27. števi!ka rst v petek 27. januvarja 1905. Tečaj XXX. mm~ Izhaja vsaki dan. ludi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. P- =amit-ue številke se prodajajo po 3 novč. (6 stotink) t mnogih tobakarnah v Tr»tu in okolici, Ljubljani. Gorici, Celji. Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. Oclase in naroebe sprejema uprava lista ..Edinost", ulica ♦»lorjrio Galatti št. 1»». — Uradne ure so od 2. pop. do v rrefer. — Cene oglaaom 16 st na vrsto petit: poslanice, .»smrtnice, javne zahvale in domači oela«i po pogodbu TELEFON štev. 11*7. Edinost Glasilo političnoga društva „Edinost' za Primorsko. V edinosti je moć / Naročnina znaia za v.se leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece fi K. — Na naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: nI. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it. 18. Ptosno-h ranil nični račun St. 652.841. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) Japonci zaplenili ogrski parnik LONDON 2t>. »Keuterjev biro« poroča :'z Toiiia od dane': J»poaei bo s;nsči zapleni. o?r=k: parnik »Burjaa«, ki je voz'l prati, t g z Ktr.i ti i v Vladi voetok. Z bojišča PETH(XiRAD 26. »Petr. brz. agent.* jorcČa dane* z <'ansjaaiutana : Na vsej fronti je mir, le na desn?m krilu je si sati iz daljave zamoikle salve. Dogodki v Rusiji- Dementi. PETROGRAD (Petr. brz. agentura.) <*ia»om poz^edeb da dvornem mioiaterst vu4 to govorice o umorstvu velikega kneza Ser g ia popolnoma neosnovane. PKTROGRAD 26. Govorica razširjena v inozemstvu, Ja je umorjen car, je popol-nrina neutemeljeno. Strajk v Moskvi. MOSKVA 2»i. P<> ulicah je ve« mirno, ""raj k pa nedaljuje. Si ša gotovo, ako isi-i^jti jutri Sasopiei. Ko fe ja v uliei Piatrio-Kfja vzpostavljal rad, je beo renjenfc. V Petrogradu traja štrajk dalje. PETROGRAD 26. Na v.boržki strani niso danes v nobeni tovarni pričeh delati. Prcgas finančnega ministra in generalnega guvernerja ni napravil na delavce nikakega uti^a. Delav«- pravijo, da ee odloči jutri, ak<> pričnejo delati ali ne. Mir v Petrogradu. PETROGRAD 2*;. (Petr. brz. agent.) V nekaterih malih tovarnah so delavc' zopet pričeli delati. V več.h tovarnah sa ee poja vili deiavci, da se posvetujejo, po se pa zopet ratišli, ko so videli, da je položaj neepreme njen. Na baltiški ladijedelnici je b:lo za pričetek dela dano znamenje ob 1. uri popo-ludne; ni pa še znano, ako so delavci pričeli delati. Ul>i imajo svoje navadno lice. Patrulj ni videti. Splošen štrajk v Rigi RIGA 2»'». Tukaj je splcs?n strajk. Na več krajih so bila demonstracije. Časopisi niso izisli. Položaj v Revalu. REVAL 26. V minoli no*i je bilo mesto brez razsvetljave. Danes je vse mirno. Prodajalnice so odprte. Pogajanja med delavci in tovarnarji se ob sodelovanju oblastnij nadaljujejo. Štrajk v Saratovu. SARATOV 26. Štrajk ne rt-zs rja. Vse tiskarne in delavnica eo ottavile delo. Jutri ne izdejo čismki. Poslanska zbornica. DUNAJ 26. Po prečitin h d< š ih vlogah je zbarnca nartaljevcla rfzpravo o nujnih predlrgih čeških radikalcev. — Zbornica je resila vse še obstoječe nujne predloge češk h • radiktilcev ter je odklonila njihovo nujnost. Veprejela je le nujni predlog po al. "\Valew-akega. da sa sestavi parlamentarni odsek, ki bo preiskoval obJolžitve, ki so bile podane pr<. t: njene u S tem so rešeni VBi nujni predlogi, radi katerih ni bilo in)žno preiti na dnevni red. Na to je zborn ca ob živahnem odobravanju poslancev prešia k prvi točki dnevnega reda, k predlogi o pom; či bčdotrpečemu prebivalstvu. Mmisterski predsednik baron Giutschje v toplih hseedah apeliral na zbornico, naj v interesu becotrpeČega prebivalstva kar najhitreje to predlogo reši. Koncem sejo je pos). Breiter predbgil, naj ee z cz>rom na dogodke v Rusiji i era zi ruskim l»oriteliem za svobodo simpatije. Predsednik je odvrnil, da je splošno zanimanje za dogodke v Rusiji umevno, da pa sonatra za nedopustno, da bi se v zbornici razpravljalo o notranjih stvareh prijateljsKe inozemske države. Prihodnja seja jutri. PODLISTEK. 113 Prokletstvo. />* o do rio-v i roman Avgruta. Benoe — Nadaljeval in dovršil I. E. Tomič. -— Prevel M. C—6. — XII. Ob teh beaedati je stala Angelijt nema. B;lo je njem nedolžni duši, kakor da čuje, kako ptica na veji peva divno pesem. Krotila je utripanje srca, dihanje svoje duše, da nijeden tih ne ugluš milega šepet inja ljubezni. Počasi je privzdtgn la oči, solza za solzo se jej je pojavljala na trepalnicah, a pogled jej je zasijal v tisti čarobni luči hre pečenja in blaženstva, pred katero morajo bledeti zvezde. In v vsakem glasu, ob vsa-Kem migljaju so se devic; ž.veje dv gala prsa, z vsakim hipom so jej usta močneje drhtela, z vsakim trenotkom je bolj stiskala sklenjeni roki. Da, da, da ! je vstliknila v solzah, ljubim te Berislav, tovar š me j, moram te j ubit', od Boga je usojeno tako. Brzojavne vesti. Kranjski deželni predsednik odstopi ? DUNAJ 26. »Tremdenbltt*« je zvedel, da so govorici, razširjene v parlamentarnih krog h da bo odpoklican deželni predsednrk kranjski baron Hein, neosnovane. Državnozborske volitre na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 2(5. Dosedaj je zaano !♦> volilnih rezultatov. Bilo je izvoljenih 29 hberaVav, 21 kandidatov Košutove stranke, 3 dieidentov, 1 5len Battf"y jeve Btranke, 2 divjaka in 5 olenov ljuiske stranke. BUDIMPEŠTA 2*i. Dosedaj je znan izid volitev v 133 volilnih okrajih. Izvoljenih je bilo fiO liberalcev, T>3 členov Košutove straake, 14 dieidentov, 7 členov ljudske fetranke, 2 člena Ba&rtyjeve stranke in ? divjaka. Liberalna stranka je vdobila 2 mandata od bivše narodne stranke, zgubila je pa 12 mandatov, od tah jih je i> dobila Košutova stranka, 2 disidenti in 1 Baritiy-jeva stranka. NITKA 20. V p'itrišsemu volilnemu okraju je prišlo po noči do velikih izgredov ; mnogo liberalnih volih- iv jo bilo težko ranjenih. Le vojaštvu se je zahvaliti, da ni prišla še do bujega. BUDIMPEŠTA 26. (Ogr. kor«sp. biro) V Zaambokretu je prišlo da nemirov, ker so pristaši ljudske stranke zaprli liberalcem pot "7 volilni loka!. V Valkoczu je bil en orožaik od opo-zic'jonalcev ustreljen. 10 oseb je bilo are-tovanih. FELVINCZ 26. (Ogr. kor. biro) Povodom volitve je prišlo do nemirov. Opozicij o-nalci eo zažgali več hiš. Mlnisterska kriza na Španskem. MADRID 26. »Agenaia Fabrac poroča, da je nastala v ministeratvu popolna kriza. Pruski princ obolel. BEROLIN 26. Zlravn ki so na princu E:t?lu Frider;ku koosratovali hudo icfluencj. O bolezni sta bila obveščena casar in cesarica ter drugi členi cesarske obitelji. Influenca se je pa med tem pretvrr.la v pljučnico. BEROLIN 26. Casarica se je podala v Potsdam k bolnemu princu Eitalu Frideriku. Trgovinska pogodba z Nemčijo pod* pisana. BEROLIN 26. Trgovinska pogodba med Nemčijo in Avetro-Ogrsko je bila sinoči podpisana. O i nemške etraui sta isto podpisala državna tajnika gre f Po9ado\vaki in baron RicSthtffen, od avstrijske pa avstro ogrski poslanik Ladislaj Szogvenv Marich. Španska zbornica. MADRID 26. Ministerski svet je skie-nil, da takoj skliče parlament. Nezgoda na železnici. TABOR 26. Od brzovlaka, ki odide iz Prage ob 1. m pol uri popoludoe ho med postajama Sudomeric iu Chotovin skočili trije vozovi s tira. Več oseb je bilo baje lahko ranjenih. Od t)d je odČel pomožni vlak. Bolgarski knez Ferdinand. RUTKA 26. Bolgarski knez Ferdinand je s noči ob 11. u i s posebnim dvornim vlakom dospel eemkaj. Ko je tutsl knez nadaljevati vožnjo, je iz Berolina dospela brzojavka, ki je kneza obvestila o bolezni princa Eitela Friderika, radi česar se ne more vršiti slovesen vsprejem. Knez o t^ne tukaj do 2. ure p^poludae ter pričakuje kurirja iz Berolica. Sovragi Rusije vseh! in nas V tem hipu je razširila roki, kakor da eez* po čem, kakor da nečesa išče in hip potem jej je počivala glavica na prsih junaka. Zaprla je oči, niti ganila se ni, niti dahnila. Bilo jej je, kakor da jej tla ginejo pod nogama, da jo peroti nosijo polahno, voljno, v neznan kraj, ki ga ločujejo zlati oblaki od te zemlje. Sanjala je, a sjnjajo?a je v duši molila, da bi ee nikdar ne prebudila is teh sanj. Probudil jo je cd. Levico je ovil ofcolo s asa device, z desnico jej je nežno privzdignil glavo in se je smehljaje uglobil v Angel j ne oči. Zenice ao se jej rszš rile, ali oči ae jej niso ganile in bo počivale na obrazu krasnega junaka. Bilo jej je, kakor da hoče z očmi popiti junaka, a on je primaknil svojo glavo nad njeno, spustil jo poČas:, njegova usta so se dotaknila Acg^lijinih ustnic — prvi poljub je zažarel, dve srci sta zadrhteli živo, lice Matere božje na sliki se je nasmehnilo, kakor od radosti. — Si-li moja ? je vprašal mladenič. — Sem! Sam! je pokimala deklica, a v kotičib drobnih jej ustnic se je pojavil usoce 7. Sedaj so v svojem elementu tudi t žaški Zidje in njihovi porlrepniki. Dobro je pripomnila >Ed nost«, da boci« jalni demokraciji ni oporekati, ako izjavlja svoje simpatije do ruskih delavskih mas in ako nasprotuje avtokratski o liki vladanja v Rusiji. To odgovarja njenim načelom rn njenemu programu. Poštenemu prepričanju se pa more sicer nasprotovati, ali spoštovati smo je dolžni. Ali izjavljanje svojih simpatij ali svojega naepret^tva bodi dostojanstveno, in izviraj vsikdar iz dobrih namenov ! S to zahtevo pred očmi moramo pa izraziti svoj stud na početju, ki ga prakticira tržaško židovstvo — reprezent'rano po »Piccolu« — povodom krvavih dogodkov v Petrogradu. To je pojav stsklosti, hidrefobije, ne pa poštenega prepričanja. To ni pojav plemen t3ga čutstvovanja ali vzvišenega čuta humanitarnega, ampak izbruhi s>) to pokvarjenih src, divjega eovražtva, in brezvestno profaniranje velikih svobodnoatnih idejalov človeštva v namene zdivjanili instinktov ter gnusne po-žrešnosti požrešne, nenasitne rase, ki hrupi v maščevalnosti, če so kje — kakor n. pr. v Rusiji — postavili ograje njenemu izmozgo-vanju, njenemu stremljenju, da bi ukovaia vea svet v ekonomično robetvo. To židovstvo tržaško je minoli ponedeljek priredilo, oziroma dalo prirediti zoperno in ob enem nizkotno demonstracijo pred tukajšnjim ruBkim konzulatsm. Peščica neved-nežev je hotela insultirati največo evropsko državo! Da niso nevedneži, slutiti bi bili morali, kako se je na tem poletju drznost lepo vsporejala s smešnoBtjo. Toda, ako bi bilo semo to, prezirali bi jih mi v njihovi drznosti in prepuščali prokletstvu njihove smešaosti! Ali tu je vmes tudi interes naših tržaških delavskih map, ki žive v mizeriji, ker ni dovolj primerufga de'a in zaslužka. V hipu, ko je najeta tolpa priredila tisto drzao in smešno demonstracijo pred tržaškim ruskim konzulatom, mudijo se zastopniki tržaškega t?liničaega zavoda v — Petrogradu, da bi pridobili dela, mnego dela za tržaško delavetvo. Oaa tolpa je torej inBultirala državo, ki ss ravnokar pogaja, da bi dala našemu mestu več milijonov zaslužka!! Početje zbeanelega židovstva znači t rej kruto brez-srčnort tudi do istih delavskih mas, v katerih imenu so baje insultirali ruski konzulat in s tem rusko državo! Seveda s3 izgovarjajo, da so delali v imenu človečanstva, v imenu humanitarnih 1 idej, v imenu principa svobode ; da eo hoteli protestovati preti prelivsnju nedolžDe krvi, pret' ruskemu barbarstvu in tiraniji! V resne'; je bila profanacija vseh teh idej, idejalov človečaestva. Nad Rusijo in njeno vlado se zgražajo. Ali hočejo, da jim pokličemo v FpDmin nekoliko dogodkov, ki se sicer n so pripetili v »barbarski« in avtokratski Rusiji. Zakaj pa niso šli demonstrirat pred italijanski konzulat, ko je v Milanu in po diuzih mest h Italije tekla delavska kri ? ! Zakaj niso protestirali, ko bo italijanske puške pokale na bedno ljudstvo, ki je umiralo od gledu t?r je v tej muki prosUo — kruha ! Zakaj ne pr.»te3tirt-jo — Ali me ne var^š, duša ? se je nasmehnil junak. — Jaz da te varam *? Idi! Vprašaj Ma ter Božjo tu ! Ta ve najbolje za moje skrivnosti. Naj ona priča za-me. Cula me je po dnevu in po noči, videla tudi solze moje. Vprašaj jo samo, zakaj jo kras*m cvetjem, od kedaj jo krasim ? — Povej mif cd kedaj ? — Odkar vem, da bom tvoja. — Duša moja 1 je vsklikn;l junak, živo poljubivši deklico. — Nikari, Berislave moj — — — — oprosti, saj sva si še skoro tuja, a jaz ti go vorim kakor da &i mi brat! Ali nisi mi brat — ali moj si, ne res, moj ! — Da, za vedno tvoj. Ang?lija moja, golobica bela. — Hvala, to mi je prav, to sem Bi želela v sanjah in v bdenju, ali vedno od srca. Bog ! Kaj brbljam ? Skoro sram me je, ka kor ti govorim. Karaj me, karaj, srce mi ne daje drugače. Pa jeli to greh? Bog nam pravi: Ljubite se, in vidiš, Berielav, prav je, da se ne mrziva. Jaz mislim celo, da se morava midva ie bolj ljubit:, nego drugi ljudje, kar sva zaročenca. Ne res ? Zato ee tudi ne bojim povedati ti vsega, kar mi je na duši, da boš vedel, kakova sam, da se ne bcš kasneje kesal. Pripravila sem se na to kakor na izpoved, imela sem tudi časa za razmišljanje, kaj naj ti povem. Ne izogibaj ee me radi tega, prosim te. Ko so nama drugi izdali tajnost najinih src, čemu bi si gami še kaj tajila? Ne bi imela miru, ako ti ne povem, kako te ljubim. Často sem hotela miriti svojo ljubezen do tabe. Ljubila sam očeta in m*ter, ljubim strica, ljubim m;lega Boga — ali to je vse drugače. Ljubim jih drage volje, ker jih moram ljubiti, ker bi bil greh, aKO bi jih ne ljubila. Tebe pa, vidiš, ni, da te moram ljubit*, in to ne bi b:l ni-kak greh, ako bi te ne ljubila, kajti, kaj si mi t ? Kaj ?! je vskliknila deklica v solzah in smehu ter ga je prijela z obena rokama za glavo : vse, vse si mi ti. Druge ne hoteti ljubiti, j» greh ; a tebe ne smeti ljubiti, bila bi — moja smrt. (Pride še.) proti sužnje v Si.-i? nečloveškemu zVemu j>ravib bslib po raznih krajih Italije n izlasti na k * bužd i trfe, ginevajo in ee čdu in moralno, da morajo bogateti oekalaniki, in kateri sistem je pod ta^č to italijanskih vlad in italijanskih — pušek ? ! Z* kaj ne protestirajo pred italijanskim konzulatom proti razne« rjui v Ita iji, ob kater.h ljudštro umira, a ministri — kradejo milijone iz državnih b'agajn, znoje, krvavi trud istfga trpečega in siradaječega ljudstva ? ! Na Rusijo kriče, da je barbarska, da je kruta, da zatira vaako svobodo mas in posa-mičn h individuvov. Tako kriče na avtokrat-sko Kupijo. N o pa ne govore o tem, kako more v Rusiji eden Lsv Tolstoj, en Mabsim GorK: javno propagirat in razkladati svoje ide e, direktno nasprotne sedan i državni ured' , ne da bi jima < b'.asti skrivi'e le en >sm lt > dočim so v liberalni konetitucijonelni It al t nega Henrika Ferri;a, ker si je bil d«»evo!,l nekoliko rezkejo besedo, obsodili na 11 mesecev ječe! Zakaj niso sli tHaj ti židovski svobodnjaki in misijocarji človekoljubja protestirat — pred italijanski konzulat ? ! Nedavno temu je bilo v Petrogradu — j in će se ne mu mo, je tudi »Piccolo« poročal o tfi» — neko zborovanje, na katerem s 01 2 1 a - d o odobravali umorstvo ministra Pleveja. In razšli so se m.ni) n od n'kogar nadlegovanj. In nikomur se ni skrivil ni en sam las. Denimo pa, da se ;e kaj tacega zgodilo v naši Avstriji ali v Nem ji! T<> bi igrali vsi kazenski paragrafi na vse svoje et-une! Vs sa še spominjam 1 vehk?ga železniškega š:ra ka na Ogrskem. In ta je bil po \=em svojem pojavu, po svoji naravi in po H7oj h namen b vse kaj družeče, nego pa se-danj* gibanje v Petrogradu. Želez a ski št ajk na Odrskem je b.l čisto strokovno gibanje bre< v-ike politične primesi in se t >r*j ni pnaierjeti ni dalo to g.banje sedanjemu na R'tsiem, import ranim ud zunaj od sovražnikov di/ive z oč.tno revolueijonarno in anarhist primesjo države. In vendar kako kruti je postopala (grška vlada proti vodi-tbljcm več ntgo opravičenega š.raika! Na stopal so bajoneti in drakonična državna u4 tiva je RiiHoil eno un č la neštevilo ekzi-stenc. In kaj ee goli ravnokar v ti hberalni in k nstitucijooelni Ogrski? Puške vojakov pokajo, ne morda na kake revolucijonarce ali anarhiste, ampak na siromašne kmete, ki bi i t »li svob dc j i svršavati svojo politično pravr. Ne, proti tak.m krutosi m, proti takemu na ju, prot: takemu brezpravju, proti tikemu gaženju svobode in človeškega dostojanstva ne prt teatujejo t : židovski človeko-in svobodo ljub;. < >ui ;majo strup Bvojih protestov samo prot Kusiji ter novražijo to rusko državo, sovražjo ruski nar jd, sovražijo Slovanitvo, sovraž nas vat h. To je reso ca. o kateri naj bi razmišljali na* . i e izlasi tadaj, ko čitajo laži in klevet^ v »Piccolu«! Ruski ranjenci v Port Artnrju. Londonski »Dailv Telegraph« poroča iz Šangaja od 24. t. m. : V portarturskib bolnišnicah je de 15.000 ranjencev. OJ kapi tu: lacije sem je umrlo 500 vojakov. Bob« Ctautftcheva. Staro novi miiristeriki predsednik baron Gautscb m je požari), da je gospodi poslancem podal s toliko napetostjo prčakovano izjavo svojo. Sicer ni povedal Bng ve kaj konkretnega. Vendar pa je zadovoljil vse v obče, kakor ni mogel dr. KO.bsr nikdar, ker je Gautseh znal vplesti nekatere akcente, ki vsaj dopuščajo nado, da je t Gautschem prišla nova doba. Efakt vsaj relativne zadovoljne sti je dosegel Gautscb morda ravno radi tege, ker se je izogibal Lfstim stilisti- ne sme pozabiti, da tudi in morda še posebno narodnostne razmere na jugu monarhije zahtevajo aaanacije tndi v življenjskem interesa monarhije same. Nemški konservativci so postali nemški naoijoaal'sti, vlade pa morajo biti modre račnnarice z vsemi silami, ki žive in snujejo v državi. Domače vesti. Občinske volitve t Puli so dovršene. In zaključile sj se t moralnim porazom dvo-zveze: mornarica-kamara, V tretjem razredu je ta zveza mogla vspeti le s skrajnimi napori, a to le številno ; moralno pa je bila poražena. Tistih nad 600 glasov, ki jih je dobila hrvatska stranka o svojem prvem nastopa — in pa ckolnost, da kamora ni mogla priti do večiDe nasproti hrvatski in skupini in na škim in govorniškim raketam, s katerimi je i neodvisnih, potem absolutno hud moralen poraz, Če uvažojemo vso silo občinskega mornariškega aparata, ki je bil kameri razpolego, — V drugem razredu je res prodrla, ali zadoščenja ne more občutita' na teru že radi ogromne večine, ki — »i prišla voli Prišlo je le 110 volilcev. Najhujši udarec pa je dobila kamara tam, kjer je menda najmanje pričakovala — Korber vedno operiral v parlamentu, da bi mamil poslance ia izlasti pa javnoBt. Gautseh je govoril bolj priprosto, a ravno s tem je vzbujal ntis, da govor: iskreno. Vnaaji vidni znak dobrega utiša, ki ga je napravil Gautscb i>a Cehe, je okolnost, da so umaknili vse svoje nujne predloge ter tako po do!gčm Časn przdigniii pregrajo, ki je zapirala pot do rednega funkmjoniranja parla ' v I. razredu. Petorica kaporijonov nenaravne menta. Izlasti dober »tis je napravilo naj zveze med ital jensko irredento in c. in k. Cehe in Jugoslovane, da je opustil tisto sicer vojno mornarico je — propala pred koalicijo To navadno pretiravanje o velikanski važnosti Nemcev, in o potrebi, da se uvažnje njihov glas oziroma veto tudi tedaj, ko treba zado štiti najnujnejim naredno kulturelnim potrebam nenemskh plemen. Baron Gant^cb je zatrdil marveč da bo vlada v slučaju potrebe tudi samostojno ukrepala in sklepala. Ta itjava, da ne bo vlada vedno le ponižno pametnih meščanov brez razlike stranke, je udjrec za komoro, in pljuska vojni mornarici. Osobito pa nas ves.-li, da je medi ; propa.imi c. kr. poštni oskrbnik Frank, To je v Puli edea glavnih nositeljev i de«e sovražtva proti Slovanom kjer koli je Slo in gre za kako mahinaeijo ali nasilje proti Slovan* m, videti j» tega Človeka na delu. Zato vpraševala Nemce za menenje, je posebno 1 se radujemo sedaj in sporočamo veseljem Rusko-japonska vojna. Trst, 26. januvarja 1905. Jfačrt napada generala Knropatkina, ki ga je previdjati v slučaju nameravane ofenzive, v dobi od jannvarja do začetka marca (tajanje ledn.) C Dopis iz strokovnjaškega peresa.) (Dalje.) Jako bi bilo torej želeti, da bi Ojama po piemeetitvi glavnega dela svoje vojske na zapad izvel iepad proti deaaemu ruskemu kr lu. S tem bi le pomagal Kuropatkinu na izvajanju načrta njegovega. Če bomo torej čuli, da se bo armada Nogi (ki je bila do sedaj pred Port Arturjemi kakor tudi vsa druga p< zneja japonska ojačenja, uporabljala i Uila zamašena usta in 1 za re/vrš^enje in pritiskanje na zapadnem krilu japonske armade, bomo mogli Karo-patk du že v naprej gratulirati na končni popolni zmagi, in to vzl c okolnosti, da je za začetek predvidjati vrsto ruskih dozdevnih nevspehov, ker bodo Rusi v Um prest iru hi i zaporedoma u m i k o-valne boje notri do omenjene glavne bojne črte. Glavna odločitev leži na vztoenem krilu! To si treba dobro zapomniti, da b* ne bomo deja'i imrresijotirati po vesteh, da so imeli Rusi na zapadnem krilu kake nevspehe, oziroma, da so se nm kali. Kajti t: nevspehi bedo le navidezni. (Pride še). zadovoljila na strani Siovancv, Naravno ! Ce bi imela še dalje veljati metoda K<">rberje7a, po kateri se ni emelo S.ov«.nom nič datiy ako niso Nemci privolili v to, potem slovanska plemena sploh ne bi megla pr ti iz muke, z krivice, iz neča-tnega položaja podrejenosti. Seveda smo čuli sedaj le besede. Sedaj naj pridejo tudi dejanja. S pravo znal baron Gant'cb doseči parlamentu, česar ni mogel dr. Korber nikdar z vsemi svojimi blesteči m i in zvenečimi govori: parlament avstrijski je po dJgem času na pragu do rednih parlamentarnih odnoesjev. Stdaj naj baron Gautseh v pravimi dejanji v vseh strokah državne uprave dade pomirjenje duhovom javnosti. Ali da doseže to, je ne-izrg.bno potrebno, da ee strogo drži direk tive, ki si jo je sam dal, da si ohrani popolno neodvisnost od prep tancije razvajenih nemških strank. Pri tem pa ne menimo samo tiet h liberalu h in nacijonalnih skupin, ki eo mojstrovale dra. Korberja, ampak previden naj bo tudi Lafproti nasvetom od strani takozvanih nemških konservativcev. To so sirenski glaaovi, ki bi ga utegnili zavesti na krive stranske pot-. Tako se je n. pr. te dni oglasil znani konservativec dr. Fuchs v »Fremdenblattuc na način, kakor da pozna in tolmači Gautscheve namene. Mož je silno zavzet za to, da se v deželnem zHoru češkem zasnuje sprovna komisija, ki naj bi se izključno bavila s Bpcrcm med in Nemci, da bi menjen od tega spora O tem pa vhaja možu izpoved, ki mora osupniti i slasti nas Jugoslovane. Jezikovno vprtšanje na) se prenese iz državnega zbora v rečeno komisijo in tam naj imajo besedo izključno le Ćehi in Nemci. Ali čjjmo dalje T Po gospoda dra. Fuehsa špekulaciji bi bila nam Jugoslovanom za precaj ča=a zamašena usta glede na jezikovno vprasenje. Oa računa namreč, da bodo p< svetovanja te komisije gotovo dolgo, zelo dolgo trajala — in v tem dolgem času se bo moral državni zbor isogibati jezikovnim vprašaajem, ali z drugimi besedami : narodom, ki nimajo besede v tej komisiji, bi ne preoetajalo bi jim drueega, nego mirno in molčč dalje trpeti staro krivico. Dru. Fucbsu, kakor Nemcu, je lahko tako govoriti. Nemcem, ki so zadovoljeni v vsem, ne bi bilo težko čakati, da se ona komisija sporazumi, ali pa tndi — ne sporazumi. Drugače je z onim, ki živi v pomanjkanju, ki je povsodi prikrajšan. Ta ne more čakati. Če hoče baron Gautscb res držati, kar je obljubil, zBgttovivši strogo nepristranost vlade nasproti interesom vseh narodov v Avstriji. Dr. Fuchs meni morda, da so poleg Ćebov in Poljakov druga slovanska plemena nekaka »quantitč negl geable«. Tc je nevaren, krivičen in — neavBtrijski nauk. Kdor hoče reševati avstrijski problem, tudi slavnemu c. k. p;š:nemu ravnateljstvu, ker tudi to ni moglo zikdar najti potrebae-I energije, da bi poučilo tega svojega podre j jenca, da niso ravn^ državni uradniki pokli*-eali za netenje narodnega sovraitva. Dogodki v Ricmanjihi Iz Ricmanj nam pišejo : Minoli četrtek smo imeli pri , nas zopet pogreb. Umrla je neka 80-letoa besedo jesenska Marija Hrvatic iz Loga. Pogreb je bil — kakor vsi dve leti sem — e i v i 1 e ni To je bil že 3ti. pogreb brez cerkvene asistenc?. Na p grebu sta sodelovala pevsko društvo »Slavec« in vaška godba. Pogreb je vodil, kakor navadno vaški Župan Ivan Berdon. Vzlic skrajno neugodnemu vremenu seje vdeležilo pogreba mnogo občinstva in sicer ne eamo domačega, ampak tudi vna gospa 1 K. Cisti dobiček je namenjen njega. podpornemu fondu vdov in sirot poštnih Od zadnjega našega sporočila sem, se je u3|už[)encev. Olbor. rodilo v naši vasi zopet nekoliko otrok.; Darovi. Na upravo jaaega lista je poslal število vseh nekrščenih .otrok znaša sedaj g Karlo $jšsovig [z Umikala zne^kJK 10 za približno 7i>. V nekaterih hišah imajo že po otroke ubožaih družin KavoiČ in Hreščak. Veliki narodni ples na korist družbe sv. Cirila in Metodija (dne 25. februvarjah Kakor nam javlja odbor slovanske omi:id ne v Trstu se ta ples ne bo vršil samo v gie-dališčni dvorani, ampak tudi v »Sokolovi«. V vsaki dvorani bo poseben orkester, ki bo, kakor čujemo, igral naj izbra neje plese. S;o-vanska omladina dela neumorno, da priredi ta ples čim večim sijajem, tako, da ee daje predvidjati, da bo ta prireditev nadkriljevala po veliČajnoBti vse dosedanje slične prireditve v našem mestu. j Nekaj novega za Trst. Odbor tržaške slovanske omladine, ki priredi dne 25. fe-bruvarja t. 1. veliki narodni Cirilo Metodij-ski ples, izda 10.000 posebnih vabil za ta ples ter se obrača do slovenskih trgovcev in obrtnikov s prošnjo, da uvrste v dotično vabilo reklamne oglase, ki stanejo po 4 krone. 8 t;m store svoji trgovini velikansko reklamo in ob enem podpro narodno stvar. Za nabiranje oglasov se oredstavi slovenskim trgovcem in obrtnikom oseba, pooblaščene za tso od odbofa. Ako bi pooblašSenec s-učajno na obiskal nobsnega trgovsa, ki želi staviti v* naša vabila reklamno notico, naj se blegn-voli dotičnik potruditi v urad »Delavskega podp. društva od »—7 nre zvečer. Odbor. Ples pekovskih pomočnikov v veliki dvorani »Narodnega doma« ae bo vršil jutri v soboto. Začetek cfr 10. uri. Blagajna se cd^re ob 9. uri. Vstopnina za možke 2 K, za ženske (ako pridejo same) 1 j K. Vsaki možki ima pravico privesti seboj dve demi. Prireditelji se priporočajo svojim rojakom za obilen obisk. Iz Sežane nss opozarjajo, da s/ota 140 K, priobčena v včerajšnji »Edinosti« v notici »Požrtvovalnost v Sežani«-, ni bila nabrana, ampak jo je podaril neki —ne inenovani«1 ped geslom. »Prevelika naglica« ker sti na sprotnibom. Lokalna skupina državnesra društva poštnih in brzojavnih uslužbencev Avstrije v Trstu vabi na dobrodelni pid* ki se bi> vršil v eoboto, dne 28. prosinea li)05. v redutni dvorani »Pul.teama K>esetti« * Vhod i z ulice Cniozza. Svira! bo orkester c. in kr. pešpolka št. 97. Začetek ob 9. in pol uri zvečer- Vstop- nioa : za gospoda in gospo 2 K, vsaka na« dva taka otroka. Naša cerkev je seveda še vedno zaprta. A lahko je opaziti, da je streha vsleo mnogih hudih viharjev raeorana in hudo peško« dovana. Odkar je cerkev zaprta, ni še stopila človeška noga na streho. Oai ki bi radi kaj storili ne smejo in ne morejo, oni pa ki imajo ključe, se ne brigajo za ničesar. Tudi se zdi, ako ee pogleda skozi ljuknjo ključavnica, da padajo že tudi deli stropa. DaaeB jutri pa se utegne zgoditi, da kakor vsči vihar b.l tako državni zbor razbre- popolnoma razkrije cerkev ! Čegava bo škoda ? Naši pradedje in dedje bo zlagali denar za cerkev, njihovi potomci, moramo na teh krvavih žuljih naših prednikov trpeti škodo vsled nasprotstva tujinstva ! Poštno nakaznižki promet z Mehiko in severno Negerijo. C. kn poštno in brzojavno ravnateljstvo nam javlja r Od sedaj nadalje se bo moglo posredovanjem britanske peštne uprave pošiljati navadne poštne nakaznice v Mehiko ter v Severno Nigerijo, nahajajočo se pod anglešsem pokro vite) js L vom. Za nakaznice v Mehiko (do 10 št. lir.) in Severno Nigerijo (do 20 št. lir kakor v Za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metodija na Greti so darovali o priliki krsta v g tt loi »Konsumnega društva« v R.»janu gg. : Franč ska Cink K 1, Simon Rebee K 1, Alojzij Batolin 40 st. Zahvala. Med odborom »obrtnijskega u konsumnega društva« v ^Skednju ee- je nabralo IO kron 8(5 stot. v prid tamošnjega otroškega vrtea. V isto svrho sta darovala gg. Pavel Sano n in Jakob Ban po 2 K. Vodstvo otroškega vrtci se iskreno zahvaljuje. V Gorici se je minolega leta lilO-t. ro dilo 704 otrok. Umrlo je pa 386 mož'sih in skih, Bkupno 724. Med mrtvimi tudi tuj Redek slučaj. V (iornjem Spodnjem Štajerskem slavijo let03 šnja društva svoje jubileje in sicer : -»C.tal-nieac 25-letaico, »Gasilno društvo« "JO-leto c > »Pevsko društvo« pa lo letn eo. V proslavo teh oblfctaic priredb vea ta društva skupno 38S žen • ^o všteti gradu na tri tamo- druge angleške kolonije in posestva) se plača poštnino 25 et. za vsacih 25 kron. Izključeno je ekspresno dostavljanje in potrdilo o izplačilu ter so tudi pismena naznanila na odrezku poštne nakain ce z t branjena. V obratnem prometn je določen "najviši znesek za nakazoice iz Meii-ke na 250 K i iz Severne Nigerije na 500 K. V ostalem veljajo predpisi, ki se nanašajo na poštno-nakezn ški promet z britanskimi kolonijami in poBestvi. Pristojbino za nakazanje od Londona dalje je angleška poštna uprava spremenila ter določila isto za vse prometne smeri na 31 (pence) za vsacih 5 št. lir nakazanega zneska al> dal a lir. narodno veselico. Statistika. V tednu od 15. do 21. t. m. se je v Trstu poročilo 22 parov* ; »ojenih je bilo 69 otrok možkega in 49- ženskega spola, Bkupno 118, od teh 29 neaakonakih ; umrlo je <>7 možkih in 56 žensk skupno 123. Sadi državnozborsklh volitev na Ogrskem Bta od šla tjakaj tudi oba dopol-K in nilna batalijoca 87. in 47. iz t'elja, oziroma i Maribora. Iz Ljubljane sa je v hlgž tamošnjega c. in kr. sredo odpeljalo 10'J pešpolka. Iz »Škrata« : Vprašanje in Vprašali so berača : najteže ?« »Prazna torirca«* odgovoril je berač. o d g o v o r. »Katero breme ti Književnost in umetnost. Kr. 10H »Tršćansko? Lloyda«, lieta sa naroim gcspodarštvo u Trstu d^oo- ^ sv.,m posljednjem broju od zloženi ia po kakem vi?, faar. ; i atvu potrjeni bit:. , Tako se je glasil ves § 1. (Mimogrede «lazecjg svake sabote . , , . _u„ & bodi omenjeno, da le zadnja opomba velike važnosti, sicer bi Nemei labko ob sedanjih •JI. s ečnja t. bogati i zanimivi sadržaj: I „^„^ ispfTO>niU to bradino v - »Trš<:anski LlojJ«. preporuče se sam po nemgko q iborniki morajo biti namreč v Ca setv. On do no« članke u svm strukama ,ovcu) g 4> ki govon 0 honorarju, pravi na r->dnr« gospodariva. S trga n.jedan otmjen.j. kQncu . ^ a0 ^^ konec JružbeD(ga Ieta trgovac, industrijalac, obrtnik, roejednik, po-j kgfe cfltanek y denarjibf tbr£Čal 8B bo na mo-ac, ns bi smjeo b ti bez njega. I svratista, vadoo v ^^ kD)lgtkm in drng:n kavane, gostione, čitaonice, obc:ne, banke, obitue i vjeresijske zadruge, je inom rieči, sv: bi morali držati »Tr*:anski Lloyd«, kojemu je zadača. da ore i radi na onom polju naše slovenskemu narodu koristnim delom. Vem, da bodo prigovarjali. Pr^ič, porečejo, se je sklenilo na nekem thodu, da ee mora s strani . ... vere pu«t ti narodncst, da mora biti to budm^ti, naieg dobrostanja, ko,e jejed.no i Mboo y ^^ kjef je ,red*wo našeg uzkrsnr.-a. A t> je vUdal jn da naj kraajebi naredao gospe darstvo. zagnžerci imajo svojo narodnost! In drugič, Predplata na »Trš<:inski Llcyi« ltoosi . . 1 i ic^pio ^ j ir 7 1 Pore^ej°» da to nt namen družbe, da ista ima Bfvši ministerski predsednik Combes PARIZ Demokratska levici senata je sklenila irvoliti bivšsga predsednika Com-besa svojim načelnikom. Ministarska krisa na Španskem. MADRID 26. Kralj je tekom dneva poklrc*l več odličnih oseb ter je konečno po veril Villaverdi sestavo kabineti. Trgovi na z dinu K 12, a na pol godine K T <*:eloj monarkiji austro ugarskoj. Izvan Austro-l" carske, gdje godj bilo, godišnja prt d plat t uno i franaka u ziatu. Novci ipismašilju v prvi vrati verski namen in da se morajo drždti po tem § 1. Od vseh stranij, posebno iz tužnfga Ko-ro^ana prihajajo glasovi : mori turi vi s salu- h? vlastniku i glavnem uredniku »Tršćanskog. . . . _ i ta n . zbiram) krajcarje in gUdimo, kam naj L'oyias g. Fr. K u čini ću, Trst, V,a ; ^____.J .____ h«bio Severo, br. P. 104, T. 246 (vlastita KU'ia). Slovanska rapsodija št. 1 (D Dar) od A. Dvoraka. Ta skladba ima v seb: povsem slovanski značaj. Nežno in milo pripenjajo timpani karakter.et cen ritem, ki ee razš;rja in preide v melodijo tjr se petem v\*če skozi vso kompozicijo. Za prvimi osmimi ikt prevzamejo zapričeti rium pihala ter ga __ vodijo ritrn-stično dalje, spremljanega od abj-raz^čne'ih iigur gosli, dokler ee g avni ;emma verlvj^rne do take mo?i, da preide v močni j ►rti£«"m », ki ga izvede ves orkeet »r. Pottm i.) je b lj in bolj oslab i (temai ter pustil za s l:jj le svoj jek, pride drugi tempo, za pričet s p-zzieato gosli, nakar uvedejo klarinete drugi met v v tempu koračnice. Enako kor prej ponavlja ves orkester ta motiv, razdthvši ga v različne skupine z temp». Na zvišetku :zvaja or^eeter obe temi v t'jrtissimo ene orkester, in na tr mpeta p. lakima prvi (glavni motiv), nakar zvršuje skladoa r. zvoČn m D Dur ako d m. 31 Smetana: Vyielirad. siafjnjski gremo, ko p3" sodi manjka, in orožja, ki ga inam> v rukah, ne porabljamo. Zakaj pa ne? Zato, ker je pod pokrovke js:vom kne-zoskcfijstva krškegd. Vemo za tlučaj, da je bila povest, v kateri so bile opisane obupne narodnostne razmerj na Korošcem, vra en* pmtelju. Zakaj? Ker je ni d jvo ilo knzz)-ši< fi stvo krško ? (Prde še.) 99* Družbe sv. Cirila in jKetodija" pred sodiščem. Ljubljana, 22. januvarja. (Izvirno poročiic;. Nadaljuj*? svojo brambo je povdarjfcl dr. H rt š .ve c, ila v knjigah ni nobenega popolnega računskega sklepa. Kdor ima dolž-nest komu kaj plačati, m ra se *ana prepri-raK.i?u,m ^^ koliko dolguje. Ce Jebačin od 189V. do 1904. ni predlož 1 »družbi« n"beneg* računa, ga poleg Hrurega. Z >pet pada j za9iujuje najostrejšo kritiko. Izgovor, da je koncu nagaaajo rogovi in meU družba pravj-co reviejPj ne ve,ja g|m bi bil imel zaključiti ručune in jih predložiti. Ce je dajal po spominu 200 do 400 K prispevka, se mora to postopanje nazvati na »Vvšehrad« pripada ciklu e mfonijekih ^kia- j ravn0Bt tekwrektoo. deb, katere je Smetana ped imenom »Moja domovina« — posvetil me-)tu Pragi. Dovršen e bil dne 1>>. novembra 1874. S mf »nija »Moja iomovina« so najdovršeneja glasbena dela Smetane. Njegova misel je bila, da opiša in načrta inozemcem svojo domovino v glasbenem jeziku, torej mednarodnem jez ku, razum nemu v-akomur. Vvšehrad predstavlja staro akropolo Prage. Pe?nik čut pred pogladem starih latva-i n Vvšebrada v duhu zvoke Zumirove lire, l^esmka ž.ve5ega v narodLi trad cljr. (Pride šp.) jtfohorjeva družba in nje naloga. (Dal e.) Namen družbe smo torej slišili ia se zavedamo, da mora odbor zmiraj delati p > tem nameau, in mi z odborom vred ne moremo za to, da je namen ierežea v t*h Kratkih vrsticah in da ga moramo v prvi vrsti vpoštevati ter se ravnati po njem. Ako pa p >znamo njenega ustanovitelja, bhg^ga S om-~eka, ak) pDzaamo njegovo dom Jjubje, kije /ilo, siroo po sob; umevno, vedno ozko zve-tan » z vero, kar je tudi prav, kajti s tem -•s je reševala tudi narodnost ; in ča poznamo razmere, v katerih je bila ustanovljeia in razmere, ki so prisilile do jeinake družbe, tomo videli, da ima družba v svojem na rnenu drug namen. Ali pa nima družba tudi nalogo ? I ma jo. Kakšno pa ? Iedajati iaj ge. Kakšne pa ? Vodila opravilnega reda nam pojasnujejo to. Tam pravi § 1 : Da doseže družba ali bratovščina sv. Mohorja svoj imenitni namen fta je :vojen : skrbeti za vero in razširjati knjige), povdarjam, dajala bo vsako leto na svetlo : а.) I).-oje »S ovenskih večernic«, namenjen.h pr proet m kmečkim ljudem, ki bodo • •t>segale razne manjše pripjved je in poučne se^tavte, ali kako večje pripovedno in poučno delo. б.) Koledar, ki bo cbs^g il, mimo navadne pratike m imenika vseh družnikov, razne krajše pr pivedke in druge poučns spise ; c.I Kolikor bodo pripuščale denarne moči, razne dtuge knjige, priprostemu kmetu v pouk „itve državnega reda. Ta točka se nanaša na ali pa čast. duhovščini ali učiteljem v koristno ' revizijo izdanih izrednih določeb v varstva ' državnega reda. Vsi sp si, ki je misli družba na svetlo lati, morajo v čisti lahko umevni slovenščini V Jebačinovih knjigah ni bilo vpisano, koliko kave je šlo skozi lastno trgovino. Največi moment, ki govori ptoti Jebačinu, je »Zvezdna« kava. Jebačin pravi, da so bili inserati, v katerih se naglasa, da se ta kava prodaja »družbi« v kori"*, po prati-kth in vozd h redih brez njegove vednost'. Vzemimo, da Jebsčin sprva ce b: bil vedel zanje. Ko pa so prihajali računi za te in-e-rate, ki so znašali 200 do 300 K, je to po polnrma izključeno. Vzemimo pa, da Jeba-č n tudi zdaj ni nič opazi), dejstvo je vendar, da se je ioeerirol* neresnica. Jebačin je stm moral priznati, da je »Zvezdina« kava ce nejša od »dM žbine«. To vse je »družbi« škodovalo. Konzum njene kave je padal v iatjm razmerju, kakor je rsstel konzum ^Zvezdne c. S tem, da je Bradaška govoril resnico o Jebačinu, se gotovo n storil krivega rt z-žaljen a časti. Bran te lj predlaga opreščen e. Dr. Kušar ni nič replicira!. Na to je razglasil sodni svetnik V« der-njak razsodbo, s katero se Bradaška popol noma eprešče. V razi g h je navajal, daje Jebačin res »družbo« oškodoval. O splošnem zasramovanju ne more biti govora, ker je Bradaška poročal kakor revizor odbornikom podružn ce o vspeh h revizije ped pogojem, da bodo vsi molčali. Če je Petrič besedo prelomil, ni za to odgo voren Bradaška. Dr. Kušar je prijav;l vsklic na višjo instanco. (Zvrš»tek). Borna poročila 4ae januvarja Tržaška borza. Napoleoni K 19.10— 19.12—, angležke lire K —.— do —.—, London kratek termin Jff 240.--240.45 Francija K 95.55—95.70, Italija K 95.40 —P5.6f> italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K U7.f 0—117.75, nemški ban km c K--—— avstrijska ednotna renta K 100-- 100.30, ogrska kronska renta K 98.25 italijanska rent i > 103.1 103 3/4 kreditne akcije K 671.--674.— državne žele&aice K 646 -- 649 — Lombar" ti 87.— £0.—, Lloydove akciie - 720 — — 725 — 8 r e č k e : Tisa K 330.--334 — redit K 476 - do 486. Bodenkredi* 1880 K 3C1>. - 3*0 — *o denkredit 1889 K 298. - 30».- TurUk- K 134 -do 13ft..oO Hrbsikp — do - Dunajska borza ob 2. uri pop. v Seraj danes Državni dole v papirju 100.45 li>0.45 „ „ srebru 100.45 100.n0 Avstrijska renta v zlatu 119.65 I1U.65 „ „ kronah 4°/0 100.25 100-35 Avst. investicijska renta 3>/t°lo 91.70 »1.75 Ogrska renta v zlatu 4°/„ 11 k 60 „ „ kronah 4® ° 98 40 98.55 Akcije nacijonalne banke lb29.-- lbrf-l — Kreditne akcije 669.25 624.r0 London, 10 Lstr. 240.10 240 «5 100 državnih mark 117.45 117 42\/, 20 mark 23/0 23x0 20 frankov 19.12 19.11 10(» i tal. lir 95.50 95 tO Cesarski cekini 11 3J II.v4 Parižka in londonska borza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 98.17. italijanska renui 10392, špansfri exterieur 91 v0, akcije otoman^ke banke 595 —. Menjice na London 201 40. Pariz. (Sklep.) Avetrijske državne žele? * —•— Lombardi--unirt^^ana ta'sk» .-enca 88.77 avstrijska zlata Ttn» 10140, ogrska 4% zlat* renta iOO.JO LfiDdsrbui hC3 — tnr§ke srečke 1:0.25 paržks bsnka 12.99, italiisnEke iteridi-ocslnc akcije 760.—, akc j: -i • t'into 15.75. Nepravilna. London. (Skleni Konsoliutrm. au . Lombarci 3", srebro 4, Spanaka 'enta 9m lijanska renta 1C31 4, tržni diskont, 2", meujic^ n Dunaju 24.25 dohodki banke--buu« —.— Trdna. iržna poročil i'6. januvarja. Budimpešta. PSenica za april K 19 70 dc K 19 72; rž sa april K 15 3> do K 15 40 ; ovo» * »pril od K 14.0. do 14 04; koruza za maj K 1^.81 do K 14.84 PPenica : ponudbe srednje * n.hv"fi»aev»»n e slabotno, mitvo. — Proi&jfc neko iko tisoč met. st, nespremenjeno, mrtvo. Vience: blago Ha vre. (CJziep) Kava good »v rase *a tefc mesec po '0 ke 47.25 frk ta mar c 47.50. New-York. (Otvv ~ Kava Rio »mn Č dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja, nespremenjen) H am o u r t- o^SiH cp., amv«, aauim. goi4 average za marec 39— -» laj 39za september 40Vt za dec. 411 4 Vzdrfa o Kava Kio nr^ado loco*39 —40, navsana reelna —42. ta^ccn»dofr 43—45. Hamburg. (Sklep) Sladkor sa jan. 32 — z* febr. 32.10 za irarec 3ii.25 za aniil 31.45 r. maj 3165, tsjuni 3170. Trdoo. Vreme: lepo. London Sladkor iz repe turov 157/„ zijava 16 101/,. Stalno. Sladkor tuzemstl. Centiifugalpl:e, prcncptic K 66.50 do 68.00, sa sepunaber K —.— do — marec-avg. 66.50 do 68.— Ooncassć tu Melippil promptno K 68.30 do 69.*4 > a aopt K —d< —.—, marec-avg. 68.30 do < l 10. Pariz. FU za tek-, i mfs*>«- 16.—, rf ia februvar 16.25. za marec april 16.50, sa m rec-junij 16 75 (mirno.) — He««"a za tekoči m sec 23.50 sa febiuvar 75, za 24.za marec-iunij 24 61 stal — koči mesec 30.65 za feb K) s V z" 31.30, za marec-junij 316) (»taln olje za tekoči mesec 44 75, za za marec - april 45 25 za maj (mirno £r.irit za tekoči me*ec 47.—'.') za feb. 46 !>0. ti marec april 45 25 za maj - avgust 41.25 (mhi-'no Sladkor surov 8«° uso nov ;9,/;-40,/4 tr Ino: bei za tekoči me-»ec 443/H za mnrec juni 4S— sa maj-avgust 455 k, za oktober- uo. 36 , nape o', rafinirao 76V,—77 Vreme: lepo Trgovina se zaklanimi prašiči. Včeraj je bilo pripeljanih na tukajsn i trg 7ti zaklanih praš oav. Proialo se ie s'ro-irai vsa. in s cer bl»»go T. vrsta po K 11 *>> II. vrste po K 100 — 110 Kupčija Hobra. JuTi priobčirm natanj^n-« qfatistiko, W -liko a<» je proihlo v letu li>04 tslefc, jan1-4 kov, ianjcflv, praSiftev ;n volov in sicer za v*ak mc8rc poseb1* in skupne*. Loterijske številke isž ebaue dne 25. januvarja : Pragi 22 77 7;"» 46 51 Lvov 57 65 82 52 37 ^/N/NAAAAA/V/N/VNA^ Tovarn* pohifttv* Aleksander Levi Mlnzi ulica Tesa 52 (v lastni hlfil.) ZALOGA: A. Piazza Rosftrlt (Šolsko poslopje). i* ** ul n ■ ^ V »rk* • ■ a Sprejemalo ^ vsakovrstna dela taci no posebnih nH^rtihi. C5ctr."T»*i]»fiao im frukr. Otvorila se je nova prodajalnica ulica Barriera vecchia 19 kjer so n;t izbero zlate in srebrne' ure za možke in ženske, kakor tudi zidne ure. Poprave se Izvršujejo i največjo natančnostjo 12-let. jamstvom. -Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom. = ^nton jjucker S fer3o Jtaslinger zaprisežena sodna eenilea ter = — urarja južne železnice. in i>«> Sprejemajo se vsakovrstna dela : posebnih načrtih. ......~—- am- JlnsiTovaii mi DrezpIaCiio in franio. Tovarpa pohištva = RAFAEL ITflLIfl = Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij TRST ulica Malcanton štev. 1 po zelo nizkih cenah. I 9 * t a 9 « 8 * is maiec-april Moka za te marec - aprii — Repifino februvar 45.— avgust 4 ►. —, oooooooooooooooo Hermangild Trocca Barriera vecchia št. 8 ima veliko zalogo mrtvaških predmetov za otroke in odraščene. Venci od porcelana in biserov vezanih z me-j deno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slite n porcelanastih ploščah za spomenik Najnižje konkurenčne cene. oooooooooooooooo Zadnje brzojavne vesti. Dogodki u Rusiji. Mir v Moskvi. MOSKVA 2»",. Danea zjutraj po bile ulV3 mirne. Vsi časopisi račun treh eo ieisli Ministersko posvetovanje. PETROGKAD 26. Miniateraki svet je danes dovrš 1 posvetjvanje o peti tečki carskega ukaca od 2<>. dec. 1904. glede izpol- jtaroflni kolek je vdobiti pri upravi „CDinost" TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMI0 5 MEBLOVA-NIS PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH tATALOGl BREZPLAČNO. Serravallo-vo železnafo kina vino za bolehne otroke in rekonvalescente. Provzroča voljo do jedi, utrjuje želodeo in oj&6qje organizem. ^ Priporočeno od najslovceih zdravnikov v vseh slučajih, kadar je treba se po bolezni ojaeiti. Odlikovano s 16 kolajnami na raznih raztavah in z nad 3000 zdravniškimi spričevali. I. SERRAVALLO = Crst. = SfcMivals*. i \t - -<■ najj»n>rčnej>e zahvaljuje v ~ ai onim cenjenim osebam, k -o na kateri si k<»li na<~in izrazili sv<>je -*»žalje o priliki smrti njih nepozabne hčerke LIZIKE. Zahvaljuje se n:Halj»' vsem onim, ki so prihiteli izkazati ]>osLediijo rast predragi pokojnici ter jo sprem I ilo hla feg^R n C E -r- • a I je nr.jdovr^eneji in nnjeenejši stroj zn po* mn^žev;inje tiskovin. Pisalni in pomnoževalni stroji ter pripadki. SflT ^Delavnica pečatov. Miti^iiii frlamiSrža jpopravljaBje pisaltli stroje?, numeraterje? itd. itd. " Srafični zavod. = Ivan Battara Sv. Nikolaja št. 33. Dijamanti! za3 rezanje jjšip B«. »lati I i * t i i 4 I i I V TK'STT, 2G.jan. l'.KJ.V Žalujoča rodbina jfachtigall. m jtfanujakturna trgovina ■■ /Imbrosich l jttodricky TRST - ul. Belvedere 32 - TVST Fuštanj za krila širok 90 cm po 36. 42 novi. Fuštanj veleur od 27 novč. dalje. bel. siv in ,>iqiiet fdštani. Kofenina bela In siva. Maje. šFaji i« rate. Odeja od volne ali bombaža. Pregrinjala preproge za mej posteljo. Kravate, srajce za ■ozke ia ženske. Krila, nogovice. čipke in žamet. Kakor tuli raznovrstne drobnarije. po 1 80. 2-40 3. 4, 5 6. 8. IO. 11. 15 20.30K Nad IO.OOO 3 » I I » I I I I I ima v zalogi Angelj Casagrande laioga istrskih in dalmat. vin v ulici Ceeilia ifi (vogal ul. Ruggero 3Iuun;i) Zaloga je vedno preskrbljena ■/. vini najbolj-kletij. Cene: istrsko po 64 st-, belo briško po • opolo iz Visa po 72 st., vse franko na (lom. Za obilne naročbe se priporoča IVAN TONEL Velikanski prihranek se zadobi s kurjav štedilnikov in peeij, ako se rabi L Rntracit (p°sebna znamka) ki se vdobiva v zalogi oglja v ulici Lazzaretto vecchio št. 52 kjer se tudi prodaja oglje „Grries" posebno pripravno za pekarne. ------Nizke cene._-.=___ drogerija Josip Ziqon e o o o » o o o o nI. Casevma 8 o o o o TRST Portici di Chiozza 1 Telefon 994 Izbor drogr, barv, čopiče v, pokosti parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode. voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, malinovca itd. itd. Vsak komad je zajamčen Razpošilja tudi posamezneT komade po povzetju. £ Xdor se koče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda f prodajalnico izgotovljenih oblek Barriera vecchia 5 kjtr ;*<■ vsaMci dan izdeluje obleka lastni krojačnici. ii- M1 RODI LN ICA-iS Smilim Gumar Pok. friderika Općina št. 209 Faren karane,, Ali' Elletrovla" Velika izbera in zaloga iip, iebljev. barv čopičev. mineralnih vod. vinskega špirita voščenih in lojevih sveč. Kisline, laneno olje. navadno in diieče milo. OP®® Podpirajte!! „Dijaško podporno društvo" v TRSTU!! ČOKOLADE ČAJNO PECIVO BONBONI DESERTE KAKAO KEKS KAVINE PRIMESI „CHOCOLRT LOBOSITZ" URAR -« F. PERTOT Trst, ul. Poste trnove 9 priporoča veliki izb r ur: Ornega, Schaffhause Longi-nes.Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor nr za birmo ure za gospe. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Dr. N. Fertilio specijalist za bolezni nosa, grla In ušes. VI. Torre bianoa 4i» (vogal Torrente). TRST. ORD1NUJE: od 10—12 predp.. 3—l pop. od 4—5 pop. brezpliu'no Oglas. Nad 40-leten vspeh. Najstai m' 'licinalna -]>eeijaliteta na^e pokrajine. PASTIGLIE PAENDINI ol osmlunjene »lailkf -noije) Iznaj(i:'> i i m izdajatelj 1*. PgjjWM v tustu. O-ilik vaiie 7. k«>l:ijn::m in diplomami na prvili ui'-jnaro'lnili razstavah. I*.>ča>'»tu zaupanjem -nih zdrav- nikov t r predpisane kot . XB. 1'azite na nepoštene jKmarejanja ter zalit- a. vedn<» ..Pastiglie Prendini". V ali : v lekarni ..Prendini v Trstu • t r v vseh boljših lekarnah tukaj in v K v ropi. „Avstrijsko parobrodno društvo" - Trst. (Avstro-amerikanska proga.) - Fratelli COSULICH. Nova redna, hitra ln direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegantni novi brzoparobrod ■■■■ 6 E R T I a 6000 ton odphje dne 14. febrtivarja v Nori York. Potnina znaša III. razred K 165.—, I. razred K 300.—. Potrežba in hrana (vsak dan svež kruh in meso) dobro vino, zdravniške službe. Parniki so električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. V novo otvorjenej kleti se nahajajo sledeča dalmat nska vina: črn o po .... nove. opolo ...... belo „ .... 40 v zaprtih botiljkah po 80 novč , fino žganje dalmatinsko olje po 48 nove MAK A LE & KULUBIĆ Chiozza 19 -Alla Sorcataji Setenico" chiozza 19 WIIIUAta 17 ulica dele Fonte br. 6 Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. Sprejema prekladanje In čiščenje svetilk na plin ob času selitve »prekoslji plinove mrežiee. — Vsakovrstni pripađki za razsvetljavo. Naročbe za popolno čiščenje stanovanj. ve Pek arna in sladčičarna z lastno tovarno biškotov Josip Jttreule TKHT - ulita Molin Grande št. 32 - TRST A krat »a dan >\vl kruh. raznovrstna moke prvih orrokih mlinov, fln«- vina t buteljkah, sladčie«* itd. Sprejema uarorUe za sladfiee. Prodaialiica rokovic in kravat A. HUBM ANN Corso 19 Ustanovi j. 1865 — Corso 19 rokovlce giace I . 2 gumba gl. 1, :i gumbi gl. 120 rokovice ^ve*! n I^ante za prati 3 gumbi 1 rokovlce gla<,e in Dante ra d^ćke za prati rokovice z iitita kuže z meh zaponkami rokovice od v« lne za dame nv<" rtO, det te rokovlce c'ace L »gospode z d\ojn.-evom rokovice od volne za gospode od r»<> m" do rokovlce za častnike gld l 10 podč. . . -- - Kravate zadnje novosti. Rokovice se opere v 24. urah Germania New-York zavarovalna družba na življenje. Ustanovljena 1860. Glavno ravnateljstvo za Evropo: Glavni zastop za Avstrijo: Berlin W., Behreestr. S lastna hiša Dunaj L- Stube urin ž 18 lastna hiša ......K 503,000.000 ........102,000.000 .....* 26,500.000 ...» 1.5116.000 1-2» l "-.-H) 050 • »-jo 1-40 1-20 U 70 Zavarovanja veljavna koncem I. 1903 Aktiva glasom bilance koncem 1. 1003 . Dohodki na premijah in obrestih v l. 1003 Preostanek letnega računa Posebne koje nudi OE BK^VIA v NEW 1.Prva dividenda »e raruna že v drugem letu od izdanja police. 2. Police »o neizpodbitljive že pu tretjem letu izdanja tedaj veljavne tudi, ako se je podalo krive podatke ob vstopu iu če je zavarovanec umrl vsled samomora ali dvoboja. 3. l>ružba sprejme tudi rizik zavarovanja za •duraj vojske, ali da bi bilo treba zvišali premijo. (Vojski podvrženim zavarovancem se odpi-e prve tri dividende v doti«'*ni zaklad ter ugodnosti .TORKU svojim zavarovancem: se ta svota vrne po 4f> letu, ako je polica se v veljavi in ako se ne pojavi vojska v Nemčiji, Avstriji in Švici). 4. Dovoljena so potovanja zavarovancev po vsej Evropi in zapadni Ameriki, ne da bi se s tem zvišala premija. Kezerva na premijah vsih zavarovancev v Avstriji je položena pri ees. kr. ministerijalnem zakladnem uradu na Dunaju. GLAVNI ZASTOP V TRSTU: ulica Chiozza štev. 4. — „SASTI7S" ^ novi higijenični zobotrebniki disinfektirani parfemirani zaprošen patent se prodajajo povsod. C. COMINI, Trst Barriera 2S booooooooodoobbo Drogerija GUSTAV MARCO ulica Giulia št. 20. Droge, barve, pokostj, petrolej, čepiči, ščetke, mila, parfumi itd. itd. _ —— Zaloga šip in steklenin. _—_ 0000000000000000 M. SALARINI " v ulici Ponte della Fabbra št, 2. (Vogal ul. Torrente.) Zaloia izsEotofljBHB M& = za uspone, dečke in oMe. Velik izbor suknenega blaga za obleke po meri. Bogat izbor površnikov, ulstrov, ranglan, plasčev in havelokov po tovarniški ceni. --- Konkurenca nemogoča. _—— ■ P'O D R U Ž X I C A „ALLA CITTA DI LONDRA ni. nuove št. 5. Poste vogal ul. Torre bianca Ivan Koscbel prodajalnica jedilnega blaga TRST. — Trg Barriera vecckia 8 — TRST. Prodaja na debelo in drobno. Moka pr rib mlinov Otrrske in Levanta. Otrobi. Opes. Testenine tu in inozemske itd. itd. g prejema uTarovanja človeškega ljenja po cajraenovretnejiih kombinaci-• aa pod tako ugodnimi pogoji, ko no-oeta druga zavarovalnica Zlasti je a^o