S-äff T F.ASIZJU i SVOBODO N . i; O t ü ! /r\\ (^j it/, v, .v y L L. fp JO ■ •• Gl ASILO JUGQSLCVENSKEGA NARODNEGA ODBORA Sta».10 Dachau, dno 12.maja IS45_ =============: ___Broj_]0)__¡___¡s II PR A1M i C W EG A ZANOSA -VB ELAVM l DAN PRVA VLAČA SVOBODNE DEMOKRATIČNE SLOVENIJE - FRF-STOLNICA JE ZAČELA I3DVO ZIVUEÍUE Cachau, 12.traja, - Kolikor sito doslej zaradi nezadostnih ra.-dijskih zvez lahko doznali, jo sestava narodno vlado svobodno demokrat leno Slovenijo nastopna: predsednik Boris Kidrič, podpredsednik dr.Mar j ar, Breplj, zdravstvo dr.Ahcin, fribar peljodolstvo in vode, Folic notranje zadeve, fiaeblčr finance, Snoj promet, Leskovi&k pozdarstvo in rudništvo, dr.Vavpotic pravosodje, Vida Toir.siceva prosveto, dr.Jože Fokorr. trgovina. ODREDBE POVELJNIKA fc/ESTA LJUBLJANE Ljubljana, 12Jrraja, - Po zapovedi komande mosta, k? jI poveljuje podpolkjoze Borstnar, je podaljšana policijska ura za prebivalstvo od 20* na 22.ure.'Dc 5.ure zjutraj r,o stre biti "Ihcc izven svojega stanovanja. Prav tako komar.da^niosta za zdaj ne izdaja dovolilnic za zapustitov ¿osta; p-ao pa obljub-: i, da bo to vprašanj o v kratkem resero. De preklica so pro-f cdane vse filmske predstavo. Glede oskrbe prebivalstva s "ekrane je odrejeno, da so cd danes daljo odprte vse spečo -; jsko trgovine in sicer cd 8. - !2. in 15. - 18. In da ida-io.jc živila na rrejniske Izkaznice^ _JU5LJAi'IA. Danes ob 10. so jo vršila r,a Kongresnem t"gu velika spominska slovesnost za padlo borco-partizano v osvobodilnih bojih. v LJLirLJAM. 1?., traja, - Po zavzetju Ljubljane s? zaplenile rase erte doslej v sestnem območju 120 topov, IIO metalcev irin,500 strojnic In brzostrclnih pusk, 285 kamionov z raznimi'vojnimi potrdfocir,atei in 5 vlakov z različnim vojnim tovorom. Vsekakor se je nagrmadilo v mestu prcccj vojnega tratcrijala ; S:srotjc-m in razporejanjem nadaljujejo za to odrejeni oddelki. So spremili med vodilnimi krogi velesil misel, naj bi so v '■•!.'3pANAt ■ V toku jo nabiralna akcija za partizan- doglednem času zopet sestali Churchill, Stalin In Trutran k ske sirote i r, družine političnih interni ranče v, ki bc vračajo skupnemu posvetovanju. Pri iert se naglasa v poučenih krcg'h, v domovino. !v"esto je bi' v oeri odbori za Izvedbo nab BEOGRAD, 12.maja. - %celnistvo štaba jugosl,vbjske objavlja danes, da preganjajo odredi 3.armade proti zapadu umikajoče se Nemce in ustase, ki so nočejo prodati ruskim ct-tam, temveč bi radi prišli v angleško aii ameriško ujet -nistvoi Fri zasedbi Ljubljane jo,padel našim četam v ro.ke dokaj volik plen In tudi precejšnje število nemških ujetnikov. SAlil FRANCISCO. 12.maiafl - Danes zjutraj je govoril na radiu dr.Rudo BIcanic'In pozdravil Zagreb po osvoboditvi Izpod ustaskega jarma. Izrekel je nado, da bo tudi Zagrob ko| glavno rresto federativno Hrvatske doprinesel kar največ k cfnw prejsr.i ured'tvi'in napredku Hrvatske In skupne države. Dola je izcedno mnocjp, teda z dobre voljo se dado premagati tudi največje tezkoco.' v S Ali FRANCISCO. 12.naja, - Včeraj je naglasi I v nekem Inteiv vjuju jugoslovanski zunanji minister, da je bivši "peglavnik" Pave i fc sicer se nekje na svobodi,^a!i vlada bo zahtevala od zaveznikov, da jI ga Izročijo, cim bc zajet, ker so bo ircral zagovarjat! pred sodiscem. Ista usoda čaka tudi ge -nerala Drazc f.llhaj lovlca, ki jo# verjetno zc v rokah zaveznikov. Potrjena ta vest sicer Jo ni. Nadalje jo namignil, da bodo jugoslovanski narodi ze v nekaj rres^clh poklicani, da s^vobodnim! volitvami Izrazije svoje mišljenje glede na bodočo ureditev države in njene vladavino. STALIN, CHJRCHILL iN TRUf.AN '/,J 81 SE SESTALI LOflSON. Ig.maia, - Problemi. ki nastajajo po končani voj n¡, lo razdeljeno v niz okrajev in pcbfclas- da bc angleška vlada predlagala kot kraj sestanka Undcr, nabiralno akcijo bodo začrtano delo v oziroma kako drugo prikladno sesto v Angliji. prihodnjih dneh izvedli. Osvobodilna fronta nabira tudi raz lične potrebščine za ustanovitev posebne bolnišnico In je Izdala zadevni poziv Ljubijancanom, naj se v obilni meri odzove- jo pozivu. LJUFU.JAM, ir.iraia, - postni magistrat je izdal ^oziv na v(so interni raneo, ki so se ze vrnili, oziroma so vračajo, da cim - novega sveta, prej nastopijo službo, ker vlada veliko pomanjkanje osebja \ občinskih uradih in podjetjih. MOSKVA. I2.(raiaj_- tersal Stalin je naslovil na brltfis'n. predsednika Churchilla prisrčno čestitko britanski vojski in vsemu narodu ob zmagi nad nem sli m Impcrtal Izicom, Izrazi 1 jo nadalje zeljo, naj bi srečni Ir, uspesni razvoj ednesajev med obema narodoma prinesel nadaljnje uspehe pri zgradbi RATIFIKACIJA F0LJSK0 - SOVJETSKE POGODBE 'v; CRT! MNJSKÄ GORA - CELOVEC - ST.IU - LIPIJ1CA 'v"; GRAD.. 12.traja. - Nbcolstvo generalnega stala jugos I, voj ske i a M3SKVA, 12.rn.na,- Predsedstvo vrhovnega sovjeta v Moskvi je odobrile ratifikacijo pogodbo,'sklenjene njed Poljsko !n Sovjetske zvezo dr,e 21.aprila t.l. v Moskvi. ——•— —.. ...................— ■■ ■ — - w ~ ~ ■------\j *■•»*» '» . I io-ija: kse armade zaslodujojo preti zapadu umikajočo se LgOTOK, l?.napa. 7 Vcoraj so prepeljali 10,000 bivših vojnih ■ so v splosren dosegle črto Kranjska gera - Celovec - St. ujetnikov iz nemških taborišč nazaj doicov v Anglijo z najtez- ■ j Lipnica. Število ujetnikov je vedno večje. Pri zasedbi „■greta ir, bojih zanj je padlo nad 11.000 Nemcev in ustasov, ujet;;- je bilo preko I6.C00 moz. Vojni 'plen je velik ir znaša tjd drugim 192 topov,520 strojnic itd. Tudi število zaplenjenih vezi I je izredno vol iko. j i m i bombniki, ki so se izkazali kot zelo pripravni za te vrste tranšeortev. v LCACOfi, '2.inaia,- ■icrcske posadke na otočju v Egejskent morju so ^e vse vdale in upravo je prevzela deloma Grčija,de loma Anglija Štev ilc ujetnikov znaša ckoli 25.000 moz. Stran 2 Dachau.dne 12.ma?;. 1 E I S E N H O l1/ E R POVELJ N--1 K Z A S £ D B E M E VOJSKE V K E U C I J 1 Začasna.vojaška uprav" Nemčijo naj pripravi pot mednarodni zavezniški komisiji NEW YORK 12 .maja - Za poveljnika ameriške zasedbono vojske v Nomcijl-bo imenovan dosedanji general isimus' Elsenhower, dodeljen pa (TO bo kot pomočnik gonaml Lucius Clary,ki ga je že Roosov/elt za to nalogo določil«- • NEW YORK,12«Bi?.jr - Ameriški vojn! minister Stimson jc Izjavil, da bo za kratek cas ostal'", uprav-" Nemčijo v Sklep aterlskega poveljstva: V 15 DNEH GREMO da potem bo prevzela vse upravne posle medzavezniška kontrol-nr. komisija, za upravljanje Nemčije,ki bo sestavljena Iz za-stpfthikov .Anglije,Franci jo Sovjetske zveze Ir, Zedlnjenlh dr-¿.".v ter bo Imela svoj sedež v Berlinu.Vsč velesilo sc sl v načelu-edino glede na bodocc- upravljanje.Komlsija bo vodila /se.posle nomske vlado In bo njena prva naloga,da popolnoma Iztrebi vse naclsttcne klice v politiki in kulturnom udejstvo-vrnju in pripomore pravici zopet do veljavo,da bodo vsi državljani pred -zakonom enaki,0 osobl "vodjo* Donltza prevladuje rnislj en je,-da bo postavljen pred sodlsco koit vojni krivoc,saj 1 ima on prvenstveno navostl vse grozote pcdmorniŠko vojno'kot ' bivši poveljnik mornarice in zadevni svetovalec Httlorja,-NEIV Y0RK,12.inaja -fed najnujejso na logé, k i jih bo imela kontrolna komisija za upravljanje Nemci jo,sodi jo Izvršitev popotno dèmoblllzacljo nemško vojske In vseh tej svrhl služfečih naprav, tvornlc In drugih zavodov,razpust nemške delovne fronto, smotrna ureditev nadaljno proizvodnje In nujna ureditev premeta Ir v to področje spadajoclh'vprašanj.Potera je istočasno na vrsti vzpostavitev pr3vosodja,šcldtva,Itd.Med velesilami jc bil v vsoh navedenih zadevah dosežen potreben načelni sporazum.- LONDON. 12.ma j a -Ar g lesk i prosvetni minister Buttlor jo naglasi! nujno potrebo po ustanovitvi mednarodno prosvetne organ i-zašije,ki bi ji bila glavna naloga,d" n^ prosvetnem področju približa vso narode in da postopno organizira skupno prosvetno delovanje mod vsemi narodi sveta,- TOPOVI V M t R U LCNDCt»,12.maja - Trdnjava Dunkorquo,ki je'stala pod poveljstvom generala Frisiusa ln jc stola so 13,000 moz posadko, Je" kapituliral a češkoslovaškim cctam pod poveljstvom generala Alojza Liško,ki jc v zadnjih dneh vodil obleganje.Zanimivo je, da jc posadke izstrelila Še po podpisu kapttulacljeko Dogod-bo 188,topovskih strelov.- ;vOSKVA,12.raaja - V zadnjih dneh vojno In po kapitulaciji je doslej proslo v sovjetsko vojno ujetništvo 45 generalov ir 560,000' vojakov ln Častni kov .Vendar se bo to Število se porn-množtlo,kor so še nekatera področja neočiščena ln je tam'mnogo cct,ki še nc morejo nikamor vec umakniti Iz ruskih klešc,-0SL0,l2.maja - Nomske cete odhajajo Iz dosedanjih,norveškIh garnizij na zbirna mesta,odkoder bodo prepeljane v'Nenscljo In t-mkaj popolnoma razorozono.Vos vojni materijal,oprema, topovi ln ostalo težko Jr. samodelno strelno orožje ostane v Norveški,edino z lahkim orožjem se bodo vrnili nemški odredi domov.BivsI "gaulcltcr" za Norveško,Terbovcn,poveljnik romske policije general Redis ter gen,Félix so napravili samomor.- v > 'K0NEČ 00P0RA NA CES K E M B0SKVA,1?.maja - Cote ruske armade maršala Konjova so stopilo zapodno Plzna v stik s četami 11 (.ameriške armadolLahko so sm"tra,da je tudi na Češkem knn?o aecsfciiru seperuv- Pred dvema dnevoma je Mednarodni komite-v posebni po« vojaških rokah,tc- slanici predocll taboriščnemu poveljstvu vse tozkoce,kI jih morajo'prlpornikj se nadatjo prenašati v prenapolnjenih blokih,kjer oboleli sc nadalje ograzajo svoje zdrave tovariše ter naraščanje umrljivosti v taborišču In p:-rast števila bolnikov v revirju. Zaradi tega se jc ameriški komandant Joyce obrnil na stab armadne skupine za zadevna navodila ln odrodbč.Po pro-jemu slfdr.jli je visolti ameriški funkcijonar dejal,da je Izpraznitev taborišča odvisna od transportnih možnosti,pri Čemur prihajajo v poštev kamioni,avtobusi in letala,k! jih Imastaviti na razpolago Rdecl^krlz poedinlh drŽav repatrl-- Irancev,odnosno ameriško vojaške oblastt,- Pravkar,ob zaključku redakcijo smo bili obvescent od ameriškega glavnega stana o novem načinu povrnitve domov. Izdana so nastopna navodila: 1,-Delo na vprasalnlh polah se mora takoj ustavit! In se to pole sestavijo samo za Nemce In Avstrijce; 2,-Však nacionalni odbor mona najkasneje do jutri,nedelje,13,maja sestaviti 2 seznama prlpcr-njkov svoje skuptne,vsakega v štirih Izvodih ln sicer; a)sezrara vseh onih,proti katerim nI nlkakega suma.,Navesti se morajo poso-bro on i, ki so posbno trpeli oziroma so bili poškodovan i (pohabljen i, Itd) kot posledica krutosti'; bjseznajn onih prlpornikov,kl proti njim obstoji sum,da so neverni zg njihovo'deželo,bodisi po kriminalnih.dejanjih, ki so jih izvršili,ali so se Izkazali nezanesljivo v političnem poglcdu.Pri njih je potrebno označiti njihova kriminalna dejanja oziroma politično delovanje v zadnjem stolpcu zadevnega seznama.Ta seznam se označuje kot: posebni primeri. Taborišče se mora Izprazniti v teku 15 dni,nakar bo požgano, . FRED COLCCILNIM NAPADCM HA JAPONSKO NE1V YORK,12.maja - Po Izjavi generala letalstva Doullttla je postavila Aporlka v vojno ptotl Nemčiji ogromno število 2400 letccifi trdnjav,ki ima vsaka Izmed njih nosilnost za 10 ton bomb.- Glede napadanja japonskega matičnega o-tocja obstoji namera,da se bo'pestavilo v boj sc mnogo vccje število letečih trdnjav,da pripravijo položaj do one dozorelostf,ki je potrebna za Invazijo oklepnih In zasedbonlh čet.Izkušnje so namreč pokazale v evropski vojni,da samo bombardiranje Iz zraka no more prinesti velikega uspeha,ako nc nastop^ kmalu potem složno sodelovanjc-vsoh vrst orožja 4n končno pehota no prodre sistematično po ozemlju do stavljenih ciljcv.To bo tembolj potrebno v orimeru Japonske,kjer bo poleg zračno ln kopne vojske potrebno še sodelovanje mornarice v največjem slogu. KALKUTA.^.maja - Japonsko otočje jo stalno pod ognjem težkih boiiibarderjev.Ckisava je ze do 2/3 zasodon.Anglo -indijsko 1,01c v Blrmanlji so mod mestoma Rangoon in i.an-deley na široki fronti prešle v napad. •____t1La.çhaUr l^ma-'a Mi'lG 3 R M J E LU .Stran v ! S K ! S R 3 V S assess: A j A J O V ('¿OVO Z V L J E K J E Kaše uredništvo sta obiskala predstavnika Luzisi- h Srbov sod nami, predsednik Lužiskosrbskega narodnega sveta ■ « cian JMnarodnsga sarnsinskeaa kongresa Jan Cyz in župnik dr.Bono Solta, V naslednjem , v . , , V ... .V .... , v. prinašamo Kratek sestavek o O k% Rezdicia so do Hornje-!nii :i ftrnjejo s I usa do o ir: Ve zéro jo Sa i t ■ skoga sor j a, do Luz: ski ;i rudnih gor '.n do oko', ice Bató-^a n Aiim barga, Po 400 let trajajočih krvavih borbah so Zîtsuznj i I MdbicÎ vse rodova, ko so ustanovi! i obmejni mark"» braniooreko in misnijansko'OôO).. Ljzïca obrar lia svoj r.iovánsit* zna-caj samo zato. korie bila pr Ido I j ona ccski kroni,. V lotu 1635, je pres'ia Lužica pa ;.acasrio kot vsjask: dolg na saške volilne kneze pod pogojem, da se zopc.r ira-vrnit' ceski kroni, kadar bi aofisnki rod odstopi i« Četudi so bih letini pc prvi svetovni vojni .C18 prisiljen", odreci so vladavini rad SašV-: ko ec jc Lužica se nadalju ostaia v nemških rokah, Daios zagotavlja svobodni vsem, pa tudi najmanjšim naroeom.so nadejamo Luzlški Srbi, da bomo tudi mi po tisočletnem boje • /anju s pomočjo vseh, zlasti pa slovanskih bratskih narodov osvobojeni izpod nemškega jarma in s tem pridobili možnost za s'obodno, samobltro narodno življenje. I A T C Sí ta! ste razburljive romane o lovu človeka za zlatom. G.eoali ste o tem filme. Kalifornija jo bila obljubljena dole la toh lovcev za zlatom. Zarili so so v zemljo, splavijali reke in potoke. Tam so bogateli, se ljubili, ubijali, največ pa unirali od lakote in v siromojtvu, Ko slisimo o zlatu In v njega pridobivanju, si navadno tudi mislimo tak način prido- bivanja zlata.. ni Toda ne„ Hitlerjev' in fašistični zlocinci so si izmi.š- so drugo načine pridobivanja zlata m nas!' so drugačne ¿late vire,zgrajene, kot vse njihovo delo, na zločinu, E^gn takih virov tistega zlata, je b:l tudi Daohau - taborišče Oachau, ^ Kdo se ne spominja, kako so mu ob sprejemu v taborišče, preštevali tud^ zlato zobe, potem ko so mu pobral I vse dra - gcconostu Mihce ni sprva dobro vedel, kakser, pomen ima, Cai |Q jo vsakdo c lOj da mu bodo vse zlato kar populili Iz ust« ^oda ne; cas imajo čakat- obložen s trupi i, nabranimi na i človek misiii, so tatrupla tudi drugih o loki h, za fisistic;ii Rajh brez pomena. Toda nei Tik pred vozom jo v . . , , , , , , , v prisil ¡'¡a blok se nekdo,v cebrasto obleko oblečen. Hodi! je nekako prihuljono, kakor bi se zavedal,, da posel, ki ga opravlja zaradi „ Brotzeita ali v/ Pomešal Ja se res: transporta, ni lop. je me mrtvakc, ozrl so je nekako plašno okoli so- be. sc uklonil rad prvega dr 17.1 co potegnil nenadoma od nekod neko :n z nj jo pogiudai strmele vanj» Da, rtvocu s. silo odprj čeljust, Z vseh strani u ustno votlino, mrtveceve cci pa so začudeno zasvetilo se le!. Zlato, zlato, zlato, jn brezobzirno jc zadri ono svoje držal ce v čeljust, saj Uuk * * Stran 4_____ v nikogar no bol i, ter potegni! iz čeljusti zlat zob. teko I i ko v v si ga je strokovnjasko ogledal in ga nato vrgel v skatljico, v kateri so so svetili zlati zobje, mosticki in cela zobovja, deicma zlata, doloma navadna. Dalje nisem mogel gledati* Z odprtimi ust! in s^roj« odprtimi'očrti je mrtvec strmel v človeka v cebr! In z drzalcem v roki. S silo, kakor bi se zavedal, da vrsi grdo delo,je na- \y V , to ta človek v cebri mrtvecu z istim drzalcem zaprl spodnjo seljust In sel daljo, do drugega, tretjega,. Zlato jo jasno In ci^to zvenkljaio/v njooovi skatljici, Videt sem ga se od daleč, kake jo prihuijcno, gledajoč v tia, odšel dalje na naslednji blok., to ta način jo tudi Dachau dajal v zlate zakladnice hlt-lorjovskih zlocincev svoj^dolez. Njihovo podjetje se je tako brez njihovega truda spiacalo.. Toda letos si zločina zlitega dohodka niso mogl' vec razdeliti, ^ ¿ej » S A BLOKA 25 v Blok 25„ bio je zadnjo dar.e nacistickog terera izabran kao t.zv, „ Zugangsblock " za mnogobrojne transporte iz drugih logori, tako da su se u vee puni blok neprestane utrza --ali pridolazeci iznenogl i drurovl sa vanjskih ¡ranspot^ta . Natrpanost jo strahovita i u stubi i u siafraumima. Lezi se n podu^ na stolu, na^peci, a u krevetima(bez slamnjace i sa ■jianjkavlm daskama) lezi po 3 i vise ljudi, Prosjecno preko ^uO ljudi na -t stubi. 'iarocito za nas Jugoslovane je mučno na stubi 4., jor nas svega neko! icina lezi medju ciganima , ciji hI g i jonski zahtjevi nisu u skladu sa našim pojmom o o i- / V v stoci. a da i no govor i ir, o toskom proijevu, usijed cega je oristup na zahod skoro nemoguc. v Pod takovim okolnosiima ni je cudr.o, .sto jo rr.ortal itoi' •evako zastrašuj uc<. Dolaz! na pr.revirski lijecnik,asi^tira mu blokovl lijoenik. Predvodo se trojesniol, i to oni, sto su V V . v 'i stanj u da so drze na nogama, oni jo$ i raju bar mah sansa, se docepaju rov irsko njego,, Oni bijednici pak, ko j i leze u spavaonicama do krajr-osti i serp? j eni, to revirsk! iijecnik niti vidi, nit" ih daklo moze odrediti za prevoz na revir-, I tako protico pregled bc:osnih, od kojih večina naKon pregleda umorno opet oblace svojo kosuljo, jer nisu odredjeni za revir a neko 11cina biva na nokoj cedu'i'ei popi šivana kac: „ od -vojeni za ■"evir i tako ova rekoilci^i sretnih bo lesnika živo u nad i, da ce sutra j jutro poči' -.a revir ii> prelazi 1,2,2 i vise dana, ali pc rji h nitko ne doiazi, Kazu I rr : °eviri su pronatrpani;: ra u obzir dolaze S3r:o r.aj_tezi slučajev!. Poslodjca jo, da onda na pločniku pred stuborn 4. svako jutro ieže mrtvi l-o 3. 4 pa i desetak onih laksih slu-y . v . cajeva, koj i su^doduo dan dva "anije biti popisani za re -vir, nc toga vise ne docokase. I rade codju nama JugosI oveni ma nekih drugova, koj, su i vise puta ovako popisi-vani za revir., no dar.as^jos leže na svojim daskama sa izrazom tupe opatije i razočaranja. Zahtjovamc, da so^odmah otistrare sv! bolosnici Iz 25, « oka i tako > spasi život, jer inaco to značl nastavni: na- -ticka SS-mctodo un i stava rja ljudi, mjesanjem zdravih sa boi osni elita, ite ta j bi rac:n u ostniora bi i o pitanje pranatr-pcnostl na b i Oku donekle rjoseno, i ako i'os uvjek sa ogrora- y V ,, | nrstrp I j Ivoscu jeaku jeste onu ' va 2 de 3 dana " obocanu soparaciju po blokovintr. n?. pojedine narodnosti. _Dachau. !2.maia 1545_ Nadalje, da se od ranlje korumplrano blokovo osoblje iz -mijen i, odnosno proti njemu povede postupak. Dolazak jedne anketne komisijo na nas blok, koja bi se na licu mjesta uvjerlla o pravom stanju stvar«, ml b i smo cd srca pozdra -vili. DAJTE GRADIVO ZA KRONIKO ! . . V okviru kulturno-propagandnega odseka Jug.nar.cdbora je bil ustanovljen pododsek za kroniko. Njegova naloga bo zbrati vse važnejše gradivo, nanašajoče se na življenje , trpljenje In umiranje naših tovarišev v taborišču Oactau, pa tudi po drugih taboriščih, v kolikor bivajo tovariši iz njih zdaj med nami, ter končno na raznih transportih In v tako zvanih zunanjih komandah. To delo jo izredno važno In nujno, ker bo zanj na razpolago le malo Časa. Oa bo moge? pododsek vsaj v glavnem izpolniti svojo naloge, prosimo vso tovariše, ki so kjerkoli doživeli r.a lastni kovzt al! vida I i posebno grdo ravnanje,'pretepanje, zapor v zloglasnih bunkerji, trpinčenje Itd. ali ki Imajo na razpolago v s\.;i i h zapiskih ali po spominu v kroniko spadajoče gradivo -zlasti važni so tudi morebitni fotografski posnetki, slike, kari -kature, skice ir, podobno - da so Čimprej zglase pri poverjeniku za kroniko na svojem bloku, mu izpričajo svoja doživetja In zapisnike podpišejo odrosno izroče svoje zapiske, ki naj bodo tudi podpisani in ki jim bode po uporabi na 2%. Ijo vrnjeni ali ze tu v Dachau-u ali pa pozneje v domovini. Z delom, ki ga bomo opravili na tem polju zo tu v Dachau-u, nam bo znatno olajšano enako, a mnogo obseznejse in siste - v V v maticnejse za zgodovino nase osvobodilno berbe izredno važno dc!o v domovini. Tovariše poverjenike prosimo,^naj se loto de!a takoj in naj ga opravijo cim vestneje, Ce bi bil kdo izmed nj:h preobložen z njim, naj v imenu odbora naprosi onega svojih, za to delo sposobnih tovarišev, da mu bo pomagal. VsP so4>de|ujoce pa prosimo in poz i varno: ^zavedaj to se te nase skupne dolžnosti pred zgodovino in vrslto jo v ■s/ polni meri in čimprej. Poverjeniki za kroniko na blokih so: Svet Jakob bi . 2/2 Rozman Vil I * 4/3 0 r o 1 Boris n 6/2 Z o r k o Franc n 8/2 V r s c a j Anton K 10 /2 F r a n c o t i Karel 11 12 /1 A g r a m o v . l 1 c Gcjko n 14/3 T r c e k Alojz n 16 /3 Pot e r n e. 1 Lado K 18/1 R a k u s, c e k Zdravko D 20 /1 K e t i s Pavel K 22 /1 L i n c n e r Lado II 24 /1 Hraste 1 j Franc C 26 /2 Z o g a 5 a r m a r. Miroslav •1 28 /4 f/lha n 30 /2 K r a u \ b e r ger Adolf ' * 19 /3 o u s i c Dlmitr. n 21 /2 Vrhoven Stoj ar a 23 /2 R e i c h Valtor 'H 25 /4 C o k 1 Igrač It 27 /1 K a 1 a Zdravko II 29 /! Stran 5 TRST IN J E G O V O ZALEDJE Sleherno obmorske mesto,ki ima urejeno luko za potrebe gospodarstva, ima zal edje,sirše in ožje,Od gospodarske sesta— /c 7aledja jo seve odvisna :;ivahnost prometa na transportnih V y . V v toriščih pristanisenega mosta,luki,njenih zelezniskih napra- v V vah,vseh zelezniskih postajah v mostu in okolici in vsoh cestah,ki. vodijo v tak trgovski center.Vel ikost zaledja,ki ima V v/ v iu>je sredisco v doticni I uk i, j o pa nasprotno odvisna od pc- najozje in ožje zaledje.Izhajajoč iz pravkar ugotovljenih^ dejstev,prihajamo do zakljueka,da je Trst z zasedbo po nasi vojski našel svoje ddino pravilno mesto in je s tem zamaso-na ogromna vrzel,k i jo zijala v slovenskem in jugoslovanskem gospodarskem ustroju,kor do sedaj - v stari Jugoslavi-j i - Trsta nismo imel i. Ta važna sprememba bo dala ne le Ju gos lav i j i,temveč ozaja nje samo in od oddaljenosti od sosednih luk.Interesni tudi vsom ze spodaj navedenim industrijskim državam nazaj / v v v Slovenijo,Jugoslavijo in najširše tržaško zaledje.- cii najširše Interesno kroge in največje zalcdjo.Oglojmo si, ako je temu ros tako! So poprej ne smomo pozabiti ostalih pomorskih most ob Jadranu,ki bi utegnila v večji ali roonjs! roe-r; konkurirati s Trstom.Na italijanski strani imamo poleg Benetk,starega tcknicca Trstu samo se luko'Ancona,ki pa sfcloh resno ne prihaja v postov kot konkurent.Benotkc-samc-so pa kot vocja,gospodarsko pomembna luka ze pred dobrim stoletjem odigrale svojo vlogo.Italijanska prlsbnišcna mesta zatorej ne morejo prlhnjnti v postov kot tekmeci Trstu.Ona vrh ic- Vcrij Svajgar TABOR I v v S C N A KUHINJA Neštetokrat so se v prejšnjih trpkih časih našega zt~ votarjenja pogledi obračali tja proti kuhinjskemu poslopju, kjer so v zasmeh vsemu svetu in v nase ponižanje napisali tako lopo zlagane fraze o mejnikih "svobode"(i/leilonstolnol); ga nimajo na vzhodni strani Jadrana nikakega zaledja,kor lezi- tja proti poslopj i,odkoder so nas ohranjali pii^lvijenju jo preveč južno od skrajno severne točke tega morja.- V Juge- z vodo,v kateri je plavalo nekaj umazanega korenja ali repe, slaviji-jo sicer ŠtevMo i uk večjo,toda njihov polo2aj ob mor- kar je v onih' časih sestavljalo enolični jedilni list SS-ski obali je mnogo to2avnojsI in so tezko pristonna iz za?ed- ovsko kuhinjo.Preko vsoga'te'ga je i grenkim nasmehom poteg- ja.Obala je južno Trsta vse do najskrajnejše mej^e tcuko Jugo- njena črta polpozabljenjc slavijo in sc daljo na jug jako_strma in onemogoča gradnjo u-godr.ih cestnih in zelezniskih pristopov iz zaledja k morju. Poanano je,da imajo^ekajŠibonlk.SplIt In Dubrovnik nadvse ^ o ■•Wne zveze.Njihova pristanisca so zaradi tega obsojena ze (jo prirod' krajevni obrežni in skromor promet z naj-* ozjlm zaledjem» Kako je s Trstom?- Poznano jo,da ^e to mosto spojeno's svojim zaledjem po največji in najboljši zelezniskl zvezi,ki vedi skozi tako imenovana "postonjska vrata",Od Marseilla do Carigrada je ni proge,ki bi imela ugodnejši pristop k morju od južne zeloznice in ta vodi 360 km po s'avenskem ozemlju. Vse proge v Italiji na Genuo.Spozio,Benetke in druga pristanišča morajo prekoračiti sôlna gorovjajisto velja se v večji v.orl z- luke na vzhodni obali Jadrana i na Balkanu vttbco. v Skozi "postonjska vrata" pa vodi proga,dvotirna,tehnično dovršeno zgrajena in z najmanjšim možnim vzpoiiom.To dejstvo dajo Toda pod tem pozabijenjorn so skriva mnogo krvi in znoja. Poslopja je bilo ograjeno v najstrašnejših časih leta 193?^ 38,ko so SS-cvski krvniki za salo suvali ljudi v globino in se iz r",vqrzne presornosti krohotali.ko so raz visokega ost^osja obesili preplašenega človeka 2a nogo,ga pustili bingljati med nobom in zemljo in so pri tem rezali:"No,ti 'Sauschuein",pomoli se hitro k bogu,poten jo s teboj grocl" in kakor je pac bilo pri teh pozivinjonth kroaturah:co so mu jo zahotelo,je bilo spet ono človeško življenje proc... S prihodom Američanov je bilo tudi te samovolje konoc in kuhinjska uprava so trudi sedaj iz za log,katere'ji stoji- • V ^ ( i" '.a razpo lago,pripraviti cim okusnejso kosi lo,Vendar je to veasih tezko,kajti velikost kuhinje tehnično nc dovoli kuhati tako,kakor bi bilo dostojno šc^bodnega clovoka. Obrat je bil namrcc postavljen le za 15000 Ijudl.Mogo- v / < ce takrat niti sami niso mislili,da bodo«suznjenost ljudi privedli v tako bajno visinoJV preteklih dneh je bilo treba Trstu prednost pred vsom! ostalimi lukami. In zaledje?- V sirokeis krogu se vrstijo okrog Jugoslavije prehranjevati 32000 IjudilKdor stopi prvikrat v kuhinjo,nc državo z močno razvito trgovino in industrijo:Avstrija,Cesko- bi mogel verjeti,da bi sc iz teh kotlov lahko prehranjeval slovaska in Cgrskajbolj na vzhodu pa Jezijo Ga i icija, Romuni ja ves - iviariborIProstor jo majhen.Na približno 300 m je pc~ in Bolgarija s pretesno agrarnim značajem gospodarstva.V Jugo- stavljenih 12 kotilov po 1CC0 I in drugih 12 po 800 I.Zra-slaviji velja kot dejstvo,da jo oas Slovenija - ki predstav- ven sta Še dva p« 600 I'za pripravljanje prozganja In po- • / y v y , v . ^ ljr> s svojimi 25.0D0 km' ožje tržaško zal,odje - dežela z naj- seboj se dietna kuhinja.Okrog vsakega kotla se vrti po 6 bolj razvito industrijo in gospodarskim zivIjcnjomJn - kar i / y » v v je najvažnejše - niti Slovenija,niti Avstrija.Ceskoslovaska I*" Ogrska nimajo nikjer bi izje in ugodnejše !ozecc luko ob Jadranu oziroma kakem drugem morju,kakor jo Tršt.Predalec bi V V zašli,ako bi navedli vsa pota,ki vodijo v Trst,Toda podertu-jomo nepobitno dejstvo, d v. je usoda tržaškega pristanisca popolnoma odvisna od dveh čini tel jev. ¿v t.z in gospodarsko sestavo zaledja in od pripadnost' oni drŽavi.ki qa objema kot ij.dijtako da jo v vsoj kuhinji zaposlenihpriblizno 160 l.judi.Ti kotli morajo pa biti stalno polni,sicer nc bi bilo V y ^ V mogoče nasititi vseh toh lačnih zelodcc-v.Ce bi sto vse po rcdu(kar jo pa v zadnjem času skoraj nemogočo),bi morala biti kava,Z" katero so napolni voda zvocer ob Šestih,zjutraj ob trčh ze iz kotlov,nakar se pricnc kuhati prva pa:-tija obeda.Ob sestih druga in ob devetih tretja.Ob dvanaj-jl-stih se napoinijo kotli .. za veČerjo.Tako je vos dan dovolj- ÜSrar dota.Od šestih zvečer do dveh zjutraj obrat peciva.V tem času se morajo očistiti kotli za paro v kotlarni.Vso so namreč kuha na paro,razen dven kotlov za prežganje na elektriko.Vendar kuhinja sama ni zgrajena po principih'najnovejso tehnike. Manjka ji predvsem električne vantilacije.Zato jo v kuhinji stalno prenasiconi zrak in ni tudno,da se sedaj vsakdo otopijo dela v njoj.ln zakasnitev obedov gro na rov s s vedno se iz-r.K;rijajocega osebja ali pa,kakor.so jo zgodilo danes,zaradi de-tokta v kot larni „SS-ovska uprava tudi ni hotela nabaviti nikakršnih modemih strojev,ker jo pac imela dovolj brezplačno človeško sile na razoolago. v Vsak dar. gredo v kuhinjo velike količine hrano.Danes na primer se je porabile v približnih številkah: 186 kg kave, 1700 kg si adkorja,45CQ kg zdroba,1500 kg margarino ir ostalih začimb.4010 kc mesnih konzerv je bilo razdeljenih.Kruha V V V ' ¿6000 kg in biskvita 3500 kg,Maj tezo je rosi t i vprašanje krompirja.Za en obrok je potrebno 15000 kg (pridelek dveh hektarjev). Lupi lei, kater: na lupijo vsak dan svojih 12000 kg,imajo . težko dol o; s par si"Oji'bi I-hko.opravi I i delo 50 ljudmi in ne's dosedanjimi 80-'!00.>SS-ovcem pač ri šio za olajšanjem dela. Iz pričujočega kratkega pred leda vidimo,da jc potrebno precej trud",spraviti hrrno pravočasno bloko (v okrog 700 50-1¡trških kotiIh)»Hrana bi se^da lahko bila boljsa,ce bi surovine bile boljsc.Toda doslej je oštalo vse ic so pri ob-ljubah in na tak način te i\li pričakovano a^arisko hrane so ne bo kar kmaiu.Prisi I jeni smo ostati se zanoproj pri to I i v 4 osovraženi SS-cvsko-nemski Frzatz-hrani! D.Cizo] Tragedija volikega transporta: . "0 15X00 SO Ji K P06R. i! ,000 ^ v/ Poročilo v 3.st • vilki našega glasila o tragediji veliko-ga transporta, k i je ponoči 26. spri ia 1245 odse i iz našega taborišča k Starnbcrskomu jezeru, .zpoooinjujcmo z nadaljnji po» dat k i -- Po pripovedovanja Avstrijca,tov.Petuellija Franca,ki v jc s svoj m tovarišem pobegni' u transporta ter sa p. vee-¿ncvncE naporne® skrivanje sole pred dbevT vrnil v naso iabc-rišče,so jc transporta od preko 7000. pripon-i kc« priarazi-io so ' daljnih 700 pripornikov '.z Prociflxa, ieda zo streljaj !?za taborišča so popadali prvi onomog!'.Spotosia jc bilo < Miachu •ansportuprikljucoriih se oko! i 3.00 ^aif-afsSjih pripornjkov-' >. > t ral! vos transport na majhen 2 ?icami ierajer prostor,kjer so izčrpan, in !?.cr • pripori" ¡k; zahteva! I nrar.oJa njihovo upravičeno proteste p.1 so podivjani prlgar.jacl SS odgovorili s takojšnjimi štrcU,pr' čemor z nutomatskjm orožjem ubili nad 1000 oriPornikov.Petiri lijevemu tovarišu jc uspo- Dachau,dno 12.maj a 1945 __ !o pobegniti iz tega grozotnega kraja morc-r,ja,ebupnir k i-cev in blaznega boganja.Kc jo spotoma po nekaj urah' nalete! na odir.ico prodirajoče ameriško'emdc,je njon poveljnik nemudoma sestavi! skupino oklepnikov ir jo posla! na kraj krvavega pokolja,kjer so bili potem pobiti vsi SS-ovski morilci,kolikor niso pobegnili. Transport jo sedaj v Patkirchnu,okrog 60 km: od Dachau, in stojl- od prvotnih cez 15,000 pripornikov le sc okoli 4000.Vsi ostali nasi tovariši so spotoma v obcestni h "farkjh onemogli pomrii,odnosno so bili pobiti. ___V_F_R_A_S_A_N J_E__N A_S_E___T_V_E__ DavT jc biJa seja Mednarodnega komiteja v prisotnosti ameriškega komandanta in ameriških oficirjev,ki jim jc poverjena r.alcga,izvršiti repatriad jo internirancev, in ki se odgovorni za politično policijo. "Komandant taborišča jc poročal,dr bo njegova prva na- V ( < loga,da zdrave iriterniraneo posije cim prej na njihovo domov :. (Belgijci so zV odpotoval i) Važno j o,da sc vpraša In: pole takoj izpolnijo.Vsakdo,ki bo odpuščen iz taborišča,bo mor."! imeti potrdilo ameriških oblasti,kdor pa "takega p-trudila no prejme,bo imel težave pri rcpatriaciji.Pripc- ' :i, v ki se bedo morali zaradi zločinov zagovarjati prod ob ¡astmi svoj o zemlje,bodo oddvejeni In pod stražo poslani v domovino. Včeraj jo upravi taborišča in vse pokrajine iVmrcna prevzela asenska armija.-Da sc prepreči zapuščanje taborišča brez dovoljenja,j o straža okoli taborišča pomnožena.- Nacionalne skupino imajo pravico,sprejmejo - s sogl3S?"¡í jem specialne komisije - v svoje'vrsto ljudi,ki do sedaj niso imeli državljanstva to narodne skupino.Interniranci,ki so brčz državljanstva tn ki sc no želijo vrniti v svojo domovino,todo,v koliko- no gre z~ zlocircc,odprem!jeni v posebna tabcrjsca /.asfjudl brez držav i iarstvo, kjer bedo morali čakati dokier jih káksna vlada r>o prevzame. Komiteji narodnostnih rkuptn morajo sestaviti spisek ljudi,ki sc morajo zagbvarjatl pred oblastvom sve j i h domovin,Klasifikacija teh ljudi sc razde! j v tri skup i ne :1 »na-vadil ziocinci,2.polit!cni zlocinci (sodelovanje z Gcstapom, z SS itd.),3.spionaza v korist Menic I jc« Predsednik Jugoslovanskega narodnega odbora je Izrazil zelje,da so omogoči potovanje 2 do 3 ljudi iz našega narod-r.ega odbora v Beograd k jugoslovanski vladi v svrho praktično rešitve čimprejšnje ropatnaci jc.Ameriški komandant jc odgovori!.da bo tej nas! že!j j ustreženo. Doa'.ej jc orispci , v Anglijo r.a okrevanje nad 2000 otrok i? Nizozer.sk;:¡pričakujojo pa jih še 18.000,ki bodo v najkrajšem času prepeljani v ra zre kraje Asglijc.- v , v Razširjenje območja Boncmijcvc viadev Italiji sc •.. !age;:;, nadaljuje,Sedaj sta bil? zopet dve pokrajini ¡»ridrAr.! sn >/ "t , sc nahaja ze 24 rilijoeov Italijanov ra območju rimske vlado. V kcd"r;jskem pristanišču jo izmed jedlnlc romske me. r.ar?cc ostal o/!,eje krizark,*Prinz , da: 5 c pccovki in 3 rušile! tor se nekoliko trgovskih tovorni1» p; - ri kov, k i se vsi oboroženi.,- , KO LIST FRECI7AS - GA DAJ DALJE I Dachau.Hne 12.niaia 1945 Stran ? T REN O T E K , KI SE JE V NJEM PRELOMIL CAS Podrobnosti o zgodovinske!* srečanju zmagovalcev in pcemagancev 0 dramatičnem poteku podpisovanja ratifikacijske listi- in srečen govori I/imel jo vee nazdravnfh govorov in je könne h kapitulacijski pogodbi nemške armade priobcujejo se nas- eno okrog 4.tire zapustil razigrano druŽbo.-lednje podrobnosti: NAJVEČJI VOJSKOVODJA SVETA ... Podpis se je izvršil v jedilnici Vojne in tehnične vojaške šole v 8erlinu.Za podpis so se zbrali v omenjenem prostoru trije cinitelji.ki so nemalo prTpcyrog I i na zavezniški strani k zmagi :marsal sovjetske vojske Zukov,premagoval ec nemške armade vse od Stalingrada dalje proti zapa&u do Bor« •ina;angleski letalski maršal Teddor,ki jo vodit zračne napije na Nemčijo in sevo tudi na BerlinjamenŠki iotalski ge-■icral Spat,nic manj nevaren vodnik ameriškega letalstva,ki je ttidl doprineslo svoj veliki delež k zlomu Nemčije,Domini-ral jo med temi osebnostmi Zukov,ki napravlja s svojo majhno, s?i-oko in plecato postavo,nekoliko sivimi lasmi ;n rosnim iz-rsžoro v obrazu vtis nadvse resnega vojaŠnoga dostojanstveni-kaJijegofea mirnost in tudi ledenost v danem trenutku morata imponiratl tudi človeku pruske vojaško szgojo,kakor je je bil deležen zapovednlk nemške oborožene sile,maršal von Kei-tel.ki nI mogel zatajiti svojo norvoznosti in tudi arogant-nosti,da ne govorimo o netaktnosti. ... IN MOZ NAJVEČJEGA PORAZA Preden so j^emci vstopili v jadt lnico,je maršal Tcddor lepo pozdravil Zuk^va in mu izročil majhno zastavico .z glavnega stana maršala EIsonhoworja"kot njegovo darilo v poseben znak spostovanja.Ob tej priliki jo ožnačil Teddor Žukova kot najboljšega ruskega in največjega vojskovodjo sveta. Ko so Ncmci vstopi Ii,se je takoj opazilo oholo drsanje Keitla,docim sta b!la admiral Friedeburg in gen.polk,Stumpf mirnej^a.Keitel je nosil na svoji bluzi poieg vscb'odliko-»anj tudi zlati znak naclonalsocjaiIsticne stranko,darilo Hitlerjevo,v rokah pa jo držal maršalsko palico s kljukas-t,m krizem.Trdo In odsekano jo z njo pozdravil zastopnike nveznikov,kratki so bi H njegovi odgovori na stavljena t; vprašanja In nato podpisal listino,ne oa bi jo'bit precil-• - s svojim nalivnim peresom,ne s ponudenlmjoda ?o ko sta sopodpisovala oba ostala nemške zastopnika,se jo pri-; ¡nervozno kretati po sedežirin je končno izjavi I,da lis- • v. r v «o n? preči tal In mu toroj ni pilo znano^da mora nemška vojska predati tudi ročno orožje.Zahteval jo torej 24 ur j-i'oga kapitulacijo^ bi mogel obvestiti vse čote o toj •:. htovi Joda ?ukov ni odgovoril na to Koftlovo zahtevo nit. V V 4 V v oc5eoice;nemski maršal jo nekako znockal listino v iep,so dvigni| In po trdem,okornem pozdravu odkorakal s trdimi ko rak\ iz'dvorane,nakar sta mu oba pstala nemško zastopnika sledila. ZABAVA ZMAGOVALCEV Po podpisa so ostali zavezniški poveljniki s",iii med seboj in njihovi adjutanti in novinarji.Razvila se je pri • jetna družabna zabavaob obilih govorih in zdravieah prt dobri zakusk in vinu.tn taki a t jo maršal ¿ukov pokazal,da ittS biti tudi vesel,kot pravi Rus*Z vsemi je ves vcso! In DROBNE Z JAPONSKEGA 8 0 J t S C A Posedanji usgehi zavezniškega bombardiranja japonskih matičnih otokov se kažejo.Nad 3 milijone japonskega prebivalstva jo brez strehe.- v v Zavezniško letalstvo jo v zadnjih strMh mesecih popolnoma onemogočilo rodno plovbo japooskllj oskrbovaln?h"tadij mod posameznimi otočji Tihega oceana.Stevilo kontrolnih letal jo tako veliko,da se je dosedaj posrečilo potopiti ze preko 2 milijona ton japonskih ladlj^kar seireda znatng, vpliva na bojni potencial daleč od matičnih otokov bojujocih se sil. v v Japonski tisk v splosnem jako obsoja kapitulacijo Nemčije, ki je privedla vojno na Daljnem Vzhodu v povsem nov,za Ja- V y ponco nadvse nevarep položaj.Listi naglasajo,da bi^bila morala Nemčija zdrzati do konca,četudi bi ^ila končno po-ra/ona,kor bi s tem Japonsk? pridobila n^ času,da si kolikor mogočo pripravi na bližajoči so odločilni tronoie!<,ker jo odločena,dn se bo bojevala do konca,- V Indokini se je udalo okoli 3000 japonskih^vojakov zavezniškim oddelkom..- s/ v Na otoku Ckina«? so imele japonsko čete Izredno težko Izgubo pri zadnjem bombardiranju in napadu pri nizkih po let "h,-- V južni Kitajski so kitajske četo odbile vso poskuse Japoncev,da bi napredovali proti severezapadu,- v Vecj? Iotalski odredi sc napadli ustje Rumeno reke v bližini Sanghaja in potopili tamkaj nekaj japonskih vojnih cdlnic mod njimi on rusilec,- IZ NOVE EVROPE 1000.parna lokomotiva je dne 9.maja zapustila neko anglos*. ko lokomotivsko tvornico,da nastopi stuzbo v Franciji pri yv V prevozih prenrano In drugih potrebščin za zavoznlske vojske in probivalstvo.Nemci so bili odpeljali oziroma uničili izredno veliko število lokomotiv,pa tudi letalstvo jo storilo svoje,da onemogoči nemški promct.Zato je bilo nujno potrebno,da se v najkrajšem času zrradl cim večjo število enotnih tipov lokomotiv v omenjeno svrhe,- Po dosedanjih cenitvah gradbenih strokovnjakov znašajo vso pogodbo na poslopjih In drugih stavbah skupno vsoto okoli 1 milijardo funtov.Cenitev seve so ni zakljucena;skupna vsota bo potem zaračunana v reparacljski račun,k i ga bo v v V plačala Nemčija po načinu,kakor bo to odločeno po konferenci v San Fransiscu.- _ , v v Po sklepu ^voznikov bo Nemčija tudi v bodoče navezana na prehrano iz lastnih sredstGvjpomoc v prehrani bo projoia od zunaj le v primerih skrajne nujnost i. Vsekakor pa no b->-do sme I i znašati prehranltvoni obroki v Nemčiji nikda" vec,kakor v osvobojenih zavaha- -lHf •t-wo w & Rachau.. .1,2.inda 1845__________ F 0 SLEDOVIH SLAVNEGA- VOJSKOVODJE K U T U Z 0 V A yí y ; v Slavni ruski vojskovodja je sledil bczocfcmu Napoleonu v Evropo in tako ga vidimo v aprilu leta'1813 v Boleslavu, r.a ve-¡(ki cesti, vodeči Iz Slezlje na Saskc. Tu je Kutuzov umrl. Truplo sc ba i zamiral i in ga prepeljali v'Petersburg,njegovo srce pa so pokopali nedaleč od Boleslava. Feldmaršalovi prijatelji so m postavili spomenik, obelisk z napisom: „ Do V*, krajev je vojskovodja Kutuzov popeljal zmagovite ruske vojtks, ' tu jo smrt prekinila njegova siavr.a dela. Rešil je svojo domovino in odprl pot svobode Evropi. Bodi blagoslovljen spomin junaka In 132 let pozneje vidimo ruske vojske zopet na tej poti, v v v vodeči v Berlin zmagovito rdečo vojsko. Foslusajmo sovjetskega majorja A.Mandrugina, ki ga jo pot ruske vojske privedla semkaj: v v v „Ko so nas! prednji oddelki prisil v Bcloslav, ]e skupina častnikov dolgo iskala his-i- v kateri jo Ml ha IÍ Ularljoncvic Kutuzov preživel zadnje dni^vojega življenja In kjer je pre -minul. Iskanje je bilo usposno. Na neki hiši so oficirji našli staro, z apnom prebeljoiio spominsko plosco. V sobah ni bilo ni-kakega sledu o Kutuzovu. Po tleh razmetane stvari sc prišlo samo, da je tu zivcl neki nemški mes&n, ki je naglo zbezai odtod. v Častniki sc napisali na steno: nTu jo umrl Kutuzov*. Po -vcljnik mesta jo pozneje pospravil po teh sobah iñ jih uredil, a po mizah jo porazdelil literaturo o feldmarsalu. Zdaj poznajo to hisb vsi bojevniki in oficirji, ki jih pot privede v to [¡esto. Vsakdo smatra za svojo dolžnost, obiskati za nokaj hipov to sobo, zvokane s spominom na ime, ki je tako drag slehernemu ruskemu srcu. Docela izprertonjen jc tudi stari obelisk. Okrasen ]e s .'u tj ero, v njegovem podnožju so položeni venci, a na drevesu jo eg obeliska jo pritrjen portret Kutuzova, Oddelk^ki gredo skoz^mosto, so usmerjeni po ulici, kjer stoji obelisk, da mu izkazejo vojaško cast. MORALI S 'i 0 L M AGAT ! itn v v v Politični delavci nekega zdruzonja, stanujocega nekje v bližini, so našli grob, kjor jc pokopano srce Kutuzova, Mnogo lei se nihče ni brigal zanj, tako da ga je trava prerasla. Grob so očistili, prostor ered njim in stezo sc posuli s peskom. Tudi tisti vojšeaki, ki jih no pelje pot mimo, pridejo k spomeniku in sc mu poklonijo, Evo dveh majorjev, ki sta snela kape in irolce stala pri spomeniku. Ta grob velikana zbuja razne misli In cuvstva v srcih vojakov in častnikov. Na mitingu nekega oddelka je kapitan' OktjabrsJodr.; odnosi med nami pa so ostali pri starem - toliko umiranja smo preživel T, da smo postali brezčutni. Najhujšo je pac, umreti zdaj,ko se vsi nastrpr.i pripravljamo aa pevratek.. Razmero ra zaprtih blokih postajajo ne znosne jse iz dneva v dan. Izdaja Jugoslovanski narodni odbor - Urednik Ludvik .,'rzol