6. MAREC 200 i številka 3 letnik XXXII
iasopis obilne LOGATEC
novice
XASTOR do.o., podjetje za Storit*
JCASTOR Seturity
DRUŽBA ZA TEHNIČNO IN FIZIČNO
VAROVANJE OBJEKTOV
direkcijo: (01) 830 31 60
enota Vrhnika: (01) 750 53 77
komerciala: 041 672 680
e-mail:in(o@xastor.si
http://www.xastor.si
LJUBLJANA - KAMNIK - KRANJ - VRHNIKA
in trgovinsku dejavnost, Poreber la. 1241 Kamnik.
Marec
je mesec, ko pride pomlad. Ampak lepo vas prosim? Zimske počitnice je polovica naših šolarjev letos preživela na kolesih in rolerjih, druga polovica po je imela priložnost okusiti belino snega. Pust je letos namreč zimo prinesel namesto odnesel. Pa ni bila samo zima tista, ki se je februarja čudno vedla.
V mesecu kulture je vsa Slovenija (tudi naša občina ni bila izjema) kar sijala od premnogih dogodkov, povezanih s kulturnim praznikom. Človek ima občutek, da se je praznik slovenske kulture spremenil v tekmovanje in dokazovanje, kako in kdo zmore več, višje, dalje... Že prav. A če vprašate mene, bi moral biti praznik predvsem premislek o nas in našem odnosu do kulture. In če kaj, potem bi morala biti osrednja občinska proslava, na kateri so podelili Februarska priznanja, dogodek, vreden imeno KULTURA. Z izbiro nastopajočih, vabili, ozvočenjem, scenarijem, govorom, režijo (zamislite si, da bi na proslavi v CD glasbeniki za seboj pospravljali stole!?) in ustrezno pozornostjo nagrajencema, ki sto se po nekaj minutah odrske svetlobe spet pogreznila v temo ne preveč polne dvorane Narodnega doma ...
Februarja se je zgodilo še nekaj zo našo občino pomembnih dogodkov. Sejem Alpe Adria, na primer. Občina Logatec na sejmu ni nastopila samostojno, temveč v sklopu predstavitve projekta Pot podeželske kulturne dediščine, v katerem se je predstavila Hotedršica. A tudi to je bila priložnost, ki je nismo znali izkoristiti. Vprašate zakaj? Zato, ker o njej, razen nekaj posameznikov, sploh nismo vedeli. Ne mediji, ne odgovorni zo to področje v občini Logatec. Saj to ni res, boste rekli.
Pa je! 16. februarja, na dan torej, ko je na sejmu v Ljubljani potekala predstavitev Tomažinovega mlina in Hotedršice, je na uredništvo prišel krojon in me pokaral, kakšen urednik da sem, da sedim za mizo, medtem ko se na sejmu Alpe Adria predstavlja naša občina! HAL000??! Sprva sem pomislil, da gre za preračunljivo potegavščino, ko pa je vztrajal pri svoji zgodbi, sem vso stvor vzel zares. Kaj zdaj? Najbolje, da o tem vprašam odgovornega za turizem in kulturo no občini, podžupano seveda! Zelo začuden nad mojim vprašanjem mi je podžupan začel pojasnevati, da o tem ne ve ničesarda to seveda ni možnoda bi o tem vsekakor bil obveščen, drugače bi tudi sam aktivno sodeloval... Obljubil mi je, da bo zadevo preveril in mi to tudi sporočil. In tudi je. V ponedeljek zjutraj mi je pojasnil, da so moje trditve resnične in da o dogodku niso pozabili obvestiti samo medijev, temveč tudi njega • podžupana! Soj ni res, pa je!
Komentar ni potreben. No okrogli mizi o bodočnosti turizma, ki jo je 22. februarja organiziralo TD Logatec smo večkrat slišali, da je turizem posel tisočletja, panoga, ki bo zaposlovala največ ljudi, je "biznis", je resna stvar, ki ne dopušča volantarizma in neodgovornega ravnanja. Je ekonomija, ki ne odpušča napak. To je to!
Tudi narava si ne dovoli napak, zato nam je zadnji dan februarja natrosila snega, ki smo ga pogrešali vso zimo.
P.S. Slišali smo, da nekateri s strahom pričakujejo novo številko Logaških novic. Menda zaradi uvodnikov. Saj ni res? Pa je!
Anton Mali
Ob cesti, ki Ljubljano povezuje s severno Primorsko, t. i. Keltiki, na Kalcah in v llotedršiti na avtobusnih postajah postavljajo hišice iz pleksl stekla. Investicija, ki je razvesila marsikaterega občana.
S.Nagpde
Nemoten odvoz smeti
V JP Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. so nestrpno pričakovali novo vozilo za odvoz smeti in ga 6. februarja tudi dočakali. Zanj so odšteli nekaj več kot 33 milijonov tolarjev (z DDV-jem), z odobritvijo kredita v višini okrog 8 milijonov pa je k hitrejšemu nakupu pomagala tudi Občina Logatec. Kamion je eden izmed najsodobnejših v Sloveniji, z njim pa bodo lahko nemoteno odvažali smeti po vseh zaselkih logaške občine.
Nov smetarski kamion ima v zadnjem delu vgrajen sistem za videonadzor.
Z enim samim vozilom tega namreč niso zmogli, zato so se morali prebivalci Medvedjega Brda, Rovtarskih Žibrš in nekaterih oddaljenih kmetij v drugih delih občine znajti sami. Sedaj, pravijo na Komunalnem podjetju, bo drugače. Postopoma bodo pričeli organizirano odvažati smeti tudi z bolj oddaljenih domačij.
Smetarsko vozilo ima v zadnjem delu vgrajeno iztresalno napravo za posode s prostornino od 120 do 1100 litrov (prej do 770 litrov). Vgrajeno ima tudi ročno pralno napravo (kompresor z vodo), s katero lahko delavci po končanem delu - denimo - operejo kamion. Teoretično bi bila naprava dobrodošla tudi za pranje posod za smeti, vendar tega zaenkrat še ne nameravajo izvajati. Čeprav to, vsaj za nas, občane, ne bi bilo napačno.
pet
1 >»•.-,
f
11/1
cKa
nca,
Natečaj o suši
Na natečaju civilne zaščite za likovna in literarna dela s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na temo Suša sta nagrado prejeli Karmen Mlinar iz OŠ Rovte za spis Suša in Katarino Rupnik iz OŠ 8 talcev za pesem o suši. Čestitamo!
pet
Gregorjev semenj -10. marec 2001
9.45
Odprtje likovne razstave Mateja Pečeniko Pozabljena kmečka idila v
slikah v dvorani Glasbene šole
10.00
Povorko Pihalnega orkestra Logatec in Mažoretne skupine DMG Logatec 10.30
Nastop Mažoretne skupine s Pihalnim orkestrom 10.45
Pozdravni nogovor župona občine Logatec 11.00
Lepa Mico na mejniku, predstava člana dramske skupine ŠKD Vrb 11.30
Prikaz vasovanja in petja na doma izdelanih kmečkih glasbilih, nastop
članov ŠKD Trate
12.00
Vsem v premislek, zaigrani prizor članic dramske skupine KTD Hotedršica 12.15
Prikaz kmečkih oblačil in orodja po Cankorjevi cesti in zaključek s kratko predstavo Dopust člonic Društva kmečkih in podeželskih ženo Logatec 13.00
Nastop harmonikarja, člana ŠKD Trate
V jedilnici OŠ 8 talcev bo razstava in prikaz domačih, kmečkih opravil članov ŠKD Trate, krajanov Rovtarskih Žibrš, Rovt in Medvedjega Brda, v šolski avli pa razstava projekta Turističnega krožka OŠ 8 talcev. Razstava (ne vedo še, kakšna) bo tudi v Galeriji Tržnica. Prireditev bo na trgu pred cerkvijo sv. Nikolaja povezoval Janez Podjed.
casopi
nareierrvZ<
pravijo, i
... nekate
10 dobri
ilijo druge
pravijo, da poročamo objektivno
... nekateri mislijo drugače
pravijo, da smo na pravem mest
... nekateri mislijo druaača^fc*-
pravijo, da ima 32 letno tradicijo, pravijo, da je najboljši lokalni medij, pravijo, da bi se nanj ' tudi naročili, pravijo, da...
... vsi mislimo enako
Zaspana princeska Laze injakovico smo obiskali  .. t ___	
sončnega februarskega dne, ko zima še ni pokazala ostrih zob. Domačini so nam pripovedovali o življenju nekoč in danes, o legendah, pripovedkah,   zgodbah. Nekatere smo uspeli zapisati, za druge, ravno tako pomembne, ni bilo prostora. Ravno tako v prispevek o Krajevni skupnosti Laze-Jakovica, na žalost, nismo vključili vseh sogovornikov, ki so si vzeli čas in nam	v.', Jjji
	
namenili pozornost	Več na strani 5.
Kdo služi na račun kmeta?
stran 2
Šopek
ženskih
odgovorov
stran 6
Ekskluzivno! Logatčana v Andih
stran 10
Predstavljamo vam
KGZ Logatec Z.O.O.
stran 14
2 lopasle. novice
politika I gospodarstvo
6. marec 01
vpraštlj^
smo
ZA VAS
4p
Volilni sistem
V januarski številki Logaških novic smo objavili pismo bralke F. L. iz katerega je razvidno, da bralki ni jasno, kako in po kakšnem volilnem sistemu volimo. Prepričani, da razumevanje sistema volitev povzroča preglavice marsikateremu bralcu, smo se po pomoč obrnili na strokovnjaka.
Če želite, da najdemo odgovor tudi na vaša vprašanja, nam pišite. Naš naslov: Logaške novice, za rubriko Vprašali smo za vas, Čevica 4, Logatec, fax.: 750 96 64, e-mail: novice@mali.si
Za kratko pojasnilo o tem. kako se pravzaprav oblikuje parlament Republike Slovenije, smo zaprosili tajnika Republiške volilne komisije. Marka Golobica. Takole pravi:
"Volitve 88-ih poslancev (dve mesti namreč pripadata pripadnikoma italijanske oz. madžarske narodnosti) je potrebno gledati v Sloveniji kot celoti. Po določbah Ustave RS je uveljavljen proporcionalni sistem, to pomeni uveljavitev načela, da kolikšen delež glasov dobi posamezna politična opcija, tolikšen delež sedežev ji tudi pripada v Državnem zboru (DZ). Ustava ima še posebno določbo, po kateri v parlamentu niso zastopane tiste politične opcije (stranke), ki v Sloveniji dobijo manj kot 4 % glasov.
Značilnost modernega političnega pluralizma so politične stranke in načeloma v pluralizmu na volitvah izbiramo med političnimi opcijami, ki jih predstavlja bodisi posamezni kandidat (npr. pri volitvah župana ali predsednika republike), bodisi skupine kandidatov(liste kandidatov) pri volitvah predstavniških teles. Na volitvah v DZ se tako izbira med političnimi strankami, da pa ne bi prišli v DZ samo kandidati npr. iz Ljubljane, je parlament leta 1992 ob sprejemu zakona določil 8 volilnih enot. Sedeži med politične stranke (mandati) se delijo znotraj volilne enote. V vsaki enoti je med stranke razdeljenih 11 sedežev. Logatec spada v 3- volilno enoto, skupaj z Vrhniko, Cerknico. Borovnico, območjem bivše občine Ljubljana Vič-Rudnik in Ljubljana Šiška ter Ljubljana Center. Ko so sedeži razdeljeni med stranke, pa se pogleda, kdo izmed kandidatov te stranke bo sedel v DZ. Stranke imajo najmanj 6 in največ 11 kandidatov v volilni enoti. Kandidati so razporejeni po okrajih in nabirajo glasove najprej za stranko in če stranka dobi sedež, ta sedež pripada tistemu kandidatu, ki je v svojem volilnem okraju dobil največji delež glasov. To pomeni, da poteka najprej tekmovanje med strankami za sedeže, istočasno pa tudi med kandidati te stranke za čimboljši uspeli v svojem okraju.
Ker so okraji različno veliki, se po zakonu uspeh kandidata računa v odstotkih (npr. 3000 glasov od 15000 volilcev je 20 %, v drugem okraju pa je 2500 glasov od 10000 volilcev 25 %, torej je bil uspešnejši kandidat s 25 %).
Če povzamemo na kratko, se pri volitvah najprej seštejejo glasovi vsake stranke, nato se dodelijo sedeži in na koncu se ugotovi, kdo jih bo zasedel."
Upam draga bralka, da vam bo odgovor g. Golobica pomagal pri razumevanju (za laika) precej zapletenega volilnega sistema. Sicer pa nekateri pravijo, da ni pomembno, kakšne barve je poslanec, saj obljubljajo vse, naredijo pa bolj malo. Ali to drži ali ne. bomo ugotovili v naslednjih štirih letih.
Petra Trček
PREJELI SMO
Radio \TR in skrb za čisto okolje
Ob prebiranju Logaških novic sem že drugič naletela na problematiko Radia NTR. Ob tej priliki sem se odločila, da kot nova prebivaka tega simpatičnega mesta Izrazim svoje občudovanje do omenjene radijske postaje. Upam, da se bodo težave, s katerimi se soočajo, kmalu ugodno rešile v korist sedanjega najemnika, g. Bojana Leskovca, ki ima prav gotovo velike zasluge, da nadvse uživamo ob poslušanju tega radia. Ker sem biologinja in ekologinja po poklicu in ker mi je Logatec izjemno všeč prav zaradi krajinske pestrosti in raznolikosti, bi rada opozorila še na nekaj. Zgrožena sem namreč nad obsegom "vse ležečih" odpadkov, ki se skoraj masovno pojavljajo, kamorkoli seže pogled. Logatec v tem presega celo naše glavno mesto. Izgleda, kot bi se ljudje še posebej trudili za enakomerno distribucijo raznovrstnih odpadkov, ki krasijo skoraj vse travnate In obdelovalne površine. Žal tudi Logaščici ni prizanešeno. Njene brežine so ovešene z. raznovrstnimi odpadki, celo deli avta so samevali v rečni strugi.
Ali to nikogar na tem območju ne moti? Ali je res tako težko poskrbeti za čisto okolje? Če bi vsak od nas poskrbel za bolj čisto okolje, ne samo v ožjem življenskem prostoru, temveč tudi drugod, bi bil izgled, verjemite mi, bistveno prijetnejši, okolje pa prav gotovo tudi bolj zdravo. Močno upam. da bo v prihodnje Logatec vendarle postal tudi čisto mesto, za kar bi se morali potruditi vsi, od najmlajših do najstarejših prebivalcev. Ali bi bilo tO mogoče!?
Suzana Suinci; Logat9C
Neurejene razmere na trgu z mlekom
Kdo služi na račun kmeta?
Glavni tržni proizvod kmetijstva v občini Logatec je mleko. 104 rejci krav molznic združeni v treh kmetijskih zadrugah (Logatec, Rovte in Žiri) so preteklo leto skupaj oddalo 3.228.000 litrov mleka. Kljub temu, da so se kmetje v zelo kratkem času uspešno prilagodili strožjim kriterijem glede zahtevane kvalitete mleka za svojo proizvodnjo, ne dosegajo cene, ki bi pokrivala stroške. Proizvajajo pod lastno ceno, torej z izgubo. Ekonomski položaj kmetov se tako zmanjšuje in marsikatero kmečko gospodarstvo je prenehalo z rejo govedi za proizvodnjo mleka.
Kljub temu. da je država sprejela tržni red za mleko, ki določa ciljno ceno 71 SIT za liter mleka, na tržno ceno nima nobenega vpliva. Tržni red določa le interventni odkup masla in posnetega mleka v prahu v primeru, da pade cena pod 92 % interventne cene za omenjena proizvoda in da je 14 dni pod to ceno. Na ta način poskuša država regulirati trg z mlekom. Od tržne cene pa se distancira in prepušča pogajanja mlekarnam na eni strani in Kmetijsko gozdarski zbornici. Zadružni zvezi Slovenije, Zvezi govedorejskih društev, združenju govedorejcev in sindikatu kmetov na drugi strani. Zadnja pogajalska izhodišča kmetov so, da naj bo cena mleka takšna kot je izračunana lastna cena Kmetijskega inštituta Slovenije, ki znaša 70,17 SIT in je za okrog 8,8 % več kot je znašala cena v povprečju pred novim letom. Zahteva mlekarn na drugi strani pa je cena mleka za približno 8 % pod izračunano decembrsko ceno mleka. Ostaja nedogovorjena razlika 16%. Tudi zadnjega sestanka, 23. 2. se predstavniki mlekarn niso udeležili. Kmetje so zato zahtevali sestanek z ministrom, če le-ta ne bi bil uspešen, se zna zgoditi, da bodo kot zadnjo možnost uporabili stavko.
Sicer pa so v KGZ Logatec povedali, da se na področju organizacije in odkupa mleka neprestano
Cena mleka je odvisna tudi od higiene In pravilnih postopkov pri molži.
srečujejo s težavami, kajti stroški zbiranja so zaradi zahtevne in obsežne mlečne proge precejšnji. Po drugi strani mlekarne plačajo zadrugi mleko na podlagi vzorca kamionske cisterne, ki je pogosto slab. zadruga pa kmetom na podlagi individualnih analiz z boljšimi rezultati glede kakovosti. Pri tem
velja poudariti, da lahko že en sam rejec s slabo kakovostjo mleka poslabša skupni vzorec. Tudi v KZ Sora Žiri so dejali, da od odkupa mleka nimajo dobička. Do proizvajalcev mleka so velikokrat solidarni in na ta način poskušajo ohraniti kmetovanje v težjih gorsko višinskih predelih. Podobno je tudi v
KZ Rovte. Ekonomika pridelovanja je v takih razmerah nedvomno slabša od tistih rejcev, ki živijo na ravnini. Trenutna cena. ki jo kmetje dosegajo znaša le od 35 SIT do približno 65 SIT za liter mleka. Le redki dosegajo ceno okoli 70 SIT za liter mleka. Dodatke ali odbitke na osnovno ceno prinaša seveda proizvedena kvaliteta. Nastalim težavam na področju odkupa mleka je prisluhnil tudi župan občine Logatec, ki obljublja, da bo zadrugam poskušal pomagati, kajti zaveda se. da se lahko zadruge do kmetov v odmaknjenih predelih obnašajo povsem poslovno in jim lahko že jutri prenehajo odkupovati edini vir dohodka.
Možna rešitev za doseganje višje odkupne cene mleka bi dolgoročno lahko bila v združevanju majhnih zadrug (kar tri imamo v eni občini?!). Že samo z enotnim prevozom oziroma racionalizacijo zbiranja bi bilo mogoče zmanjšati stroške in si tako zagotoviti višjo ceno. Morali pa bi proučiti tudi, zakaj si trgovine zaračunavajo tako visoke marže. Odkupna cena mleka je povprečno med 50 in 60 SIT. v trgovini na polici pa moramo za mleko odšteti kar 130 do 160 SIT za liter. Ta razlika je glede na vloženo delo absolutno prevelika. Kdo vse in zakaj služi na račun kmeta, je vprašanje, ki bi bilo vredno odgovora.
Roman kupnih
17. redna seja Občinskega sveta
Zavarovali bodo vodne vire
Na seji Občinskega sveta, ki je bila 30. januarja, so se svetniki najbolj razgovorih o predlogu Odloka o varstvu vodnih virov v Občini Logatec, ki so ga dobili v prvo obravnavo.
To pa seveda ni bila edina točka dnevnega reda. Med drugim so odločili, da se bo nov del Indu-strijsko-obrtne cone za Kl.l-jem imenoval Obrtniška ulica; obravnavali in sprejeli so poročilo o postopku likvidacije JP Stavbna zemljišča Logatec, d.o.o, in sprejeli sklep, da bodo kot pomoč ob jesenski poplavi nakazali KS Laze-Jakovica 260 tisoč SIT za stroške, ki so jih imeli pri ureditvi pomožne ceste čezjakovški grič. ter po 50 tisoč tolarjev vsakemu izmed petih kmetov, katerim je voda poškodovala gospodarska poslopja (prvotni znesek je bil 20.000,00 SIT, a so ga na predlog svetnika Matjaža Keteja, češ da je to res premalo. z\ išali I
Najbolj zanimiva razprava se je vnela že pri drugi točki dnevnega reda, ko je direktor JP Komunalnega podjetja Logatec, d.o.o.. Igor Petek, Občinskemu svetu predstavil predlog odloka, ki bo določal najožje, ožje ter širše varstvene pasove z iiajostrejšim. strogim in blagim režimom varovanja vodnih virov, ki so že v uporabi ali se zanje predvideva, da bodo v rabi v prihodnje, odlok natančno določa površi no pasov, kateri In kakšni posegi so \ njih dovoljeni ali prepovedani ter katere parcele so v pasovih zajete, poleg tega pa določa tudi kazni za
neizvajanje Odloka. Največ mnenj in predlogov je bilo slišati okoli tretjega ali širšega varstvenega pasu, saj zajema precej domačij in kmetij na različnih koncih občine. Svetniki so se večinoma strinjali s tem. da je vodne vire nujno potrebno čimprej zavarovali, da pa morajo ob tem misliti tudi na tisle občane, ki na teh območjih kmetujejo in bi odlok za njih lahko pomenil precejšen izpad dohodka ali druge neprijetnosti. Odlok namreč med drugim določa, kdaj in s kakšnimi gnojili se lahko gnoji na izvzetih pasovih. Petek je pojasnil, da je način kmetovanja, ki bi ga tako uvedli, v bistvu naraven. Do priprave predloga odloka za drugo obravnavo (bo 6. marca) so na občini obravnavali tudi druga mnenja in pripombe in skušali k oblikovanju odloka pritegniti strokovnjaka s področja kmetijstva ter narediti seznam kmetij, ki spadajo v tretje, širše varstveno območje. Svetniki so glede oblikovanja cen odvoza in deponiranja odpad kov v Logatcu odločili, da ]ih bodo poslej oblikovali na podlagi prostor nine smeti (60 litrov) na osebo. \ primeru, da |e odvoz na 1-r dni; pri gospodinjstvih, ki Imajo več kol tri nepreskrbljene otroke, pa se obračuna odvoz, smeti le za prve tri otroke in starše Svetniki so sprejeli tudi dva pravilnika, ki določata obratovalni
čas dežurnih prodajaln ter podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov in kmetij ki
opravljajo gostinsko dejavnost. Slednja sta zanimiva tako za gostince in trgovce, ki bodo tako na Občini le lahko zaprosili za daljši delovni čas
(npr gostinci v petek in soboto do 24. ure), kol tudi za vse, ki bi po 22. uri v Logatcu radi še kaj pojedli ali popili ali celo kupili v trgovini. Po leni pravilniku bo lahko ob nedeljah in med prazniki odprta tudi lekarna, če se bodo tako seveda odločili, pet
NSi
Poslanka v Državnem zboru. Majda Zupan iz stranke Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka, bo od marca dalje v svoji poslanski pisarni v Stavbi Kmetij sko gozdarske zadruge dosegljiva tudi volilcem iz logaške občine. Nanjo se lahko obrnete Z vpra-sanji o njenem delu, stranki ter z vprašanji O stvareh, ki vas zanimajo ali težijo.
(D >
<S -><_>
> o
"cS
iS °-
ro   <D Mk
g 2 .3
S "5. e o S -
S 2 5) ■* 42
Cu   »4— O)
V-    M— C     O ■ —
o> o H -a
□
cd
<S_ O v o? t« (A ? io io co 3
£ <o (O t) "5 «
> a> a) m E E
I s g s i i
O C
?; i
^ <n Jn
<£> (O O O
O O   - c
6. marec Ol
politiko I gospodarstvo
/s?<ičfi'< novice 3
Blišč in beda kulturnih hramov
Februarski čas je čas, ko bolj kot običajno razmišljamo o kulturi in našem odnosu do nje. Kultura ima ponavadi tudi svoje hiše in na uredništvu LN nas je zanimalo, kakšne so in kako skrbimo zanje. In da ne bi kar tako na pamet govorili, smo pustili, da spregovori foto objektiv.
Kulturni dom v KS Tabor ima sicer obnovljeno fasado, na obnovitev notranjosti pa bo potrebno še počakati. Žal ima dvorana previsok in nefunkcionalen oder. V dvorani potekajo različne prireditve, občni zbori in srečanja, uporablja jo tudi šola.
Na Vrhu je dvorana za kulturne prireditve v prirejeni šolski učilnici v podružnični šoli. Oder ni niti dovolj velik niti dovolj opremljen. Treba se je pač znajti, pravijo v Kulturno športnem društvu Vrh.
I I 1
flff
Laze nimajo kulturnega doma, zato se večina prireditev odvija v podružnični šoli. Kar precej kulturnih dogodkov pa se v zadnjem času odvija tudi v hiši g. Nataše Prestar.
Na Medvedjem Brdu se številne kulturne prireditve odvijajo v Gasilskem domu, ki ima za to posebno dvorano. Dom je lepo vzdrževan in je v ponos kraju.
Rovte se lahko pohvalijo z novejšo večnamensko dvorano. V njej prirejajo številne kulturne prireditve, obenem pa služi kot telovadnica.
lajvečji kulturni dom v naši občini kliče po hitrem ukrepanju, saj v osrednji dvorani skoraj ni mogoče izvesti zahtevnejše kulturne prireditve. Projekt za obnovo je sicer star že 15 let, a bo moral na realizacijo, kot kaže, še počakati.
Prepričali smo se, da so v podeželskih krajevnih skupnostih prostori, namenjeni kulturi, dobro vzdrževani. Izjema je le Kulturni dom v Hotedršici, kjer zaradi pravnih zapletov še ni izgledov, da bi se kmalu kaj spremenilo. Za obnovo Narodnega doma v Logatcu projekt imamo, očitno pa ni denarja, saj bi se morala obnova začeti v preteklem letu. Tako v Domu potekajo le najnujnejša vzdrževalna dela • nazadnje so prepleskali dvorano.
Besedilo in fotografije Franjo Bogataj
Kulturni dom v Hotedršici danes kaže dokaj žalostno podobo, vseeno pa se v njem odvijajo številne prireditve. Kljub temu, da so vaščani vedno pripravljeni sodelovati, konkretne rešitve v prihodnosti še ne vidijo.
PREKLIC
Podpisani Vodlšek Pranc-Branko, Strmica 10, Logatec, preklicujem vse, kar sem izjavil o g. Francu Nagodetu iz Logatca, Strmica 23, kot človeku, sosedu in poslovnežu.
Vodiiek Pranc-Branko
V februarski številki Logaških novic je pri tekstu Zahvala, v katerem se je OŠ S talcev zahvalila donatorjem, ki so prispevali dobitke za novoletno tombolo, pomotoma izpadlo ime podjetja Prolog, d.o.0. Vsem prizadetim se iskreno opravičujemo.
Na avtobusnem postajališču v Lanevski grapi so znani neznanci v začetku februarja močno poškodovali leseno hišico, ki je na avtobus čakajočim potnikom, zlasti šolarjem in dijakom, služila kot zaščita pred vremenskimi neprilikami. Hišico so pred tem poškodovali že trikrat. Čas bi že bil. da odgovorni zlikovce najdejo in kaznujejo,   iranc Bogataj
Pod drobnogledom
Le čevlje sodi naj kopitar...
Tako Prešeren. Kaj pa potrošniki? Iz dneva v dan sodimo, ocenjujemo, menimo in se odločamo. Postajamo izbirčni in želimo za svoj denar dobiti kar največ. Razumljivo. Ko smo v januarski številki pod drobnogled postavili trgovsko ponudbo v Logatcu, ste poleg pestre izbire in kvalitete želeli le še prijazen nasmeh in pozdrav. Tokrat smo pod drobnogled vzeli storitve logaških obrtnikov. Naključne mimoidoče smo povprašali, kakšna je po njihovem mnenju ponudba in kakovost storitev v naši občini.
Damjan Vučič:
"S ponudbo in kakovostjo storitev obrtnikov nimam veliko izkušenj. Kljub temu pa mislim, da je kvaliteta določenih (npr. frizerskih) storitev v domačem kraju precej slabša kot v Ljubljani. Kar se tiče popravila avtomobila, ga , raje kot domačim, zaupam vrhniškim mehanikom. Sicer pa v Logatcu pogrešam predvsem storitve, namenjene mladim. Nujno bi denimo potrebovali fitness center."
Janez Rus:
"Ponudbe obrtniških storitev je odločno premalo. Velikokrat niti ne veš, kje poiskati izvajalca del. Predvsem pogrešam šiviljsko oz. krojaško obrt. Glavni krivec za pomanjkanje tovrstnih storitev je po mojem mnenju država, ki veliko premalo naredi za male obrtnike in njihovo nemoteno poslovanje."
Petra Mihevc:
"Na splošno sem s storitvami v domačem kraju kar zadovoljna. Vseeno pa mislim, da je, glede na hitro rast kraja, ponudba še vedno preskromna. Zaradi večje izbire in tudi boljše kakovosti storitev se največkrat raje odpravim v Ljubljano. Najbolj pa v Logatcu pogrešam večjo ponudbo športnih aktivnosti."
Cilka Treven:
"Moram priznati, da se storitev domačih obrtnikov ne poslužujem prav pogosto, veliko raje se zapeljem do Vrhnike ali Ljubljane. Temu je kriva predvsem pestrost ponudbe, nekoliko pa je to mogoče tudi stvar navade. V Logatcu pogrešam predvsem modno trgovino za odrasle s ponudbo kvalitetnih, a cenovno zmernih izdelkov."
Jože Selšek:
"Ponudba storitev je sicer zadovoljiva, a je znotraj posameznih obrti premalo ponudnikov storitev. Rezultat slabe konkurence je predolga čakalna doba. Pri marsikaterem obrniku pogrešam prijaznost in ustrežljivost. Ti razlogi človeka prisilijo, da poišče izvajalce izven Logatca. Tudi cenovno so, po mojih izkušnjah, storitve v Ljubljani bolj dostopne. V Logatcu pogrešam predvsem dobro gostilno, ki bi bila odprta tudi v nedeljo popoldan."
Po mnenju občanov je ponudnikov različnih storitev v naši občini kar nekaj, a so to večinoma osameli predstavniki svoje stroke, zato je konkurenca premajhna, ponudba premalo pestra, kakovost slabša, čakalne vrste predolge... Tako se ne smemo čuditi dejstvu, da marsikdo svojega jeklenega konjička, oblikovanje pričeske ali celo gradnjo hiše raje zaupa obrtnikom v okoliških krajih. Recepta, kako prepričati občane, da se bodo odločali za domače obrtnike, žal ne poznamo. Morda bi bilo zato dobro razmisliti o "uradu", ki bi posredoval informacije o ponudbi storitve vseh obrtnikov v logaški občini in tako ljudem olajšal mukotrpno iskanje in tekanje za izvajalci različnih del.
i/ /
Vedno ob vsakem času na pravem mestu
'.opast.
novice
poiiTiKa i gospoaarsrvo
6. marec 01
"Že vrsto let iz smetišča, ki ga občina Logatec uporablja kot zadnjo postajo neuporabnih snovi, nemogoče zaudarja. Dolina, ki je bila namenjena smetišču, se je zapolnila, zato iz smeti preprosto nastaja kup. Vse skupaj se zažiga, kar daje okolici prijetne vonjave, ki se ob ugodnih vetrovnih razmerah razširijo na širše območje Zaplane. Vendar me to ne boli tako kot odpadne tekočine, ki se nahajajo na tem območju. Na smetišču je namreč ograjen bazen, v katerega naj bi razna podjetja iz Logatca in Vrhnike shranjevala industrijske odpadne vode. Po letih uporabe se je bazen napolnil, kar pa ni ovira za "proizvajalca" teh odpadkov, ki se je odločil, da poleg obstoječega bazena postavi alternativnega. Ta je narejen oz. omejen s kupi peska in ima celo odtok v že prej omenjeno dolino. O kakšni zaščiti proti pronicanju nevarnih snovi v globlje plasti zemlje in celo podtalnico ni ne duha ne sluha. Verjetno se nihče ne zaveda, da gre na tem območju za kras - z močno pronicljivim apnencem, ki slabo ščiti podtalnico," je le nekaj misli iz pisma bralca P. S., ki ima počitniško hišico na Zaplani.
Problem odlaganja odpadkov je vsekakor pereč - še posebno v zadnjem letu. ko so se pričela slovenska odlagališča prilagajati evropskim pravilnikom. Logaški občinski svetniki so se lani odločili, da bi bila občinska deponija na Ostrem vrhu tudi v prihodnje primerna za odlaganje smeti za potrebe naše občine do konca leta 2008 ter da naj ne bi prerasla v regijsko deponijo.
Deponija na Ostrem vrhu
Kam z odpadki?
Na podlagi sklepa Občinskega sveta so na občini in komunalnem podjetju naredili načrt urejevanja smetišča. V letošnjem letu naj bi ga sanirali in uredili: izdelati nameravajo neprepustno podlago, ki bo preprečevala pronicanje izcednih vod v podtalnico, izcedne vode pa bodo tudi zajemali in jih vozili na prečiščevanje v čistilno napravo.
Skratka, uredili bodo stvari, na katere je bilo že nekajkrat opozorjeno. Nenazadnje so že leta 1988 mladi geografi Mladinskega raziskovalnega tabora Logatec opozorili na dejstvo, da se "površinske izcedne vode po deževju zbirajo na dnu deponije in odtekjo 50 metrov nižje,
kjer izginjajo v kraško podzemlje". Res škoda, da nas je šele sprememba zakonodaje prisilila k varovanju okolja. Po drugi strani pa nam je župan Občine Logatec Janez Nagode zagotovil, da geološka poročila kažejo, da je teren na odlagališču zelo neprepusten in da je malo možnosti vdora neprimernih vod v podtalnico.
Širitev odlagališča
Odlagališče na Ostrem vrhu nameravajo do leta 2008 razširiti -pridobili so že potrebna zemljišča. Čeprav je po besedah Igorja Petka, direktorja KP Logatec, dovolj prostorno, da bi sprejemalo odpadke
do konca tega leta. Razširjeno odlagališče naj bi po nekaterih podatkih zadostovalo za deponiranje odpadkov 60.000 ljudi za dobo 40-ih let, tako da teoretične možnosti, da bi deponija postala regijska, obstajajo, vendar bi se morali o tem prej odločati občinski svetniki. "Če bi obstajala na drugi lokaciji kakršnakoli boljša rešitev, bi jo morali podpreti. Trenutno je ne vidimo, zato se podpira delovanje obstoječe deponije," meni Igor Petek.
j Na občinskem nivoju se že dolgo : pogovarjajo o regijskem odlagališču, vendar konkretne rešitve še niso našli.
Bazena z odpadnimi snovmi
Ob robu odlagališča se nahajata bazena z odpadnimi snovmi. "Eden je zemeljski bazen, ograjen z glinenimi naboji; v njem se nahaja blato iz čistilne naprave," je povedal Igor Petek, direktor JP Ko munalno podjetje Logatec Pritrdil je, da ob močnem deževju verjetno prihaja do prelivanja tekočine čez rob bazena, vendar meni, da le-ta ne odteka v podzemlje. Ravno tako verjame, da se ob določenem vremenu smrad širi po okolici, vendar opozarja, da je 600 metrov, kolikor je oddaljena prva hiša, po standardih dovolj velika razdalja. Ostaja pa problem shranjevanja blata.
Potrebno ga bo reševati v sklopu rekonstrukcije čistilne naprave, ki ga sedaj ne izsuši dovolj. Suho blato bi lahko deponirali ali ga celo uporabili kako drugače (ob določenih ukrepih bi ga lahko celo uporab- ljali za gnojenje kmetijskih površin).
Drug bazen je last podjetja Valkar-ton. d.d., ki v njega odlaga odpadni škrobni mulj, za kar imajo vsa dovoljenja. "Ker se zavedamo, da zakonodaja predvideva omejevan- je in urejanje deponij odpadkov, smo se v Valkartonu odločili, da zgradimo čistilno , ki bo očistila tehnološke odplake do takšne stopnje, da bomo očiščeno vodo lahko ponovno uporabili v proizvodnem postopku: trdi odpadek pa bomo odstranili s sežigom v ekološki peči," je pojasnil Ciril Ogrin, tehnični direktor Valkartona. Naprava bo pričela obratovati aprila.
Po zagonu čistilne naprave bodo deponijo na Ostrem vrhu opustili in vrnili v prvotno stanje.
Naredimo nekaj tudi sami
Problem odpadkov in njihovega skladiščenja pa se ne tiče le občinske deponije. Je že res. da je najbolj na očeh, vendar, roko na srce, tudi sami občani se ne obnašamo ravno vzorno. O tem pričajo številna črna odlagališča, ki se bohotijo po kraških vrtačah in v katerih se ne nahajajo le gradbeni odpadki (kakor je za polnjenje nekaterih dolinic dovoljeno). Župan Janez Nagode pravi, da so pri tem nemočni, saj bi potrebovali občinskega redarja, ki bi onesnaževalce lahko kaznoval. Kdaj ga bomo dobili, pa je že vprašanje zase.
Po drugi strani logaški občini še vedno veliko greznic. Številni lastniki ne dajo kaj dosti na varovanje okolja in njihova vsebina neredko pristaja v kraškem podzemlju. "80 odstotkov greznic praktično ne ustreza strokovnim navodilom o urejanju greznic. Mislim, da namerno, saj je to navodilo oz. zakonodaja zelo neživljenska," meni Petek. Ljudje lahko pri zmanjševanju onesnaženosti okolja veliko naredimo tudi sami. Sedaj smetarski tovornjak na leto pripelje okrog 20.000 kubičnih metrov smeti, z natančnim ločevanjem odpadkov, tudi bioloških, pa bi bili kupi smeti na Ostrem vrhu najbrž precej manjši.
Petra Trček
Logaški turizem v prostoru in času
Turistično društvo Logatec organiziralo okroglo mizo Občina nima razvojne strategije turizma - Razpravljale! predlagali vrsto konkretnih akcij.
Turistično društvo Logatec je 22. februarja organiziralo okroglo mizo z naslovom Logaški turizem v prostoru in času, na kateri so kot uvodničarji sodelovali Marcel Štefančič, podžupan občine Logatec. Janez Gostiša, sekretar Območne obrtne zbornice Logatec, Berto Menard. predsednik KS Naklo, dr. Anton Gosar, redni profesor na Visoki šoli za turizem v Portorožu. Nevenka Malavašič, predsednica Turističnega društva Logatec in Staša Mesec, mentorica podmladka Turističnega krožka OŠ 8 talcev. Razpravo na okrogli mizi je povezoval Marko Škrlj,
Kljub odličnemu namenu, okrogla miza ni prinesla želenih rezultatov. Da vsi sodelujeoči niso razumeli namena, so namreč pokazali že uvodni referati. Odločno predolgi so bili, v njih pa žal nismo slišali konkretnih predlogov. Pričakovali bi namreč, da bo podžupan občine Logatec v svoji razpravi podal pogled na možnosti razvoja turizma skozi prizmo občine in njenih načrtov razvoja, da bo predsednik KS Naklo podal svoj pogled na vlogo KS pri razvoju turizma v občini kol celoti ... Tako pa smo žal poslušali že stokrat premlete predolge drobnarije kol so rožice, gredice, smeti in luknjaste poti. liolj konkretni in zato tudi primernejši za razpravo so bili referati predsednice Turističnega društva, mentorice turističnega krožka in dr. Antona Gosarja
Polna dvorana je bila dokaz, da občanom ni vseeno, kakšna bo usoda logaškega turizma
ki je plastično, s konkretnimi primeri predstavil osnovne, nerešene probleme. V svoji razpravi je namreč dejal, da "turizem ni stvar nas vseh, je stvar ekonomije. Osebno menim, da Logatec nima temeljev za razvoj turizma, pač pa ima nekaj pogojev za razvoj manj zahtevnega, na naravno in deloma tudi kulturno dediščino in gastronomijo vezanega izletniškega turizma." Dr. Gosar je povedal tudi, da v času ko je v svetu v vzponu tako imenovani 3E turizem (turizem doživetij). nima več smisla govoriti o tem, koliko lepih 111 neokrnjenih naravnih danosti imamo v občini in da turistično društvo ni zato, da se ukvarja z, izgledom Logatca. Tu je zato, da ustvari zvezo med ekonomijo in dejavniki, ki oblikujejo prostor. Na konkretno vprašanje
moderatorja v kaj bi, če bi imel denar, vlagal, je odgovoril, da bi bil zelo previden, saj Logatec ne daje humanih resursov za razvoj turizma. Nekaj podobnega pa dokazujejo tudi rezultati ankete, ki jo je opravil turistični krožek. Staša Mesec, mentorica turističnega krožka, je marsikoga šokirala s podatki: polovica anketiranih sploh ne ve, kam bi peljala prijatelje, kaj bi jim pokazala v občini Logatec: samo dva sta predlagala drevored, naravno zna menitost, za katero menimo, da je skoraj simbol Logatca. 90% anke tiranih pogreša zabavne prire dihe za mlade, samo 19% jih meni, da je Logatec cist, 33% anketiranih \ Logatcu ni ponosnih na nič... In še in še podatkov, ob katerih se človek :o samo zamisli.'
V sicer nepovezani razpravi je s svojimi vprašanji, predlogi in pobudami sodelovalo precej občanov. Veliko kritik so namenili občinski službi, ki skrbi za turizem, saj je jasno, da občina nima strategije razvoja turizma. Aktivnosti so omejene na posamezne aktivnosti (Notranjski regijski park. Pot podeželske kulturne dediščine), kar pa je odločno premalo. Čeprav sta bila na okrogli mizi vsaj še dva predstavnika občine, ki bi morala dati bol) konkretne odgovore, je na večino vprašanj in kritik, ki so letele na občinske službe, odgovarjal župan občine Logatec, gospod Nago de
Po njegovem mnenju vsi, tudi mediji, preveč kritiziramo in smo premalo usmerjeni v tvorno sodelovanje.
Povedal je, da bodo pomagali Turističnemu društvu pri reševanju prostorskih in finančnih težav, da pa se ludi sami ukvarjajo s prostorsko stisko. Pozna probleme in težave, ni pa vse tako črno, da bi morali samo kritizirati. Kako resno je mislil tisto o dodelitvi občinskega kredita T + 0% podjetniku, ki bi zgradil dobro restavracijo, pa lahko le ugibamo. Veliko besed, veliko časa, veliko že znanih težav in problemov in kopica neudejanjenih predlogov je ostalo za okroglo mizo. Ostal je občutek, da so udeleženci vse preveč hodili okoli problemov. Vsak na svojem bregu istega problema so ostali - udeleženci in občinska oblast, vsak prepričan v svoj prav. Tako je bil predlog gospoda Mihevca. da problematiko razvojnih možnosti turizma obravnava občinski svet, eden najbolj konkretnih dosežkov okrogle mize.
Po mnenju dr. Gosarja bi morali več vlagali tudi v predstavljanje turistične problematike, kjer po membno vlogo lahko odigrajo občinski mediji.
Cisto konkreten rezultat okrogle mize je zato že lale Članek in računalnik, ki ga je Turističnemu društvu Logatec podaril dr, Gosar.
Uranka Novak
ItOlff CG
Za čistejšo Logaščico
Društvo tabornikov se je odločilo, do bo v sklopu Dnevo zemlje in Dneva tabornikov 21. aprila organiziralo okcijo čiščenja Logaščice.
Priložnost torej za vse tiste, ki želite narediti korak od besed do dejanja in vam čisto okolje pomeni več kot le besedo na papirju. Akcija se bo končalo z malico in družabnim srečanjem. Vsi, ki želite sodelovati ali o akciji izvedeti kuj več, pokličite gospo Marinko Istenič na telefonsko številko 754 12 59 (popoldne).
www.mah.si
ODSTRANJEVANJE
NEVARNIH GOSPODINJSKIH ODPADKOV
Komunalno podjetje Logatec obvešča vse občane Logatca, da bo 6.4.2001. od 15.00 do 18.00 ure na dvorišču Komunalnega podjetja Logatec, Tržaška c. 27, potekala akcija odstranjevanja nevarnih gospodinjskih odpadkov.
Prinesete lahko sledeče odpadke:
• odpadne lake, barve, topila, smole, lepila, olja, emulzije, hladilno tekočine, kite, kozmetične izdelke (ličila, pršila, čistila),
• odpadne kemikalije,
• zdravila, škropivo in druge fito-terapevtske pripravke,
• baterije,
• akumulatorje lahko na Komu nalno podjetjo, Tržaška cesta 27, prinesete kadarkoli in jih odložite v za to namenjen zabojnik, postavljen pred vhodom.
J P Komunalno podjetje Logatec, d.o.o. Tržaška c. 27,1370 Logatec
6. marec 01
utrip krajevne skupnosti lopasL novice 5
Zaspana princeska
Vijugasta cesta, ki Logatec povezuje z osrčjem Notranjske, nas čez vrh Hrvatov pripelje v Laze in Jakovico, zaspani vasici na obrobju Planinskega polja. Sončnega februarskega dne je nekaj ljudi že delalo na polju, s katerega se je po nekaj mesecih umaknila voda. Spet drugi so po napornem delu v službi v Logatcu, Ljubljani ali kje drugje postorili še to ali ono ali pa se zbrali v družinskem krogu in se pripravljali na pustne norčije. Laze so od Logatca oddaljene le nekaj kilometrov, a se zdijo veliko bolj - zaradi precej ozke in ovinkaste ceste, na kateri me je vedno strah srečati avtobus ali tovornjak. A se nikomur od vaščanov, ki smo jih srečali, ni zdelo, da bi bili zato odmaknjeni od sveta. Želijo pa si v svoje domove pripeljati svet; že leto dni se
intenzivneje pogovarjajo in dogovarjajo o napeljavi kabelske televizije, a ni videti, da bi jo kmalu gledali.
Prav vsi sogovorniki so bili prijazni in več kot pripravljeni na pogovor. Presenetilo me je, kako dobro poznajo zgodovino svojega kraja, legende in pripovedke, ki so se spletle v minulih stoletjih. Kakor povsod se je tudi tu življenje v zadnjem stoletju močno spremenilo. Starejši se še spominjajo časov, ko so se ob povodnji v Planino vozili z velikim vaškim čolnom - jakovški je sprejel 40. laški pa kar 100 ljudi. Ob sušnem je prišel prav voz ali največkrat kolo, v širni svet pa jih je popeljal vlak. Sedaj sta avto ali dva pri vsaki hiši, avtobus pelje nekajkrat na dan, železno cesto pa uporablja le še malokdo.
Klemencova izjakovice. Oče Janez je z ženo leta 1974 sezidal novo hišo ob vznožju Jakovškega griča. Z leti so ob njem rasla ostala poslopja, na dvorišču je bilo vedno več kmetijske mehanizacije ... Sedaj očetu pri delu pomaga sin Janko.
Ana in Franc Kobal iz Laz sta povedala, da je veliko velikih kmetij, kakršne so bile še pred svetovno vojno, iz tega ali onega razloga propadlo. Tiste pa, ki so ostale, imajo večinoma naslednika.
Most ljubezni
Ni se spremenil le način življenja, spremenili so se tudi ljudje in odnosi med njimi. Saj ne, da se ne bi družili ali poznali. So pa si nekdaj vzeli več časa, se srečali pri sosedu ali v gostini in poklepetali, na akcijah skupaj poprijeli za delo... Mladi in stari so se zbirali v gostilnah, ki jih ni manjkalo - ne v Lazah, ne v Jakovici. Danes si prenekateri vaščan želi, da bi se krajani večkrat sestali in skupaj reševali težave. Tudi trgovin je bilo včasih več; sedaj je le ena, sredi vasi, ki jo že nekaj let vodi Janez Šabec.
velika prijatelja. Ljubeče besede, topli pogledi, roka, ki mimogrede ustavi na ramenu drugega ... Ljubezen še živi. Skupaj sta se prebijala skozi življenje, sedaj na starost se skupaj spominjata dobrega in slabega. Iz otroških let in iz pripovedovanja staršev spomini obudijo dvorec Win-dischgraetzov na drugi strani polja in njegovega gospodarja, ki je vedno lepo poskrbel za vaščane. Pred oči priplešejo velike kmetije, ki so večinoma propadle. In zgodba o neuresničeni ljubezni, ki jo pozna malone vsak vaščan. Zgodba o Lekanovem Franceljnu, ki so mu doma branili ženitev z izvoljenko njegovega srca. Razočaran se je zaprl v hišo, ki je ni zapustil vse do svoje smrti. Leta so okrog zgodbe spletla venček govoric, resnico o trpljenju poznajo le stene hiše, ki danes žalostno sameva sredi vasi.
Življenje se je moderniziralo, čeprav je v Lazah in Jakovici še vedno precej ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom -Živijo od njega le še redki. Ena takšnih sta Klemencova izjakovice; oče Janez in sin Janko, ki je pred petimi leti pustil službo na GG-ju, da bi lahko kmetoval. 24 hektarov obdelovalne površine in 38 glav živine ni mačji kašelj, Še posebno zato, ker so vse njive na Planinskem polju, ki je muhasto, in ga vsako leto, enkrat bolj, drugič manj, zalije voda. Voda povzroči veliko škode in ljudje so se v stoletjih sprijaznili z njo. A vseeno menijo, da bi jim država lahko bolj pomagala. Prekategorizacija kmetijskih zemljišč so velikokrat izrečene besede, narejenega ni (še) nič.
Le nekaj ljudi je zaposlenih v Lazah. večina se na delo vsakodnevno vozi. Kako drugače kol pred nekaj desetimi leti, ko je žaga na Ravniku
dajala kruh kakšnim 20-im sekačem in še večini furmanom. Tradicija furmanstva se očitno nadaljuje še danes, saj je med obrtniki največ avtoprevoznikov.
Nataša Prestor. mojstrica za ohranjanje kulturne dediščine s statusom unikatne oblikovalke, se je v Laze preselila pred dcsdimi leti in je gonilna sila KŠI) Laze. Na jmdstrešju svoje hiše želi urediti vaški muzej.
Prane Pačijo, domačin izjakovice. Planinsko polje je zaznamovalo življenje ljudi Ob lanski povodnjije voda trikrat zalila planinsko cesto.
Janez Šabec si želi, da bi v vas čimjnej napeljali kabelsko televizijo, da bi lahko spremljali večjirogramov.
Vanda Lavrič meni, da je bilo "v času njene mladosti", kakor se pošali, več kulturnih in športnih dogodkov. Danes se Nataša Prestor in drugi člani Kulturnega društva ter šolniki trudijo, da bi vas zopet obudili. Društvu in šoli je na različnih delavnicah in prireditvah uspelo vzpodbuditi najmlajše. Srednješolci in študentje pa imajo ponavadi vse preveč dela z vožnjo v šolo in nazaj ter sami s seboj, da bi se aktivno vključevali v dogajanje v vasi. Včasih so mladi imeli svoj kotiček pod soncem. Pred dvajsetimi leti so se zbirali v mladinskem klubu v prostorih osnovne šole, se spominja Vanda Lavrič. Mladi se danes srečujejo v bifeju ali na šolskem dvorišču, zraven šole pa počasi obnavljajo hišico, kjer naj bi dobili svoj prostor. Kdaj bo to, ne ve povedati nihče. Most čez Unico na cesti proti Planini so krstili za "most ljubezni", na njem se srečujejo mladi parčki. Ljubezen pa ni le privilegij mladih. Ana in Franc Kobal, stara okrog 70 let, sta zakonca iz Laz in
Ivan Tegelj ki ima hišo nekaj metrov jmd jakovško cerkvijo, se spominja časov, ko je pol vasi vsak dan nosilo vodo iz izvira pod kapelico.
Kmetovanje ali turizem
Že od nekdaj je življenje v Lazah in Jakovici zaznamovano s kraško pokrajino. Več kot sto raziskanih jam v okolici draži vaško mladež, da tako ali drugače raziskuje skrivnosti podzemlja, v samih Lazah pa kamp Francija Facije privablja jamarje iz vsega sveta, ki s seboj ponesejo glas o lepotah na robu Planinskega polja. Škoda le, da zanje in ostale morebitne turiste ni bolje poskrbljeno.
Pod cerkvijo sv. Mihaela na Jakovškem griču, kije bila včasihfarna cerkev in je imela svoje pokopališče, stoji kapelica, posvečena Devici Mariji. Domačini ji pravijo tudi Marija v leščevju. Kapelico so v začetku drugega tisočletja postavili nad kupom skal, od koder je izvirala voda. Ljudje še vedo povedali, da je voda zdravilna za oči, in še se najdejo, ki hodijo ponjo.
Tradicija kmetovanja je še premočna, čeprav bi turistična kmetija z. bogato ponudbo zagotovo pritegnila številne obiskovalce. Strinjati sem se morala s Francem Šušteršičem. profesorjem geografije in velikim poznavalcem krasa, da bi vaščani kmečko tradicijo lahko dobro prodajali.
Morda bo kdo pomislil na to, ko bodo Laze in Jakovica bolj urejene. V program CRP0V za vasi Laze in Jakovica, preko katerega bodo dobili nekaj občinskega in državnega denarja, so poleg infrastrukture vključili tudi stvari, povezane s turizmom: ureditev učne poti, vaškega   muzeja   in galerije,
AndrejKermavnar, predsednik Sveta KS Laze-Jakovica
Slavko Kermavnariz Laz in Boris Tegelj izjakovice. Slavko pravi, da stoji Planinsko polje na treh stebrih. In kolikor vode vidimo v njem v času največje povodnji, toliko je je preostali čas jmd poljem.
kolesarske poti okrog Planinskega polja ter jamarskega kampa; predstavitev kmetij s trženjem izdelkov domače obrti in spominkov; dejavnosti KŠD in ustanovitev turističnega društva; obnovo zunanjosti starih stavb; nočitvene kapacitete v obeh vaseh... Precej stvari, ki jih nameravajo, če bo vse po sreči, izpeljati v 10, 11 letih, kot nam je povedal Andrej Kermavnar, pred-stednik Sveta KS. In če bodo vaščani pripravljeni priskočiti na pomoč, bo projekt CRPOV tisti, ki bo prebudil princesko, ki sanja ob robu Planinskega polja.
Petra Trček
6 ćopai/te novice
predstavljamo vam
6. marec 01
Šopek ženskih odgovorov
Marčevski praznični dnevi postavljajo v ospredje žensko. Teme o ženskah, ki so čez dan poslovne ženske, odlične mame, kuharice in čistilke, zvečer pa na pol mrtve padejo še v objem svojih dragih, smo že pospravili z dnevnega reda. Zdaj so bolj moderne razprave, ki jih vodi Urad za žensko politiko. V njii; ugotavljajo, kako in zakaj niso ženske vključene v politiko, zakaj v Sloveniji vendarle nimamo več ministric, zakaj je zastopanost žensk celo v lokalni politiki
tako zelo minimalna, zakaj imajo ženske samo enega otroka, zakaj pri nekaterih delodajalcih ženske podpisujejo posebne izjave... Vprašanja torej, ki kažejo na spremenjeno vlogo ženske v sedanji družbi. Ob prebiranju teh silnih analiz in odstotkov pa sem z veseljem ugotovila, da v naši občini ni tako. V Logatcu se zdi, da ženske podpirajo več kot samo štiri vogale. Kar 10 direktoric, ravnateljic in načelnic smo našteli in jih povabili k
sodelovanju v prazničnem mozaičnem intervjuju.
Tri vprašanja smo jim postavili:
• Je biti ženska na vodilnem delovnem mestu prednost ali ne?
• Na kaj ste kot ženska v vašem podjetju - zavodu - ustanovi - najbolj ponosni?
• Kaj je tisto, kar vas v občini najbolj moti? Kaj vas kot žensko tako razjezi, da bi vzeli stvari v svoje roke in jo premaknili ali dokončali?
Gospa Katarina Turk, dr. medicine, specialistka splošne medicine, je direktorica Zdravstevenga doma Logatec dve leti:
Zdravstveni domovi so v zadnjih letih postali popolnoma ženski kolektivi, tako da je težko o tem razmišljati in je razumljivo, da bo tudi vodilno mesto prevzela ženska. Sicer v tem ne vidim nobene prednosti, niti morebitne ovire pri pogajanjih z našimi partnerji. Vesela sem, da mi je v kolektivu uspelo ohraniti zdrave in prijateljske medsebojne odnose, saj le tako lahko Zdravstveni dom opravlja svoje poslanstvo v odnosu do bolnikov. Marsikje so se v času privatizacije v zdravstvu pojavile težave v delovanju zdravstvenih domov, kar pri nas uspešno rešujemo. Ponosna sem tudi na nekaj posodobljenih prostorov v Zdravstvenem domu. Upam, da bomo tudi naprej uspešno poslovali in nadaljevali s prepotrebno prenovo nekaterih naših prostorov. Občina je vedno pokazala razumevanje za reševanje naših težav. Gre sicer vedno vse zelo počasi. Sama bi si želela določen problem hitreje rešiti.
Gospa Alenka Furlan je direktorica Knjižnice Logatec od leta 1994:
V kulturi je zaposlenih mnogo žensk in precej jih je na vodilnih mestih, vsaj v knjižnicah. Verjetno imamo ženske večjo intuitivnost, bolj smo se sposobne prilagajati, odzivati na potrebe okolja. V kulturi tudi ni toliko surove ekonomije, sprejemamo vendarle odločitve, ki niso tako boleče, kot je to v gospodarstvu. Predvsem sem vesela, da imam ob sebi sodelavce, ki čutijo veliko pripadnost svojemu poklicu. Vse, kar smo ustvarili v minulih letih, je skupni dosežek. Uresničili smo mnogo idej. povabili zanimive umetnike, omogočili skoraj vsem domačim ustvarjalcem, da so se predstavili pri nas. Mnogo govorimo o težavah mladih. V Logatcu namreč še vedno nimamo pravega prostora za preživljanje prostega časa. Okolica knjižnice in Narodnega doma je že od leta 1987 neurejena. Tudi knjižnica postaja pretesna, nimamo čitalnice, police so prepolne, zaradi prostorske stiske so obiskovalci utesnjeni, nimamo kam postaviti gradiva na novih medijih. Zaradi naštetih stvari se tudi bralci, ki jih imamo iz leta v leto več, ne počutijo več tako dobro kot včasih. Knji-žnica je lepa, a nefunkcionalna. Prepričana sem, da bi lahko izvedli mnogo delavnosti za mlade, če bi imeli več prostora.
Gospa Bernarda T reven, po poklicu vzgojiteljica predšolskih otrok, je ravnateljica VV/, Kurirček že 12 let:
Človek mora do/.oreti, da je kot vodstveni delavec sposoben videti stroko v vsej paleti širine in ob tem ne spregledani niti drobnih stvari. To velja za oba spola. Morda je razlika v tem, katero področje zastopaš. Ne vidim razlike.
Ponosna sem rta razvoj vrtca kot takega, vsebinski napredek oziroma življenjskost vsebin, programov.V času postopnega uvajanja kiiiikuliiina se ludi naš vrtec pripravlja na prenovo, tako vsebinsko, kot s spreminjanjem igralnega prostora, didaktičnih sredstev in s tem primerno tudi izobraževanje kadrov. Ponosna in vesela sem, da je v Gornjem Logatcu zrasla nova enota, kjer je našlo prostor 120 otrok.
Nestrpnost, neučakanost in jeza ne peljejo nikamor, prej vodijo v nove težave. Zato je pomembno načrtovanje razvoja kraja, potrebno je oceniti in določiti potrebe in narediti prioriteto. Ljudje bi morali biti bolj strpni in razumevajoči. Nobena stvar se ne more zgoditi "TAKOJ IN ZDAJ". V Logatcu, kot hitro razvijajočem kraju, bo potrebno reševati in rešiti še mnogo stvari. Z vidika mojega delovnega mesta in poklica menim, da je potrebno še kaj storiti v dobro otrok in mladostnikov ( javno otroško igrišče, povečanje kapacitet vrtca v KS Rovte, ustanovitev razvojnega oddelka).
Gospa Metka Kupnik je ravnateljica OŠ 8 talcev Logatec od januarja 1996. Po poklicu je predmetna učiteljica matematike in fizike, zdaj tudi izredna študentka 4. letnika pedagogike na Filozofski fakulteti v Ljubljani: Zdi se mi, da je biti ženska na vodilnem mestu ravnateljice šole bolj prednost kot nasprotno. Vsaka še tako drobna malenkost, ki se tiče dela Z otroci, se ne sme spregledati, ženske pa vidimo tudi malenkosti. Tudi tenkočutnost, toplina in druge izrazito ženske lastnosti so v tem poklicu pomembne. Povedati pa moram, da ne maram delitve na ženske in moške poklice. Spol ni najpomembnejši. Za vsak poklic je pomembno, da ga rad opravljaš in jaz sem vtem poklicu rada. Ponosna sem. da skupaj z SS učitelji in strokovnimi delavci vodim šolo. v kateri se izobražuje in vzgaja OSO otrok. Sola je urejena, obvladljiva in po uspehih primerljiva z drugimi solanu. Probleme rešujemo sproti, skupaj se veselimo uspehov, starši imajo odprta vrata. Učenci so uspešni, imajo tudi težave, a vedno tudi pomoč pri reševanju le-teh. kaj me v občini moti? Verjemite mi, da imam pred svojim pragom vedno toliko dela, da lahko rešujem le probleme v naši hiši. Saj zato tudi sem v šoli! Z uvajanjem devetletne šole pa je toliko dela, da niti za kritiko razmer v občini nimam odvečne energije. Ko pa bom imela čas, bom pomagala pri iskanju rešitev za ohranitev naše lepe narave.
Gospa Marija Selšek, socialna delavka po poklicu, dve leti ravnateljica Zavoda za vzgojo in izobraževanje Logatec:
Prepričana sem, da so določena področja dela, ki jih v večini bolj polno in vsebinsko bolj logično opravljamo ženske. Gre za področje dela. kjer je potrebno več osebne emocionalne nuje. Konkretno pa na vodilnih delovnih mestih po mojem mnenju ni bistven spol. temveč osebnostne kvalitete in sposobnosti za konkretno področje dela.
Moj uspeh je naš skupni uspeli. Svoje razmišljanje okrepim še z. mislijo modreca, ki pravi:" Človek je angel z enim krilom in le objeti smo zmožni leteti."
Na področju dela, ki nas povezuje na občinski ravni, bi več pozornosti namenila mladini. Poseben poudarek moramo dati področju različnih interesnih dejavnosti, kjer bi glede na različnost vsak posameznik našel svoje mesto in vlogo.
Gospa Ljudmila Kune, univerzitetna diplomirana pravnica, je načelnica Upravne enote Logatec od leta 1995:
Menim, da se ženske že zaradi svojih naravnih danosti, še v večji meri pa zaradi načina vzgoje, \ popvrečju bolje ml moških znajdejo na delovnih mestih, ki zahtevajo veliko drobnega, natančnega dela. kjer se v kratkem času ne da pohvaliti z vidnimi, oprijemljivimi uspehi. Predvsem so pripravljene delati za nekoliko nižjo plačo. Ženske odločitev o sprejemu odgovornejših delovnih mest zelo natančno pretehtajo in se za zasedbo odločajo le. če so prepričane, da bodo kos službenim in zasebnim obveznostim.
V največje veselje mi je. da smo v zadnjih letih na področju našega dela uspeli dvigniti raven profesionalnosti, se približali strankam, hkrati pa smo kol kolektiv ohranili notranjo homogenost in pozitivno delovno okolje. Logatec /.okolico vedno bolj postaja predmestje slovenske prestolnice. Število prebivalcev se je v
krajšem obdobju povečalo kar za 1000. razvijajo se gospodarske dejavnosti. Ocenjujem, da je eden izmed najbolj perečih problemov prometna neurejenost: nimamo avtobusne postaje, nimamo urejenih parkirišč, moti me vsesplošno parkiranje po pločnikih (pred pošto npr.), morali bi poiskati primeren prostor za tržnico...
Gospa Gena Pupis je po poklicu profesorica defektologije, 16 me- secev pa opravlja delo v .d. dire- ktorice Doma starejših v Logatcu:
Tako moški kol ženske imamo najbrž vsak svoje prednosti, ki pa izhajajo bolj iz individualnih razlik kot iz razlik med spoloma. Morda je prednost nas žensk v bolj razviti intuiciji, v večji občutlpvosti do sočloveka in \ večji skrbi za okolico.
Izkušnje na novem delovnem mestu sem pridobivala preden smo Dom uradno odprli. Najbolj ponosna sem na to. da mi je uspelo izbrati prave sodelavce, ki bodo delo v Domu opravljali s srcem.
Moti me. kadar ljudje med seboj ne znajo komunicirati, ko prikrivajo svoja čustva in iščejo krivce drugod. Takrat si kljub temu, da bo prišlo do konflikta, želim "odprto sceno" in odkrit pogovor o tem, kako vidim stvari sama.
Gospa Alenka Gorza-Jereb je direk torka občinske uprave, vodstvena dela pa opravlja t leta:
Določena delovna mesta so po tradiciji mogoče res bolj pisana na kožo žensk vendar pa se delitev na moška in ženska delovna mesta, vsaj upam, v naši zavesti počasi, a zanesljivo izgublja. Prednost vidim edino v tem, da se na tistih delovnih mestih, kjer so zaposleni pogosto v stikih z ljudmi, posamezniki lažje pogovorijo oziroma odprejo ženski. Prepričana sem, da delovno mesto terja dobrega delavca, ne glede na spol.
Veseli me, da lahko rečem, da ima vsak prebivalec občine Logatec možnost priti do župana ali do kateregakoli drugega zaposlenega na občinski upravi vsak dan in to hitro.
To, kar me moti, ni vezano na spol. ampak na temperament in značaj človeka. Pri ljudeh me najbolj moti pomanjkanje tolerance in strpnosti do drugih oziroma do drugače mislečih. Moti me sprejemanje sodb brez podlage, imeti prav vedno in povsod brez poznavanja problematike, nesramnost in grobost do sočloveka ... Velikokrat se srečam tudi z občutkom nemoči, ko bi želela pomagati ljudem, saj nas čedalje bolj zapleteni zakoni in predpisi spreminjajo v toge birokrate.
Gospa Lidija Obreza je po poklicu socialna delavka, na mestu direktorice Centra za socialno delo Logatec pa je že 10 let:
Ne vidim bistvene razlike med žensko in moškim na delovnem mestu. Najbolj pomembno se mi zdi, da je tisti, ki je na vodilnem mestu, strokoven in da ima smisel za vodenje kolektiva. Na Centru je predvsem pomembno, da so zaposleni tako ženske kot tudi moški, zato sem vesela, da imamo v Logatcu zaposlenega vsaj enega. Tako se prilagajamo našim strankam, saj moški socialni delavec lažje prisluhne željam in potrebam nekaterih strank. Najbolj ponosna sem na svoje sodelavce. So dovolj strokovni, in svojo strokovnost še nadgrajujejo, ter zelo odgovorni. Poleg redne dejavnosti izvajamo še razne projekte preventivnega ali razvojnega značaja, ki se nanašajo na mladino, na starejšo populacijo in na mlade odvisnike ter njihove družine. Ponosna sem, da lahko rečem, da izvajamo celovito skrb za starejše občane - skorajda ni več programa, ki bi ga lahko še razvijali. Zaskrbljena sem nad izredno velikim številom otrok, ki živijo v neurejenih družinskih razmerah. V Logatcu je več kot 230 otrok razvezanih zakoncev ali iz nezakonskih skupnosti, ki prejemajo preživnino. Starši se pogosto ne zavedajo odgovornosti, ki jo imajo v družini. Preveliko skrb namenjajo materialnim dobrinam, premajhno pa otrokovim osnovnim potrebam: po ljubezni, razumevanju, po prisotnosti staršev.
Takole se je razgovori! naš šopek žensk, ki v naši občini opravlja vodstvene naloge. V njem žal ne boste našli cvetlice direktorice podjetja kl,I, gospe Danijele Rus. Žal nam je, da v tem mozaičnem intervjuju ni želela sodelovati.
Hrtmktt Novak
Na Tratah vezejo
Nekega četrtkovega večera me je pot pripeljala pred vrata doma K S Trate. Skozi priprta vrata se je slišalo ubrano pelje, ki so ga v ozadju občasno motili mlajši glasovi. Vstopila sem. Za veliko mizo sem videla radovedne in zadovoljne obraze, ki so bili zatopljeni vsak v svoje delo. Stopila sem k Anici Vavken, vodji te prijetne skupine, ki mi je povedala, da imajo tečaj vezenja.
Ideja o tečaju se je gospe Anici porodila, ko jo je sovaščanka prosila, da izveze prt. Ker sama ni imela časa, ji je predlagala, da organizirata tečaj vezenja. In tako se je začelo. Tečaj obiskuje okrog 2S članic, starih od 8 do 7,i let. Učijo se različnih vbodov vezenja, med seboj si Izmenjujejo izkušnje in vzorce za vezenje. "Nekatere med njimi izdelujejo čipke, kopirajo vzorce, vse skupaj rade zapojejo kakšno narodno pesem, ki jih Slovencem tako ne manjka, pa tudi smeha na tečajih nikoli ne zmanjka," je povedala gospa Anica. Sama veze že od desetega leta, naučila jo je babica, ki se je le spretnosti naučila od svoje babice. Sedaj skuša tradicijo nadaljevali sama in upa. da bodo kolegice tO znanje prenašale na mlajše rodove. Skupaj bodo tečajnice vezle tja do
pomladnih dni, ko se bodo začela zunanja dela na kmetijah. Njihove izdelke bomo verjetno lahko videli na Gregorjevem sejmu v Logatcu in avgusta na Kmečkem prazniku na Medvedjem brdu.
Tanja Lazar
6. marec 01
predstavljamo vam
/cpaMe, novice 7
To bo najlepši dan ...
Poroka. Slovesen in pomemben trenutek v našem življenju. Dan, ko izpolnimo svoje sanje in se zaobljubimo svojemu izvoljencu ali izvojenki. Spomin na poroko nas spremlja vse življenje, poročne fotografije in posnetki pa nam še na stara leta izvabijo nostalgične solze iz oči. Je pa ta dan tudi priložnost, da se pravljično oblečemo in tako uresničimo skrite dekliške sanje. Ženin in nevesta sta glavna igralca poročnega dne, zato je zelo pomembno, da ta poteka brezhibno. To pa je včasih težko zagotoviti, saj je potrebno misliti na tisoč drobnih stvari, ki nam polepšajo svečano priložnost. Prav zato se je pametno zaupati nekomu, ki se na organizacijo spozna.
V samem centru Vrhnike, blizu občinske uprave in Cankarjevega spomenika, se že skoraj leto dni v stavbi Črnega orla nahaja Modni salon Mirjam. "Bodočim nevestam in ženinom pomagamo z nasveti in idejami pri organizaciji poročnega dne. saj želimo, da je njihov najlepši dan v življenju popoln." pravi lastnica salona Mirjam Suhadolnik. "Naša glavna dejavnost pa je izposoja moških in ženskih poročnih obleke, oblek za krst, obhajilo in birmo, pa tudi slovesnih večernih oblačil za mature, valete in druge posebne priložnosti. Prodajamo moško in žensko konfekcijo in večerne obleke, dokler niso izposojene, ter dodatke, ki polepšajo nevesto. Imamo tudi oblačila za močnejše postave (do konfekcijske številke 52)."
Tisoč drobnih stvari
Par, ki se odloči za poroko, naredi s tem prvi in odločilni korak v novo življenje. Po odločitvi pride na vrsto oranizacija. Nešteto drobnih stvari, ki morajo boti urejene. Gospa Mirjam vam svetuje, na kaj morate biti pozorni, pri večini stvari pa vam tudi pomaga.
Če se na poroko želite pripravni v miru, morate dovolj zgodaj izbrati datum in kraj poroke. Ko sla znana, morata mlada dva do matičnega urada v občini, v kateri se bosta poročila, če bo poroka tudi cerkvena, pa še do pristojne cerkvene osebe. Najbolj vidna in občudovana je na slovesen dan nevesta, zato je še kako pomembno, da si obleko izbere po svoji meri in okusu najbolje čim prej. tako da ima čas za pomerjanje, ožanje. krajšanje, daljšanje ... V Modnem salonu Mirjam je na voljo veliko oblek-od tistih najbolj razkošnih do bolj preprostih. Večina nevest se odloči za tradicionalno belo barvo, pa ludi za šampanjsko. Ženini ponavadi izberejo obleko temnejše barve. Poleg obleke sodijo čevlji, ki jih morale izbrati dovolj zgodaj, da jih razhodite, in številni dodatki,
ki jih izberete ob pomoči gospe Mirjam, Celotna podoba ženina in neveste naj bo barvno in stilsko usklajena tudi s poročnim šopkom, cvetjem, konfeti, priponkami svato\ ... Za piko na i poskrbijo frizerka (dobro se je že
prej dogovoriti za poskus- no pričesko, da ne bomo presenečeni: skupaj z gospo Mirjam pa lahko izberete še lasne dodatke), kozmetičarka in viza žislka- pridejo tudi na dom in uredijo vso družino. Dovolj zgodaj izberite in rezervirajte kraj svatbe, glasbe- nikc, snemalca, fotografa ... Vsaj en mesec prej razpošljite vabila. Naročite jih lahko v Modnem salonu Mirjani, izdelajo pa vam jih v treh dneh. Po poroki pa se spodobi, da se, s fotografijo ali pisno zahvalile svatom. Precej stvari smo našteli, kajne. Pa naj vam ne vzamejo volje. V Modnem salonu Mirjam boste našli oblačila, čevlje in številne dodatke, rade volje pa vam bodo pomagali in svetovali pri sami pripravi. Tudi za druge priložnosti
V Modnem salonu Mirjani se lahko oglasite ob vsaki svečani priložnosti ob krstu, obhajilu m birmi. Svetujejo, da oblačila rezervirate čimprej, saj je lako izbira večja. Med številnimi oblačili lahko izbirajo tudi botri m botre, poročne priče, slarsi slavl|cncc\ m njihovi spretnije valci.
V zadnjih letih na maturantskem plesu dekleta in fantje ne dokazujejo svoje zrelosti le z. zaključkom srednjega šolanja, pač pa je to tudi priložnost (velikokrat prva v življenju), da oblečejo večerno toaleto in se za en večer prelevijo v princeske in prince.
Poroke, krsti, obhajila, birme, valeta, matura, gledališče, ples ... pravi naslov je Modni salon Miljam na Vrhniki, Cankarjev trg 4 (stavba Črnega orla). Poleg stavbe je veliko parkirišče.
V salonu se lahko oglasite od ponedeljka do petka od lt). do 12. ure ter od 16. do 19. ure in ob sobotah od 9- do 12. ure.
Gospa Mirjam vam bo rade volje pomagala tudi izven delovnega časa (po dogovoru); tako boste imeli Čas in mir za pomerjanje oblek.
Za vse dodatne informacije pokličite v salon na telefonsko številko (01) 750 23 12.
Pripravila Petra Trček
Naročnik prispevka Mirjam Suhadolnik s.p.. Modni salon Mirjam, Cankarjev trg 4, Vrhnika
Ogrevanje stanovanj
Pomena usklajenosti lokacije, orientacije, upoštevanja mikroklimatskih pogojev, razporeda prostorov, izbire materiala in izvedbe gradnje po načrtu, se graditelji
praviloma zavedo vedno (pre)pozno. Da boste bralke in bralci naredili kar najmanj nepremišljenih korakov, vas bomo tokrat seznanili z osnovnimi informacijami o ogrevanju stanovanja ali hiše.
Praksa kaže, da je načrt zelo redko usklajen z izvedbo, neupoštevanje pa prinese vrsto energetskih težav. Osnova vsake gradnje mora biti dobro premišljen in (tudi z energetskim svetovalcem) preverjen načrt. Izdelani projekti morajo vsebovati želje investitorja, izvesti pa jih moramo točno po načrtu, brez vseh "izboljšav". Vsako obračanje načrtov in podobno "projektiranje" s prstom po zraku ustvari efekt podirajočih domin. Rezultat pa je: plesen na toplotnih mostovih, tenke denarnice ter (neupravičena) jeza na obrtnike in projektante. Opisane težave so pogoste pri novogradnjah, še večkrat pa se dogajajo pri adaptacijah obstoječih   hiš.   Obnove inštalacije
[ ogrevanja (zamenjave radiatorjev, kotla, dimnika...) se navadno izdelajo brez izračunov, ki bi
j upoštevali nastale spremembe.
1 Posledica so napačno dimenzionirani sistemi in brez potrebe povečani   stroški   gradnje in
[■ obratovanja.
Izdelava projektov oziroma izračunov je sorazmerno
majhen strošek, ki se hitro povrne
Vsak investitor (lastnik, graditelj) se mora zavedati, da moč kotla določajo toplotne izgube na obodu stavbe (okna, stene, tla, strop) in seveda potrebna prostornina ogrevanja. Ko ve. koliko bo ogreval in kako (materiali, debeline) bo gradil, mu bo projektant ogrevalnega sistema brez težav izračunal potrebno moč kotla. Ta pa potem določa premer dimnika in vse ostale parametre ogrevalnega sistema. Večini občanov je znano, da kombinirani sistem ogrevanja ni dobra in smiselna rešitev zaradi slabšega izkoristka obeh energentov (pomembni so tudi drugi razlogi). Ljudje se največkrat odločajo za ogrevanje z ekstra lahkim kurilnim oljem, čeprav je to gorivo v zadnjem času sorazmerno drago, manj za ogrevanje z drvmi. z zemeljskim plinom, še najmanj pa za ogrevanje z utekočinjenim naftnim plinom. Za izbiro ogrevalnega sistema ni splošnega recepta, vedno je treba upoštevati stanje, okoliščine in razmere pri občanu in na obravnavanem območju.
V Sloveniji je na voljo zelo kakovostna, najsodobnejša oprema svetovno znanih proizvajalcev, kljub temu pa se občani prevečkrat odločijo za opremo z nizko ceno. Premalo se ceni kakovost, dober servis, obratovalne izkušnje, zalo-ženost z nadomestnimi deli in drugo (atesti, garancija, dokumentacija z navodili).
V naslednji številki vas bomo seznanili z dimniki, pripravo tople vode, regulacijo sistema CK in različnimi topotnimi režimi ogrevanja (talno, radiatorsko). Za podrobnejše informacije pa se oglasite na osebni razgovor v ESP Logatec. Vse kar vas zanima s področja učinkovite rabe energije, podrobnejše podatke in brezplačne nasvete dobite v ENSVET pisarni Logatec. Notranjska 14. Pisarna je odprta vsako sredo od 17 do 20 ure. Za pogovor z energetskim svetovalcem je obvezna predhodna prijava Prijavite se lahko vsak delovni dan od 7.00 do 15.00 na tel. 70 96 020. Pohitite!
Energetski svetovalec: Bojan Žnidaršič, nniv. dipl. inž.
krajin, arh.
Bolezen norih krav
BSE - Bovi na spongiformna encefalopatija ali t. i. Bolezen norih krav nastane, ko se iz še ne poznanih vzrokov celični prionski proteini v možganih spremenijo in postanejo patogeni. Gre torej za toksično in infektivno živčno degenerativno bolezen, ki poškoduje možgane. Po preteku inkubacijske dobe, ki traja od 3 do 6 let, se pojavijo klinični znaki v obliki neobičajnega, norega obnašanja živali. Temu kmalu sledi odmiranje telesa in smrt.
0 bolezni sami je še precej neznanega in nekateri znanstveniki zagovarjajo celo tezo. da so povzročitelji prenosljivih spongi-formnih encefalopatij še neodkriti virusi če drugi mikrobi, ki vsebujejo nukleinsko kislino in da so prionski proteini le njihovi spremljevalci. Prav tako še ni povsem znano, ali se ta bolezen resnično lahko prenaša tudi na ljudi. Strah temelji na kemično dokazani podobnosti med prionom. ki povzroča BSE in spremenjenim prionom, ki ga najdemo v možganih ljudi, obolelih za Creutzfeld -Jakobovo boleznijo (CJD), Strokovnjaki ugotavljajo, da je prva. najverjetnejša okužba nastala zaradi mesno-kostne moke. ki so jo pridelali iz trupel poginulih ovac, okuženih za praskavcem in potem ta živalski proizvod dodajali v krmne mešanice za prehrano goveda. Hitrejši in masovnejši razvoj bolezni norih krav po letu 1990 v Veliki Britaniji pripisujejo dejstvu, da so v kafilerijah spremenili postopek predelave živalskih odpadkov v mesno -kostno moko tako. da so znižali temperaturo predelave in izpustili fazo obdelave z organskimi topili. Obstajajo še druge možne hipoteze za pojav bolezni. Kot zelo pomembno navajam razmišljanje dr. Andreja Grešnika, ki ugotavlja, da se pri intenzivni reji goveda premalo upoštevajo strokovna dognanja na področju prehrane. Živali s po\ečano genetsko sposobnostjo za proizvodnjo mleka potrebujejo   uravnotežen obrok.
primeren potrebam prežvekovalcev, ki omogoča pravilno presnovo v organizmu. Motena presnova v centralnem živčnem sistemu lahko izzove aktivnost in razmnoževanje "kužnega" priona, kar nato povzroči obolenje. Poleg tega pa je pomembna tudi pravilna uporaba mineralno -vitaminskih dodatkov (MDV), ki urejujejo ravnotežje v presnovi in dajejo dobro obrambno sposobnost organizma proti kužnim boleznim. Bolezenske klice v možganih živali uničijo s dvajsetminutno sterilizacijo pri 133 stopinjah celzija. To pomeni, da se morebitno okuženo meso z običajnimi kuharskimi postopki ne uniči. Zaenkrat v Sloveniji še niso odkrili primera te bolezni. Kljub temu pa bodimo pri nakupu govedine pozorni na njen izvor (obstaja tveganje pri uvoženem mesu). Svetujem, da jemo meso slovenskega goveda, kije v pretežni meri vzreje-no še dokaj ekstenzivno in tako tudi bolj zdravo.
Ne prezrite v marcu!
9. 3. ob 10. uri
Predavanje dr. Jožeta Verbiča Siliranje travne krme s poudarkom na baliranju v Logatcu
20. - 22. 3.
Tridnevni tečaj iz varstva rastlin za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev na Vrhniki
Kmetijski svetovalec
Roman Rupnik, inž. kmetijstva
VEM J
večJI
8 lopašiL novice
pogovor meseca
6. marec 01
Spoštovani in prečastiti, najbolje bo, da začneva kar od začetka. Kje in kod Vam je zasijala luč tega sveta? Pa kolikeri je bil družinski krog?
"Prvo svetlobo sem bil zagledal 15. junija 1923 pri Rečanovih, kot se je reklo kmetiški družini Merla-kovih v Žibršah. Poleg mene -prvorojenca - se je očetu Andreju in materi Antoniji rodilo še osmero otrok. Zvrstili so se: Vinko in Slavko - oba sta izginila brez sledu sredi majskega »osvobajanja« 1945, Cveta, poročena Šubic, zobozdravnica, živi v Šempetru pri Gorici. Minka, poročena Glinšek, živi v Argentini, Štefka, poročena z znanim arhitektom Milanom Fretzejem, živi v Sidnevu, Tone, sedanji gospodar na domačiji. Milena, poročena s pisateljem Levom Detelo, pesnica, živi na Dunaju, in od Milene dve uri mlajša dvojčica Zvonka, poročena Kleč, upokojena računovodja, živi v Logatcu."
Običajno so starši namenjali prvorojencu gospodarstvo; kako da so Vas umaknili od tega starožitnega, sicer nepisanega pravila? "Resnično, starši so se odločili proti tako značilni kmetiški tradiciji majorata. Ko me je ata peljal k vpisu v 1. razred v Logaške Žibrše. je dejal učiteljici, da me bodo dali v šole. Kasneje pa je sosedu določneje razložil svojo odločitev: Saj sem ga moral dati v šole, sicer bi pri 22 letih že terjal grunt, jaz pa bi jih imel tedaj šele 45. Grunt bom zato namenil mlajšemu.' - In zgodilo se je, kakor je bilo očetu všeč, pa tudi meni, saj sum rad hodil v šolo. Tako sem po končani osnovni šoli v Žibršah in v Rovtah opravil 6 razredov gimnazije v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu, licej -zadnja dva razreda klasične gimnazije - pa v Ljubljani, kjer sem maturiral sredi vojne vihre 1942. Se pa iz gimnazijskih časov prav rad spomnim imenitnega profesorja latinščine Franca Gnjezda in svojevrstnega profesorja slovenščine, sicer tudi pisatelja in dramatika Ferda Kozaka; pri njem se je bilo treba naučiti 200 Prešernovih verzov na pamet. Samo tako sem se naučil na pamet celoten Krst pri Savici."
Dr. Ivan Merlak
Tisti naš gospod, ki je postal tudi stolni kanonik in prelat, ali drugače, tisti gospod, ki je izmed logaških duhovnih mož dospel najviše po cerkvenem hierarhičnem stopnišču.
Kako da ste se potem lotili teologije in ne slavistike, ko ste tako požirali Prešerna?
"Prešerna sem vselej visoko cenil. Vendar Gospodov klic je bil silnejši. Že doma je bila na poseben način poudarjena, vendar nevsiljiva verska vzgoja. Kmalu me je prevzelo veselje nad verskim življenjem; verski obredi so mi postajali vse bolj vabljivi.
V tej smeri so bile pomembne tudi vzpodbude gornjelogaškega kaplana Jožeta Cukaleta. sicer Vrhničana. velikega narodnjaka, ki se je po vojni pred komunistično oblastjo umaknil v Italijo, kjer se je med jezuiti pripravil za Bengalski misijon v Indiji. Tam je postal sodelavec matere Terezije. Rad je tudi slikal in pisal pesmi. Tako je njegova pesniška zbirka Naj se te s pesmijo dotikam izšla pri Mohorjevi družbi 1994."
Kako se je dotaknil Vašega študija vojni in povojni čas?
"Kot je znano, je vojna nesrečno udarila naš narod. I darila je tudi nas študente. Žal. sem moral sredi leta 1944 z ostalimi bogoslovci prekiniti študij zaradi zahtev vojaških okupacijskih oblasti; odločiti se je bilo treba ali za domobranstvo ali za TODT (nemške vojaške delovne brigade). Razen bolnih smo se vsi bogoslovci
zaradi obrambe krščanskih vrednot in iz domoljubja odločili za domobrance. Se ve. da so po vojni revolucionarni zmagovalci ubrali pota znane evforične apokalipse, ki me je samo po božji previdnosti nekako obšla. Namreč, potem ko so me odpustili iz bolnišnice, kjer sem ležal od novembra 1944 zaradi rane na nogi. sem se 20. aprila 1945 vrnil domov. V maju sem se moral na temelju posebnega razglasa javiti na komando mesta v Logatcu. Ker sem se opiral ob palico, me je partizan na zbirnem mestu neprizanesljivo ogovoril, češ kako krivično da je bilo. ko me ni zadelo v glavo namesto v nogo.
Jasno, kot bogoslovcu-domobrancu so mi »osvoboditelji« prisodili številko 1, ki je pomenila likvidacijo (z dvojkarji so ravnali priza-nesljivejc, trojka pa je pomenila neke vrste pomilostitev). Prav tedaj je prišla tja tudi naša mama. da bi sporočila poveljstvu, da doma ni nikogar, ki bi pripeljal na komando voz. in konje za potrebe oblasti. Kdini. ki bi to lahko opravil, je menila mama. bi bil jaz. Po partizanovi odločitvi sem vprego res pripeljal, in za čuda, vrnil sem se lahko domov, in tako sem bil rešen gotove smrti."
Kdaj ste potem odpeli novo mašo?
"Že jeseni 1945 sem nadaljeval študij teologije v Ljubljani med odličnimi profesorji, kot so bili dr. Anton Trstenjak za filozofijo, dr. Franc Lukman za dogmatiko in dr. Andrej Snoj za Novo zavezo. Novo mašo pa sem daroval 18. julija 1948 v domači farni cerkvi Rožnovenske Matere Božje sredi razgretih časov."
Razgretih časov?
"Ja, Cerkev je bila tiste čase oblastem v napoto z. obredi vred. Ko sem naslednji dve leti kaplanoval na Vrhniki, sem doživel, da so s tanki razgrnili telovsko procesijo s pretvezo, da je šlo za vojaške vaje. Pomislite, sredi Vrhnike pa vojaške vaje, in to s tanki! Pa, še leta 1950. ko sem bil pri vojakih v bosanskem Travniku, so grobo obsojali religijo-cerkev, ki da je klala kar vse počez in tako vzpostavila najbolj grozen družbeni red. Res pa je tudi. da me je bil moj oficir vzel v bran rekoč: »Ali naš Ivan nije takav!« Zato so mi zaupali celo vodenje bataljonskega pevskega zbora."
.No, vendar k svetlejšim časom na pot?
"Sprva je tako tudi kazalo. Po vrnitvi od vojakov mi je ljubljanski škof Anton Vovk resnično pravi mučenec - ponudil mesto škofovega tajnika; to službo sem opravljal do
leta 1957. Prav tega leta sem tudi doktoriral pri prof. dr. Jožetu Jeraju iz moralke - moralne teologije. Tedaj mi je bila dodeljena župnija v Litiji, kjer sem osem let skrbel za živo versko življenje. Če se samo spomnim tistih 300 otrok pri verouku! Vendar zadreg z oblastmi le še ni bilo konec. Ko sem bil leta 1964 izbran za profesorja moralke na ljubljanski teološki fakulteti, nisem smel predavati, ker tedanja Verska komisija republike Slovenije ni dala sogla- sja. Pri tem je treba povedati še to, da je bila tedaj teološka fakulteta izločena iz državne Univerze. A časi so bili taki, da so smeli državni organi odločati tudi v nekaterih nedržavnih zadevah. Me je pa tedanji ljubljanski škof dr. Jože Pogačnik prav tedaj imenoval za stolnega kanonika."
Ste se torej namesto profesure na teološki fakulteti lotili urednikovanja in pisanja?
"Lahko bi rekli tudi tako. Prav v letu, ko sem bil imenovan za kanonika, je Družina, ki je sicer že od 1952. izhajala kot verski list goriške apostolske administratore, postala verski tednik za vso Slovenijo, mene pa so postavili za upravnika in glavnega urednika. Tako sem sprejel dvojni izziv. Prvič: skrbel naj bi, da bi edini verski list na Slovenskem informi- ral bralce o verskem dogajanju doma in po svetu, da bi duhovno vzgajal in vzpostavljal stik z bralci, ki bi naj kot kristjani, vpeti v javno dogajanje, opozarjali na vrednote, ki so oblikovale Evropo in slovenstvo skoz tisočletno krščansko izročilo. In drugič: naj bi listu, ki je 1972. postal tednik, pomagal skoz osvežujoče ozračje novega pokoncil-skega časa. ki mu je postala prijaznejša tudi jugoslovanska politika. Pri Družini sem potlej - menjaje funkcijo zdaj glavnega, zdaj odgovornega urednika - deloval celili dvajset let. Ves ta čas in tudi kasneje sem v časopisu objavljal številne raznovrstne nepodpisane prispevke; po letu 1990 sem priobčeval kratke življenjepise svetnikov, ki so leta 1099 izšli v knjigi »Iz vere v luč«. Skratka. Družini sem ostal zvest v dobrem in slabem."
Zakaj v slabem?
"Seveda, zaporne grožnje niso ravno pretirano prijazne. Medtem ko sem bil vesel razcveta Družine, ki se je vse bolj razgrinjala čez vso Slovenijo, sem   se   moral 1974.
zagovarjati na sodišču. V enem primeru naj bi šlo za žalitev ateistov. Družina je objavila povzetek »Desetih zapovedi za slabo vzgojo otrok« iz ameriškega policijskega časopisa in prvostopenjsko sodišče me je obsodilo reci in piši na leto dni zapora; pritožbeno sodišče pa je kasneje ugotovilo zastaranost zadeve in me oprostilo. V drugem primeru so mi očitali žalitev Jugoslovanske ljudske armade. Obsodba v imenu ljudstva mi je prisodila štirimesečno zaporno kazen -pogojno za dve leti(l). Ampak, kaj je bilo pri vsem tem najbolj zanimivo, rekel bi kar cinično, celo komično, če že ne paradoksalno? Inkriminirani zapis, ki naj bi žalil JLA, je Družina povzela po nekem članku iz hrvaškega Glasa koncila; urednik tega časopisa pa na Hrvaškem ni bil ne sodno ne drugače preganjan!!!"
Pa se je z leti teža Vašega dela vendar olajšala?
"Prav ugotavljate to - »z leti«; tisto - »z olajšanji« pa. kakor se vzame. Kar poglejte: celih dvajset let pred lansko cerkveno upokojitvijo (po državnih predpisih sem bil upokojen že 1983.) sem predsednikova] cerkvenemu sodišču. Kot upokojeni kanonik pa še vedno opravljam službo postula-torja ( raziskave in priprave izredno zahtevnega postopka) za beatifikacijo škofa Antona Vovka."
Očitno Vam ustvarjalnih in življenjskih energij še ne manjka. Saj kljub obsežnemu ter nadvse zahtevnemu delu postulatorja se tudi vse raje vračate med svoje rojake - Logatčane; zaradi nostal- gije?
"Pa ne samo zato, pač pa tudi zato, da hi svojim ljubim rojakom spet in spet sporočal, da se naj ne boje Kristusa, naj se ne boje vrednot krščanstva, po katerih naj se človek ne vrednoti po tem, kar ima, temveč po tem, kar človek je. Tako bo 21. vek stoletje duhovnosti ali pa ga ne bo."
Hvala vam, gospod kanonik - dr. Ivan Merlak!
Marcel Štefančič Foto: Tone Rupnik
Hočem konkreten odgovor
Pri svojem delu srečujem mnoge ljudi in v posebno zadovoljstvo mi je, če je med njimi tudi kakšen izjemen mladenič ali mladenka. Tak, ki se ne boji odgovornosti, ki si sam nalaga izzive in ki se uporniško zazre vame in mi pove, da si želi početi kaj zares ustvarjalnega.
Taki so tudi Anja. Uroš, Meta. Gašper, Robi. Maja, Danaja, Matevž, Ajda, Karmen. Tina in mnogi drugi, ki se kalijo v novinarski in roditeljski radijski šoli. Prav posebno mesto med njimi pa ima osmošolec Rok Sekimik. učenec OŠ 8 talcev. Rok je bil že na radijski avdiciji nekaj posebnega - s svojim zanima njem za politično dogajanje in vojaške zadeve je zelo odstopal od povprečja mladostniških interes nih dejavnosti. Poseben je bil že njegov prvi večji intervju s takratnim predsednikom državnega zbora, saj je v trenutku, ko je slišal, da gospod Podobnik v svojem odgovoru ni jasen, zahteval konkreten odgovor na konkretno vprašanje. Zelo pogumno! Rok je uspešen tudi na mnogih drugih področjih - v glasbeni šoli.
Rok Sekirnik je natančen in neusmiljen spraševalec. To je ugotovil tudi kapitan korvete, gospod Boris Geršak.
stvari, ki ga zanimajo, je našel uresničitev dela svojih želja tudi v radijskem mediju.
jih. je izjemno nadarjen učenec, ki se udeležuje in pobira nagrade na vseh mogočih tekmo vanjih ... Očitno razpet med mnoge
V Otroškem in mladinskem programu Notranjskega radia je do sedaj vodil in pripravil odlične oddaje, posebej ponosen pa je na intervjuje z znanimi in pomembnimi osebno slini, med katere lahko prištevamo tedanjega predsednika parlamenta, gospoda Janeza Podobnika, zdaj že prejšnjega načelnika general štaba slovenske vojske, gospoda Iztoka Podbregarja in kapitana fregate 430. mornariškega divizi-011:1 slovenske vojske, gospoda Borisa (leršaka.
Z njim se je Rok I. februarja v oddaji Otroškega in mladinskega programa Notranjskega radia z naslovom Sovica sprašuje gost odgovarja, pogovarjal o slovenskih mornarjih, njihovi vlogi pri ohranitvi miru in pomenu, ki ga ima mornarica v sestavi slovenske vojske.
Rok se 111 cisto prepričan, kateri štu dij si bo izbral. S svojim dosedanjim pristopom k novinarskemu radij skemu delu je dokazal, da bi lahko poslal ludi odličen novinar.
hn
Septembra, lela 1998 so moči in glasbene izkušnje združili basist Sandi Vidmar, kitarista David Pišljar in Klemen krzen, pevka MarijaTcrpin vsi iz Godoviča, in bobnar Matjaž Merlak iz. Ilotedersicc, ki jc skupini na podlagi mitov in same zvrsti glasbe ročka, nadel ime: Pelek 13, Na koncertih poleg priredb skladb glasbenih idolov, skupin Skunk Anansie, Iron Maiden. Deep Purple, Alice (ooper.... igrajo štiri avtorske skladbe, v katerih poskušajo opozarjati 111 reševali probleme mladostnikov. Maja lani so se domači publiki uspešno predstavili na Majskem koncertu v Grajskem parku (omenjeni konccrl bo tudi letos, o datumu in nastopajočih boste pravočasno obveščeni op.p.). V letošnjem letu pa načrtujejo izdajo prvenca, čim več nastopov in preboj na slovensko glasbeno sceno. Če želite o skupini izvedeti kaj več. obiščite njihovo spletno stran: www.geocitics.coin pelek 1 Si
Ksimeroni Vrbetič, Foto. Urša Bizjak
6. marec 01
KuiJuro
lopašL novice 9
Mesec kulture v šolah
OŠ Tabor
Že vrsto let je na OŠ Tabor mesec februar posvečen različnim kulturnim dogodkom. Večino jih pripravijo sami. vsako leto pa povabijo medse tudi goste z različnih umetnostnih področij. Letos sta se učencem z zanimivim programom predstavila igralecjanez Škof in glasbena skupina godalni Ali Capone Štrajh Trio.
Že 1. februarja je izšlo šolsko glasilo ŽVRGOLAČ, ki je letos še posebej navdušilo z izvrstnimi literarnimi prispevki in s čudovito likovno podobo, naravnano na Prešernovo leto. Likovna dela učencev so bila ves mesec razstavljena v šolski avli. Tudi učenci POŠ Rovtarske Žibrše so nas razveselili s svojim glasilom DROBTINICE S PLANIN, poleg tega so za krajane pripravili prireditev v počastitev kulturnemu prazniku. Zelo slovesno je bilo na predpraznični večer tudi na POŠ Hotedršica. Učenci so nastopili na prireditvi, ki so jo poimenovali Utrinki iz naše preteklosti. O njej objavljamo poseben prispevek. Mesec kulture so učenci OŠ Tabor zaključili s predstavitvijo dramske skupine, ki vsako leto svojo premierno predstavo uprizori prav v zadnjih februarskih dneh. Letos se je število učencev, ki sodelujejo v dramskem krožku, tako povečalo, da so delovali v dveh skupinah in pripravili dve predstavi - MOJCO POKRAJCULJO in igrico NAJLEPŠI SO ODMORI. Obe predstavi bodo zaigrali tudi na območnem srečanju gledaliških skupin. Še en mesec kulture je za nami, do konca šolskega leta pa bomo na kulturnem področju še naprej pridno delali.
OŠRovte
Kulturni praznik so na šoli počastili s proslavo, posvečeno Prešernu in njegovemu daljnemu sorodniku Franu Šaleškemu Finžgarju (9. februarja smo se namreč spominjali 130 letnice njegovega rojstva). Dramski krožek OŠ Rovte je pripravil sodobno priredbo Prešernovega besedila o Povodnem možu, mladi člani KD Rovte pa so odigrali Finžgarjevo burko Vse naše. Učenci so pripravili razstavo o Finžgarjevem življenju in delu in jo popestrili z likovnimi deli.
Pavle Ravnohrib in glasbenika iz. OŠ Rovte, Foto: F. Bogataj
20. februarja je dramski igralec Pavle Ravnohrib v dvorani Doma krajanov v Rovtah bral Prešernovo in Slomškovo poezijo ter recitiral Prešernove pesmi. Lep kulturni dogodek so popestrili še učenci domače osnovne in glasbene šole.
Februarja so na šoli Rovte pregledali tudi ustvarjalno literarno dejavnost šolarjev in ugotovili, da so jim tekste objavili v različnih mladinskih in otroških revijah: Pil Plus, Otrok in družina, Kekec... Na OŠ Rovte še vedno delajo na projektu Rovte podobo svojo na ogled postav 'jo, o katerem nameravajo izdali tudi publikacijo. Da pa se gledališki skupini iz Vrha Sv. Treh Kraljev ni treba bati za podmladek, so dokazali učenci POŠ Vrh, ki so II. februarja v nabito pobu dvorani na Vrhu zaigrali predstavo Snežna kraljica.
OŠ 8 talcev
Kulturno obarvani so bili tudi dogodki na Osnovni šoli 8 talcev. 7. februarja so na dveh prireditvah učenci predstavili šolsko zborovsko petje, instrumentalisti svoja znanja iz glasbene šole, osrednjo vlogo pa so imeli najboljši recitatorji, ki so zbranim predstavili pesmi umetnice Anice Perpar.
Nepozabna bodo srečanja z umetnikoma Anjo Štefan in Andrejem
Rozmanom Rozo, ki sta za mlade pripravila ne le predstavitev svojih umetnin, temveč tudi ustvarjalne sposobnosti, ki jih gojita in z. njimi navdušujeta mlajše in starejše.
Osmošolci so izkoristili kulturno klimo za ogled Vojnega muzeja v Gornjem Logatcu, sedmošolci so svoja znanja testirali na kvizu, mlajši so obiskali matično knjižnjico, skratka kulturnih dogodkov ni manjkalo. Z območnim srečanjem mladih ustvarjalcev in s filmskima predstavama so bili obeleženi še zadnji predpočitniški dnevi.
a Levinger, K Osredkar, /•' Bogataj in P. Drek
Ne spreglejte Marec na OŠ 8 talcev:
6. - 14. marec:
literarni kvizi
12. marec:
govorilne ure za predmetno stopnjo in roditeljski sestanek za (v in 7. razred
13. marec:
govorilne ure za razredno stopnjo:
roditeljski sestanek za 1, razred (Vzgoja z Vesela šola - regijsko lekmova avtoriteto): Loštrck, ga. M. Mihevc)
roditeljski sestanek za 'i. razred (.Šola v naravi)
14. marce:
zgodovina   regijsko tekmovanje (ga.
V.Mrzelj) 17. marec:
državno   tekmovanje   /a Cankarjevo priznanje (ga. S. Roječ) 22. marec:
|e (ga. T.
Lepa beseda za pesem, za pravljico, za pripoved...
Predstavila se je dvajseterica nagrajencev literarnega natečaja za najmlajše.
Sredi četrtkovega dopoldneva (22.februarja) so prijetno in obetavno izzvenele lepe besede, ki so se spletale v pesmi, pravljice, pripovedi in celo v parodije ter naznanjale navdušenje najmlajših (osnovnošolcev vseh treh šol) nad poskusi literarnih snovanj. Naravnost praznični dogodek bi lahko razvnel še vse več poslušalcev, kot se jih je sicer zbralo ta dan v dvorani logaške knjižnice.
Posebna komisija je z literarnega natečaja za 1. območno srečanje najmlajših literarnih ustvarjalcev, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturo v občini, izbrala dvajset najboljših del: troje iz prvih štirih i razredov, sedmero z vmesne (5.-6.razr.) in desetero z višje stopnje (7.-8.razr.). Odbrana besedila so prebirali člani šolske dramske skupine . KD Drevored, avtorje pa je posamič nagradil logaški župan z zbornikom nagrajenih literarnih del, naslovljenim Zakaj ne pesem? Zakaj ne pravljica?, kakor je bil naslovljen tudi literarni natečaj. Nagrajeni so | bili - z nižje stopnje: Klara Mlinar, Mirjam Treven. Kristina Ilič - s srednje stopnje: Matic Treven, Mihela Maček, Alenka Buh, Sandi Mlinar, Darja ' Kogovšek. Marko Veber in Rožle Menart - z višje stopnje: Katja Smrtnik, ; Rok Sekirnik, Anže Rozman, Vesna Slabe, Nežka Klavžar, Anja Celarc, ] Mateja Založnik, Nina Sodja ni Anita Trpin.
Literarno dopoldne sta vzpodbudno in mično pozdravili logaška pesnica j Anica Perpar, ki pravkar pripravlja pesniško zbirko za otroke, in njena j hčerka Mateja,   ki je ob kitari predstavila v splošno navdušujoče ' zadovoljstvo nekaj ljubkih pesmi svoje mame. Ob vsem smemo tudi pritrditi Nevenki Malavašičevi, vodji Območne izpostave Sklada za kulturo, ko je v spremni besedi k zborniku zbranih j nagrajenih literarnih prispevkov zapisala, da so nagrajenci »resnično izkazali bogato ustvarjalnost«.
Da bi ne usahnila - ustvarjalnost. Da bi vsaj nekaj kasnejše ustvarjalnosti ; poletelo na Pegazovih krilih vsaj na slovenski Olimp!
Marcel Štejančič
Utrinki iz naše preteklosti
Krajane Hotedršice je tudi letos Podružnična osnovna šola povabila na prireditev ob kulturnem prazniku. Kar premaj hna je bila šolska avla za res lepo število obiskovalcev.
V programu, ki ga je prijetno povezovala ga. Jožica Nagode, so že devetič zapored zapeli pevci kvinteta Pomladni odmev. Slišali je bilo ljubezenske in domovinske pesmi različnih skladateljev. Mozaik večera so sestavili različni dogodki, vse pa je povezovala rdeča nit - polpretekla zgodovina. K njej sodijo tudi zvoki lajne, ki jih je iz svoje 50 let stare lajne izvabljal gospod Zdravko Debeljak iz Železnikov. Učenci 4. razreda so se predstavili s skoraj pol ure dolgo igrico Pavla Golie z naslovom Jurček, ki je z duhovitimi prizori marsikoga spravila v smeh, čeprav je zgodba iz življenja revne družine prej žalostna kot smešna. Učenci so tudi likovno ustvarjali. Pri pouku so risali razne predmete iz preteklosti, portrete dr. Franceta Prešerna, z učiteljicami pa so pripravili tudi razstavo risb in starih predmetov.
Po prireditvi je gospod Debeljak   marsikomu razložil še umetnost lajnanja, podrobnosti o lajni in zaigral še nekaj melodij. Tako množično obiskanih prireditev kot je bila ta. si v Osnovni šoli v Hotedršici prav gotovo želijo čim večkrat, saj jim je to velika spodbuda za delo z. učenci na kulturnem področju.
S. N
Biblija za kulturni praznik
Za Logatec pregovorno velja, da mu primanjkuje alternativnih kulturnih dogodkov. To skušajo popraviti člani Kluba logaških študentov, ki so na kulturni praznik, letos že drugo leto, pripravili drugačen način praznovanja.
V goste so povabili vrhniško gledališko skupino Dejmo stisn' t teater, ki je na logaškem odru uprizorila svojo paradno predstavo Biblija. Po uspehih, ki jih je predstava žela v krajih širom Slovenije, je s svojo izvirno in svojevrstno uprizoritvijo svetopisemskih zgodb navdušila tudi logaško publiko. Za nekatere je bila predstava skoraj na meji sprejemljivega, na splošno pa se je ocena na koncu glasila: "Ful dobr!" Zalo upamo in želimo le, da na podobno predstavo ne bo treba čakati do prihodnjega februarja, saj je bila polna dvorana Narodnega doma zgovoren dokaz, da si Logatčani, ne le mladi, takih predstav še kako želimo. M. Z.
Študentsko gledališče
Z novim letom in tisočletjem se je v Logatcu na željo študentov zbrala skupina gledaliških navdušencev pod okriljem Kluba logaških študentov.
Petek zvečer. Enak prejšnjemu in predprejšn jemu. Logaška studentarija v lokalu ob pijači debatira na temo: V Logatcu pa res nimamo kaj početi. Imamo dvorano z odrom in zavesami, nimamo pa gledališke skupine, ki bi ga uporabila. Ideja! Kdo bi rad postal igralec? Vprašanje tu, vprašanje tam in že jih je dovolj, da si poiščejo mentorja. In kdo bi to lahko bil? Ljubiteljica gledališča, režiserka otroških gledaliških predstav, polna zanimivih idej in svežih zamisli, predvsem pa pozitivno naravnana optimistka - Simona Nagode.
Tako je nastala študentska gledališka skupina. Njene člane je Simona malo prestrašila že na prvem srečanju. S svojim drugačnim pristopom je presenetila mnoge med njimi, ki se potem niso več vrnili. Že dva meseca pa dela s tistimi, za katere pravi, še vedno nekoliko dvomijo v njen način dela, vendar so pripravljeni spoznati nekaj novega. Simona si je za skupino zastavila poseben program, ki v začetnih fazah temelji predvsem na spoznavanju svojega telesa in sebe, saj je telo v gledališču sredstvo s katerim upravljamo. Na tedenskih delavnicah spoznavajo lastno telo s pomočjo posebnih tehnik sproščanja, se učijo improvizirane igre in naravnosti na odru. Ker iščejo lasten izraz, je vse, kar počnejo, prav in zato naj bi se skupaj počutili odlično. Vendar ni povsem tako. Simona pravi, da se še vedno privajajo drug na drugega in da je namen njenih delavnic v glavnem še nerazumljen, saj si udeleženci želijo predvsem predstave. Simona pa si želi, da bi bila v končni fazi predstava odraz skupine, ki bi poznala gledališče in sebe in bi tako lahko pokazala stvaritev, polno ustvarjalnosti in domišljije, Poleg delavnic jih Simona namerava pripraviti, še z sodelovanjem z drugimi mentorji in gledališkimi skupinami (v mislih ima projekt Gledališki vikend za študente), z obiskom gledaliških predstav in z udeležbo na poletnih gledaliških delavnicah, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturo ter z obiskom Festivala vizij, kjer se zberejo ljubiteljske gledališke skupine in se med sabo spoznajo. Ker je delo v študentskih krogih zanjo nov izziv, si ne postavlja časovnih omejitev, so pa težave na drugih področjih. Že takoj na začetku so naleteli na prostorski problem, ki ga kljub številnim odposlanim prošnjam še niso rešili. Na tem mestu zavlada protislovje - imamo gledališko skupino, gledališča pav bistvu ne!? Tako skupina čaka na prostor, kjer bodo lahko neomejeno ustvarjali. To je tudi prva Simonina želja, sledijo pa ji ostale: da bi se skupina dokončno oblikovala, se uskladila med sabo. uspešno delovala in na koncu seveda pokazala pridobljeno znanje na odru.
Gledališče je vsekakor zanimiva stvar, če ga dobro poznaš in veš, kako delati. Študentska gledališka skupina zato še vedno vabi medse vse tiste, ki si tega želijo. Tisti pa, ki vidimo le z lučmi obsijan oder, držimo pesti in upamo, da bomo na koncu z veseljem ploskali.
Anja Seciej
Napovednik prireditev za mesec marec
vsak ponedeljek, četrtek in petek od 16. do 18. ure Delavnice na temo Dan Zemlje, Dan žena in Materinski dan
Sejna soba na Notranjski 14 org.: DPOM
6. 3. ob 17. uri
Lutkovni abonma: Smeško med črkami ali Plesna abeceda
Plesni teater Igen iz Celja Narodni dom Logatec org.: DPOM
ob 8. marcu
(odvisno od vremena) Izlet na Planinsko goro ob dnevu žena in materinskem dnevu
KI) Laze
9. 3. ob 16. uri
Seminar za zborovodje
(Julieta Kubik Habjanič) Glasbena šola
10. 3.
Gregorjev semenj
10. 3. ob 19. uri
Gledališki abonma: Policija na pomoč
gostuje KD Mengeš HIT-FIT Narodni dom
12. 3. ob 16.30
Delavnica: Dežela gline
POŠ Hotedršica
12. 3. ob 19. uri
Otvoritev razstave Podoba ženske avtorice Marjete Jelovšek Knjižnica Logatec
15. 3.
v Glasbeni šoli
učiteljski koncert Glasbene šole
17. 3. ob 20. uri
Komedija Gospod Evstahij iz Šiške
dramska skupina ŠKI) Vrh Dom krajanov Rovte
19.3. ob 16.30 uri
Delavnica: Dežela gline
POŠ Hotedršica
23. 3. ob 17. uri
Proslava ob materinskem dnevu
učenci OŠ in vrtca Rovte Dom krajanov Rovte
25. 3. ob 15. uri
Igra ob materinskem dnevu: Lahko noč hudoba
POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev
25. 3.
Kulturna društva pripravljajo prireditve ob materinskem dnevu tudi na Tratah, v Lazah in v Narodnem domu
30. 3. ob 8.30 uri
1. območno srečanje otroških gledaliških skupin
Gledališki maraton članov šolskih kulturnih društev občine Logatec Narodni dom info.:JSKDOI Logatec
6. 4. ob 18. uri
Revija otroških pevskih zborov
Dom krajanov Rovte
org.: 01SLKD Logatec v sodel. z. OŠ
Rovte
lO/cyač£e novice
spon
6. marec 01
Logatčana 7000 m visoko
Ekskluzivno iz Andov - Mraz Brusa prisilil v sestopanje -Leveč in Robas dosegla vrh - na 7000 m ni snega.
Slovenci smo ena najuspešnejših, če že ne najuspešnejši alpinistični narod na svetu. To dokazujejo tudi zadnji uspehi naših alpinistov, predvsem Humarja in Karničarja, ki jima je uspelo skorajda nemogoče. Tudi v logaški občini imamo podobne "kalibre", v Hotedršici namreč že nekaj let deluje plezalni klub Ekstrem, člani kluba pa so se pred nekaj dnevi vrnili iz svoje do sedaj največje odprave. Darko Brus injanez Leveč sta se skupaj z enim izmed najizkušenejših himalajcev Romanom Robasom sredi januarja odpravila v Ande, na tamkajšnjo najvišjo goro obeh Amerik - 6962 m visoko Aconcaguo.
Darko Brus
Pot jih je vodila z letalom prek Frankfurta v Čile, od tam naprej z avtobusom do argentinske Men-doze, kjer so jim zaželeli srečo tudi tamkajšnji slovenski izseljenci, nato do kraja Puente del Inca. od tam pa 45 kilometrov peš do baznega tabora na višini 4200 metrov. Del opreme so jim v bazo k sreči pretovorile mule. med obvezno aklimatizacijo pa so si na predvidene višinske tabore hrano znosili sami.
Tabore so postavili na 4900,5300 in zadnjega na 5800 metrih, prav pri tem pa so doživeli orkanski veter, ki jim je ta tabor tudi uničil. Vzpon je bil sicer načrtovan po tako imenovani poljski smeri, a je fantom že ob aklimatizaciji postalo jasno, da to ne bo mogoče. Tudi v Andih namreč zima ni prav nič radodarna, tako da ledenika, po katerem so vzpon načrtovali sploh ni bilo. Za vzpon jim je preostala klasična smer na SZ strani gore. Po besedah Darka Brusa vzpon sicer tehnično ni težak, problem pa je suha zima, saj je material na gori izjemno krušljiv. Presenetil pa jih je
tudi orkanski veter (pihal je tudi 160 kilometrov na uro) in izjemen mraz, saj so bile temperature tudi pod -35 stopinj.
Finalni vzpon iz tretjega višinskega tabora so začeli zgodaj zjutraj, na 6000 metrih pa Darko ni več čutil prstov na nogi, zato ni hotel tvegati in je sestopil v bazo. Leveč in Robas sta ob 14. uri dosegla vrh, čez štiri ure pa ju je v baznem taboru že grela juha. Kot pravi Roman Robas. je presenetljivo, da kljub poletju na 7000 metrih ni snega, prav tako pa se takega peklenskega mraza ne spominja niti s Himalaje. Roman ocenjuje, da so andske razmere na "000 metrih podobne tistim v Himalaji, a še tisoč metrov višje. Ob vračanju domov so se ustavili še ob pacifiški obali, v mestu Vina del Mar, ki naj bi bil čilski Portorož, žal pa so jim visoki valovi oteževali
kopanje, a bolj pomembno je bilo. da so pogreli premražena telesa na poletnem soncu.
Člani plezalnega kluba Ekstrem upajo, da se bodo drugo leto lahko podali na kakšnega izmed osemtisočakov v Himalaji, v isti sapi pa dodajajo, da letošnje odprave ne bi bilo. če jim ne bi pomagali številni sponzorji.
Roman Robas
PK Ekstremu so pri organizaciji odprave pomagali:
IMP SKIP d.d Mengeš, Svet nepremičnine. Maja grafika. Accom. Kmetijska zadruga Logatec, Občina Logatec, Pivk Electric. Strešna dela Markič. Komunalno podjetje Logatec. Bizjan s.p., Rajko Mivšek s. p., Franc Rudolf s.p.. Nea Commer-ce, Kia Motors-Česnik, Ringo bar, Švigelj s.p.. Elektro Novak, Gostilna Turk. Andrej Razlož-nik s.p.
Janez Leveč
Matevž Podjed Foto: lanez. Leveč in Darko Brus
Alpski smučarji (končno) tekmujejo
Konec januarja in februarja so se končno začela tekmovanja v alpskem smučanju. Smučarji SK Logatec so se udeležili treh tekem Notranjskega pokala na Soriški planini in dosegli veliko odličnih uvrstitev. V tekmovanja je vključenih 180 otrok iz devetih klubov, ki bodo v začetku marca odsnuičali še ostale tekme Notranjskega pokala.
Konec januarja so se smučarji udeležili tekmovanja v okviru Smučarske zveze Slovenije, kjer je Nina Zorman v kategoriji Cicibank z K), mestom dosegla odlično uvrstitev. Med šolskimi počitnicami so organizirali tečaj smučanja na smučišču Cerkno, ki se ga je udeležilo 19 otrok.
Vrhunec sezone, ki si jo bomo zapomnili predvsem po izredno slabih razmerah, pričakujejo marca, ko se bodo poleg zaključka Notranjskega pokala udeležili še državnega prvenstva,
Matjaž Mesec
KOLESARSKI SEJEM
Kolesarski klub Logatec obvešča, da bo v soboto, 24. marca od 9. do 15. ure v OŠ 8 talcev kolesarski sejem. Na njem boste lahko prodali ali kupili rabljena kolesa, rolke, rolerje in kolesarsko opremo. Gost bo g. Andrej iz Jan Sporta /. Vrhnike, ki vam bo prikazal novosti in svetoval pri pravilni izbiri koles in opreme.
1 abljeni!
Tudi najboljši vedo, da je treba vzdrževati kondicijo. Valter Bonča in Fredi Virag kolesarita vsak dan. srečali pa smo ju na poti čez Logatec.
Mladi "srnjački" v gozdu nad Planino
28 logaških tabornikov iz Rodu Srnjak je februarja zimovalo v Mačkovi u pri Postojni.
Sredi kraškega gozda nad Planino, v koči postojnskih tabornikov rodu Kraški viharni ki. so mladi taborniki z. vodniki preživljali kljub spremenljivemu vremenu pestre dneve. Zimo-vodja Franko je odločno poveljeval zeleno in rdecerutnikom, ki so najraje igrah nogomet na blatnem travniku pred kočo. Lov na lisico, upthovanje sveče, taborniški plesi, igra vasi. taborniški krst \ bližnji jami ... Nič jih ni utrudilo Zvečer, ob uri za spanje, se je iz spalnice še vedno razlegal glasen smeh!
. \nja Sede]
nglau
mri,- m
Edini v Sloveniji
Šest mesecev je mimo, odkar smo v Logaških novicah predstavili Romana Rupnika kot vsestranskega športnika, predvsem smučarskega tekača, ki je zabeležil sijajne uspehe na ekstremno dolgih tekaških preizkušnjah za pokal World Loppet in postal World Loppet Master.
Za osvežitev spomina naj povemo, kaj to pomeni. Za ta naslov je potrebno opraviti z desetimi teki od trinajstih, ki štejejo za omenjeni pokal. Problem je v tem. da so ti teki izjemno dolgi, nadaljši celo 90 kilometrov. Roman pa je vse zmogel kar dvakrat in tako postal dvojni World Loppet Master. In še to -ni jih "zmazal" le obveznih deset, temveč je opravil kar z vsemi trinajstimi. Vse skupaj se je začelo leta 1987. ko je prvič štartal na Marcialongi v Italiji in bil s 130. mestom med več kot 6. 000 nastopajočimi najboljši Jugoslovan. Leta '93 se je udeležil znamenitega Vassa teka na Švedskem, kot posebej pomemben trenutek kariere pa Roman navaja nastop leta '95 v Kanadi, ko je skupaj z Janijem Kršinarjem prvič osvojil točke za svetovni pokal \Vorld Loppet.
Omeniti velja, da se je že leto prej oblikovala reprezentanca za omenjene teke in verjetno je tudi to pripomoglo k izjemni sezoni 96/97, ko sta z Janijem Kršinarjem v skupnem seštevku pristala med deseterico. Jani je bil izvrsten peti. Roman pa sedmi. Naj dodamo še to, da na teh tekih pogosto nastopajo tudi zvezdniki svetovnega pokala v smučarskem teku, tako da so pogosti gostje Loppet tekov celo taki asi kot so Gunde Svan, Bjarne Daehlie, Hari Kirvesniemi, Johann Milek. Guitieras, Botvinov...
Roman Rupnik v prihodnosti načrtuje nove in še bolj ekstremne podvige. Računa, da bo naslov Loppet Mastra osvojil še tretjič, hkrati pa ne pozabi omeniti, da se je že letos prijavil na tek vzdolž Finske (1800 km), a je ta avantura odpadla zaradi premajhnega števila prijav. Upa, da se bo drugo leto vendarle našlo dovolj korenjakov, tako da bo dobil zeleno luč za napad na Finsko še po dolgem (pred nekaj leti je namreč že sodeloval pri prečkanju Finske počez).
Matevž Podjed
Košarkarji v 1 .B ligi?
Članska ekipa je dese- tega februarja zabeležila verjetno najpomembnejšo zmago logaške košarke, saj so fantje v neposrednem dvoboju za igranje v kvalifikacijah za l.B košarkarsko ligo premagali Medvode.
Kljub slabšemu začetku so v zadnjih dveh četrtinah nadigrali goste, v isti sapi pa velja posebej izpostaviti izjemen obisk, saj se je v telovadnici OŠ 8 talcev po naših ocenah zbralo vsaj 300 gledalcev. Sedaj fantje nekoliko nepričakovano nadaljujejo sezono v boju s Krškim, Postojno in Rudarjem iz Trbovelj, a kot pravijo v klubu, velikih možnosti za napredovanje ni. vsaka zmaga pa bi bila lep uspeh.    M.P.
Novi uspehi logaških tekačev
Florjan Ambrožič je po končani lanski sezoni že hotel prenehati s tekom na smučeh, a k sreči se to ni zgodilo, za nagrado pa je letošnja sezona izjemno uspešna. Zadnja ugotovitev velja tudi za Vasjo Rupnika, saj je letos debitira! na svetovnem prvenstvu v Lahtiju in tam nikakor ni razočaral.
ŠPORTNI MAREC
10.3.
Zimski pohod na Snežnik
PD Logatec namizni tenis
10.00
NTK Logatec: NTK Vesna in NTK Logatec: NTK Ilirija odbojka 20.00
OK Logatec :0KVC Portorož 11.3.
Pohod na Limbarsko goro
PD Logatec
17. 3. namizni tenis
10.00
NTK Logatec: NTK Škofije 18.3.
Pohod na Veliki vrh v Košuti
PD Logatec namizni tenis
9.00
3. odprti turnir RS za mladinke 24.3. odbojka
2(1.00
OK Logatec: OK Kovinar Kočevje 25.3.
Zimski pohod na Porezen PD Logatec odbojka dečki
10.00
Turnir B lige
1.4. Pohod na Ključ
PD Logatec
Kjer ni navedeno drugače, se tekme odvijajo v telovadnici OŠ 8 talcev.
Zdravnice smučajo
1
Jorjan Ambrožič (s štartno številko 9) na svetovnem mladinskem prvenstvu na Poljskem.
Oba smučarska tekača sla bila odlična tudi na državnem prvenstvu, kjer je Vasja dvakrat zasedel drugo mesto (na 30 km in na zasledovalni tekmi), Florjan, sicer se mladinec, pa je \ članski kategoriji poslal državni prvak v sprintu. Vrhunec sezone pa je bil z:i oba nastop na svetovnem prvenstvu. Vasja kakšnega posebnega rezultata na prvi pogled ni dosegel. Na 30 km dolgi preizkušnji je \ cilj pritekel kol 36., a so ga nato diskvalificirali, saj naj bi si pomagal z drsalno tehniko, kar pa v klasičnem slogu seveda ni dovoljeno Zal je bil Žrtev sodnikov prav on, čeprav velja omeniti, da si na podoben način pomaga pravzaprav vsak tekač. Florjan Ambrožič je lepo uvrstitev prinesel z. mladinskega svetovnega prvenstva \ sprintu je bil 14., medtem ko je imel \ kvalifikacijah celo o, čas. Kol prav i sam ga je se višje uvrstitve stala neizkušenost in pa predvsem trema, saj na lako velikih tekmah enostavno ni vajen nastopali.
Matevž i'm I jed
v
V Podkorenu je februarja potekal IATR0SKI - državno prvenstvo zdravnikov v smučanju. Tudi letos sta se med najboljše uvrstili tekmovalki Zdravstvenega doma Logatec. Dosegli sta enako uvrstitev kot lani. Dr. Katarina Turk je v starostni B kategoriji prismučala tretje mesto, tlr.Jasna Čuk Rupnik pa v starostni C kategoriji četrto mesto.
6. marec 01
duhovni odmevi / zahvale / razno
ioaašie, novice 11
Zimski pohodi
Čeprav letošnja zima ni prinesla dosti snega in so bili planinci še bolj aktivni kot so ponavadi ob tem času, jim lahko na zimskih pohodih starka Zima kaj hitro pokaže zobe. Med društvi, ki so organizirala zimske vzpone, je bil tudi PK Ekstrem, ki je organiziral Nočni zimski pohod najavornik, planinci PD Logatec pa so osvojili Kriško goro in Čaven.
Plezalni klub Ekstrem iz Hotedršice vsak prvi vikend v letu, ki ga spremlja polna luna, izvede Nočni zimski pohod na Javornik, 1240 m visok hrib nad Črnim vrhom nad Idrijo. Letos so se že tretjič ob šestih zvečer odpravili iz Hotedršice, kamor so se vrnili ob 2. uri zjutraj. Več kot 160 pohodnikov je pot vodila po zložnih gozdnih poteh Novega sveta, pri čemer so si jo nekateri, navajeni slediti gazi, ki je letos ni bilo, nehote malo podaljšali. Vmesni postanek s toplim napitkom pri kmetiji na Lomen je bil prijetno osvežujoč, ravno prav za strm vzpon do Pirnatove koče, kjer jih je pričakala burja (do 110 km/h), izmerili so -9 stopnij C in v
takih razmerah je vzpon na bližnji vrh marsikdo opustil. Za varnost pohodnikov je tudi letos skrbela Gorska reševalna služba - postaja iz Ljubljane, katere člani so tudi člani kluba organizatorja pohoda.
Planinci PD Logatec so se v jutranjih urah 28. januarja, zimskim razmeram primerno opremljeni, z Golnika odpravili na pohod na Kriško goro. V spodnjem delu je bila pokrajina in planinska pot rahlo pobeljena, proti vrhu pa je bilo snega več. Na nekaterih mestih je bil nevarno zglajen, zato so dereze prišle še kako prav. Po dveh urah in pol hoje so dosegli kočo na Kriški gori (1471 m). Na vrhu je bilo megleno, tako da se niso mogli
naužiti sicer lepega razgleda, za kratek čas pa je iz megle pokukal od sonca ožarjeni vrh Triglava. Pred kočo in v njej je bilo zbranih veliko pohodnikov in planinskih tovarišev. Po enournem postanku jih je čakala še pot v dolino, kjer so sončni žarki topili sneg. 8. februarja pa so se planinci odpeljali proti Predmeji. Od tam so pot do koče Antona Bavčarja na Čavnu nadaljevali peš. Spremljala jih je gosta megla, nekateri deli poti so bili poledeneli, sam Čaven pa pobeljen s tanko snežno odejo. Ob povratku domov so si v Vipavi ogledali še vojni muzej Soške fronte.
Povzeto po MB in Marinki Petkovšek
Kje so mladi šoferji?
Člani ZŠAM Logatec in predstavniki ZŠAM-a nekaterih drugih občin so se 17. februarja sestali na 43. rednem občnem zboru ZŠAM Logatec. V preteklem letu so bili logaški šoferji zelo dejavni in prizadevni na področju prevozniške dejavnosti in tudi športa.
Mejnik
Na mejnem odseku številka 42 nekdanje državne meje v Lanevski grapi, tik ob potoku, še lahko opazimo mejnik številka XXVI, ki je le še nema priča zgodovine.
Oven potiska vodo
mm
Med akcijami s področja varnosti sta prav gotovo najodmevnejši varovanje šolarjev v prvih šolskih dneh in akcija opravljanja kolesarskega izpita. Zelo odmeven pa je bil tudi nakup novega avtobusa za prevoz šolarjev in delavcev.
Predsednik Miloš Nagode je predstavil programske smernice za letošnje leto: širjenje prometno tehnične kulture, sodelovanje pri preventivi in vzgoji v prometu, organiziranje športnih aktivnosti in sodelovanje na proslavah. Na zboru so spregovorili tudi o problemih. Eden od njih je upadanje števila članov v ZŠAM. Predvsem si želijo v svoje vrste privabiti več mladih.
Katarina Čuk
o
22 □
o
o o
CD
(D TJ
O C
n
o
TJ
D C
O C
> o
O)
> O
a c a
co
d
c/j a
C o
O
a t_
o
n
O O)
o
O)
o
CO £ _Q >
N
v
C -
28
J N O
OS
CM O
a>
o
1
g o i
JS    d itn
<o   c ._
BO O 'S O _Q _g
_J ^
a JU CN   O S
> J > II JI '
■-nO
cc -O
-c ij <= ' —- E
f 'S o
S g ao rt a. o
:= -I S
S    C O
2Pjg —
l/l t/i
o
C -D
V
> > C
o
i "s
CO ■—<
E CO JD
_j o —
"§§ 1
>u —
11 s
> C
o--cF 3 2
O Si
S
Na tem, manj nevarnem odseku meje. je Ljubo Koler, nekdanji tigrovec, pred več kot 70-imi leti končal dramatičen boj s fašistično milico in prebegnil v Jugoslavijo. Če bi ga takrat aretirali, bi si prislužil dosmrtno ječo.
Tekst in foto: Prane Bogataj
Nedaleč od ceste, ki iz Lanevske grape pelje proti Kamenikovemu griču, že 20 let potiska hidravlični oven (tolkač) vodo po S20 metrov dolgem cevovodu j ' iz potoka v domači rezervoar Slavka Rupnika, po ! L domače se hiši reče pri Medvedu. Hidravlični oven so izdelali na Vrhniki, njegov začetni tlak je 8 atmosfer, na uro pa potisne v rezervoar 180 litrov vode. kar zadostuje za oskrbo Medvedove domačije.
Besedilo in foto: Franc Bogataj
Izžrebana je bila gospa Marjana Bergnach. Nakup v vrednosti 11.990 SIT so ji v celoti povrnili. ČESTITAMO!!!
V mesecu MARCU nadaljujemo z nagradno igro! Imamo že veliko lepih pomladnih stvari, novo blagovno znamko R 3 D S ter sem ter tja kakšno presenečenje za naše kupce.
Barbara Gantar s.p., Sanpavlija, Trgovina na drobno in debelo, Naklo 14 Logatec
Znamenja na Logaškem
Kdo je kaj za kaj?
Poimenovanja, nazivanja in službovanja v cerkveni skupnosti - četrtič Doslej smo V Novicah razložili nazive redovnik (brat laik in duhovnik), redovnica (sestra), bogoslovec-teolog, kaplan, kurat, vikar, duhovni pomočnik, župnijski upravitelj, župnik, prodekan, dekan, prost, kanonik, arhidiakon, škofijski kancler, generalni vikar,'prelat, monsignor, škofov tajnik. In zdaj dalje.
Škof ordinarij
Škof-ordinarij je v vlogi poslanstva apostola cerkveni suveren z najvišjo učiteljsko, posvečevalno, nadzorno in sodno oblastjo v školiji - določeni cerkveni pokrajini. Posvetitev škola (tretja - najvišja stopnja duhovniškega posvećenja) predlaga stolni kapitelj (zbor kanonikov), imenuje pa ga papež. Med ordinarije sodita v slovenski cerkvi mariborski škof dr. Prane Kramberger in koprski škof msgn. Metod Pirih
Nadškof
Za nadškofa imenuje papež škofa-ordinarija zaradi posebnih časti In zaslug; velja za prvega med škofi, ki je posvečen enako kot škof-ordinarij in je predstojnik nadškofije. Tak naziv pripada škofiji kol izjemno priznanje zaradi tradicionalnih zaslug. Praviloma je nadškof glavni predstojnik škofovske konference v državi.
Metropoli! je običajno ordinarij nadškof, predstojnik samostojne upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadskofijo In tej podrejene škofije. Samostojno slovensko cerkveno pokrajino tnctropolijo z metropolitom v Ljubljani |e ustanovil papež Pavel VI. decembra 1908.
Prvi slovenski metropoli) |e bil dr. Jožef Pogačnik, za njim dr. Alojzij Šuštar; sedanji slovenski metropoli! in
hkrati najvišji cerkveni dostojanstvenik na Slovenskem je nadškof dr. Prane Rode.
Pomožni škof
Pomožni škof, ki ga prav tako kot ordinarija imenuje papež, je v pomoč pri opravljanju škofovskih dolžnosti v školiji ali nadškofiji. Pomožni škofje v ljubljanski nadškofiji so msgn. Jožef Kvas. dr. Alojzij bran in msgn. Andrej Glavan, v mariborski školiji sta dr. Jožef Smej in dr. Anton Stres, v koprski škofiji pa dr. |urij Bizjak.
Naslovni škof
Naslovni škof ima le naslov (častni naziv
da. nima
pa svoje škofije in tudi ne pooblastil pomožnega škofa. Naziv naslovnega škola pripada dr. Vekoslavu Grmiču.
Kardinal
Kardinal je za papežem najvišji cerkveni dostojanstvenik, papežev svetovalec in službeni pomočnik, ki ga imenuje papež, običajno izmed škofov lokalne cerkve. V zboru kardinalov ima pravico izbirati papeža po posebnem postopku. Slovenska cerkev nima svojega kardinala, pač pa imamo Slovenci kardinala v Kanadi - dr. Alojza Ambrožiča.
mAš
Križ na razpotju
Pr'pil
Tam na razpotju, od koder se pogled odpre samo k sv. Trem Kraljem, in se pota usmerjajo proti Hlevnemu Vrhu, proti Vrhu sv.Treh Kraljev, proti Smrečju in Žirem, stoji ob lipi znamenje križa z razpelom Kristusa. Na tem mestu je že v času med obema vojnama stal lesen križ, ki ga je po zaobljubi za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne postavil domačin Franc Mlinar na robu svoje domačije. Natančnega časa postavitve lesenega križa ni bilo moč ugotoviti, vsekakor gre za dvajseta ali trideseta leta minulega stoletja.
Prav zaradi tega znamenja so ljudje poimenovali to križ.potje »Pr pil«, kar naj bi pomenilo pri znamenju, pri podobi (»pil« je ljudska izpeljanka iz. nem. Bild, ki pomeni sliko, podobo). To znamenje je po obliki med vsemi na Logaškem nekaj posebnega. Betonsko podnožje (3()x3()x 120 cm) znamenja preide s kovinskim kapiteljskim podstavkom v »boh-kovo« kovinsko nišo, ki jo sestavljajo tri obočne line (vsaka 45x60 cm). Na zadnji steni »oltarčka« je vgrajen križ z. razpelom (55 cm); od kapitelja do vrha križa, ki stoji vrh koničastega stolpiča, je 145 cm (skupna višina znamenja meri v višino 265 cm). Tako znamenje, prenovljeno 1983. leta, sslopasto (stebričasto) obliko spominja na kužna znamenja, ki niso najbolj značilna za notranjsko okolje.
Postavljala pa so se na Slovenskem že od davnine pod vplivom gotskega ali neogotskega oblikovanja.
Marcel Štefaučič
Pr' pil pod Vrhom Sv. Kraljev. Foto: F. Bogataj
1'reh
Oh, kako je hiša tiha, prazna,
odkar. Ivan. tebe v njej več ni.
Prej prijazna, zdaj otožna, tuja
se nam zdi.
Ne mine dan, ne noč.
v mislih naših si vedno navzoč.
Vse prezgodaj nas je zapustil naš dobri in skrbni mož, ata in stari ata
W
Ivan Gladek.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vam za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče.
Hvala gospodu župniku Danilu Kobalu za lepo opravljen pogrebni obred. GD Medvedje Brdo in g. Karlu Žejnu za izrečene poslovilne besede.
Hvala pogrebnemu zavodu Menart in vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Vsi njegovi
12 Cem/U novice
ekonomska sporočila
6. marec 01
TEHNIČNI PREGLEDI
in možnost podaljšanja prometnih dovoljenj ter plačila cestnina in zavarovanj
AVTO ŠOLA
tečaj cestno prometnih predpisov od 12. -16. marca 2001 od 18. - 21. ure
NAKUP FIAT PUNTO NA POLOŽNICE
Vabimo vas v prijetno urejen lokal na izvrstne dobrote iz naše kuhinje
Sinja Gorica 12a, VRHNIKA, tel: 01/ 755 34 77
obiščite: AVTOTRADE d.o.o.VRHNIKA, Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika telefon: (01) 75 05 199 ali 75 57 900
NOVA OPEL CORSA
Zakaj bi čakali, da bi OPEL CORSA zapeljala soseda pred vami.
Imamo pa tudi ostale dame, katerim bi se težko uprli. ImejimjeAGILA, ASTRA, VECTRA, ZAFIRA ...
Nudimo vam: servis. kleparstvo. ličarstvo. prodaja . staro za novo. nadomestni deli. avtoplašči
avtotehna¥OS in SEVER—
Avt-omehanika Sever, servisiranje in trgovina, d.o.o., Podsvetija 32, Brezovica
Sinja Gorica 112,1360 Vrhnika, telefon: 01 750 63 37,750 63 30 Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil
zastopstvo in prodaja
od avgusta 2000 uradni zastopnik in prodajalec
.      ..........
AMDP
"hunderbin
Vse cene vsebujejo DDV!
28. februar 2001
IY5MII//1Kir1ll/
.550 lilija plaeels/s 700 niftja lejels/s I&i20iintjja Irtaijjla/s
30.800 SIT
' OcAi.-0ispi.Ay vidi:«
nsriHz/i&iriHz i?o Ilirija \tmh<\ 700 mriia lejtels/s f&t, 20 iihm IriaiiJIfisA
200111/ 400 illJ/
800 iiiriju piKf.h/s 1000 mcga imls/s i&\ 25 niKjja fnanijlr*/*
revolucionarna zasnova, vsi konektorji se nahajajo v ločenem "račku"; omogoča priklop 4-ih ali 6-ih zvočnikov (dolby digital) na pozlačenih konektorjih, omogoča priklop različnih igralnih pripomočkov (MIDI ali USB), emulacija vseh znanih zvočnih 3D standardov (EAX 2.0, A3D, Sensaura, D3D),
Pfc izjemno močan Yamahin DSP procesor z 8MB midi vzrocev, podpora za Win9x, VVinMe in Windows2000
AMDn
.Ouron
\ mitnriticiLni*
200 SIT
roča" zvočna kart
©qcjd© ^DooaOcBLp THGRMALTHAKG
ajboij iskoni coolerji ctcfaj ludi v Sloveniji!
11 llaco
d.0,0,
Opekarska 51 A, Ljubljana
T:01/2839315 F:01/2839314 prcxJafa@mlacom.a, http://vvvvvv.mlacom.si
IM
lilije orb
(za VGA kartice i" osnovni- pl.)
700MHz /9.300 s/t 650MHz /9900 s/t 750MHz 2ZS00s/t 750/SSOMHz 29500/37900 s/t 800MHz 27200 s/t 900//000MHz 45/00/62900 s/t
Osnovne plošče
ASUS A71/ ATX *3L800 s/t
A 8/T KT7A ATX #Z200 s/t
A8/T HT7A 9tAW ATX   50.500 s/t CuckyStar K7UAT+ ATX 27.500 s/t M/crostar H7T Turbo ATX 37.900 s/t Pestra izbira sistemov Intel (Celeron, Pentium III) ter AMD (Duron, Atnlon)!
Duron    Pentium 111 Thunderbitd
AMD Thunderbird 850 lucky star K7VAT+ atal 00 AGP 4X, 133MHz 128mb ram ibm 20gb 5400 atal 00 GeForce2 MX 32mb agp midi tower, fdd cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 200w modem 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
171.800 sit po hitri pošti!
AMD Duron 700 lucky star K7VAT t ata 100 AGP4X, 133 MHz 128mb ram ibrn20gb 5400 atal 00 riva TNT2 v + 32mb agp midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 200w modem 56kb v90
cherry g83 slo logitech pilot vvheel
intel Pentium II 800 dm754lmrt 128mb ram ibm 20gb 5400 ata 100 riva TNT2 do 32mb midi tovver, fdd cdrom 48x ide sound 32bit stereo 3d speakers 200w modem 56kb v90 lan 10/100 cherry g83 slo logitech pilot vvheel
142.800 sit lbb.SOO sit naročeno pošiljamo tudi
6. marec 01
ekonomsko sporočila / križanko
/.Mo.5ik novice 13
□^3iLzaDCLka sm^ns^ im^LJ)HUiLJi
GESLO KRIŽANKE
AVTOR:     i    22. IN 4. MATJAŽ    I ČRKA NAŠE HLADNIK ABECEDE
IZRAEL. POLITIČARKA (GOLDA)
LASTNOST UMAKNJENEGA, ODSTRANJE-NOST
OBRT ZA
IZDELAVO
POPRAVILO OBUTVE
14. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE
SLOV IGR RINA
KRALJEVO POKRIVALO
SLOV. POLITIK (IVAN)
OBRAT, OKRET
DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE JE
AJA.
UJEMANJE
SAMOGLASNIKOV V VERZIH OLIVER TWIST
NAJVEČJI BALKANSKI POLOTOK
ODEBELJENI DEL KORENINE NEKATERIH RASTLIN
OGOVARJANJE Z
"ONI"
KAMNOLOMU
VROČ VRELEC
ANTON CEBEJ
PODPIS ZNAMENITE OSEBE
NAGIB, STRMINA (DOM IVANA CANKARJA)
NIKA JUVAN
??AU PROTI
DOMOVINA ČAROVNICE KIRKE
LASTNA OSEBNOST. EGO
DALJŠE OBDOBJE. VEK
OBLIKA POJAVA,
STIL, SORTA
POSTAVEN MOŠKI MACHO
OČE
RASTLINA S CVETOM
ODHOD, RAZHOD
NACE SIMONČIČ
NATEG, VLEČENJE
MORSKI SESALEC Z OKLI
SLOVENSKA OPERNA PEVKA ONDINA
KRAJEVNA SKUPNOST
OZKA POT V SNEGU
ZA VŽIG GORIVA V MOTORJU
EDVARD GREGORIN
TOGEGA, NEGIBLJI-VOST
CECIL TAYLOR
Z URBARJEM DOLOČENA
DAJATEV ZE MLJIŠKEMU GOSPODU
RASTLINSKA BODICA
PREBIVALKA VASI
SLOV POLITIČARKA PETRIN
OSTROST, NABRUŠE-NOST
ČETRTI PLANET
PODZEMNI HODNIK
LOVLJENJE RIB
ODPRTINA. REŽA
KIJ, TOLKAČ
GORSKE REŠEVALNE SANI
MANFRED EIGEN
PREBIVALEC TURČIJE
SLOVENSKA OPERNA PEVKA JE
OTTA ONDINA
ROBERT REDFORD
ČLOVEK (MNOŽINA)
ČEŠKI AVTOMOBIL (NI ŠKODA)
FREKVENČNO OBMOČJE ODDAJNIKA
NAMAZ, PREMAZ
OBDELOVALNA POVRŠINA
EDINI SIN
ENOTA ZA MERJENJE DELA, ENERGIJE IN TOPLOTE
VAM JE ZNANA       VULKAN NA ŠAHISTKA I     SICILIJI 1 ALA KUŠNIR?|
-
OMEJEN NEUMEN ČLOVEK
RADIJSKI SPREJEMNIK
14. ČRKA HEBREJSKE ABECEDE
PREVLEKE ZA ČEZ ČEVLJE
LOVEC NA TRSKE
METRIČNI POUDAREK
KDOR [ZBIRA, IZBIRALEC
SL, PESNIK MERMOLJA
PREBIVALEC SLAPA PRI VIPAVI
BURT LANCASTER
VOJAŠKA PIVNICA
ZADNJA IN PRVA ČRKA ABECEDE
HIMALAJSKI NOSAČ
ŠAHISTKA KUŠNIR
ORGAN. KI PREKRIVA TELO
HRVAŠKA OBLIKA IMENA ANTON
OBER, PRIPADNIK AVAROV
ZELO MAJHNA KOLIČINA TEKOČINE
POLDRAG
KAMEN RAZLIČNIH BARV
20. IN 13.
ČRKA ABECEDE
EGIPT. BOG (PTA)
KRAJŠA OBLIKA IMENA IGNAC
LOGAŠKE NOVICE
zikom
novo
V mesecu marcu odpiramo novo trgovino v Obrtni coni Logatec 7.
Želimo Vam ponuditi pohištvo za dom in poslovne prostore, posteljnino, tekače, svetila in še veliko drugega. Popolnoma nov pa bo oddelek delovnih zaščitnih sredstev.
Trgovina bo med tednom odprta od 9. do 13. ure ter od 15. do 18. ure in vsako soboto od 9. do 12. ure.
V januarski in februarski številki Logaških novic ste številni bralci pogrešali križanko; zaradi dogovarjanja z novim sestavljal cem nam je namreč ni uspelo uvrstiti v časopis. Svinčnik v roke, križanka je sedaj pred vami. in tako bo ostalo. Kadar se bomo dogovorili s pokroviteljem križanke, vam bodo pravilno rešena gesla prinesla nagrade, drugače pa jo boste reševali za razvedrilo.
V tokratni številki je pokrovitelj križanke podjetje Zikom, d.o.o., Betajnova 51,1360 Vrhnika, ki v marcu odpira novo trgovino v Obrtni coni Logatec 7 in ki za pravilno rešeno geslo podarja štiri nagrade.
1. nagrada: bon za 5000,00 SIT
2. nagrada: bon za 3000,00 SIT
3. in 4. nagrada: delovne rokavice
Pravilne rešitve pošljite najkasneje do 25. marca. Poleg imena, priimka in naslova pripišite tudi svojo davčno številko. Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno rešena gesla, ki bodo prispela po pošti, faxu ali e-mailu.
geoplm
slovenska plinska družba
Geoplin, d.o.o. Ljubljana, Družba za trgovanje in transport zemeljskega plina, Cesta Ljubljanske brigade 11, 1001 Ljubljana
VSE UDELEŽENCE V PROMETU OBVEŠČAMO, DA BO ZARADI NUJNIH VZDRŽEVALNIH DEL NA PLINOVODU ZAPRTA CESTA, KI VODI PREKO BLEKOVE VASI V LOGATCU.
LEGENDA: Q popolna zapora •••• obvoz
ZAPORA BO TRAJALA
OD PONEDELJKA DO PETKA 19. 3. - 23. 3. 2001.
OBVOZ JE UREJEN. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE!
14 ćopasb novice
predstavljamo vam
6. marec 01
trgovina KONZUM
TRGOVINA KONZUM TOVARNIŠKA CESTA 3 TEL.: 01 750 86 17
Trgovina ima podpisano franšizing pogodbo s PS Mercator, kar v praksi pomeni, da imamo enak asortiman in predpisane njihove cene. Potrudili smo se in Vam pripravili malo osvežitve ponudbe z dobrotami za ljubitelje vegetarijanske prehrane in pripravljamo kotiček s hrano za mehiško, kitajsko in indijsko kuhinjo. Po pridobitvi upravnega dovoljenja, bomo v našem Konzumu, nadaljevali s tradicijo točenja odprtih vin Briškega vinorodnega okoliša.
Trgovina je odprta vsak dan od 7 do 19, v soboto od 7 do 13 v času od 1.10 do 31 3- V času od 1.4 do 30.9- se obratovanje podaljša do 21 ure.
VABI VAS TRGOVINA KONZUM.!
trgovina GRADBENI MATERIAL
TRGOVINA DOMEK
TOVARNIŠKA 3, TEL. 01 750 86 18
V prenovljeni trgovini vam bomo postregli s:
• Semeni in gomolji,
• Sadikami sadnega drevja, jagodičevja in okrasnih grmovnic
• Mineralnimi gnojili, vseh vrst zemlje, šot in humusov,
• Orodji za delo na polju in vrtu,
• Vseh vrst posod za vaše cvetlice
• Hrano za vaše hišne ljubljenčke in
• Fitofarmacevtskimi pripravki, ki so v splošni uporabi.
V trgovini bo organizirano svetovanje o vzgoji in varstvu vaših vrtnih in sobnih rastlin. Svetovanje bo vodila strokovnjakinja za fitofarmacijo univ.dipl. ing. agron. Jera URBANC.
Svetovanje bo v vsako sredo od 8 do 12. Sicer pa bo svetovalka dostopna za nasvete tudi v trgovini z tehničnim blagom v Gor. Logatcu.
Trgovina bo odprta vsak dan od 8 do 18, v soboto od 8 do 12.
VRTIČKARJI IN LJUBITELJI MALIH ŽIVALI VLJUDNO VABLJENI!
DOMEK bo brez slavnostnih nagovorov v soboto lO.marca 2001.
trgovina s TEHNIČNIM BLAGOM
Za obiskovalce pripravljamo posebno ponudbo naših uveljavljenih dobaviteljev:
• SEMENARNE D.D. LJUBLJANA
• SIJA D.O.O. LJUBLJANA
• GUME D.D. GROSUPLJE IN
• DEL FABR10 SREČKO S.P.
• HOBBY PROGRAM D.O.O HOČE
Za dobro počutje se bodo s pokušinami predstavili
• INTERSNACK D.O.O LJUBLJANA
• KEKE-KELE D.O.O. MLEKARNA KREPKO LAZE
• PS MERCATOR, MESNINE DEŽELE KRANJSKE
• DELIKATESA D.D. LJUBLJANA
• KZ GORIŠKA BRDA
• ŽITO LJUBLJANA D.D.
• PEKARNA VRHNIKA
KMETUSKO GOZDARSKA ZADRUGA BO PRIPRAVILA GOVEJI GOLAŽ, S PRILOŽNOSTNIM DARILOM. DRUŽENJE NAM BO POPESTRIL MIADI HARMONIKAR.
Trgovina ponuja asortiman gradbenega materiala "od temeljev do strehe". V ponudbi vrtnega programa so: prane plošče, robniki vseh vrst, okrasna korita, ograje "BEKAERT" in drugo. Poleg navedenega imamo stalno na zalogi::
• Gospodinjski in tehnični plin,
• Črno metalurgijo,
• Vijačni material,
• Barve, laki, lesni premazi,
• Ročno orodje za gradnjo,
• Mineralna gnojila in
• Krmna žita v rinfuzi.
NOVO V TRGOVINI, KNAUF SISTEMI, ZA HITRO PRENOVO VAŠIH PROSTOROV!
Trgovina je odprta vsak dan od 7 do 18, v soboto od 7 do 12 v času od 1.10 do 313- V času od 1.4 do 30.9- se obratovanje podaljša do 19 ure.
PRIČAKUJEMO VAS NA "REMIZI"!
Kmetijsko gozdarska zadruga Logatec je naslednica Mlekarsko sirarske zadruge Dolenji Logatec, ki je bila ustanovljena davnega 1898 leta. Takratno izrazito živinorejsko področje in stroga selekcija sivorjave pasme je prirejo mleka izrazito pospeševalo. Trgovina je potekala predvsem s primorskimi mesti, ki so živela že tedaj predvsem od turizma. To je omogočalo hitro posodabljanje mlekarne in sirarne. Med drugim imamo v Logatcu kmalu parno lokomotivo, ki je omogočala delovanje naprave za izdelovanje ledu in napravo za hlajenje in pasteriziranje mleka, ter izdelovanje čajnega masla in več vrst sira. V času med vojnama je bila pridelava mleka med 800.000 do 900.000 litrov. Kmetijsko gozdarska zadruga torej že celo stoletje poslujev Logatcu in jo upravičeno lahko uvrščamo med najstarejše še delujoče družbe. Lastniki zadruge in zaposleni smo prepričani v poslanstvo zadružništva na Logaškem , ki pa se mora prilagajati novonastalim razmeram, ki jih pogojujejo tehnološki razvoj in mednarodne integracije. Usmeritev zadruge iz materialne proizvodnje v storitvene dejavnosti bo omogočilo; boljši izkoristek obstoječih gradbenih objektov za poslovne namene, hkrati pa postaja zadruga integrativna družba za male podjetnike, ki se bodo sami v dobi pospešenega združevanja kapitala težko upirali predvsem velikim trgovskim družbam. V zadrugi torej pospešeno SPOZNAVAMO GLOBALNO IN DELUJEMO LOKALNO!
LOGATCAN MODRO SE ODLOČI V ZADRUŽNE TRGOVINE SKOČI
TRGOVINA S
TEHNIČNIM BLAGOM TRŽAŠKA 130 TEL. 01 754 11 59
Trgovina je locirana za zadružnim domom v Gorenjem Logatcu. Njena ponudba je namenjena predvsem kmetom, gozdarjem in vrtičkarjem. Osnovna ponudba obsega:
• Krmila,
• Mineralna gnojila,
• Semena in gomolje,
• Ročno vrtno in hlevsko orodje,
• Rezervni deli za kmetijstvo,
• Ležaji
• Vrtne kosilnice in motorne žage in
• Kmetijska apoteka
Trgovina je poznana predvsem po edini ustrezno opremljeno kmetijski apoteki daleč naokoli. V apoteki je vsak torek od 8 do 12 in petek od 15 do 17 organizirano svetovanje o uporabi fitofarmacevtskih preparatov. Svetovanje vodi strokovnjakinja s predpisanim državnim izpitom. Trgovina je odprta vsak dan od 8 do 12 in od 14 do 18 v soboto od 8 do 12.
ŽIVITE Z NARAVO POSVETUJTE SE O UPORABI ZAŠČITNIH SREDSTEV! V NAŠIH TRGOVINAH!!
UPRAVA
KMETUSKO GOZDARSKA ZADRUGA LOGATEC Z.O.O. TOVARNIŠKA 3
TEL.01 750 8611 FAX. 01 750 86 19 E.MA1L:
KGZ.LOGATEC@SIOL.NET
UPRAVA
Na sedežu zadruge vam servisiramo:
• Odkup živine in odkup mleka tel, 01 75086 1
• Odkup žaganega lesa tel. 01 750 86 12 ali 04157 32 8
• Odkup gozdnih sortimentov tel. ()4l 82 85 85
• Odkup eteričnih olj in
• Računovodstvo.
Delovni čas od ponedeljka do petka od 8 do 14 ure od I Odo 11 malica.
PREPRIČAJTE SE O NAŠIH ODKUPNIH POGOJIH! HVALA ZA ZAUPANJE!
6. marec 01
ekonomsko sporočila
lopašL novice 15
kemična čistilnica
|j MARIJA ERKER s.p. if
Tržaška c. 42, 1370 Logatec, SLO telefon: 01 / 756 43 84 fax: 01 756 43 83
Za vas čistimo:
• vse vrste oblek,
• volnene prešite odeje ter
• merino posteljnino.
Delovni čas:
od 8. do 12. ure in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Se priporočamo!
AVTO SOLA
z licenco
Vabi v tečaj cestno-prometnih predpisov A,B,C,E in H KATEGORIJE, ki bo 12. 5. in 9.4. 2001 ob 18. URI.
Možnost plačila ur vožnje na obroke. Vabljeni tudi kandidati drugih avtošol.
IZPITNO VOŽNJO LAHKO OPRAVITE V POSTOJNI ALI LJUBLJANI.
Organiziramo tečaj iz varstva pri delu s traktorjem.
Imamo inštruktorje iz Cerknice, Logatca, Postojne.
Inf. in prijave:
Komtar - Petrovič, storitve in izobraževanje, k.d. Stara c. 23, Vrhnika
URADNE URE:
torek, sreda, četrtek od 12. do 17. ure, tel.: 01 / 750 40 40 vsak dan od 7. do 19. ure, GSM: 041 / 739 838
Čiščenje - pomoč na domu
Natalija Poženel s.p. Godovič 26 5275 Godovič
gsm: 041 730 524 041 459 111
Ali ste se naveličali živeti skupaj s prskanu, ki domujejo v vaši preprogi, sedežni garnituri, avtosedežih?! Poiščite nas in uspešno jih bomo odstranili, hkrati pa osvežili tkanino iii odstranili madeže in umazanijo.
Opravljamo vsa redna in generalna čiščenja stanovanj in poslovnih prostorov:
- čistimo okna. žaluzije, operemo zavese.
- strojno čistimo trde talne površine. PVC, marmor, granit....
- odstranjujemo stare premaze in nanašamo nove,
- očistimo tudi pohištvo z negovalnimi sredstvi.
- opravimo generalna čiščenja novih gradenj in adaptiranih stavb.
9
r
L U.JJJLu   ' H' l-b .'J
Jasmina Krajina Kramar s.p. Cankarjevo 15,1370 Logatec, Slovenija Telefon: 01 / 7542 115
OPREMA IN PRIPOMOČKI Zfl DOJENČKE
OBLAČILA OD 0 - 6 LET
KOZMETIKA
IGRAČE
OBLAČILA ZA BODOČE MAMICE - LA VIE
V trgovini Mali Princ lahko kupite darilni bon!
Prodaja vrhunske negovalne in dekorativna kozmetike
PROGRAMI ZA OBRAZ
Nega obraza, vratu in dekolteja. Biopiling,
Odstrannjevanje dlačic s čebeljim voskom. Ličenje obraza.
PROGRAMI ZA TELO
1 niversal Comour Wrap - prečiščevanje in oblikovanje telesa s posebno morsko glino.
Program zmanjševanja telesne leze. Program zmanjševanja celnlita. Manikura.
NOGE
Pedikura.
Odstranjevanje dlačic s čebeljim voskom.
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM
Šola pravilnega ličenja. Šola osebne nege.
Za naročila in Informacije smo za vas dosegljivi na teL štev. 01 754 13 79
KOZMETIČNI ŠAL0N
LEPOTA & ZDRAVJE
Prešernova*), 1370 Logatec
Natura Kltii, d.o.o., Logatec
LIDIJA KERN
VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, KOZMETIK
RENAULT
THALIA
ŽE OD 1.690.000 SIT
Letnik 2000 (omejena količina) TWINGO, CLIO, MEGANE, LAGUNA, KANGOO od 200.000 SIT do 500.000 SIT popusta
Možnost menjave staro za novo, ugodni krediti, nakup na položnice.
Predstavitev dejavnosti PSC Tolmin in vozil Renault v Logatcu , pred gostilno "KRPAN", dne 24. 3. 2001 v dopoldanskem času. Vabljeni!
iVV PSCd.c
.0.0., Pooblaščeni prodajalec in serviser RENAULT, Poljubinj 89f, 5220 Tolmin
PE TOLMIN 05/380 00 24
PE IDRIJA 05/373 40 41
PE LOGATEC 01/750 98 58
d.o.o.
Velika Ligojna SO, 1360 Vrhnika, tel./fax: 01 755 30 20 GSM: 041 637 734, 031 637 734
Nudimo vam:
VODENJE POSLOVNIH KNJIG GRADBENE STORITVE
UREDITEV OKOLICE
Jlakovanje dvorišči materialom po vaši želji, postavitev robnikov, opornih zidov,...
IZDELAVA KANALIZACIJE, VODOVODA, TEMELJEV, ADAPTACIJE OBJEKTOV, UTRJEVANJE TERENA, IZKOPI, PREVOZI...
Škoda Fabia Combi - nov avto za vse družine Škoda Fabia Combi
lili 1
"it mm m
' W   " Prostorna, udobna, domiselno
opremljena, z dinamičnimi motorji, predvsem pa varna.
Na zalogi tudi še nekaj avtomobilov Felicia in Octavia, letnika 2000, popust do 150.000, 00 SIT.
Ugodne možnosti nakupa na kredit ali na leasing. Možnost nakupa staro za novo. Možnost preizkusa testnih vozil preko vikenda.
MAVRICA
za lep dom
Tržaška, c. 16, Logatec tel. 01 7541 126; fax 01 7542 126
NOVO M!
NAMIZNI PRTI NA METRE
UGODNO
BRISAČE SVILANIT NA KILOGRAME
PREDNOSTI NAKUPOV V MAVRICI:
pestra izbira izdelkov, različni cenovni razredi, konkurenčne cene,
- stalne akcijske ponudbe, • popusti za upokojence,
- kvalitetno svetovanje kupcem.
Pod/ef/e zo trgovino In avlot»ivls
AVTO CENTER
i DRU A     aa o
Idrija, Gregorčičeva 10;
tel.: 05 373 46 93, faks: 05 373 46 96
e-mail: info@avtocenter-idrija.si
www.infax.si/avtocenter-idrija
16 /cfaMe novice
ekonomska sporočila
6. marec 01
Kakšno prihodnost boste izbrali?
Samo z obveznimi prispevki pokojnino?
Z dodatnim pokojninski zavarovanjem?
Tudi z rent ni m varčevanjem?
Rentno lahko varčujete z mesečnimi vplačili ali enkratnim pologom denarja od 5 do 20 let. Privarčevani denar in obresti vam bomo izplačali postopno z rentami, v enkratnem znesku ali kombinirano. Kot sodobna in močna banka s tradicijo vam zagotavljamo varno in zanesljivo naložbo vašega denarja. Pravočasno poskrbite za svojo prihodnost.
Za storitev se lahko odločite tudi v bankah bančne skupine NLB: Banki Domžale, Koroški banki, Pomurski banki, Banki Velenje, Banki Zasavje.
0
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
VRTNI CENTER
LOGATEC
POMLAD JE TU
Ml SMO PRIPRAVLJENI
Janez Napade s.p„ Pod Grinavcem 3,1370 Logatec
Pod Hruševco 34 b, 1360 Vrhnika TEL: (01) 755 25 98, FAX: (01) 754 95 30 GSM: 041 708 456
Andrej Potrebuješ s.p, orodjorstvo ler trgovina in servis koles in motornih btes
9*4%
o
TRGOVINA IN SERVIS KOLES
MODELI KOLES 2001
sobna kolesa, skiroji. kolesarska oblačila, sani, rolerji...
Delovni čas:
9.00 - 12.00 in 14.00 - 19.00, sobota: 8.00 -12.00
vse za kolo in kolesarja
Vidimo se na kolesarskem sejmu v Logatcu
■
HPC Desk
HERMES PLUS GPOUP
osebni računalniki in
prenosniki
HPC Note
HERMES PLUS OPOUP
Canon FAX-B210C
- fafairanje v tarvaji \f*
- tiskarne v barvah   ^    % V*
- kopiranje v barvah
/
brezplačna dostava   (do 30 km)
PROLOG...
ME
EGA
POHIŠTVO
lesni na
PIVKA, Petelinje 51
NE SPREGLEJTE NOVEGA KATALOGA
PIT lesni na
■I*]*,   mladinska soba ANJA I
56.990 SIT
Delovni čas: Od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure -4gp **• Ob sobotah od 8. do 13. ure
PRODAJA NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI! TELEFON: 05 757 00 80
Mega pohištvo - Sumo Potrebuje! s.p., Petelinje 51,625/ Pivko
Tržaška 114, Logatec, tel.: 75-41 -106 www.ppolog.sl e-mail: info@prolog.si
6. marec 01
ekonomsko sporočila
oMg/u novice 17
NOVA OPEL CORSA
PRODAJA VOZIL, KREDITI, STARO ZA NOVO, GOTOVINSKI ODKUP VOZIL OPEL, SERVIS, KLEPARSTVO IN LIČARSTVO ZA VSA VOZILA, VELIKA IZBIRA RABLJENIH VOZIL
avtotehna
m Urbas
d.o.o.
Postojnska 37, 1381 Rakek; tel.: 01/7051 725, 7051 735
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil OPEL
Saxo do 197.750, OOnn Berlingo do 301.070, ZUUU NovaXsara do 300.000,
Preizkušeno dober letnik xantiado500.990, Prihranek do tolarievPrihranka 500.990 tolarjev
AKCUA SAXO letnik 2001
el. paket, servo volan, kovinska barva
1.566.000 SIT
CITR06N
Fotografija je simbolična. Ponudba velja do razprodaje zalog
PRODAJA MEHANIKA KLEPARSTVO LIČARSTVO
CITROEN
Anton Merlak s.p.
Drenov Grič 99,1360 Vrhnika
tel./fax: (01) 7551 007,7553807
AVTOHISA CESNIK
PRODAJA IN SERVIS
Kake 31f, 1370 Logatec tet.: 01/ 7541 287
Avtohiša Česnik & Comp.., d.n.o. Logatec
Smo pooblaščeni servis za kia in chrvsler. Nudimo vam kompletno storitev: servisne usluge, kleparske storitve, vlečno službo, nadomestna vozila ...
NE SPREGLEJTE!
Izvajamo popravila ter kontrole zavor in ovalnosti koles za vsa vozila! Kleparska in ličarska dela na vseh vozilih!
Prodaja kompletne palete vozil kia in chrysler. smo konkurentni in učinkoviti« prepričajte se sami!
Salon In servisna delavnica Sto odprta od ponedeljka do polko od 8 do 1 i. ter od 16. do 18. uro, v soboto od 8. do 12. uro. Informacije In naročilo na tol./fnx: 01       787 e-mall: oc.cesnlk@siol.net; splotna siran: http://ovtohrsa-tesnlk.com
Novi Audi A4
Dnevi odprtih vrat v Postojni na Tržaški 84 od 8. do 10. marca 2001 od 9. do 16. ure, vsak dan.
P E L J H A N
Grilčeva 4, 5280 Idrija
MPI PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRANSPORT, TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O.
PRODAJNO SERVISNI CENTER ZA VOZILA AUDI IN VOLKSVVAGEN
IDRIJA, Vojkova 14, tel.: 05 37 43 202, faks: 05 37 43 219 POSTOJNA, Tržaška 84, tel.: 05 721 01 60, faks: 05 721 01 70 Delovni čas: 8. -12. in 13. - 17. ure
18/^^4 novice
ekonomska sporočila
6. marec 01
novo novo
ASTONISH
ČUDOVITA HIŠNA ČISTILA
PRODAJNI PROGRAM:
vijaki, žičniki, drugi žični izdelki, stavbno in pohištveno okovje, izdelki črne metalurgije, ročno orodje,
električno ročno orodje in stroji, kmetijski in gozdarski program, stroji in oprema, strojno orodje, bela tehnika, keramika, brusni material, barve, laki in pribor, varilno-tehnični material, elektromaterial, vodovodni material.
.ThT/ŽJe pr«  -as -MJLLf.
MFRKIIRJEVE VROČE CENE
TERRY - KOVČKI ZA ORODJE
ARCHI/MEDE ■ ZLOŽLJIVI REGALI
Prodajalna KOMPLET d.o.o., Obrtna cona Logatec 23, Logatec
Telefon: (01) 75 43 673. Delovni čas: med tednom od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 12. ure.
SALON KERAMIKE in KOPALNIŠKE OPREME
NUDIMO VAM
vse za centralno kurjavo vodovodno instalacijo keramične ploščice italijanskih proizvajalcev sanitarno keramiko vodovodne armature kopalniško pohištvo
NOVO!
ŠPANSKE
KERAMIČNE PLOŠČICE
t r e v
gradbeništvo in trgovina, d.o.o. Obrtna cona Logatec 25, 1370 Logatec tel.: 01/7543 398, 7542 485, fax: 01/7543 522
ODPRTO:
od 8. do 19. ure,
sobota
od 8. do 13. ure
Logaške novice, glasilo Občine Logatec - Ustanovitelj: Občina Logatec - Izdajatelj: Mali d.o.o., založniško in trgovsko podjetje Logatec - Tisk: Mali d.o.o. Logatec - Odgovorni urednik: Anton Mali - Stalni sodelavci (ke): Janja Peterlin, Franc Bogataj, Petra Trček, Bojana Levinger, Branka Novak, Karmen Osredkar, Dušan Cernigoj, Maša Zupančič, Ajda Žižek, Roman Rupnik, Marcel Stefančič, Ksimeroni Vrbetič, Bernarda Rudolf, Katarina Čuk, Stanislav Nagode, Matevž Podjed, Anja Sedej. Naslov uredništva: Logaške novice, Mali d.o.o., Cevica 4, 1370 Logatec, tel.: 01 7509 660, fax: 01 7509 664, e-mail:novice@mali.si - Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem. Po I. točki 43. člena ZDDV se plačuje DDV po stopnji 19%. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridružujemo si pravico do krajšanja prispevkov. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Fotografije brez navedbe avtorja - arhiv Logaških novic. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini Logatec brezplačno. ONLINE novke:http://www.mali.si DEŽURNI NOVINAR VSAKO SREDO OD 8.00 DO 12.00 NA TELEFONU: 01 7509 660. Število izvodov 4200. Novice izidejo do sedmega v mesecu.
Goodyear GT3 - nova generacija okolju prijaznih avtoplašcev s polnilom iz naravnih materialov
GOOD/rCAtt
0
©o(po
Stanislav Gruden s.p.
Logatec, Tržaška 85
VULKANIZERSTVO IN TRGOVINA
TEL: 01/ 750 94 10  FAX: 01/ 750 94 15
f
MOŽNOST SHRANJEVANJA AVTOPLAŠCEV (BREZPLAČNO)
SPOMLADANSKI POPUST
ZA AVTOPLAŠČE
SAVA IN GOODYEAR
PRI PLAČILU Z GOTOVINO 15%
PRI PLAČILU S PLAČILNIMI
KARTICAMI 10%
f
NA ZALOGI TUDI OSTALE ZNAMKE AVTOPLAŠCEV (DUNLOP, MATADOR, MICHELIN ...) ZA KATERE VELJA 10% POPUST PRI PLAČILU Z GOTOVINO IN 5% POPUST PRI PLAČILU S PLAČILNIMI KARTICAMI