Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Velja xa vse leto ... $6.00 Za pol leta .... Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto $3.00 $7.00 $7.00 GLAS NARODA The largest Slovenian Dafly die United States. Ust ^slovenskih .delavcev ▼ Ameriki. mod legal Hofidaja. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered ss Second Clia Blatter September 21, 1983, at tbs Pest Office at New York, N. I, under Act ot of March 3, 1878 IKLEFON: NO. 274. — ŠTEV. 274. NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 21, 1931. — SOBOTA, 21. NOVEMBRA 1031 VOLUME XXXIX. — LETNIK V KITAJSKA VLADA NOČE SKLENITI PREMIRJ ZASTOPNIK K1TAJSE VLADE DR. SZE JE ODLOČNO ZAVRNIL PREDLOG SVETA LIGE NARODOV Načrti za odpravo nezaposlenosti Zastopnik Kitajske je vztrajal pri svoji zahtevi, da bo Kitajska šele tedaj odobrila mednarodno komisijo in sklenila premirje, ko se bodo Japonci umaknili iz Mandžurije. — Tudi Japonci niso zadovoljni s predlogom Lige narodov. — Poročilo, da sta se obe stranki pobotali, je bilo prenagljeno. PARIZ, Francija, 20. novembra. — Po današnji tajni seji sveta Lige narodov je bilo sporočeno časniškim poročevalcem, da je zastopnik Kitajske zadovoljen s predlogom sveta Lige narodov, da se sklene med Japonci in Kitajci premirje ter naj odpotuje v Mandžurijo mednarodna komisija, ki bo na licu mesta preiskala položaj. Poročilo je bilo vsepovsod z navdušenjem i n velikim odobravanjem sprejeto, toda kmalu je sledilo veliko razočaranje. Dr. Alfred Sze, zastopnik Kitajske pri svetu Lige narodov, je namreč nocoj odločno poudaril, da ni odobril predloga glede sklenitve premirja. Rekel je, da tega ne more storiti brez dovoljenja nan-kinške vlade, da tega dovoljenja še ni dobil ter da ga nankinška vlada najbrž nikoli ne bo dala. Njegova večerna izjava je torej v odločnem nasprotju s popoldansko objavo sveta Lige narodov. Pogoj za sklenitev premirja in za odobrenje mednarodne komisije, ki bi se podala v Mandžurijo, je, takojšen odpoklic japonskega vojaštva. Japonski delegat Kenkiči Jožisava je dobil danes iz Tokia navodilo, naj ne odobri predloga sveta Lige narodov glede sklenitve premirja med Kitajsko in Japonsko. MUKDEN, 20. novembra. — Danes je dospelo z mandžurske fronte le malo poročil. Brezžična postaja, ki je spremljala zmagovit pohod japonskega vojaštva, ne funkcijonira več. Poročila iz Tokia, da so japonski zrakoplovci obstreljevali z bombami umikajoče se vojaštvo generala Can Sana, smatrajo za zelo pretirano. — Can Sanova armada se zopet koncentrira ter se pripravlja na odločilen napad. PARIZ, Francija, 20. novembra. — Tukajšnja kitajska delegacija je dobila iz Nankinga poročilo, da se japonska armada v Tsitsiharu pripravlja na pohod v notranjost Mandžurije. NANKING, Kitajska, 20. novembra. — Četrti kongres nacijonalistične stranke je danes odobril sklep predsednika Kaj Seka, da se poda na bojišče v Mandžurijo, kjer bo osebno prevzel poveljstvo nad tamosnjo kitajsko armado. Predsednik Kaj Sek je dejal:—Izpolniti moram dolžnost napram nacijonalistični stranki ter izkazati zvestobo svoji domovini. MORILEC HOČENOVO OBRAVNAVO Obsojen je bil leta 1909, Drugi je priznal na smrtni postelji umor.— Zdaj hoče biti oproščen krivde. SPRINGFIELD, 111.. 20. nov. .Jess Lucas, ki je prebil v ječi 23 l*»t pod obdolžbo umora, katere-pa je bil kriv nekdo drugi, ki je priznal umor na smrtni postelji, j e naprosil najvišje sodišče, da obnovi preiskavo in ga očisti krivde umora. •Xjejrov zagovornik trdi. da ima pismene izjave pri«*, ki so leta lfKW pričale proti njemu in ki so sedaj priznale, da so sedaj pričale po krivem. Lrftcas je bil v avgustu izpuščen iz ječe. ker je Anna Smith naznanila sodišču, da je George Pond na smrtni postelji priznal zločin. Zdaj pa zahteva Lucas, da sodišče objavi njegovo nedolžnost pri umoru. DIRKAČ BO POISKAL ZAKLADE V družbi Amerikancev bo Campbell iskal zaklade pomorskih roparjev. — Na Kokosovih otokih je mnogo zakladov. LONDON", Anglija. 20. novembra. — Malcolm <"ampbell, ki ima rekord kot najhitrejši dirkač z avtomobilom, bo vodil angleško- BORBA PROTI BANDIT0M NA KORZIKI pisala visoko nagrado. Sorodniki iščejo roparje. —Nagrada jih je zapeljala. CALIFORNIA SENATOR JOHNSON PROTI H00VERJEMU REŽIMI WASHINGTON, D. C., 20. novembra. — h Francoska vlada je raz- Calif orni je je dospel sem republikanski senator Hi-| ram W. Johnson ter odločno nastopil proti zunanji! in notranji politiki predsednika Hooverja. Značil-| no pa je, da tukaj ni ponovil svojega poziva, ki je izdal v Chicagu, namreč, naj predsednik Hoov-| er ne kandidira za zopetno nominacijo. AJACOIO, Korzika, 20. nov. — Ko je bilo oznanjeno, da je fran-coseka vlada razpisala nagrado štiri tisoč dolarjev za glave kor-ziških roparjev, so se takoj pri- amerisko družbo, ki bo iskala skri-' javili izdajalci, ki so pri volji do-1 VSLED CEBELNEGA N PIKA ONEMEL TWIOlWTLLE. X. Y:. 30. novembra. — John Reamer, ki se je že vet- let pečal s čebel ore jo, ne more več govoriti, ker so ga čebele opikale po glavi in vratu. Xa čebele je bil tako navajen, da .si ni zakrival obraza in rok. kadar je bil pri čebelah. Pred nekaj dnevi pa se je cel roj čebel zaletel v njegov obraz in ga opi-kal, da sedaj ne more govoriti. PONOČI MORA V JEČO te zaklade pomorskih roparjev na Kokosovih otokih. 5(H) mili od o-brežja Osrednje Amerike. Po splošnem mnenju se nahaja na Kokosovih otokih zlata in dra- ( da gih kamenov v vrednosti od 50 do glio. Torre in Borneo, so priprav- 100 milijonov dolarjev. To je leni zasledovati jih zaradi na- plen, katerega je skril na otoku grade, pomorski ropar Don Pedro Beui- biti roparje žive ali mrtve v roke. Celo sorodniki glavnega poveljnika roparjev. Andreja Spa-ter njegovih tovarišev C'a vi- to v začetku 19. stoletja. Med drugimi bodo spremljali Oampbella trije Amerikanci, ki so šele pred kratkim bili rešeni s teh otokov, kjer se jim je spomladi razbila njih ladja in so živeli lia otoku šest mesecev; to so: Paul Staehivick. Gordon Braw-ner in Earl Palliser. Vsi so v enakih deležih prispevali za to ekspedieijo. in si bodo tudi v enakih delili razdelili zaklad, ki ga bodo morebiti našli. Država Port o Rico, kateri pripadajo Kokosovi otoki, je ekspe-dieiji dovolila popolno pomoč in vojaško stražo. Več sto domačinov je preiskovalo grmovje in so celo vzeli s seboj pse. da jim pomagajo pri iskanju. Po desetdnevnem iskanju je prišla francoska vlada do prepričanja. da bo morala poslati proti banditom celo vojsko, predno jih bo polovila. PIJAN LOVEC CAPE MAY. -X. J.. 20. novembra. — Rav Headley iz Ocean-view je danes nastopil svojo kazen devetdesetih dni. v ječi in sicer trideset dni. ker ni imel lovske pravice in šestdeset dni, ker je bil na lovu pijan. NEW PHILADELPHIA. O., 20. novembra. — Dorsen Richardson je bil obsojen, tla bo sedel deset noči v ječi. ker se je upiral policistu Dovoljeno pa mu je, da LOVEC JE USTREUL BRATA gre iz ječe po dnevu, da more o- IŠČEJO CEVI PIVA XEWARK.l\. J., 20. novembra. Prohibicijski agenti že 23 dni kopljejo, da bi našli cev. po kateri. kot domnevajo, je teklo pivo iz Henslerjeve pivovarne pod zemljo v gostilno nasproti ceste. Kopači so odkopali štiri palce debelo cev, enajst čevljev globoko, in agenti mislijo, da je po tej cevi teklo pivo, dokazati pa ne morejo. pravi jat i svojo službo. BOJEVAL SE JE PROTI SVOJEMU STRICU t ___ MONTGOMERY, Ala.. 20. nov. Sivolasi konfederativni major J. C. Crowley iz New Orleans* je podaril governerju B. M. Miller meč, katerega je vplenil od svojega strica tekom državljanske vojne v bitki pri Petersburg. Va. Major Crowley je rekel guvernerju, da je njegov stric vodil napad na konfederirance. Pri tem napadu je Crowley ustrelil svojega strica. Pozneje je skrbel, da je bil njegov stric prepeljan v bolnišnico, kjer mu je stregla Crowleyeva hči in je »trie tudi o-xdraveL DVIGANJE ZAKLADA VSTAVLJENO DBHHiHN, Norvegija. 20. nov. bra. — Jesenski viharji na Atlantiku so prisilili dvigalno ladjo Artiglo II., da je odplula v pristanišče. Potapljači so že prišli do blagajne, ki hrani za pet milijonov dolarjev zlata na potopljenem parniku Egypt, pa so morali nadaljnje delo opustiti. Po dveh letih velikega napora sta dva potapljača prišla blizu blagajne dragocenega zaklada, ko je nastal vihar in je moralo biti delo za zimo ustavljeno. Prvotna ladja Artiglio. ki je pričela iskati zaklad, je bila lansko leto razbita vsled prezgodnje eksplozije dinamita. ZGODOVINSKA NAJDBA STCTTGART. Nemčija, 20. novembra. — V neki votlini blizu rima so slučajno našli veliko zgodovinskih ostankov. Xajvečje važnosti je lobanja človeka iz Auri-gnac dobe. \VI>HIIXJE. N. J., 20. nov. Howard Monday, star 23 let. je po nesreči na lovu ustrelil svojega brata. Ralpha. starega 17 let, ko sta bila na lovu s svojim očetom. Brat je bil takoj mrtev. NAUTILUS JE BIL _POTOPLJEN BEROEN. Norvegia. 20. nov. — Polarni podmorski čoln Xautilus. s katerim se je Sir Hubert \Vil-kins poleti peljal proti severnemu tečaju, je bil potopljen blizu o-brežja. Pred dvenra tednoma so poskušali potopiti podmornico, toda v viharju so se vrvi, s katerimi ga je vlekla ladja, na morje, potrgal*. Xautilus je bil last ameriške vlade in ga je vlada posodila Wil-kinsu za njegovo potovanje na severni tečaj. Med potom se pa je pokvaril in četudi je bil pozneje popravljen, ni bil zmožen, da bi Wilkinsa pripeljal do cilja. Z dovoljenjem ameriške vlade je bil sedaj podmorski čoln potopljen, ker ni bil več poraben. DOLG DRŽAVE NEW JERSEY TRENTON, N. J. 20. novembra Država New Jersey, ki leta 1920 ni imela nobenega dolga, ima sedaj dolga $218,880.670. Prvi dolg je naredila država leta 1020, ko je legislature najela 12 milijonov dolarjev za plačo vojakov. Leta 1930 je zopet najela sto milijonov za ceste in pomole za ladje. Nad sto milijonov pa je vzela posojila za druge državne potrebščine. Johnson je poudarjal, da je poglavitna dolžnost prihodnjega kongresa pomagati nezaposlenim. Slehernemu bi želel pojasniti — je dejal — kakš**n je v resnici gospodarski položaj v Združenih dr.avail in kako ogromnega dela bo treba, da ga bomo izbljsali. Po vojni smo poslali v Evropo za milijone in milijone dolarjev blaga. pomagali smo tudi z gotovino. Ako smo pomagali evropskim revežem, je naša sveta dolžnost pomagati tudi nezaposlenim v Združenih državah. Ako bo prihodnji kongres zanemaril to"svojo najbolj -važno nalogo, sam ne vem. kaj se bo zgodilo. Xo konferenci vodilnih demokratskih senatorjev in kongres-nikov je razvil senator Robert Wagner iz Xew Yorka svoj program glede pomoči nezaposlenim. V programu zahteva naj bi vlada takoj začela z javnimi deli ter zaposlila čimvscje število nezaposlenih ter naj bi se ustanovila nekaka borza za delo. Pri razpravah glede davčne reforme se je pojavila zahtevo, naj hi družbe z velikimi dohodki plačevale znatno večji davek kot ga plačujejo sedaj. PROHIBICIJSKI AGENT ODSTAVLJEN WASHINGTON, d. C., 20. novembra. — Pr hibicijski ravnatelj Woodco k je odstavil prohi-bieijskeg; agenta Hen. Dierks. ki je ustrelil Milforda G. Smitha. UTONILA V STUDENCU NEWTON. X. V.. X>. novembra. — Mrs. Ana Rced. stara 60 let. je utonila v majhnem studencu na svoji farmi blizu Lenape jezera. VELIK SLADKI KROMPIR NEBRASKA CITY. -Xeb.. 20. no-vembra. — F. B. Crate ki je pr»> kratkim kopal pridelek sladkega krompirju, je izkopal 18 palcev dolg krompir. Veliki krompir je bil več kot dovolj za večerjo za celo njegovo družino. NAPAD NA DETR0IT8KEGAJ Zupana. DETROIT. Mich.. 19. novem* bra. — List "Detroit Miror" pravi, da je nek slaboumnež skušal umoriti mestnega župana. Poprej mu je že poslal nekaj pretilnih pisem. V pondeljek zjutraj je mož prišel v stanovanje župana Franka Murphv-ja. toda ga je ustavil policist. ki je bil postavljen na stražo zaradi pretilnih pisem. Policija je pri njem našla revolver tako dobro skrit v njegovem rokavu, da ga je iskala eno nro. Poslali so ga v bolnišnico. BIVŠA GRŠKA KRALJICA JE BOLNA BI*KiAiREŠTA. Romunska. 20. novembra. — Princesa Helena, ločena žena romunskega kralja, je odpotovala v Florenco k svoji materi, bivši grški kraljici Zofiji. ki je nevarno bolna. Vsa njena družina je bila po-: klicana k bolniški postelji. Prirt-! POŽAR JE UNIČIL PARNIK BEDFAST. N. F.. 20. novembra". — Požar je danes uničil par-.nik Bermuda, ki je bil v popravilu zaradi prejnjega ognja. Parnik je veljal pet milijonov dolarjev. Parnik je poškodoval ogenj v juniju, ko se je nahajal v Bermu-i da pristanišču. Popravilo je bi-| lo že skora i končano, ko je nastal nov požar. Ogenj se je razširil tako naglo. ceso Heleno bo spremljal njen 1 da parnika ni bil(> mi)J?0c.e rešiti. oče, bivši grški kralj Jurij. PROFESOR EINSTEIN PRIDE V AMERIKO BERLdiN. Nemčija. 20. novembra. — Prof. dr. Einstein bo odpotoval 1. decembra v San Francisco. Xa svojem potu se ne bo ustavil v 'Xew Yorku. Odpotoval bo iz Antwerpena na tovornem parniku Portland, ki bo prišel v San Francisco 30. decembra. Ostati namerava na Wilson observatoriju štiri mesece in • opazovati zvezde. Pogorel je ves do'vodne gladine Parnik Bermuda je imel 20 tisoč ton in je bil dolg 600 čevljev. Denarna Nakazila IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 500 .................... * 9.45 Din 1000 ___________________ $ 18.60 Din 2500 ___________________ * 46.00 Din 3000 _________________ $ 54.90 Din 500» ______________ $ 91.00 Din 10,000 ................. 5181.00 V ITALIJO Lir 100 ............................ % 5.70 Ur 200 ............................ $11.20 I4r 300 ..........................$16.65 Lir '500 ....................... $27.15 Lir 1000 $53.75 PLAČA NAJDENI DENAR IjLVDENHURST, L. L, 20. novembra. — Preti tremi tedni je Henry Schiosser izgubil avojo denarnico z $25 v Xew Yorku. Danes je prejel v zavitku #28, in pismo s podpisom ".John Doe".« ki pravi, da je denar potreboval J ko ga je našel. Zla j pa. ko je zo-j pet delal in zaslužil denar, mu ga hoče vrniti in prilaga tri do-j larje za obresti. 1 Vsled pomanjkanja ameriškega denarja na trgu ▼ Evropi, se začasno plačuje tam premium na ameriške dolarje, Vsled navedenega naplačila smo obvezani povišati pristojbino za izplačila ameriških dolarjev kakor sledi: — Pristojbina znaša sedaj 75 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—; za $35 — 88 centov; za $40. — fl.; za $45. — '1.13; za $50. — U.25; za $100-J2£0 za $200. — »5.; za $300. — *6. £a hpitftlo večjih neikov kot navedeno, bodli t Urah ali dolarjih, dovoljujemo «e boljfte pofoje. Prt velikih Oh priporočamo, da ae poprej s nam plamenlm potom to slede načina nekeili Najna nakazila pe CABLE LRIEB m Sakser State Bank Hew York. H, 1 82 Cortlandt Street Telephone Barclay -1 n y ESrfc: ^tttz:: 4./- - -I"-.,-• -i -—ZH2 - - fCAl JI A« ODA NEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 21, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Glas Naroda" OvMd sad Published by uausmNG COMTAHI (A Oocporatkm) L. Benedtk, Trma. of the oorporatkm and addreaaea of above officers: •f Manhattan, New Yifc City, M. f. GLAS NARODA (TdM mi tha Pn»U) Xaaued Every Day Kaceyl ja and HoUdaya oaio leto valja Hat m Amariko ..........................$BjOO a pol leto $3.00 ..$1.60 Za New York sa celo leto Za pol leta Za teozematvo Za pol leto 1700 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. *qiaa Naroda" Uhaja vaakl dan tevzcmM nedelj In praznikov. I mill^a la oeebnoatt ae ne prtobčujejo. Denar naj ae bla-poUlJatft po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, da aa nam todl prejinje blviilAče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. tic W. 18th Street, Nem Telephone: CRelsea S—3S78 N X. KITAJSKA IN LIGA NARODOV ♦Japonska armada je zavzela važni maiidžurpki mesti Anganchi in Tsitsiliar. Kitajska armada se je v neredn juiakiiila proti severu, in Japonci iiopolnonia obvladuje-o položaj. Kitajska je zaman prosila Ligo narodov, naj izvede voj vpliv ter naj prisodi Kitajcem, kar je kitajskega, in aponcem, kar je japonskega, toda vsi pozivi so bili brezuspešni. Sedaj se je obrnila na Združene drŽave s prosu jo, laj preprečijo kitajsko-japonsko vojno. Dr. Alfred Sze, načelnik kitajske delegacije ter za-topnik Kitajske v svetu Lige narodov je sklenil napro-iti Charlesa G. Dawesa, ameriškega poslanika v Veliki Britaniji ter začasnega zastopnika wshingtonske vlade jri svetu Lige narodov, naj Združene države oživijo pogodbo devetih sil, sklenjeno leta 1922, ki jamči Kitajski teritorijalno neodvisnost. Ker ni Liga narodov ničesar storila oziroma dosegla. Izražajo zastopniki Kitajske upanje, da 'bodo prizadevala Združenih držav za dosego miru dosti bolj uspešna. Na drugi strani si pa Japonci prizadevajo iztrgati mandžurski problem iz območja Lige narodov, češ, da je zključno le japonsk« »-kitajska zadeva, ki bo zadovoljivo rešena le v slučaju, če se nobena tuja sila ne bo vmešava-a vanj. Navzlic temu so pa pripravljeni dovoliti, da se poda v Mandžurijo nepristranska med na n Kina komisija ki naj bi na licu mesta preštudirala položaj ter o svojih dognanjih sporočila Ligi narodov. Zadnji uspehi, ki jih je japonsko vojaštvo doseglo v Mandžuriji, utrjujejo japonsko vlado v mnenju, da je zanjo najbolje, če zavrne vsako posredovanje od zunaj. Kot kaže, bodo skušali Kitajci obkoliti japonsko eks pedicijsko armado, kajti v to svrho že koncentrira maršal Cang Hsoe Liang svoje vojaštvo ter namerava zasesti železniško progo in preprečiti japonskim četam, da bi dobivale nadaljna ojačenja. Bprva je ves svet domneval, da se bo v slučaju sile ill potrebe postavila Sovjetska Unija na stran Kitajske, do-čim pravijo zadnja poročila, da se vrše med Japonei in Rusi pogajanja, ki bodo najbrž usj>ešna. Oe bi dobili Japonci kontrolo nad vzhodno kitajsko železnico med Čangčunom in Harbinom, bi dali Rusom v zameno važne koncesije v drugih delih Mandžurije. Rusi so baje s tem predlogom popolnoma zadovoljni. Dopisi. Pittsburgh, Pa. Vsakemu je znano, kaj pomeni za ameriške Združene države 4. julij. Kakor so so ameriške države združilo in se rešile tujejra jarma. ravno tako so se združili trije j mali narodi, da se rešijo tlačan-stva tujega janna. iS tem narodnim združenjem je pa postala država Jugoslavija. Za proslavo tega narodnega združenja, se je določil dan 1. deeembra vsakega leta. Tudi v Ameriki žele zavedni Jugoslovani proslaviti narodno združenje. Ker so pa delavske razmere jako slabe, in tudi ni mogoče, da bi se zaniogla ta proslava vršiti ravno na 1. decembra, je tukajšnji Jugoslovanski klub določil .da se vrši 2'J. novembra 1931. da se za more vsak zaveden Jugoslovan proslave udeležiti. Zavoljo tega se vljudno vabi vse Jugoslovane v Pittsburgh!! in okolici na proslavo narodnega združenja, katero priredi Jugoslovanski kluh v Pittsburgliu. 20. novembra 1031 ob 2. uri popoldne v Hrvatskem Domu, 822 N. Canal St. »S.. Pittsburgh. Pa. Program je zelo obilen. Nastopili bodo govorniki, slišali bost«* lepo narodno petje in godbo. Vstop je prost vsakemu Jugoslovanu. Zvečer ob G.30 uri se pa vrši slavnostni banket v Hotelu AVeb-ster Hali. 4415 Fifth Ave.. Pittsburgh. Pa. Cena za banket je $2 za osebo. Vljudno se prosi vse tiste, ki se žele banketa udeležiti, da se priglase do 2«"». novembra tajnici kluba, gospodični A. Petrovič. 3414 Fifth Ave.. Pittsburgh. Pa. in obenem prilože denar. Za obilen poset se priporoča Pripravljalni odbor. Koledar I.&32 • • • Cena 50c VSEBUJE poleg spisov dveh naših najboljših opazovalcev—Marka Rupnik in Franka Troha — dosti čtiva za ljubitelje povesti; tudi več zanimivih člankov, tehničnih razprav in drugih zanimivosti. Bogato je ilustriranih več člankov s slikami, ki bodo vsakega zanimali. Vpoštevajoč slabe gospodarske razmere, smo ga tiskali le omejeno število. Vemo, da boste popolnoma zadovoljni z letošnjim koledarjem in zaradi tega ne odlašajte, pač ga naročite še danes. Slovenic Publishing Company 216 West 18th street New York, N. Y. KIMANJE NI OPOROKA I KONJSKE DIRKE V RUSIJI Kar moram še reči glede prireditve "Turjaška Rozamunda". je to. da izrekam čestitke vsem igral-j __j _ cem, kajti niti enega nisem o,,a- j Dunajčanka ga KaroUna E. je' Tudi sovjeUka vlada je morala žila. ki ne bi izvrstno igral svoje ; ^^ ^ smrtm ^^ QlcoU nje popustiti globoko ukorenjeni strasti čakali so. med ruskim prebivalstvom po raz ZLATO SE VRAČA RAZISKOVALEC UBIL DVA V AMERIKO OTROKA IN SAMEGA SEBE WA*tf&XN\ D. C., 20. novembra. — Prevoz zlata v Ameriko ae je zadnje dneve zelo pomolil. Tekom šestin tednov, odkar je Anglija. opustila zlato valuto, je PARLZ, Francija, 20. novembra. — Znani raziskovalec Bernard Le Pontois je bil najden mrtev v svojem, stanovanju, ki je bilo polno plima. Poleg njega sta ležali trupli njegovega sina Jae 1 Barberton, O. Odzvala sem se vabilu prijateljice Mrs. .Jennie (ilažar v Cleve-landu in se udeležila prireditve "Turjaška Rozamunda". opere v treh dejanjih. To je bilo nekaj krasnega, in sa east cleveland-skim rojakom in rojakinjam, ker ho tako krasno izvedli svoj načrt. Fpam. tla samostojni pevski zbor "Zarja'' ob priliki ponovi to krasno opero. Kajti trud. požr-tvovanje in stroški so ogromni, in škoda bi bilo, če se ne bi izurjeni igralci zopet pojavili na odru. Opera "Turjaška Rozamunda" ni preprosta igra. ki človeku zadostuje, da jo samo enkrat vidi. Opera 'Turjaška Rozamunda" je nekaj izrednega, in kdor jo je že enkrat videl, si gotovo želi. zopet jo videti in z nič manjšim užitkom. To je nekaj. česar se č|o-vek nikoli ne naveliča, in ako le as in razmere dopuščajo, se take prireditve' vsak z veseljem ponovno udeleži. Rojaki v Clevelandu. ki se trudijo na odru, delajo nekaj plemenitega za našo narodnost. Clevej land prednjači vsem drugim mestom v Združenih državah, kjerkoli žive slovenski izseljenci. Clevelandski rojaki so se že neštetokrat pokazali kot sinovi in hčere zdravega in kulturnega naroda in nas med drugorodci po-kazujejo v prvi luči. Prireditve, kot je "Turjaška Rozamuda", privabijo tudi Ame-rikdnce in drugorodee v lepem številu. Tedaj pa hote ali ne hote opazijo, da smo narod, ki ne zaostaja. pač pa še v več primerih prednjadi nekaterim drugim civiliziranim narodom. Jn zato se razume, čeprav smo majhen na-rodič, da se ne damo kar tako pokopati od kakega razupitega tirana. vloge. Pričakujem pa v polnem j zaupanju časa. ko bo samostojni j pevski zbor "Zarja" zopet ponovil to prekrasno opero. Zelo sem hvaležna prijateljici j .Mrs. Glažar. ki me je privabila, tla sem posetila omenjeno opero. Dobro si vedela, draga prijateljica. kaj je po mojem okusu! Ako se ne bi odzvala vabilu, bi bi-j la zamudila nekaj krasnega. Tako seni pa videla, kaj zna naš narod v tuji deželi. Konečno st- moram pa še prav cela truma sorodnikov; da bi se napravila oporoka. Prizor za bogove, ki je mogoč samo med "civiliziranimi" ljudmi. Toda ga. Karolina ni mogla več govoriti in pisati. .Eden izmed navzočih mož je prevzel nalogo, da u-gotovi z vprašanji njeno zadnjo voljo. — Ali hočeš svojemu bratu kaj zapustiti? Umirajoča je odkimala. — Ali boš sestri kaj zapustila? — Umirajoča se ni zganila. Vpraševali so na ta način dalje in so ugotovili, da bi morala največji del Moški in ženske. Včeraj sem vam povedal, kako je mož opisal party pri svojem prijatelju, danes vam bom pa sporočil, kako jo je opisala. — Tako ti povem — j«* pripovedovala naslednjega till«* svoji prijateljici — prav nerada seui šla. ker nimam navade hoditi, še m a rt j pa opravljati. Ko stopiva v vežo. je ž«' zasmirdclo po prižganem. — No. to pa bo kosilo — seni mšdila. — In re* je bila prata vsa prižgana, da me št* danes želodec boli. Jesti sem seveda morala, ker sem bila že oil jutra tešča. In ona —ježeš— tla le more hiti taka! Tako cukreno-prijazno se je smehljala, hinavka! — Me prav veseli. — je godila venomer. pri tem je pa nosila na mizo tisto prismojeno in prižgano jed. tla je bila vsa miza polna. Gotovo ji n»» bo treba ves teden nič kuhati, toliko je naknhala in toliko je ostalo. On je pa mojega z vinom nalival, no, saj veš. moj pa pij«* ko kajna. «"•«> le pride do njopa. In kitko m- je oblekla! V samo žido! Vein, da j«* zadnje solile znesla h Kleimt na "Štirinajsto za tiste zidane cape. Žitlan gvant. čevlje pa pošvedrane. — Take čevlje vse doma ponosim — j«* r»-kla. — saj je za domu v-o dobro. —O. seve j«* v-«* dobro. k«*r drugih nima. Ker sem bila lačna. sem ituilo prate vzela. Nič ne rečem, prata j«* bila še precej dobra. S«' ji j«* pae posreeila. Vvasi tudi slepa kura zrno najde. T«»da krompir bi se ji kmalu prižgal. ... . . In kakšen kvartir ima! I)a le umnih igrah in lovu za srečo, ki je bi- .........., . . 0 rejo v taki umazaniji živeti, (.o-la prvotno zatrta. Zda] sta v Ru- J . * . . . .., . , . i • i« tovo ga je pre | cel teden pueala siji dve obliki takih iger. ki jih je * , , . . .. - , Od. m ribala, tla ni bilo nikjer nobene nesnage. Ščurkov je pa najbrž tolik«*, da s«* mi je kar graužalo. Trije so lezni po steni, in skoro hi lepo zahvaliti svojim gostiteljem. ja pQdedovaU neka njena od_ za njih domačo postrežbo. Lepa hvala Mr. in Mrs. George Oza- bilo iz Amerike poslanih 730 mi-1 que, 12 in njegove hčerke Cliar- tijwv dolerjev zlata. To preva-pa je bilo kmalu končano ij ae je prevoz zopet v veli-i meri obrnil proti Ameriki, fcto je bilo poslano evropskim in v (New Yorku je osta-MUii za 415 iniLijouoy do- ČEBELE NA UPU NBUBCHI, Va., IS), no Hoj 6«bel ae je vgnez tem orlu. ki stoji vrh * lotte. stare 10 let. Pred dnevi je poslal različnim svojim prijateljem pisma, v kater ill jim je sporočil, da hoče vzeti življenje sebi in otrokom. Prosil jih je, naj ga pokopljejo poleg njegovega očeta. Le Pontois je bil star 55 let in se je v svetovni vojni zelo izka zal. Bil je zelo naobražen in je vodil ekspedicijo v Saharo leta 1330. ADVERTISE in "GLAS NARODA' nieh. ki sta mi ponudila vožnjo na avtomobilu iz liarbertona. ker sta se ravno takrat nahajala po opravkih v liarbertonu. Prav tako tudi hvala za postrežbo v vašem domu. Nadalje se tudi lepo zahvaljujem za postrežbo Mr. in Mrs. Filip Troha. ki sem ju posetila na njih domu v Collinwoodu. Prisrčno hvalo izrekam družini Mr. in Mrs. Frank (ilažar. kajti tam smo imeli pravo domačo zabavo in mnogo smeha. In postregli so mi. da si tega še mislila nisem. Povabiti me k operi, pogostiti me na domu, potem me pa še z avtomobilom pripeljati domov, to je bilo nekaj posebnega, kar me je zelo iznenadilo. Edina moja želja je. da svojim cleve-landskim prijateljem oh priliki povrnem. »Nedelja 1*5. novembra t. 1. mi bo ostala trajno v spominu. Pozdrav! Jennie Troha. dalj ene j ša sorodnica. Toda sestra pokojnice ni bila zadovoljna z oporoko, ki se je sesta- vlada celo sama organizirala, časa ao časa se vrši žrebanje dr žavne razredne loterije, v kateri sei zadene do 26 000 rabljev. Državna loterija je zelo priljubljena. Še boli s0 pa priljubljene konjske dirke, ki se vrše pozimi in poleti dvakrat na teden. Oficijelno se skuša pravi značaj konjskih dirk zabrisati s trditvijo, da služijo k spoznavanju vrlin dirkalnih konj in propagandi za rejo plemenitih konj. Državni trust ra rejo čistokrvnih konj prireja dirke na 10 dirkališčih in zanimanje za nje je zelo veliko. Po- način in. se je vložila sebno privlačen je moskovski hipo- vila na ta tožbo, češ, cia je ta oporoka neveljavna. Prva instanca ji je dala prav in razsodila na kratko, da preprosto kimanje ne more pomeniti 'da*. Druga instanca je to razsodbo razveljavila. češ, da izraza "ustna naprava oporoke" ni vzeti dobesedno in da je razumeti pod njim vsako razločno izražanje volje. Najvišja instanca pa je spet zavrnila stališče druge instanca in dala prvi prav, češ. da mora biti človek, ki hoče napraviti oporoko, ne samo duševno. temveč tudi fizično sposoben izraziti svojo voljo osebno. Samo pritrjevanje vprašanjem ne zadostuje. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE štiri krasne knjige stanejo s poštnino vred $1.35 "GLAS NARODA" 216 W. !8th St. New York IZ GLEDALIŠČA V SAMOSTAN Prijatelji pariške igralke Suzanne Delormove so bili aelo presenečeni, ko so zvedeli, da je odšla Suzanna v samostan, kjer hoče ostati vse življenje. Baije je njen sklep neposredna posledica njenega največje ga gledališkega uspeha. Po manjših vlogah se je proslavila s kreacijo večje vloge v "Chant du Bar-ceau", ki se odigrava v domini kan skem samostanu. Igrala je vlogo mlade deklioe, ki so j0 adaptirale in vzgojile redovnice, pa jo je premamilo posvetno življenje. Sklenila je zapustiti samostan in omoži-ti se. Njeno slovo od redovnic je najginljivejši prizor. Suzanna je igrala nad leto dni to vlogo z velikim uspehom, čeprav so njeni prijatelji vedeli, da je bila še pred dobrim mesecem brezver-ka. Vloga je pa najbrž vplivala na njo tako močno, da ae je zopet vrnila v naročje matere cerkve. Njen uspeh je bil tako velik, da so jI ponudili aelo ugodno pogodbo za več let. Toda Suzanna je dala gledališču slovo in ae zatekla v domi-nikanaki samostan feUsu Orenobla, kjer hoče preživeti svoja najlfpfa leta, saj je stara komaj 26 let. drom na periferiji mesta, kamor romajo vsak četrtek in vsako nedeljo velike množice moskovskega prebivalstva. Dirkališče se v bistvu ne razlikuje od evropskega dirkališča. Po-setniki se oblačijo večinoma zelo elegantno in radi se dajo občudovati skromno oblečenim radovedne žem. Za boleče sklepe 9 Samo namazite s tem zanesljivim starim linimentom 4 PAIN-EXPELLER § pecial1Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlagatelj dvigniti takoj, BREZ VSAKE ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vloge obrestujemo po A°/o Sakser State Bank KS CORTLANDT STREET NEW YORK, H. T. prisegla, tla si» bili »-urk. ne )»si muhe. Od blizu nisem hotela |»iiil jesti in piti. ko tla bi pri na> I«-vsakih štirinajst dni enkrat j -dli in pili. No. >aj mu ne zamerim, saj vem. odkod je doma. I/ takih hribov, je. »la bi ga v starem kraju še pogledala ne. tukaj v Ameriki pa moraš, ee m- brž mislijo ljudje da hočeš hiti kaj v»'»*. In tista dva njena otroka! llo-r ve. koliko jih ji* morala ueiti. da pravita tu vsako ree: — Prosim! — in — Hvala! — Taka bosta kot sta stara dva. — Iz guide uš! — so vedno rekli moja ranjea mati. Bog jini 4laj nebesa, in prav so imeli. Pa še klavir jih j<- daia licit i. ko dn hi bili milijonerji. <>. ji bosta že zagodla, ko malo ilora-seta. Posebno punca bo prava li-ea. Taka bo ko mati ali pa še slabša. Šele petnajst let je stara, pa je kar rdeea postala, ko sem jo hotela sprobati in sem zaeela ponia-1»mii kvantati. Tak otrok, ki bi š»-ne smel vedeti, zakaj je na svetu. pa že zna za rdet i kot ena nas. ki bomo že skoro v letih, išieer pa. no ne vem. kako bi rekla, da bi ne opravljala, no pa reči se >111«'. 111 človek lahko o takih ljudeh vse sorte misli. Za bojsa bi skoro rekla, da je njegov. — ker ima ravno tako nos kakor on. — pri-sežein pa tudi ne. Ne pa za punco. Sam Bog ve. kje jo je uja-gala. Res, da ji je podobna, ampak nima svetlih las kot jih ima ona. Po komu ima torej punca erne lase.' Po nji jih nima. po njem pa tudi up. ker je popolnoma plešast. Ima pa zato forma n črne lase. saj zastopiš. kaj mislim reči? •Ta. saj pravim, tak je svet dandanes! Na nobenega človeka se ne smeš zanesti. Tako. zdaj sem ti povedala, kako je bilo. zdaj pa moram iti. Sva se z landlordoui zmenila da greva v rnuvis. Je fajn možak, četudi že bolj star. In dober. strašansko d°^>er- de obljubil. da mi bo rent znižal za dva dolarja na inesee. Pa je rekel, da ne smem nič mojemn dedcu povedati. Saj nisem neumna. Dva dolarja na mesec je že denar v teh «lakik časih. Pa gudbaj, no . .. "GLAS NARODA" FEW YORK, SATURDAY, NOVEMBER 21, 1031 THE LABGEST SLOVENE DAILY fta U. 8. » LENSKI: Včasi sedim pri oknu in gledam po ulici. Takrat vidim v svojo duše, in rad bi videl tudi, kako je v »Jej, ki jo ljubim. Spoznala sva se na plesu, ko sem prvič sedel za klavirjem in igral, da je ena plesala. Večkrat je prisedla k meni; čudno mi je bilo takrat, a prenehati nisem smel. Smel?! Zakaj nc? Zahotelo se mi j s. da bi jo prijel za njeno drobno roko in zbežal z njo daleč, daleč. O polnoči je izginila. Kje je? — sem mislil in hodil po dvorani. Kadar človek tako sam hodi okrog in premišljuje, se nenadoma zdrzne in bi najrajši u-bežal samemu sebi. Zagledal sem jo v bufetu 7a pijače. Pomagala je. — Pridi!. — mi je pravil h jen pogled in stopil sem k njej. Samo pre-graja naju je ločila; vem. vse te girlande okrog pregraje je ovila ona in tisti papir na polici in steklenice, vse je ona uredila. Nalila mi je likerja, zapored jc natakala iz treh stekknic. znova in znova. — Kateri je najboljši? — me je prekinila sred: opazovanja. — Vsak. ki ga ti natočiš! — sem rekel in jo pogledal. Zardela je in hipsma pogledala v prazno šilce. Spet je nalila. Potem je stopila v ozadje in prinesla velik kozarec predme. — Prosim te, ni potrebno, vina ne bom pil! — Saj ne! — se je nasmehnila bolj sladko, ko bi bile sladke vse tri polne steklenice likerja. —■ Pa kaj potem? — sem jo vprašal. Brez odgovora je nagnila dve sleklenici in zvrhala kozarec. — Na zdravje, ti, ti....! — Tu je vroče! Stresla je glavico. Potegnila si je z dlanjo preko čela. Stopil sem k oknu. da odprem. Zunaj je drhtelo zvezdnato nebo. Vctrc je lahno zavel v dvorano. — Ona pa je stopila po ogrinjalo m •ni dejala, da pojde. m * $ T\ OŽIČNI £ jg Lc prazniki jfc | J se bližajo jg Zadnji čas je veljava y dinarjem nekoliko po SJ rastla, vrednost liram * se je pa malo znižala. Spodaj podajamo se-j? znam veljaven do prelil klica v pojasnilo onim, ^ ki nam bodo naročili "" dostaviti darove v denarju s\ojim dragim EJ za Božične Praznike, ffc Q 100 Din........................$ 2.05 ff 150 Din........................$ 3.00 200 Din .................... $ 3 90 250 Din ................... $ 4.80 300 Din .................... $ 5.75 SM 400 Din ................... $ 7.80 500 Din .................... $ 9 .45 Si 800 Din ------------------ $11.35 700 Din ........................................$13.20 flf 800 Din ........................................$15.00 Ji 900 Din ....................$16 .90 1000 Din ........................................$18.60 50 Lir .....................$ 3D0 100 Lir ______________________ $ 5.70 Sf 150 Ur ........................ $ 8.55 200 Ur ........................ $11.20 S 250 Lir ........................ $14 00 300 Lir ___________________ $16.85 350 Ur ....................... $19.45 400 Lir ........................ $21.75 450 Lir ........................ $24.45 500 Ur ...........;............ »7.15 Pri nakazila višjih zneskov kakor označeno dovoljujemo primeren popust. STATE BANK ftfNOfcrtl&ndt Street York, V. 7. OKNO — Ali te smem spremljati? — Prosim! Tikala sva že od bufeta^ naprej, a ' nekaj še ni bilo urejeno in zato sva morala iz dvorane. Naprosil sem prijatelja, naj me nadomešča. Obljubil je. Bilo je že pozno, menda dve čez noč. Še sem j se ozrl po dvorani. Tako bi storil 1 vsakdo, ki bi ga navdajalo veselo 1 pričakovanje. Ljudje pri mizah so ! se smejali in peli s pojemajočimi j glasovi. Zazdelo se mi je, da zdaj , pa zdaj utonejo v svojem veselju. Noč nama je zadihala v obraz. | Ona je drobila kraj mene; prijel sem njeno Dlaho roko in jo prevesil čez svojo. Šla sva pot poti med drevjem, mesec je gledal od daleč in delil sence lepo enakomerno na lcvc in desno. Hkrati sva obstala, ozrl sem se nanjo in videl, da drhti. Od mraza? Noč!.... Ena sama senca se je nagnila na levo. Dolgo se nisva spustila: držala sva se drug drugega v tesnem objemu in od čassa do časa sva se še tesneje prižela. Strnila sva se v dolg poljub. Potem je popustila; vzel sem njtno roko med svoje dla- i ni in šla sva; takrat menda nisva ; uvidela, da sva dva. ' Ustavil sem se pred njenim dvoriščem. Tiho, kakor iz sanj mi je : položila roko okoli vratu. Tako sva šla čez dvorišče. Stegnila je roko izpod ogrinjala, da poišče ključ, ki je bil skrit med lončki dehtečih nagelj čko v. Sledil sem ji: hkrati sva prijela, naslonil sem ^lavo na »je-no rame, ona je nagnila ^vojo nazaj in poljubil sem jo spet. Poljubljal sem jo znova in znova, sam ne vem. kolikokrat. Skočila je po stopnicah in naglo odklenila vraita. Pomahala mi je in ni je bilo več. V njeni sobi se je zasvetilo, prijetno, rožnato. Tiho sem jo poHical. Zganila se je med zavesami in pogledala ven. — Tako lepe nageljčke imaš! Nasmehnila se je in utrgala tem-nordeči cvet. Podala mi ga je in se skrila za zavesami. Danilo se je. Zvezde so se pomikale nekam daleč. Gledal sem za njimi. Kadar gledam v tako-le jutranje nebo, se mi zdi, da se odpira okno. skozi katero bomo videli en sam dan. Tisto jutro pa se je okno odpiralo tak0 čudovito, da sem videl pred seboj mnogo, mnogo dni. Sredstvo proti hripl Zopet vihra hripa in zahteva tu-! di mnogo žrtev. Eno najboljših sredstev proti tej zavratni bolezni ie baje rdeča pesa, katera je n. pr. na Poljskem zelo uvaževana kot izrecna narodna jed. Mnogoštevilna opazovanja po bolnišnicah sq dognala. kake velike vrednosti je rdeča pesa za pobijanje hripe. Zelo se priporoča pri nastopu te nalezljive bolezni zazživanje rdeče pese, kuhane ali peetne na poljski način. Mastni madeži v tkaninah in papirju. Mastni madež na svili, volnd ali na papirju pokrijemo s fino zmleto, krojaško kredo ali z lojevcem, položimo na vrh tanek (svilen) papir ter polikamo parkrat z gorkim že-i lezom. Nato tkanino stresemo in o-; krtačimo. Po navadi izgine madež takoj, včasih je pa potrebno, da to j ponovimo. Vi imate lahko močne organe Sugn-Tnnf ilaj,' a,,v, m««* in silf. «.elii- belim Izčrpa ufni organom in i »omaga k I >ra \ emu delovanju. očisti život bolezenskih irlivt«- in potem ko ste ga jemali nekaj dni prične te počutiti bolje. b<>-1« "iiie v želodcu, črevih. milicah in vklepih preneha jo. vaše obixti postanejo močnejše, vaši organi dobe več življenja in vi se počutite nova o*« ba. Xuea-Tone se prodaja v lekarnah. Colovo si pa nabavite nekaj. Ako pa lekarnar nima. tedaj mu recite naj ga naroči za vas od irgovcu u*. AloUrtu. ^ ; -^d^ t. Lakirani predmeti. Z lakiranimi predmeti moramo biti zel0 oprezni, da se lak s suvanjem ali praskanjem ne pokvari. Lakirane predmete moramo čistiti samo z mlačno vodo; ne sme biti voda ne premrzla ne pretopla. Tudi ne smemo izpostaviti takih predmetov solnčnim žarkom, ali toploti peči, ker radi popokajo. Čistimo jih najbolje z mehko krpico, omo-čeno v olju. Ako so na njih mastni madeži, jih posipljemo z moko, ki jo zribijemo z mehko cunjico. Mrzle noge. Mrzle noge so zelo razširjeno zlo med ljudmi, ki mnogo sede. Mrzle noge so znak. da je malo krvi v teh od srca najbolj oddaljenih udih kar izvira iz slabega obtoka krvi. Samo na sebi ni ravno nevarno, kar pa lahko povzroči marsikatero nevarno bolezen. Zato moramo skrbeti, da imamo vedno tople noge. Predvsem moramo paziti, da so čevlji dovolj veliki; znano je, da vsak pritisk ustavlja obtok krvi, vendar pa toliko grešimo v tem o-ziru. Noge morajo biti vedno suhe in tople. Nekateri so zelo podvrženi temu, da so jim noge mrzle, ako le malo del j časa sede. Proti temu se nalažje obvarujemo, ako se večkrat pregibi jemo; če vstanemo in se 10 do 15 krat zaporedoma vzpnemo na prste vsakikrat ko začutimo, da nam postajajo noge mrzle. PET DN! DELA NA TEDEN jjjr: raMMHnHHHHRU ,, !Wi.T!SC£iMBBIUg!glHfHfnF "TBBMi'*iMBMMH*«»3WB' SWC^1' g—WM^M^ imajo velik uspeh s Leta 1828 je Delavska Stranka, tedaj precej močna v Pliiiadel-phiji, sprožila volilno geslo: "Od šestih do šestih"'. Cilj -stranke je bilo znižanje delovnih ure. Predlagali so deset ur dela na dan. ne vštevsi dve uri za kosilo. Kaka razlika od tega zahtevka v I. 15J28 do današnjih zahtevkov organiziranega delavstva, da se uvede delavni teden petih dni ali 44 ur v industriji. Federalni urad za delavske statistike je pred kratkim, dovršil študije o približno 38.0(H) tovarnah v 77 raznih industrijah in študija pokazuje rastočo tendenco za uvedenje pet-dnevnega tedna. Od pregledanih tovarn, 673 izmed njih je bilo za stalno uvedlo petdnevni teden. T«> ue všteva onih podjetij, ki so uvedla petdnevni teden začasno v očigled sedanje depresije. Znižanje delavnih ur jc posledica stalne;^! zgodovinskega razvoja. In zgodovina delavstva v Združenih državah pokazuje. da se delavne ure vedno bolj znižujejo. Pred enim stoletjem se je smatralo kot normalno, da je človek delal od zarje do mraka. 11. 12 ali celo 13 ur na dan. Prva po-slediea takozvane industrijalne revolucije, ki jo je povzročilo u-vedenje parnega stroja, je znatno podaljšanje delavnega dne. Kajti lastniki malih obrti, ki so bili odvzeti od ročnega dela. so skušali tekmovati s strojem — zaman seveda — in so zato podaljšali ure dela. m Pritok imigracije po ustanov-Ijenju te republike in zaščitne tarife. uvedene jm vojni leta 1S12. so bile vzporedne •/. velikanskim razvojem industrije v Ameriki. Istočasno se je začutilo prvo mrmranje proti dolgim uram dela. Leta 1H28 s<» tesarski delavci v Philadelphia zaštra jkmli za deset ur dela na dan. Denarna panika leta 1837 je ustavila agitaeijo za skrajšanje delavnega dne. ali leta 1840 je predsednik Van Buren vzpodbudil agitacijo za skrajšanje delavnih nr. ko je uvedel 1») ur dela za vse državne nastavijenee. Temu so sledile tudi posamezne države za svoje uradnike. Prvič slišinfo o zahtevku za oseiuurno delo leta 1844, ko so si tesarji mornariške ladjedelnice v C'harlestownu priborili ta tlelav-ni program. National Labor 1'nion je v svoji konvenciji v I3al-tiinoru leta. 18<><> sprejela resolucijo za osem urno delo. Leto kasneje je nekoliko držav uvedlo osem ur za svoje nastavijence in leta 18(i(i je tudi kongres uvedel osem ur kot "zakonit dan" za svoje uradnike Leta 1881 je American Federation of Labor začela svojo borbo za osemurni delavni dan. Statistike pokazujejo postopni razvoj v tej smeri. Leta 11*0;» izmed H 500.000 tovorniških delavcev le priblžno 8 odsto je delalo po 48 ur ali manj na teden, dočim 40 odsto je delalo po 60 ur na teden ali še več. Pet let kasneje je izmed 9.000.000 delavcev 12 odsto delalo po 44 ur. 48.6 odsto 48 ur in le 12 odsto po 60 ur ali več. Med letom 1915 in 1919 je pol-dnevna sobota postala splošna v stavbeni obrti in tudi v raznih tovarnah. V zadnjih letih je nastalo gibanje. da sobota bodi ves dan praznik. petdnevni delavni teden. Stavbeni delavci so predlijačili v tej zahtevi. Petdnevni teden je bil že uveden v 190 mestih za eno čili drugo stroko stavbne industrije in v 40 mestih vse stroke te industrije delajo na podlagi 40-ur-nega dela po pet dni na teden. Radio indnstrja, barvna in zrako-plovna industrija spadajo tudi med one industrije, ki prednja-čijo v uvedenju petdnevnega ted-dna. Lgislatura države Xew York jc odobrila to gibanje s tem. da jc uvedla petdnevni teden na vseh javnih gradnjah. Zakaj pt dni dela? Dočini je gibanje za znižanje delavnih ur utemeljevalo svoje zahtevke kot potrebne iz socijal-nih ozirov. so moderni argumenti bolj gospodarske narave. Mnogi ekonomisti poudarjajo, da krajši teden dela bi imel za posledico zaposlen je večjega števila delavcev in tako znižal rastoči problem tehnologične nezaposlenosti, povzročene od okolščine. tla stroji čim dalje bolj odpravljajo delo človeških rok. Večje število delavcev bi zvišalo kosumpcijo in tako ustvarilo potrebo po večji količini blaga. Poudarja se tudi dejstvo, da sedanja produktiv-liost delavstvo lipravičuje znižanje delavnih ur. Ceni se, da leta 1923 j«' vsak clelavee produeiral 33 odsto več kot leta 1914. Oni. ki so proti znižanju delavnih ur. poudarjajo «reslo, da brezdelje ni dobro in pokvarja moralo. Ali moderni vzgojevatelji od-i govarjajo na to. da z večjo splošno naobrazbo delavci znajo, kako . pametno uporabljati svoj prosti <"as. in razvijajo s«- programi, stre- SLOVENSKI AMERIKANSKX KOLEDAR imajo v zalogi sledeči naši zastopniki: M. Bajuk, Walsenburg, Colo. A. Bobek, Cleveland, O. J. Blish, Chicago, 111. J. Brezovec, Conemaugh, Pa. A. Germ, Braddock, Pa. J. Jovan, West Newton, Pa. J. Koren. Milwaukee, Wis. F. Masle, Little Falls. N. Y. R. Metež. Brooklyn, N. Y. A. Močnik, Girard. Kans. J. Previč, Export, Pa. A. Saftich, Pueblo, Colo. F. Shefrar, Turtle Creek. Pa. J. Slapnik, Colllnwood, O. C. Strnisha, Gowanda, N. Y. F. Stular, Detroit. Mich. J. Zelene, Waukegan. 111. J. Zorman, Sheboygan, Wis, meč i za tem, da se v široki masi povzbudijo in razvijejo kulturni interesi v rabo prostega časa. Vse današnje stremljenje po večji pro-sveti in poueevanju odraslih ima za pogoj uvedenje več prostega časa meti delavstvom. FLIS. Vesti iz Primorja. Asimilacija na privatni račun Milanska "Societa Umanitaria" je vzdrževala v preteklem šolskem letu po stranskih selih v Julijski Krajini 39 šol, 13 več kakor prejšnje leto. Učencev in učenk je bilo 816. Učitelji so privabili v večerne tečaje za pouk v italijanščini 1975 "drugorodcev". Poročilo naglaša, da sega potom teh šol asimilacija do najbolj odročnih slovanskih naselbin. V Sv. Križu na Vipavskem so o-tvorili azil "Italia Redenta*' za slovensko deco. Velika svečanost, slavoloki, zastave, prišla sta prefekt Tiengo in konzul Avenanti, iz Gorice je prihitela tudi centurija fa-šistov-kolesarjev. še celo starina Bombi(g) je bil navzoč. Govorili so prefekt Tiengo, konzul Avenanti, padre Lorenzo da Drenchia in občinski komisar dr. Grusovin, ki je' izjavil, da b0 vipavsko ljudstvo ve- j dno zvesto kralju in režimu. Doma-! čini v Sv. Križu in okolici so mislili ves ta dan s srčno bolestjo na pregnanega gospoda župnika Rejca. Poleg omenjenih dveh družb deluje v Julijski Krajini posebno še družba "Dante Alighieri" za poita-lijančenje slovenskega življa. Za "odrešene" uradnike Uradniki, prevzeti iz avstrijskega' režima, so vpisani v poseben urad-! niški imenik. Vsak je izgubil dve službeni stopnji in noben "odreše-ni" uradnik ne more biti predstojnik kakega urada. V rimskem parlamentu se je že opetovano pritoževal poslanec Dudan zaradi zapostavljanja teh uradnikov, pa brez uspeha. Sedaj je objavljena v u-radnem listu nova razpredelitev u-radnikov iz prejšnjega režima, ali tudi po tej niso enakopravni z italijanskimi. Uradnikov iz avstrijskega režima je le še malo, ker je bilo po štirih selekcijah mnogo odpuščenih in upokojenih. Pasivna sezona v Opatiji Gospodarska kriza je zadela tudi Opatijo. Nemška taksa 100 mark za odhod v inozemstvo je ustavila sredi sezone dotok nemških turistov. Do konca avgusta se je skrčil dohod gostov za 13 odst. in dnine so se znižale za 13.5 odst. napram enaki lanski dobi. Hotelirji in trgovci izjavljajo, da imajo letos doslej do 40 odst. manj dohodkov kakor lani. "Sijajni italijanski ljudje" Goriški prefekt Carl0 Tiengo je posetil Krmin v družbi konzula Avenantija. Občinski komisar dr. Simonetti je poskrbel, da je bilo mesto v zastavah in da se je zbralo k sprejemu precej ljudstva. Tiengo je obljubil gospodarsko pomoč Krminu, Avenanti pa se je laskal Krmmcem, nazivajoč jih "magnifi-ca gente italiana". Komisar Simonetti je naprosil prefekta, naj sporoči Duceju. kako je krminsko preprosto delovno ljudstvo vdano režimu. V Krminu je županoval pred vojno baron Locatelli, katerega velik vpliv je obsegal Krmin in daljno o-kolico. Krminci so bili goreči av-strijakanti in ljuti sovražnki Italijanov. V Krminu čutijo fašistični hijerarhi še danes Locatellijevega duha, ki ga hočejo irgnati s svečanimi prireditvami n z gospodarskimi obljubami. V Krminu je bila pred vojno dvorazredna slovenska ljudska šola CMD in otroški vrtec. Knjigarna "Glas Naroda" 216 Wert ISth Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI Ana Kmreoina (Tolstoj) " zanimivi roman (- zvp^kut '..5.50 Amerika, povsod dobro, doma najbolje ....................................65 j F*b|i®,» v Katakombah.....45 Agitator (Kersnik) Im*L ................Fra" B«r»n Trfnk.................................35 Duhovni boj ......................................... Dedek je pravil; Marinka iti škra- teljrki ............................................40 Elizabeta ...........................................^35 Andrej Hofer ......................................JO Beneška rrdeievalka .........................35 Bolgrajski biser ...............................35 Beli mecesen ......................................40 Bele nori, mali junak .........................60 BaJkansko-Turska vojaka ..............M Balkanska vojska, s slikami .........25 Boj in anaga, povest .........................2t Blagajna Velikega vojvoda _________..60 Belfescor —.......................................M Boy. (roman) .....................................65 Burska vojska ______.........__________________.40 Best in dnevnik ...................................00 Božično darovi ...................................35 Božja pot na Bledu ..........................20 Božja pot na Šmarni gori ................JJO Cankar: Grešnik Lraard. l>ro£...............,.7H Mimo življenja ...........................730 Moje življenje ...........................75 Romani line duše .........................60 Cvetke .................................................25 Cvrfina Borograjska .........-.............M Čebelica -------------------------------------------.25 Črtice iz življenja na kmetih .........35 Drobiž, in razne povesti — Spisal Uilfinski ........................60 Darovaaa. zgodovinska invest ........JO Dekle EUza ........................................40 DahiiMlMhe pm esti ______________________.35 Dolga roka —.....................................30 Do Ohrida^ in Bitoija ........................70 Doli z orožjem _________________________50 Don Ki šot is La Maofce ___________40 Dve sliki: — Njiva; Starin --------(Mefiko)-------------J0 Devica Orleanska______________ Filozofska zgodba ...............................60 Fra Diavolo .........................................50 Gozdovnik (1! ZVEZKA) ..............1*0 Goispodariea sveta ..........................„40 Godeevski katekizem .......................J55 Gostilne v stari Ljubljani ...............60 Grška Mi tologija .............................. Gusarji .............................................75 Gusar v oblakih ____.........................80 ■adži Mural (Tolstoj) ..................40 Hči papeža, vez.................................1.— Hektorjev mor ..................................JO Hedvika ...........-..................................40 Hudi rasi. Blag* duše. veseloigra .75 Helena (Kmetova» ...........................40 Hudo Bretdno (11. z v.) _______________.35 Hnmorske. Groteske In Satire , vezano ........................................80 ItroSirano .......................................60 Izlet g. Bronrka .............................1.20 Izbrani spisi dr. H. Dolenea ............60 Iz tajnosti pri rode ............................JO Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 1 zvezka ....................................1J0 Igratke, broširano ...............................80 Igralec ................................................75 Jagnje----------------------------...............JO Janko in Metka (za otroke) ...........„30 Jernar Zmagovat. Med plazovi ........ JO Jutri (Strng) trdo vez .......................75 broš._______________________________________________60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanih ................................10,— 6. zvpzek: Dr. Kober — Tug—mr broširano __________________________________75 Juan iMserija (Povesti iz Španskega življenja .............................................59 Kako se sem jaz likal (AleSovec) I. zrezek .....................60 Kako sem se jaz ?ikai (Alešovec) II. z v.........................60 Kako sem se jaz likal (Ale.šovec( III. zrezek .............60 Korejska brata, jjovest Iz misljooov v Koreji .......................................... Krvna osveta .....................................30 Kmefki punt (ftenom .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji nožici ...50 Kaj se jc Markaru sanjalo .............25 Kazaki ..................................................60 Križev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................4» Levstikovi zbrani spisi .....................90 1. z v. Pesmi; Ode in elegije; So-net je; Romance, balade in legende;«.Tolmač (Ix-vstik .......70 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................70 Trtlo vezano ............................1„— ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgovec, Knpeijskl stražnik, Uradnik. Jezični doktor. Uostil-niCar. Klepet ulj t*. Natakarca. Duhovnik, itd..................................60 Lov na ženo (roman) .......................80 Lueifer .............................................1.— Marjetica ............................................JO Materina žrtev .....................................50 Moje življenje .....................................75 Mali Lord ..........................................80 Miljonar brez denarja........................75 Maron, krščanski deček iz Libanona .............................................25 Mladih zanikernežov lastni žrvo- topls ............................................75 Mlinarjov Janez ..............................JO PONAREJENI IZDELKI Veliki pariški modni saloni imajo navado, da dajejo všiti v cbleko, ki jo imenujejo "model", ozek trak z vtkani znakom, ki služi potem kot ' dokaz, da je ' model" res pristen in ne ponarejen. V Parizu se namreč . bije leto za letom konkurenčni boj j za "modele" in razni trgovi z oblekami in krojači in šivilje žrtvujejo velike vsote za podkupovanje u-službencev velikih tvrdk, da izvedo za najnovejše modne načrte in skrivnosti. Proti tem modnim vohunom so se hotele velike tvrdke zavarovati ne samo s strogim nadzorstvom svojega osebja, ampak tudi z všivanjem zgoraj omenjenih trakov. Prebrisani sleparji so pa kmalu prišli na to, da bi tudi oni lahko dajali delati take trakove in so to tudi napravili. Velike tvrdke so za te manevre seveda tudi kmalu izvedele in so vso to sleparijo javile policiji. Policija je te dni res preiskala delavnice dveh tkalnic za trakove in je tam res našla na kupe trakov, ki so jih tkalnice prodajale modnim vohunom in vohunkam. Škoda, ki jo trpe vsled teh manipulacij velike modne tvrdke, gre v milijone, ker so sleparili s trakovi že leta in leta. Velike modne tvrdke v Parizu $o sedaj sklenile, da bodo kontrolne trakove opremljale s številkami, pa tudi od parlamenta bodo zahtevale poostritev zakona o kaznih za industrjisko vohunjenje. NOVO SREDSTVO ZA LEPOTO Zavodi za lepotičenje v Londonu so iznašli novo sredstvo za lepoto, zlasti za dosego lepe in zdrave kože na obrazu. Za novo sredstvo delajo ogromno reklamo. Nova sred-stv je jakQ enostavno: treba je vsak dan samo po 5 minut stati na glavi ! ženske, ki žele svojo kožo na licu osvežiti, prihajajo zjutraj v zavode za lepotičenje, kjer jih 1. ▼ pravem pomenu besede postavljajo na glavo. Izšla je tudi brošura, kjer obširn9 popisujejo učinke nove metode. Med drugim beremo v tej knjižici, da kn mnogo hitreje kroti sicer, in ravno hitrejši obtok teri osvežuje kožo in dela človeka zdravega. Stati na glavi po pet nffiat, zaleže toliko kakor 1 ura telovadbe. NEW YORK, BATUBDAY, NOVEMBER 21, 1931 THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Pomladni ROMAif a trnJENJA-BRRRIMMiaaiijl Za Glas Naroda priredil L H. 15 (Nadaljevanje.) — Potem vas prosim, da mi oprostite, toda vaša gospodična hčerka — se obrača mladi častnik; še celo nalagala ga je. — Že dobro, — ga prekine Ulrih. — že dobro, gospod poročnik, razumem — mlsda dama ima več privlačne sile kot pa kak star mož. — Da ste se dobro zabavali, sklepam iz vase netočnosti, — me veseli! Kaj mu je prišlo na misel, da bi njega, Wolfa, poživljal na odgovor! Toda je bil preponosen, da bi obtoževal hčer pred oče-to m. Ne da bi se oziral na bankirevo pripombo, pravi Wolf nekoliko ostro: — Hoteli ste me videti, gospod Ulrih — ali smem vprašati, zakaj! — Zakaj? — odvrne Ulrih precej osorno. — Zakaj? Ali si ne morete misliti? Ali vam je mogoče ta-le papir nepoznan? — Pri tem odpre Ulrih predal svoje pisalne mize, vzame papir, ga razgane in pokaže Wolfu; bila je menica. — Tedaj, gospod poročnik pi. Wolf, svoj podpis gotovo poznate — ali mogoče dvomite nad pristnostjo tega podpisa ? — Da, tisočkrat, — zakliče Wolf. — Pred njegovimi očmS so plenale črke in le s težavo je videl, da je menica zapadla 30. junija — to je bilo jutri. In pod njo njegov podpis! Ali ni zijalo vanj kako strašilo? Misli so mu šumele v glavi. Kaj je bilo to? Kateri ne-sramnež si je mogel to dovoliti? Kot blisk prešine njegove misli — Ervinovo pismo — njegov ode — ali je on, — o, vse mu je bilo jasno. Kot pribit sedi in kot ix daljave je udarjal bankirjev glas na njegovo uho. — Saj sem si mislil, da bi bili vi. gospod pi. Wolf, lahkoiniš-ljeno izstavili menico za 25.000 mark, — vi, vzgledni mož ki je vsem za zgled, ki ne igra, nima nobenih razsipnih zabav, in ničesar ne napravi kar bi ga moglo spraviti v zadrego. Zato sem vas žc |»rej obvestil, predno menica zapade. — Oprostite mi to nadlež-nost; za tem tiči nekaj nevrednega, kar ne more biti dovolj poplačano. Ponarediti vaš podpis — in pri tem Ulrih neusmiljeno upre svoje oči v Wolfa, ki smrtno bled sedi in se bori sam s seboj. O, samo da dobi časa, da zapopade to strašno stvar, da jc njegov latni oče — kajti tako je bilo, kot je stalo jasno pred njegovimi očmi. i ■— Ne, pustimo to, — se konečno izvije iz njegovih ustnic, — priznam, da sem jaz — da je oni papir moj in bom jutri — — Zares, gospod poročnik? Ali ste pri volji, to ponaredbo — kajti ponaredba je, kot ste mi v prvem trenutku izdali s svojo upravičeno osuplostjo — odobriti in potrditi? Za to morajo biti posebno važni vzroki. — Ta podpis priznavam kot moj in bom jutri plačal, — pravi Wolf s hripavim glasom. — Ali mislite, da vam bo to tako lahko? Pomislite tudi, ako vam ni mogoče dobiti potrebnega denarja, d^ menice s ponarejenim podpisom ne morem podaljšati — na noben način! Za posledice gtovo veste, ako bo menica predložena vašenm polkovnemu predstojniku. Wolf je spoznal resničnost njegovih besed in je vedel, da ga ima ta mož, ki sedi pred njim, popolnoma v svoji oblasti in da je bil tudi k temu nagnjen, da v svoj prid vse izkoristi. .Vsled utrujenosti v njegovi glavi je bil nezmožen, kaj misliti in samo mehanično prikima, ko ga bankir vpraša: — Upam, da ste me razumeli, gospod poročnik! Tedaj pomakne Ulrih svoj stol bližje k njemu in prične z zaupljivim glasom: — Mislim za vas dobro, gospod Wonf, prosim, poslušajte. Tale papir uniči popolnoma vašo službo. Vzrokov, zakaj priznavate inenico za svojo, ne bom preiskavah četudi bi bilo zelo lahko. Wolf se zgane, toda bankir pomirljivo položi svojo roko na njegovo ramo in nadaljuje: , — Ne, v resnici ne! — Torej da povem kratko — vso zadevo sem pri volji zavreči. — Malo preneha in pogleda Wolfa s pomenljivim očesom. — Za katero ceno ,gospod Ulrih, kajti sicer — pravi razburjen Wolf hripavo. Bal se je. kaj bo moral še slišati. V srcu se mu je dvigala slutnja. strašna slutnja — in ni bil v zrnot^' Malo v zadregi in pokaš ljujoč nadaljuje bankir: — Oospod pi. Wolf, poslušajte me mirno, je samo vaš dobiček. Veste, da imam hčer. ki si jo marsikdo želi. Najrajši pa bi jo izmeti vseh njenih častilcev zaupal vam. ker vas — — Gospod Ulrih. na to nisem nikdar mislil, tudi nisem hotel, (ta bi kdo kaj mislil kaj takega o meni. da letam za denarjem in bogato doto, — zakliče Wolf ves razburjen. Toda bankir ga prekine s svojim mirnim glasom: — Torej, najrajši bi svojega otroka vam zaupal, ker sem vas spoznal kot moža, ki mu je čast nad vse. Tudi moja hči misli tako in vam je zelo naklonjena, kot £»i je znano. Tako. konečno je vendar prišlo. Vpričo Wolfovih poizvedujočih pogledov ni bilo lahko določevoti mu smer njegove poti. Mladi častnik globoko dihne — to je bilo tedaj! Njega je hotela imeti, njega za vsako ceno — zato je bil narejen ta tiko premeteni načrt. Wolf je bil prepričan, da je Gabrijela vedela za celo zadevo menice. Najbrže je bila sama ona oseba, ki si je to izmislila. Molče vstane in pograbi svojo čepico. Tudi Ulrih vstane. — Ali že greste, gospod poročnik? — Da, gospod Ulrih, kajti moje spoštovanje do farnega sebe mi prepoveduje, da bi še dalje poslušal tako poniževanje moje ose be. Mene ni mogoče kupiti! — Jutri bom menico o pravem času plačal. — Kakor hočete. — se glasi bankirjev hladni odgovor. — Toda povem vam, da nimam nikake volje, da bi kdo mene dolžil, da fem jaz sokriv ofne goljufije, za kar je bilo rabljeno vaše ime. Pri tem se obrne in gleda navidezno brezskrbno skozi okno. Wolf zopet stopi nekaj korakov bližje k bankirju in odvrne, komaj premagujoč svojo jezo: — Jaz sem podpisal menico. — To ni re«, gospod pi. Wolf. Zdaj govorite laž! Vi niste tega napraviJi! Vaaa osuplost spočetka je bila pristna in pravična — vi niste bili, temveč ako na vsak način hočete vedeti — — Ne, ne. — zakriti Wolf — ne! — Toda kako škodo imate pri tem? Jutri vam plačam vsoto, lahko jo dobim — in stvar je ki ,ki včasih v taki zadevi gredo predaleč. Še enkrat: za tako stvar jaz nisem — — Dajte mi tedaj saj časa, da premislim. — Premislek, ko bi drugi s tisočerim veseljem zagrabili, — pravi bankir rezko, Četudi je čutil nekaj usmiljenja do Wolfa, ki je bil bled in potrt. — Gospod Ulrih. ali pa je to pošteno siliti me v nekaj, česar — —v#Xobene besede, gospod poročnik, ako nočete, da bo že jutri Wolfovo ime omadeževano s sramoto! — Smilite se mi, ker sem. vas vedno poznal kot človeka, ki ima čast in značaj; zato sem vam predlagal to poravnavo. Svojemu zetu se že napravi kaka dobrota, kar bi bilo za tujega človeka preveč. CSa pr., ali ne bi mogli to zadevo kdaj proti meni izkoristiti? Tedaj bi bil moj ugled kot pošten bankir končan. Ostro in odločno je to zvenelo in njegov pogled je visel na Wolfu, ki je stal pred njim s povešeno glavo in nervozno vrteč v rokah svojo čepico. (Dalje prihodnjič.} • lecenje s potenjem Dan za dnem slišimo od ljudi, ki kašljajo ali ki so nahodni, da se morajo pošteno spotiti. In znano je. da je močno potenje pri večini težkih bolezni znak. da se je obrnilo bolniku na bolje. Pot izločajo potne žleze, ki jih ima človek v koži tik pod površino. Potne žleze niso razvršene v koži enakomerno, temveč jih je na enem kraju več. kakor na čelu in pod pazduho, na drugem pa manj. kakor na pr. ira prsih. Iz telesa se pa ne izloča samo voda. temveč gre s potom iž njega tudi telesna toplota, kolikor je je preveč in sicer tako. da se s potenjem koža ohlaja. Zato s potenjem v prvi vrsti znižujemo telesno toploto. Jz telesa se pa izločajo tudi razne soli in druge snovi. I>a je to res. nam priča pot. ki ima oster duh in slan okus. posebno če se razkraja na koži. Zato domnevamo, da se s potom izločajo iz telesa tudi soli. ki lahko povzročijo ali pa ho v resnici povzročile bolezen. Zato skušamo bolnika pripraviti do potenja. Pri tem pa moramo hiti previdni. Človeško telo je sestavljena iz približno 35% gostih snovi in 65% vode. To ravnotežje mora vedno ostati ohranjeno, če nočemo škodovati svojemu zdravju. Če sc> človek preveč poti. se ravnotežje med gosto in tekočo podlago iz-preminja v Človekovo škodo ali z BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. drugimi besedami rečeno, človek postane bolj "koncentriran". Zato mora poteči se človek piti, kar tudi instinktivno dela vedno, če se močno poti. C*e torej lečimo človeka s jw>tenjem mu moramo dati mnogo piti in sicer najbolje že kar vnaprej toplega čaja, mleka, limonade itd. Pri močnem potenju. kakršno je potrebno bolniku. ves organizem hudo trpi. Zato ostane človeku po vsakem močnem potenju občutek slabosti in zato moramo biti s tem načinom lečenja pri ljudeh slabega srca in močnejšega krvnega pritiska zelo previdni. Ce opazimo, da začne bolnika med potenjem boleti glava ali da mu srce mično utrip-j lj«'. je treba »potenje takoj preki-i niti. Z bolnikom, ki pa hočemo pre-potiti. ravnamo takole: Zavijemo ga v voleno odejo, glava mora o-stati prosta, damo mu vročega čaja. vročega mleka ali vroče limonade. kar mu pač bolj diši. Pot se kmalu pojavi in bolniku ni treba dajati aspirina, niti nobenih drugih umetnih sredstev. Bol-1 liika pustimo zavitega približno dve uri. potem ga pa umijemo s toplo vodo in pustimo v zakurjeni sobi nekaj ur v postelji. Bolnik se seveda ne sme potiti pri odprtih oknih, kajti nekaj drugega. je. če spi zdrav človek pri odprtih oknih, kakor pa če se bolnik poti. Tu je prehlajenje zelo verjetno in seveda tudi zelo nevarno. RECEPT ZA DEBEUHARJE Kolikor hujša je gospodarska kriza, toliko več predlogov se pojavlja za njeno omiljenje. Jako zanimiv pa je predlog dr. Hahn-a, ki ga je objavila dunajska "Neue Freie Presse". Dr. Hahn predlaga, naj bi se združilo to, kar je sociajlno koristno, s tem, kar je dobro za zdravje. Na Dunaju n.pr. je vedno preveč debeluharskih tekem, kjer so nastopali do 185 kilogramov težki možje in po 150 kg težke ženske. V interesu njihovega lastnega zdravja bi bdlo treba debeluharje odvaditi preveč jesti, kar pa bi ti prihranili na jedi, naj bi razdelili mecf reveže bodisi v denarju ali pa v naravi. Tak0 bi se "suhci" in de-beluharji srečno znašli na neki srednji poti. — Mislite? Za mene ie ne! — Trgovec, gospod pi. Wolf, — odgovori Ulrih oatro, ima isti pojm o svoji časti kot gospodje častni- DRUŠTVA II NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m ate nmo ni< članstvo, pas p« ni SloTend v vraii okolici, CENE ZA OGLASE SO ZMERNE BLONDINKE ALI ČRNO-LASKE Popoularna ameriška pisateljica Anita Loosova dokazuje v enem svojih romanov, da dajejo moški prednost blondinkam pred črnola-skami, v drugem romanu pa trdi, da imajo ženske raje črnolase može. Tudi če bi junaki romanov Ani-te Loosove to potrjevali, še nimamo' dokaza, da je večina moških res navdušena za svetlolaske. Dolga vrsta čmolask, ki se niso omožile, bi lahko trditev ameriške pisateljice ovrgla. Kar se tiče barve las, je o-kus moških, in žensk tako različen, da splošnega pravila tu ni mogoče postaviti. V tem pogledu se niti čr-rfolaskam, niti blondinkam ni treba bati medsebojne konkurence. Resnejše se zde trditve francoskega psihologa J. Duvala, ki pravi, da je zakonska zveza z blondinko za moža nevarna. Prof. Duval je znan in priznan psiholog in če trdi kaj takega, misli pri tem na dva ekstre-tremna tipa žensk in dopušča izjeme, ki so lahko recimo vse svetlolase čitateljice teh razglabljanj, ki bodo nad trditvijo gospoda profe-j sorja gotovo ogrčene. Ne dvomimo pa, da jim priskoči gotovo prav kmalu na pomoč drugi psiholog, ki bo simpatiziral z blondinkami. Nazi ran je prof. Duvala je pa navzlic temu zanimivo in zasluži, da se vsaj malo pomudimo pri' njem. Svetlolaske se morajo pač sprijazniti z mislijo, da jim francoski psiholog ni naklonjen. Duval trdi, da je treba blondin-ke in brunetke po značaju uvrstiti v dve popolnoma različni kategoriji. Svetlolaska se lahko še tako zaljubi, pa ne bo nikoli pozabila nase. Nasprotno je pa lahko črnola-ska sajno površno zaljubljena, pa jo ljubezen tako prevzame, da misli samo na moškega, ki ga ljubi. Svetlolaska je podobna mački, ki ji nikoli ne smemo zaupati, dočim i-majo črnolaske značaj zvestega in udanega psa. Iz tega pa ne smemo sklepati, da ima vsak mož, ki ima za ženo svetlolasko na svetu pekel, kajti svetlolaske so tako prebrisane, da svoje sebičnosti ne pokažejo, kadar se jim godi dobro in nimajo povoda pritoževati se. Velika razlika med tema dvema tipoma žen se pokaže najbolje če možje grdo ravnajo z njimi, ali če jih za-puste in zavržejo. V takem primeru so svetlolaske vedno prepričane, da je kriv samo moški in da mora biti zato kaznovan. Z občudovanja vredno žila-vostjo in smotrenostjo se pripravljajo na osveto, z največjim užitkom pripravijo krivca do plačevanja alimentov, mnoge namerijo hladnokrvno nanj revolver ali pa mu razkoljejo s sekiro gl^vo. Črno-laska se pa smatra za krivo vedno samo sebe. Dela si hude očitke, potrpežljivo prenaša težke udarce u-sode in misli bolj na svojo smrt, kakor na smrt moškega, ki se ji je izneveril; v bridkosti nad težko izgubo se umakne svetu in prenaša svojo nesrečo sama. Tako sodi Duval o svetlolaskah in črnolaskah. Njegovo naziranje podpira tudi sloviti ameriški kriminalist, šef čikaške policije John Nor-' ton, ki sklicujoč se na svoje dolgoletne izkušnje, izjavlja, da se morilke po pretežni večini svetlolaske. Če črnolaska moškega v afektu u-mori, zapade v topo molčečnost, dočim se blondinka zvija v histeričnih krčih. Če se moški izneveri črnolaski, mora paziti na njo, da si ne konča življenja, česar se pri svetlolaski nikoli ni treba bati. — Svetlolase morilke so kljub navideznemu razburjenju v resnici popolnoma mirne. Njihov obup je samo pesek v oči ljudem. Svetlolaske prav nič ne boli izguba ljubljenega moža, temveč se boji samo posledic svojega zločina. Črnolaska bi po smrti ljubljenega moža ne preživela. Zanjo brez njega ni radosti, življenje izgubi svojo vsebino in svoj pomen. Senzacijonalni umori zakonskih mož ail ljubčkov gredo po Nortonovi trditvi zadnje čase skoraj izključno na račun svetlolask. Duvalovo in Nortonovo slabo mnenje o svetlolaskah se nanaša seveda samo na svetlolaske od rojstva, ne pa na svetlolaske, ki so si temne lase pobarvale. Kretan je Parnikov — Shipping NtWI — 25. novembra: Altert Bailin, Cherbourg, Hamburg 26. novembra: Stutlgart, Cherbourg. Br, men 27. novembra: Homeric, Cherbourg Augustus, Napol i. Genova 28 novembra: President Harding, Cherbourg, Hamburg Olympic. Cherbourg 1. decembra: Paris, ila.\ re 2. decembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg 3. decembra: Su-turrua, Trst 4. decembra: Majestic, Cherbourg 5. decembra: Kuro pa. Cherbourg. Bremen Leviathan, Cherbourg 8. decembra: Milwaukee. Cherbourg. Hamburg 9. decembra: President Iloosevelt, Cherbourg. Hamburg UeuLschland. Cherbourg. Hamburg 11. decembri: lie de Kr.ince Havre Berengaria. Cherbourg 12. decembra: Komu, Napoli, Genova 15. decembra: Bremen. Cherbourg, Bremen l'ork. Cherbourg, Hamburg Xew Amsterdam. Boulogne si;r Mer. Rotterdam 17. dccembn: Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen 19 decembri: St. L*»uis, Cherbourg, Hamburg 22. decembra: Vulcania, Trst 23. decembra: President Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Bailin, Cherbourg. Hamburg 26. decembri: Aquitania, Cherbourg 28. decembra: Kuropa. Cherbourg, Bremen 30. decembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg IZŠEL JE SLOVENSKO - AMERIK ANSK) KOLEDAR za leto 1933 CENA 50c 'GLAS NARODA* 216 W. 18th Street New York City POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." dva velika BOŽIČNA IZLETA .v domovino NA EKSPRESNIH OCEANSKIH VELIKANIH "PARI S * — 1. DECEMBRA Pod osebnim nadzorstvom LOUIS GOLDBERG-a, O ana našega newyorik«- ga urada in — "ILE DE FRANCE" — 11 DECEMBRA pod atrokovnjaškim vodstvom JOSEPH-a MAJDIČA-a. dlana naie agencije v Buchsu NARAVNOST V IlAVlrE Naglica — Udobnost — Postrežba — Izborna hrana NIZKE CENE DO LJUBLJANE IN NAZAJ "Paris ........ S1P2.00 "lie de France" ........ $186 00 Zajameitc sedaj prostore. Vprašajte našega, bližnjega agenta za jMidrobnusti. 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. ZNIŽANE CENE ZA TJA IN NAZAJ Do LJUBLJANE IN NAZAJ PREKO HAMBURGA V TRETJEM RAZREDU (U. S. Davek Posebej; Ta cena je zdaj veljavna na vseh naših parnikih .1/,;VJ 1KLIVU $174. Za podrobnosti vprašajte lokalne agente ali Hamburg-American Lini M BROADWAY . . . NEW TOBK Ta krasna bivša turistK-na družabna, soba je sedaj za Imtnike tretjega, razreda. Razveselite sna svojih sorodnikov v stari domovini. presenetite jlli z obiskom ter preživite v njimi božične praznike. Poseben Božični Izlet V JUGOSLAVIJO (Preko Cherbourga) na dveh velikih Cunardovih ekspresnih parnikih AQUITANIA — 4. DECEMBRA pod osebnim vodstvom Mr. J. J. Vodak-a BERENGARIA — I l. DECEMBRA pod osebnim vodstvom Mr. A. Markus-a. Potniki tretjega razreda se bodo |>o*luž-'vali na teh p&rnikih pr.nsto-rov bivšega krasnega turističnega razi- da brez posebnih i* roško v. Nasi sprertfljevaJcl bodo skrbeli za udobnost potnikov na parniku in na posebnih vlakih, ki jih bodo ..dvedli, kamor so namenjeni. Za jamči te si takoj prostore. Vprašajte vašega lokalnega agenta ali CUNARD LINE 25 HKOADWAY NEW VOHK