Joško Nachbar iz Vidre vasi, 1)1 Peter Krištof iz Vidre vasi, prof. Marija Inzko iz Sveč, mag. Anita Bister z Dunaja, dr. Katja Sturm-Schnabl z Dunaja, Benja-
min Smrtnik iz Kort, Igor Schellander z Dunaja, mag. Gabi Sitter iz Železne Kaple in Kristl Lajčahar iz Kotmare vasi - rojstne dneve; Anna Hallegger z Brd pri Kotmari vasi - 90. rojstni dan; Pepca Vavti iz Šmihela - 70. rojstni dan; Mici Gabriel iz Leš - 65. rojstni dan; dr. Joško Buch z Dunaja - 60. rojstni dan; Mirko Roblek s Srednjega Kota - 59. rojstni dan, dr. Valentin Kaki z Debra pri Logi vasi in Flori Juch iz Galicije -50. rojstni dan; Elke Zepitz iz Železne Kaple - 34. rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
rabe maternega jezika pa sploh nimam slabe vesti in tudi poguma mi ne manjka.
Marian Micki
Kot redni poslušalec Radia dva sem seveda z velikim navdušenjem zasledoval tudi Vaša prizadevanja za ohranitev slovenskega Radia dva in upam, da bodo ta in prihodnje akcije le prinesle neki uspeh. Zelo zaskrbljujoča pa je po mojem mnenju očitna pasivnost samih koroških Slovencev, katerih radio je ogrožen. To je na primer razvidno tudi iz števila izjav na domačih straneh Radia dva. Večine solidarnostnih izjav niso zapisali koroški Slovenci, temveč drugi. Če je ta radio med nami res tako priljubljen, bi moral vsak posameznik v medmrežje poslati eno izjavo. Za zgled pa bi morali biti seveda naši številni funkcionarji. Pomagajmo si sami!
mami
STROKOVNO PEDAGOŠKO ZDRUŽENJE
vabi vsa kulturna društva, da se udeležijo naše darilne akcije knjig
Da bi zelo lepe, zanimive in poučne knjige ter različni učni pripomočki prišli v čim širšo javnost, smo jih namenili podariti vsem slovenskim kulturnim društvom.
Zainteresirani naj se javijo na sedežu Strokovnega pedagoškega združenja v Celovcu, Tarviser Strasse 16, v prvem nadstropju, pri Urški Brumnik in vzamejo darilni paket (pribl. 20 kosov).
Veselimo se vašega prihoda!
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 23. 2. | 13.30 ORF 2 . DOBER DAN, KOROŠKA • Ko sta v soglasju ekonomija in ekologija: sekanje, vlačenje, krojenje in razvrščanje prevzemajo stroji • Kriote-rapija: minus 10 stopinj Celzija za olajšanje bolečin in sproščanje mišic • Prejemnik letošnje kulturne nagrade mesta Beljak je slikar Valentin Oman • 45. Ziljski pokal: na skakalnici vZahomcu je prepričal naraščaj domačega športnega društva__________________________________
PO 24. 2. | 3.30 0RF2 15.55 TV SL01 TO 25. 2. | 8.30 TV SL02_________________
Vsebino slovenskega televizijskega sporeda lahko preberete tudi na ORF-tele-tekstu, stran 299. Internet: http://volks-gruppen.orf.at___________________________
Slovenski vestnik - usmerjenost liste
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 046 3/5143 00-0 • faks -71
e-mail: zso@slo.at ____________
UREDNIK
Dr. Marjan Sturm .............................(-11)
Tajništvo.......................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba ..............Milka Kokot (-40)
Prireditve .................Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
-----------------------VSI--------------------------
Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
wm mšz s':-;.
RAZSTAVA PLEČNIKOVA LJUBLJANA
Tromostovje
Sprehod po ljubljanskih ulicah
Še do konca marca je v graškem Mestnem muzeju na ogled razstava Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane, ki jo je po vsebinski zasnovi Petra Krečiča postavil na Dunaju delujoči slovenski arhitekt Boris Podrecca.
Plečnikov spomenik v Križankah Dvorišče Križank
^Obiskovalci se na razstavi V/dobesedno sprehajajo po ljubljanskih ulicah. Tla namreč prekrivajo panoramski posnetki glavnega slovenskega mesta, na njih pa so postavljene največje znamenitosti, ki so Ljubljani dodale ime Plečnikova in jih je kustos predstavil kot gibljive podobe. Razstavljeni so originalni načrti, kar na tovrstnih razstavah ni običajno. Na ogled je še nekaj stolov, kelihov -večino je Plečnik ustvaril med bivanjem v Pragi - in makete, med njimi nikoli uresničena Mesarski most in slovenski parlament.
Kdo je pravzaprav Jože Plečnik?
Rodil se je 23. januarja 1872 v ljubljanskem Gradišču kot tretji od štirih otrok. Oče mizar je bil ponosen na svoje kraševsko poreklo, kar je vse življenje poudarjal tudi Plečnik sam. Nekje je zapisal: »Ko sem bil mlad, bi bil rad postal slikar, toda ni mi bilo usojeno. Kolikokrat sem bil tepen zaradi tega, in da me niso dobili, sem hodil risat pod streho.« Anton Suhadolc, desetletje Plečnikov najboljši prijatelj in sodelavec, je v spominih zapisal, daje bil Plečnik še boljši risar kot arhitekt. V nasprotju s svojima uspešnima bratoma -Janez je postal znan patolog, Andrej pa je bil duhovnik - je bil zasanjan otrok, ki je dolge ure brezdelno posedal. Še posebno pa ga je - tudi v zrelih letih - označevala omahljivost in morda je bil kasneje v življenju prav zato, ker se je zavedal nagnjenosti k lenobnosti, pri svojem delu tako discipliniran. Ob prvih šolskih neuspehih ga je oče vzel k sebi v mizarsko delavnico in ga pri 14 letih poslal v Gradec, kjer se je izučil za načrtovalca pohištva.
Usodna pot na Dunaj
Še ko je delal v Gradcu, je njegovo nadarjenost opazil eden dunajskih tovarnarjev in ga vzel k sebi. Tam je Plečnik leta 1894 na razstavi v Kunsthausu prvič videl načrte arhitekta Otta Wagnerja, ki so ga tako navdušili, da se je pri 23 letih odločil pri njem študirati arhitekturo. Wagner je opazil njegovo nadarjenost, zaradi neustrezne izobrazbe pa ga je pred sprejemom na Akademijo upodabljajočih umetnosti za leto dni vzel v svoj atelje.
Najboljši študent
Znotraj Wagnerjeve secesijske estetike je Plečnik že kot študent ves čas iskal svojo pot. Za diplomsko nalogo je prejel Rimsko štipendijo, ki mu je omogočila 8-mesečno potovanje po Italiji in Franciji, in takrat se je navdušil za antično, renesančno in baročno umetnost.
Po mnenju poznavalcev je bilo Plečnikovo ustvarjanje v času tako imenovane dunajske dobe najbolj radikalno in je največ prispevalo k temeljem moderne evropske arhitekture. Leta 1903 se je zaradi poslovne usmeritve Wagnerjevega sina odločil za samostojno pot.
Tržnice z rečne strani
Kljub temu, da oblikovanje v tem obdobju ni imelo posebnega družbenega ugleda, je Plečnik ostal zvest svoji poti univerzalnega umetnika in je oblikoval peči, svetila, kljuke, načrtoval serijsko pohištvo, postavljal razstave, krasil dvorane, urejal vrtove ...
Samostojno delo na Dunaju
V skladu s svojo naravo se je Plečnik izogibal natečajem za ureditev dunajskega mestnega središča. V njem je blizu katedrale sv. Štefana leta 1905 postavil le znano Zacherlovo palačo, v kateri naj bi na najboljši možni način združil antično plemenitost in slovansko slikovitost, ter spomenik Karlu Boromejskemu. Njegove stavbe na Dunaju so večinoma zasebne hiše in prezidave zunaj mestnega središča.
V delavski četrti Ottakring je postavil cerkev sv. Duha in se pri njeni gradnji sprl z gradbenim odborom, ker si je cerkev zamišljal kot preprosto zbirališče vernikov v čim bolj poenotenem prostoru.
»Beg« z Dunaja v Prago
Zapleti pri gradnji cerkve sv. Duha, predvsem pa kar trikrat zavrnjena kandidatura za Wagnerjevega naslednika na Akademiji, ki so jo podpirali tako profesorji kot študenti, poleg tega pa še nestrpen odnos Dunajčanov do Slovanov so botrovali Plečnikovi odločitvi, daje leta 1911 sprejel ponudbo za mesto profesorja na arhitekturnem oddelku praške umetnoobrtne šole. Plečnik je vse svoje življenje odhod z Dunaja razumel kot osebni poraz. Desetletje v Pragi je kljub temu, da je
mestu s preureditvijo gradu Hradčani v predsedniško rezidenco in z izgradnjo cerkve sv. Srca Jezusovega vtisnil neizbrisen pečat, Plečnikovo najmanj ustvarjalno obdobje.
Vrnitev v Ljubljano
K Plečnikovi odločitvi o vrnitvi v rojstno mesto je še bolj kot ponudba za mesto profesorja arhitekturne risbe na oddelku za arhitekturo na novoustanovljeni ljubljanski univerzi prispevalo to, da je brat Janez v Trnovem kupil hišo, v kateri naj bi skupaj živeli vsi bratje Plečnik.
Leta 1921 se je 49-letni Plečnik vrnil v Ljubljano in začel vzgajati prvo generacijo arhitektov. Spomini nanj kot na profesorja so dokaj različni: od spominov tistih, ki so bili prepričani, da je bila zaradi Plečnikove izjemne ustvarjalne oseb-
nosti popolna prilagoditev velikemu učitelju edina možnost, do spominov tistih, ki so v njegovem načinu poučevanja videli najboljšo pripravo za lastno ustvarjalnost in samostojno delo. Kljub temu pa je Peter Krečič, eden najboljših Plečnikovih poznavalcev, zapisal, da »njegova ustvarjalna narava preprosto ni trpela ob sebi nobene ustvarjalne konkurence. Kadar je v študentu začutil samostojne ustvarjalne poganjke, ura razhoda ni bila več daleč.« Po drugi strani pa je bila celo v svetovnem merilu v takratnem času edina res prava alternativa Plečniku - tako na ustvarjalni kot na pedagoški ravni - študij pri Le Corbusieru v Parizu.
Nastajanje Plečnikove Ljubljane
O Ljubljani kot prestolnici je bilo možno misliti šele po razpadu avstro-ogrske monarhije. Prvi urbanistični načrt Ljubljane je Plečnik naredil šele leta 1928, zato dela, zgrajena do tega obdobja - med njimi cerkev sv. Frančiška, stadion in vzajemna zavarovalnica - še niso v kontekstu kasnejše celovite mestne ureditve.
Nihče ne oporeka trditvi enega od Plečnikovih učencev, da je njegov učitelj gradil Ljubljano od svoje hiše v Trnovem.
V neposredni bližini svojega doma je namreč začel graditi tako imenovano kopno os, ki teče prek Trnovskega mostu po Emonski cesti in mimo Križank ter okolice Trga francoske revolucije po Vegovi ulici prek Kongresnega trga do Kazine. Vzporednica kopni osi je tako imenovana vodna os, ki poteka vse od Špice na Ljubljanici do zapornice v bližini Ambroževega trga. Uredil je oba bregova reke, ki jo je vklenil v betonsko korito. Že obstoječima Šentjakobskemu in Zmajskemu mostu je dodal še Čevljarski most in Tromostovje, ob rečnem loku pa zgradil znamenito ljubljansko tržnico. Na ti dve glavni osi je zgradil še nekaj prečnih osi, najznamenitejši povezujeta Zoisovo cesto prek Šentjakobskega trga s potjo na grad ter park Tivoli s Tromostovjem.
Med pomembnejšimi deli zunaj mestnega središča so še cerkev sv. Cirila in Metoda, Baragovo semenišče, Žale in cerkev sv. Mihaela na Barju.
Plečnikov modernizem
Po mnenju njegovih poznavalcev Plečnika najbolj določa njegov odnos do zgodovinskih, predvsem klasičnih arhitekturnih oblik, ki pa se v njegovem delu kaže kot neke vrste modernizem. Plečnik je moderen prav s samosvojo kombinacijo številnih preživelih in aktualnih oblik. Po mnenju avtorja razstave Petra Krečiča Plečnikov klasicizem in eklekticizem nista mešanica slogov, temveč nov, povsem Plečnikov osebni slog.
Ana in Irena Destovnik
Vir: Monografije Petra Krečiča o Plečniku
SLOVENSKI VESTNIK
Lokalni »matador« Harald Sadovnik računa na dober rezultat. fou>:stukeij
LEPENA/KOPRIVNA: DRŽAVNO PRVENSTVO V SANKANJU
Proga je hitra in odličn^_^ pripravljena
[J rihodnji konec tedna se bo v \ Železni Kapli, natančneje v Lepeni/Koprivni, pomerila avstrijska sankaška elita. Za društvo SŠK Obir, ki bo izvedlo to enkratno športno prireditev, je to velika čast in hkrati obveza, poleg tega pa tudi veliko priznanje klubu, ki že desetletja uspešno organizira sankaške tekme z domačo in mednarodno udeležbo. SŠK Obir spada med najbolj dejavne in uspešne sankaške klube na Koroškem, v njegovih vrstah pa je kar nekaj koroških prvakov in celo avstrijska prvakinja. Na organizacijo prvenstva je zlasti ponosna tudi občina Železna Kapla, ki bo s to športno prireditvijo gotovo povečala svoj ugled in izboljšala prepoznavnost.
Kot smo že poročali, je pro-
ga v Koprivni odlično pripravljena. Priprave so v glavnem zaključene. Organizacijski štab 30 delavcev na čelu s predsednikom Fridijem Osojnikom upa samo še na takšno vreme, kot smo ga imeli do sedaj - hladno in suho.
Organizatorji so pri domačih proizvajalcih naročili stotine klobas, hrenovk, žemelj, kruh, mošt in druge osvežilne pijače.
V soboto, 22. februarja, se bo ob 8.30 začel trening za eno-sede in nato za dvosede.
Zvečer ob 19. uri bo v hotelu zdravilišča v Železni Kapli sla-
vnostna otvoritev z zakusko.
Tekmovalni dan bo v nedeljo, 23. februarja, z začetkom ob 8.30. Kot prvi se bodo po 820 metrov dolgi progi z 120-metrsko višinsko razliko in 14-odstotnim naklonom spustili enosedi, nato pa še dvosedi.
Po prireditvi bodo v gostilni Podobnik razglasili rezultate in podelili nagrade. Domače skupine bodo pripravile tudi kratek kulturni program.
Vsi ljubitelji tega lepega in hitrega športa srčno vabljeni v Lepeno!
M. Š.
ZAHOMC
Ziljski pokal so odnesli Beljačani
Q reteklo nedeljo je v lepem I vremenu in odličnih razmerah v deželnem nordijskem središču v Zahomcu potekalo tradicionalno skakanje v spomin Janka Wiegeleja.
Rezultati:
mladinci: 1. Lukas Tschusch-nig, SV Beljak (234 točk), 2. Matija Druml, ŠD Zahomc (217,5), 3. Stefan Innerwinkler, SV Beljak (217,4), 8. Sepp
Mathias Jonach, SV Beljak
(215.1)
šolarji I: 1. Siegfreid Mörtl (227,8), 2. Michael Godec
(207.1)	, 3. Loris Quaglia, vsi ŠD Zahomc (130,4)
Zahomška dekleta so brez konkurence: Kerstin Mörtl, Tanja Drage, Petra Mörtl in Katrin Stefaner (z leve). fow siuk.u
Nad 50 pogumnih skakalcev in skakalk iz vse Koroške in tudi iz Madžarske je tekmovalo za ta priljubljeni ziljski pokal, ki so ga tokrat osvojili skakalci SV Beljak. Pri dekletih so prva tri mesta osvojile skakalke ŠD Zahomc, v skupini šolarji I pa skakalci istega društva. V mladinski skupini je bil Matija Druml odličen drugi.
Walluschnig (204,3), 9. Tomaž Druml (201,8), 13. Florian Rie-fenthaler, vsi ŠD Zahomc (1.56,7)
dekleta: L Tanja Drage (200), 2. Kerstin Mörtl (187,2), 3. Katrin Stefaner, vse ŠD Zahomc, (152,4)
šolarji II: L Daniel Katzian, SV Beljak, (234) 2. Tomaž Druml, SD Zahomc (229), 3.
otroci II: L Rene Pichler
(202,2), 2. Daniele Quaglia, oba ŠD Zahomc (194,4), 3. David Danler-Svat, SV Beljak (188,5)
otroci I: L Thomas Ortner, 2. Alexander Pichelsberger, 3. Florian Gugg, vsi SG Celovec, 6. David Wiegele (192), 10. Lisa Wiegele, oba ŠD Zahomc (131,8).	M. Š.
SELE
Društveni prvenstvi DSG
H retekli konec tedna sta bili r v Selah dve pomembni društveni prvenstvi: preteklo soboto so se pomerili tekači in tekačice, dan pozneje pa veleslalomisti in veleslalomistke. Progi sta bili odlično pripravljeni in gledalci so spremljali napete tekme za metre in sekunde.
Naslov društvenega prvaka/prvakinje v smučarskem teku so osvojili Toni Wutte, Zalka Zdouc, Mitja Zdouc, Dunja Zdouc in Izidor Čertov.
V tekmovanju za pokal Košute sta bila najhitrejša
Toni Wutte in Zalka Zdouc, oba DSG Sele. Pri mladincih je zmagal Marko Weiss (Union Podrožca), pri gostih pa Rupert Jesenko iz Bilčovsa.
OSTALI REZULTATI (VELESLALOM):
mini: 1. L. Ogris, 2. S. Kelih, 3. K. Jug; 1. M. Kelih, 2. M. Dovjak, 3. P. Kelih; deklice: S. Už-nik, 2. D. Čertov, 3. B. Pörtsch; dečki: 1. J. Hobel, 2. D. Stern, 3. J. Dovjak; otroci: 1. J. Travnik, 2. P. Kulmesch, 3. M. Čertov; dečki 1:1. R. Dovjak; šolarke 1:1. S. Užnik, 2. K. Čertov; šolarji 1:1. J. Roblek; šolarke II: 1. A. Oraže; šolarji II: 1. C. Ogris, 2. M. Oraže, 3. M. Čertov; mladinke: 1. N. Dovjak, 2. S. Dovjak, 3. M. Olip; mladinke II: I. M. Dovjak; mladinci I: I. B. Roblek; mladinci II: 1. M. Roblek, 2. D. Ottowitz, 3. P. Oraže; ženske: 1. M. Olip, 2. M. Olip; ženske 1:1. L. Oraže, 2. D. Užnik, 3. M. Olip; moški: 1. J. Ottowitz, 2. A. Mak, 3.1. Roblek; moški I: ]. E. Oraže, 2. M. Mak, 3. W. Oraže, moški II: 1 P. Čertov, 2. P. Olip, 3. M. Olip; moški III: 1. F. Dovjak, 2. H. Umschaden, 3. E. Wassner; moški IV: 1. H. Oraže, 2. H. Roblek, 3. T. Roblek	M. Š.
ŠPORTNA NOVICA IZ SLOVENIJE
Q lovenija v St. Moritzu brez omenjena smučarja prihajata .3 medalje. Slovenski alpski iz Črne na Koroškem, tako smučarji so SP v St. Moritzu kot Mitja Kunc, ki pa tokrat ni zaključili brez tako želenega uspel ubraniti bronastega od-odličja. Še najbolj sta se mu ličja s prejšnjega prvenstva v približala Aleš Gorza, ki je bil St. Antonu. Uvrstitev med de-v veleslalomu četrti, in Tina seterico je dosegel le še Gre-Maze, ki je bila v isti discipli- gor Šparovec, ki je bil v suni peta. Zanimivo je, da oba perveleslalomu deseti. D. T.
ŠAH
Šesti Trohov memorial
6. šahovskega turnirja v spomin Antona Troha (1914— 1997) se je pretekli teden v Idriji udeležilo rekordno število šahistov in šahistk iz Primorske, Notranjske in s Koroške. Koroške barve so zastopali Joži Amrusch, Rupert Reichmann in Ivan Lukan.
Na turnirju v pospešenem šahu je s šestimi točkami in
brez poraza zmagal Idrijčan Boris Mitrovič, ki tekmuje tudi za SŠZ v koroškem prvenstvu. Drugo mesto je osvojil MK Jure Škobrne (Tolmin), tretja pa je bila perspektivna šahistka, prav tako Tolminčanka, Mateja Uršič.
Najboljši igralec SŠZ je bil Joži Amrusch s 4,5 točke na 9. mestu, Rupert Reichmann in Ivan Lukan pa sta s tremi točkami zasedla 24. oziroma 30. mesto.
Turnir je vodil trikratni zmagovalec in vodja Šahovskega kluba Kolektor Idrija Silvo Kovač.
I. L.
ŠAHOVSKI OREH Št. 235	Silvo Kovač
Kapš - Maček (Aosta 2002)
Tudi šahistkam redko namenimo prostor v naših nalogah. Če pa gre za domače gore list in lepo kombinacijo, pa prav z velikim veseljem. Ena najboljših slovenskih šahistk Darja Kapš je v partiji Mitropa pokala, kje so zmagale slovenske šahistke, nadigrala izkušeno hrvaško med-
abcdcf g h
narodno mojstrico in v kritičnem trenutku pokazala smisel za kombinatorno igro. Darja je na potezi in kako ji v trdnjavski končnici uspeva pot do prepričljive zmage
Rešitev štev. 234
Uspešen napad belih figur na črnega kralja se pričenja z žrtvijo lovca l.Lg7:!, ki ovira belim figuram dostop do črnega kralja. Po izsiljenem l...Lg7: 2,h6 Lf. Tudi na umik črnega lovca na polje h8 ali f8 v igro vstopi bela dama na g linijo 3.Dg2U in pred zmagovitim razpletom, ki sledi po 4.Dg7+! Lg7: 5.hg7+ Kg8 6.Th8 mat, črni nima obrambe. Učinkovita šest potezna kombinacija, ki se je ne bi sramoval noben šahist!