1968 TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Zasnove sistema pokojnin PODPREDSEDNIK IS SLOVENIJE VINKO HAFNER JE NA SESTANKU V „ISKRI« RAZLOŽIL STALIŠČA DELOVNE SKUPINE REPUBLIŠKE SKUPŠČINE, KI PRIPRAVLJA PREDLOG ZA IZPOPOLNITEV POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA Dvorana delavskega samoupravljanja v kranjski tovarni je bila skoraj pretesna. Zaradi-predloga o izenačenju moške in ženske delovne dobe, je razumljivo, da so bile na-. vzoče predvsem ženske. Sestanek je. pripravila sindikalna podružnica kranjske tovarne, vodil pa ga je predsednik Janko Košnik. Burna razprava je potekala v dokaj raz-, burljivem vzdušju. Precej energije, prizadevnosti.'in potrpežljivosti je bilo treba, da je med raznimi kliffle’«Špelo tov, Hafnerju obrazložili, kaj vse je prived- lo skupino poslancev in druge strokovnjake do razmišljanja o: spremembi .pokojnin-: skegk' zavarovanja. O tem je podpredsednik IS Slovenije tov. Vinko Hafner že govoril v .dodatku k televizijskem obzorniku 10. julija. Bistvo obrazložitve je v skrajšani verziji takoie: Skupščina- se je odločila, da v Sloveniji^sestavimo-čisto konkreten predlog, kakšen naj bi bil . sistem pokojninskega; zavarovanja. Predlog skupine -bo pripravljen 3o konča' septembra, o njem pa bo potem razpravljala škup-ščina, nakar' ga bodo dali v javno razpravo, hkrati pa že vsklajevali - stališča; z zvezno skupščino,; . . . : Temeljno načelo je, da je pokojnina ekonomska nalož-. ba zavarovanca, .torej -.ekonomska kategorij a in je zmotno prcpiičanje, da je to stvar države, njenih predpisov in blagajne. Odtod tudi predlog delovne skupine za financiranje pokojninskega zavarova-' nja. Kombinirali naj bi sedanji izključno dokladni sistem, to se pravi, da se pokojnine izplačujejo iz tekočih prispevkov aktivnih zavarovancev, s sistemom kapitalnega kritja. Obremeniti je treba tudi opredmeteno delo. Ustvariti bi bilo treba tudi takšne rezerve sklada, da bi obresti lahko pokrivale vsaj usklajevanje pokojnin z ekonomskimi gibanji. Podatki kažejo, da raste iž leta v leto število 'stariih ljudi, pri tem pa ostaja število aktivnih prebivalcev, ki jih vzdržujejo; praktično nespre. m&njeno.. če pada število aktivnih zavarovancev - nasproti upokojenim, se vedno bolj obremenjuje „osebni dohodek aktivnega zavarovanca. Naše pokojninsko zavarovanje pa je urejeno tako, da se zbira v pokojninskem skladu po 85% od osebnih dohodkov, ostalo pa iz proračuna. Velik delež, financiranja nosijo torej aktivni zavarovanci, ki vsak mesec odštejejo za. pokojninski sklad 19% bruto svojih osebnih dohodkov. Po sedanjem naraščanju upokojitev in sedanjem načinu financiranja pokojninskega sklada pa izračuni kažejo, da če se ne bo kaj spremenilo, bo odstotek od osebnih do- (Dalje na 6. strani) nniiiniiiiiiiiHniiHiiimiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHi } Stališča aktiva ZK ZP Iskra j l do organizacijskih sprememb I v ZP Iskra | | 12. julija 1968 je bil sestanek aktiva ZK ZP Iskra po |= = vprašanju organizacijskih sprememb v ZP Iskra. Se- = | Stanka so se poleg sekretarjev OO in delegatov OO ude- = | ležili tudi vodilni delavci ZP in organizacij. s 5 Sekretar aktiva ZK ZP inž. Trihušon jev uvodu po- E = vedal kakšen je namen sestanka in obrazložil^ stališča E | sekretariata aktiva ZK ZP o organizacijskih spremeni- S | bab v ZP Iskra. s 1 Po govoru generalnega direktorja Vladimira Logarja; Ë I se je razvila konstruktivna in plodna debata. Direktor M | PSO tovariš Metod Rotar, ki je vodja teama (skupine) E | za sestavo načel organizacije tržnih funkcij v ZP Iskra,. S | je obrazložil principe na katerih naj bi sloneli bodoči š | odnosi med prodajo in proizvodnjo. Tudi difektor ZZA, E | vodja teama za sestavo razvojno-razisko vatnih funkcij, E S tovariš Franc Dobnikar, je povedal do kakšnih stališč S | je prišel njihov team. = g V diskusiji je bila med drugim poudarjena tudi važ- E | nost kadrov, to je — da tudi najboljše organizacijske' S | spremembe brez ustreznih kadrov in kadrovskih spre- E | memB ne morejo dati pričakovanih rezultatov. V eni s | od naslednjih številk bomo objavili vsebino diskusij po- S | sameznih diskutantov. j| S Po debati je aktiv ZK ZP Iskra zavzel naslednja = | stališča: S | 1. Sekretariat je mnenja, da v sedanji fazi ni možno | | preiti h kompleksni reorganizaciji ZP, kot jo predlaga E | elaborat o organizacijskih spremembah. S | 2. Definirati je treba, kakšni cilji so bili postavljeni = ! Pri formiranju ZP, v kakšni meri so bili ti cilji dose- ^ ! ženi in če niso — zakaj niso bili doseženi. E | 3. Začeti je treba reševati najbolj kapitalne proble- s | Bie v ZP in to z močjo, ki jo že ima generalni direktor = 5 at v okvirih, ki jih omogoča obstoječi statut. Vzpored- -= | no z reševanjem teh problemov je treba izvajati ustrez- |j | no. kadrovske spremembe in vsklajevâti ter spreminjati s § organizacijo. Med največje probleme ZP vsekakor spa- -E | dajo odnosi na relaciji PSO (prodaja) — proizvodne E | organizacije in ZZA (razvoj) — proizvodne organizacije. = | 4. Reševanje teh problemov je do sedaj potekalo pre- = | Počasi in neučinkovito. Energično je treba delo v tej s I Pospešiti, da bi v novo poslovno leto stopili z iz- E | ooljšanimi odnosi med prodajo in proizvodnjo ter raz- S | rojem in proizvodnjo. Ê 1X1 Sekretariat aktiva ZK ZP ISKRA = s. ■ ’ S "»niniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillŠi) RIZ-Zagreb: posnetek predstavlja trak TV Bohre predkongresne priprave Kadrovske priprave na VI. kongres ŽK Slovenije in IX. kongres ZKJ So :se Začele zelo izvirno., V večini primerov so namreč delegate za kefngres volili ob udeležbi številnih članov oziroma med ustrezno politično akcijo, ko so pregledovali ne-le toliko obliko dejavnosti, temveč tudi drage; Tako je na to področje našega življenja prodrla sodobna misel. ■ Pa ne samo to. Začeli proces se nadaljuje na višji rav- ni. Tako bodo imele kmalu občinske konference prilož-nost za svoj izbor republiških vodstev ZK Slovenije in vodstva ZKJ. Najkasneje do septembra bodo namreč dobila seznam delegatov za VI. kongres ZKJ, Po teh Seznamih bodo izdelale svojo varianto CK, republiške konference iui izvršnega komiteja ter predlagale-,: kdo bo zastopal Slovenijo v najvišjih organih ZKJ. . inž. Jože Tomšič Na zadnjem zasedanju upravnega odbora ZP ISKRA je bil soglasno izvoljen za njegovega novega predsednika inž. Jože Tomšič. Rodil se je v marcu leta 1928 na Verdu pri Ljubljani in diplomiral lota 1962 na ljubljanski tehniški fakulteti kot inženir fizike, že prvo službo; je nastopil v ISKRI, najprej v ZZA, nato v ELEKTROMEHANIICI, od koder je po ločitvi obrata za polprevodniške elemente prešel v tovarno v Trbovljah. Od oktobra lani pa. je šef tehnično-prolzvodnega sektorja v otoški tovarni merilnih instrumentov. Tov, inž. Tomšiču iskreno čestitamo ob izvolitvi in mu želimo mnogo uspeha pri naporih za skupni dobrobit naše združene ISKRE. Izvajanje sklepov v sindikatih SmpininannDDS b h b h « b o a h s n o b s a n b u SS:SSSS5gSSSSS5S5:ESSSSSg35SSSSSSSSSSSSa&»» Novo predsedstvo in komisije — solidarnost ZSJ z narodi ČSSF Za dan vstaje slavnostna razpoloženja 24. julija je bila prva seja novega svet Zveze sindikatov Jugoslavije/ na kateri so obravnavali naloge pri uresničevanju sklepov in stališč VI. kongresa, ki je bil prejšnji mesec v Beogradu. 'Izvolili so novo predsedstvo sveta ter stalne in začasne komisije. Svet zveze sindikatov Jugoslavije je izrekel solidarnost z delavskim razredom In narodi čehoslovaške ter njihovimi prizadevanji za nadaljnji razvoj socialistične družbe in demokratične preobrazbe dežele. ¡Predsednik sveta Dušan ¡Petrovič 'je uvadenna poudaril, da so stališča kongresa sindikata naletela na močno podporo ¡delovnih ljudi vse Jugoslavije im da je bil kongres pomemben ¡in uspešen dogovor ¡delavsk^a razreda in (delovnih ljudi, .¿daj je nag-varnejše, da bo sindikat spodbujal «n krepil taste samoupravne procese, M bodo delovnim ljudem ¡omogočili, (da bodo resnično odločali m da bodo konkretneje ¡reševali probleme s področja gospodarjenja. ©o konca sse moramo borita proti vsem razlikam v materialnih odnosih med panogami,- skupinami, podjetji iin posamezniki, ki niso plod dela. Hkrati se ¡moramo zavzemati za priznavanje tistih razlik, ki ižhajajo iz dela in večjega prispevka, je poudaril Dušan Petrovič. Sindikati se bodo še naprej angažirali pri reševanju problemov nezaposlenosti, delitve dohodka ¡in osebnih dohodkov v gospodarskih in družbenih organizacijah in vprašanj, ki se nanašajo na življenjsko raven. Več udeležencev v razpravi je poudarilo, da je kongres povrnil ¡zaupanje delovnih ljudi v -sindikat in prav zato je ¡toliko večja obveznost sindikalnih ¡vodstev, da se dosledno in odločno' borijo za ¡uresničevanje sklepov kongresa. ®Oig kot kdajkoli prej je zdaj pomembno, da imajo sindikati nabave kaset za radij. j^Bfcjeranike- in. gramofe-■faestankst so. se udeležili m predstavniki iz. Pržana in '®®e- Rezultat pogovorov ji®;®10 kombinat preskrbel* «ilacije in vzorce za. po-“l®*6- kasete, v najkrajšem °®®m roku. NOi je organizirala taicfii sestanek s: Petrolom- glede eto* bav gorilnih im mazalnih olj; za* naše. tovarne; Podjetje; je; pristalo; na nekatere ugodno, stfc s; pogojem za. skupinska; naročilai. N.O. je obvestil» o, tem vse tovarne s prošnjo-naj; javijo) črnipheji svoje* po* trebe. Glede uvoza reprodukcijske*, ga materiala; in, surovim poroča NO; da je izpolnila jardi-skr plan, uvoza, s 1-21,44,%.. Dinamika obračunane vred* nostij čistega, uvoza j.e bila, po posameznih meseeih taka« ZP ISKRA je dobilo končno tudi odločbo, za režima GD-K. in- LB0.. Obveznosti za-uvoz, iz: vzhodnih držav so-precejšmjje, največjp- breme sloni sedaj, na. tovarni, v Se», miču*. ki _ naj.več kupujje ma-terialbv po, režimu LBO v zahodnih državah. Instrumen.tr — Otoče Struktura strokovnih se je bistveno spremenila Na vprašanja UREDNIŠTVA odgovarja šef. splošnega sefe torja tov. VIKTOR TfšLER mesec ¡8 koef. 100 m&m januar 1W 5>W februar- 314 marec 280' -15*91 a$ril 419; 1840» maj 35L 19.,96, JJtnii 396 22,50 -NO je zelo zaskrbljena zaradi; kasmifcve, pid dobavah ite podaljševanja, dobavnih 'no», kav- pri novih, naročilih- ki jih povzroča- močna, gospodarska konjiumktura za reprodukcijski- material; im surovine ia Zahoda Ovirat pri- dobavah pas j.e tudi. dinarska ae» likvidnost pri skoraj; vseh- to-vr-nah našegai ZP. Majski, pregledi gibanja zalog materiala, na razredu 3» prikazuje: v celoti zas ZP po*. nosna, rahlo: zsMŽapje: jte sicer: za 184.124 N dinarjev,, venctof j® to znižanje še vedno mnoga, manjše-,, kat ga- predvidevaš sanacijski program. Marjan, Kralj; Vprašanje: Pred. leti j£ bilo čutiti dokajšnjo vrzel' v strukturi strokovnih kadrov. Kakšno je stanje sedaj? siénih (324)- je struktura- takale: 20* V®, 28 VK, 3T SS, 48-KV, 19 N'S in- 172 polkvaiift». ci ran-ifr. Odgovor: Lahka rečem», da> nam je uspelo, pridobiti manjkajoči strokovni kader,, sajf so skoraj vsa odgovorina delbvna mesta:-, zasedena: zt osebami, ki. imajo odgava-rja» jočoi . strokovno izobrazbo. Struktura naših kadrov, če,ra* «Srnam nazaj za nekaj; let,, se jp- pri’ nas? bistveno- spremenila. V tej tovarni, ki zaposluje. 324 ljudi;, imamo sedaj. 10 oseb, s. fakultetno izobrazb® in to: 8 inženirjev, 1 ekonomista in 1 pravnika, nekaj; pa:. jih še štipendiranju. če, vzamemo v poštev število, zapo* Vprašanje:- Kako imate-urejeno-. zdravstvo?* Odgovor: Zdravnik- pridte v-našo» tovarno; dvatoat, na. teden, iz Radovljice;, kar po*-» sem zadostuje» V nujnih slučajih, pa* se- bolniki- poslužu* jajp zdravstvene ambulanta v Rad&vljjci-, Vprašanje: Lani smo dokaj pisali: o tem* da v naših tovarnah,. posebno,- pat šfc. v, poletnih-, mesecih; večkrat- ni: bb lo, sklepčnosti na- sejah; DS ffiJa-lSjp: na: 5». strani') S seje C® v tovarni »AVTOELEKTRIKA« Mova gorica Na 7. redni seji je UOl spre» jel' predlagani' predlog spremembe dinamike proizvodnje» plana za drugo polletje 1968. Hkrati s tem se; spremenijo tudi- normativi za izračuni merila produktivnosti, potrjeni na seji DS 27. junija. Upravni odbor je hkrati sprejel pasedlog za razporeditev delavcev po novi sistematiza* ' crj-iv, Pii obravnavi predloga o usmerjanju stanovanjske izgradnje v letih 1968-1969 je na- podlagi dosedanjih raz» prav o- problematiki- na področju urejanja stanovanjskih problemov zaposlenih uprav* ni odbor ugotovil, da se zaradi razširitve podjetja^ povečanja- zaposlitve in drugih problemov, stanovanjska problematika zaostruje. Da bi se ti problemi boljše reše- vali, je predlagal UO- deiav* skemu svetu, da sprejme na slednji: sklep:. L Obstoječi program; iz» gradinja oziroma nakup stanovanji za razdobje 1868-1969 se poveča-od; 24 na 42 stanovanji. Poleg tega naj se v- tea» razdobja, nameni 500:000; N) din- za kreditiranj® individa-alne gradnje. Za izvedbo tega programa bo predvidoma v letih 1968-1969 treba zagotoviti okoli- 5;00Q,O0O; N din ' sredstev. 2. Za realizacije- programa pod točko 1). naj se angaži* rajo obstoječa sredstva podjetja, namenjena za* stanovanjsko izgradnja tako, da bodo skupno z bančnimi Isredstvi. zagotovila izvedbo programa. V ta namen se lahko začasno najame premis stitveni kredit. 3. Konkretno konstrukcijo financiranja: in- kredHana»-, nja stanovanjske iz^altej® naj se- delavskemu, sveta predloži- takoj;,, ko- bo fi-haan-ciranj e razčiščeno» z: banko:.. UO je predlagal v/ potrditev delavskemu, sveta predlog za. spremembo- 81. čleaai. RravUnika o, izobraževanj» in pripravniški dobi, ki; naj; bi po novam glasil: Pripravniška, doba za. delavce,. ki s® končali- srednjo, visite ah visok® Sate taiajja ena> liste V ¡¡snedtoh pcian» srh, ko? BKiipnaiaiBiik pia> diete díasete; ižnedtae u^jehst — ne? zuttate: (šamsfflftejjBast,, oö.vte dhnjjar programa)) lahkot kadi. rowska komisija» na. potUagi obrazloženega: mnenji» komfe sij® ih eten» 9® tegai pra-viil-m-ka,. zaključi. pripaav-mškjL staž pred; potekom- enega-: leta», vaffldaar ne predi potekom. 9 mesecev. Združeno- podje^e: ISKRA. KRANJ organizacija: TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO LJUBLJANA, Linhartova 35 R A. Z, G, L A S A za obrat FERITI Ljubljana Stegne naslednja prosta delovna mesta: TOVARNA V HORJULU NIMA VEČ ZAČASNE UPRAVE S prve seje DS Predsednik DS Iskrina tovarna v Horjulu je imela eno leto začasno upravo, o čemer smo že pisali. Zdaj imajo spet samoupravne organe. Na prvi seji DS 27. 6. 1968 so potrdili novoizvoljene- člane DS in sicer: Za mandatno dobo Z let 1. Merljak Peter 2. Tominc Anton 3. Zdtešar Pavel 4. Nagode Slavko- 5;. Gabrovšek: Janez 6. Golc Franc 7". Vugrin* Zvonko- 8. Korenčan Stefan; 9*. Grom Franc mb Za mandatno dobo t. leta 1. Korenčan Franc 2. Suhadolc lanez 3. Vrabl. Radovan. 4. Drore Franc 5. Žnidar Alojz tov. Merljak Peter 6. Železnik Milan 7. Buh Valentin 8. Medic Janez Za predsednika DS- je bil izvoljen, tov: Peter, Merljak, za namestnika pa: Zvonko Vu-grin. Na isti sejj so; bili tudi izvoljeni člani novega upravnega odbora in sicer: 1. Zdešar Pavel 2. Gorjup Brane 3. Grabnar Jože 4. Hornung Ivo 5. Vračko-Marjan 6. Rftlop. Kristina Namestniki: L Simončič Maks 2. Korenčan Stefan 3. Železnik Milan Upravni odbor šteje 6 članov in, direktor tovarne, ki je po »svojem službenem položaju član- odbora. 1. VODJA PROIZVODNJE Pogoj; — inženir strojne ali metalurške strdke I. ali II. , stopnje, s ttetno prakso v proizvodnji — tehnik. Strojine ali metalurške stroke-s 7-letno prakso v proizvodnji 2“. TEHNOLOGA FERITIZACIJE Pogoj,-- — inženir kemijske tehnologij e K ali II stopnje. Prednost imajo kandidati s prakso v proizvodnji.. 8. TEHNOLOGA OBLIKOVALNICE IN OBDELOVALNICE Pogoj: — Inženir strojništva I. ah II. stopnje — tehnološka smer. Prednost imajo- kandidati s pra-k-,so: nar konstruiranju- naprav in orodij-. . 4. INŽENIRJA MERILCA Pogoj: — elektroinženiE šibki, tok I.. ali. IL stopnje — 5. 2 TEKOČIH KONTROLORJEV Pogoji — Kemijski tehnik. Delo je v treh izmenah. Kandidati za vsa. delovna mesta morajo imeti odslužen vojaški rok. Osebni dohodek se doldča po Pravilniku o, delitvi OD, razen za delovno mesto pod 1. točko., kjer se lahko ^določi pci dogovoru. Tovarna, ne razpolaga s. stanovanji za- razglašena delovna mesta-. Ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve in dokazili o izobrazbi sprejema Kadrovsko soc. oddelek tovarne do 12. avgusta- 1968. Proizvodnja »Elektromehanike« v juniju V maju smo zaradi znanih težav pri uvoznem materialu dosegli skoraj 5 % nižjo proizvodnjo kot v aprilu. Težave z uvoznim materialom so se v prvi polovici junija še nadaljevale in so povzročile še težje zastoje, kakor v drugi polovici maja. Po hudih težavah v januarju z ozirom na nov uvozni režim, se nam je proizvodnja do vključno aprila enakomerno povečevala in je zato padec v maju in juniju toliko težji. Dinamični plan v prvem polletju je sicer izpolnjen 100,1 %, vendar nimamo nobenega naskoka za letne mesece, ko bo proizvodnja zaradi dopustov nižja. Najbolj so nas prizadeli zastoji pri proizvodnji telefonskih naprav,. kjer hi morali iz meseca v mesec dosegati boljše uspehe in bi jih tudi lahko, če bi bil obrat redno preskrbljen s surovinami. PROIZVODNJA V JUNIJU Izvrš. DE m Rotacijski stroji 93,- Montaža števcev 103,7 Obrat. stikal 74,4 Kinoakustika 103,5 Telefonija 92,3 Urni mehanizmi 83,8 Merilne naprave 93,9 Orodjarna 139,2 Produkcija delov 85,6 Vzdrževanje 21,2 Skupaj 93,3 Z 8. 7. 1968 je bila invalidsko upokojena tov. FRANCKA KRIŽNAR iz oddelka »Služba kvalitete« v tovarni »Elektromeha-nika« Kranj. V tovarno je vstopila ob pripojitvi takratnega »špika« k Iskri in je vseskozi vestno opravljala delo analitika. Ob prisrčnem slovesu so ji sodelavci poklonili ročno uro in ji zaželeli čimveč zdravja in zadovoljstva. »Zelo Ste me presenetili z darilom« je dejala tov. Križnarjeva, »kajti bivši delavci špika, nismo bili deležni ur po 20. letih dela v tovarni, čeprav mislim, da smo si to tudi zaslužili. Prisrčna hvala za darilo in dobre želje sodelavcem in vsem članom kolektiva Iskra z željo, da bi dosegli čim večje uspehe pri nadaljnem delu.« Pregled, nam kaže, da je bila predvidena proizvodnja dosežena le pri. števcih in ki-noakustiki, vendar tudi tukaj le z največjo težavo. PANOGA »ROTACIJSKI STROJI« ni uspela izdelati predvidene količine vrtalnih strojev EVS-08, EVS-13 in RBS-6, ker niso pravočasno prejeli lak žice' iz Francije. Zaradi pomanjkanja plastične mase iz uvoza ni bila iz-, delana - predvidena količina’ dinam za kolo. Obrat je izpad delno nadomestil s proizvod-' njo strojev EVS-10, za katere je na tržišču zadnji čas veliko povpraševanje. OBRAT »ŠTEVCI« je bil v teku meseca večkrat tik pred zastojem. Težave je povzročil termokompenzacij-ski material in trafo pločevina iz uvoza, kakor tudi hladno valjani trakovi iz Jesenic. Zastoji so bili preprečeni v zadnjem trenutku in je obrat delno nadomestil izpad iz predhodnih mesečev“' Pri montaži stikalnih ur je bila dosežena predvidena količina, čeprav so v teku me? seča nastopile težave pri obdelavi sten. OBRAT »STIKALA« je imel v začetku meseca zastoj, ker niso pravočasno prispeli kontakti iz uvoza. Neredno so dotekali iz uvoza tudi sestavni deli. Zastoji so nastopili tudi zato, ker dobava odlitkov iz naše tovarne, kakor tudi od zunanjih Iskrinih dobaviteljev niso redno potekale. OBRAT »KINOAKUSTIKA« je mesečno nalogo dosegel le z naj večjim trudom. Nekaj materiala iz Uvoza, kakor krogijični ležaj i in potenciometri, je prispelo prepozno, zato je obrat izdelke finalizi- ■ ral šele v zadnjih dneh. Nekaj materiala kot so membrane, tuljave in 11-polni vtič, pa še ni prispelo in je zato obrat razliko nadoknadil z drugimi izdelki. OBRAT ATN je imel v juniju izreden izpad, ki ga je povzročilo pomanjkanje ve-zalne žice, novega srebra in bimetala. Kljub premajhnim kapacitetam so morali delavci čakati več dni, da so po prispetju žice zopet lahko začeli z delom na kitah. Zaradi pomanjaknja bimetalnega traku, je več dni stal kordi-natrii stikalniik. Zaradi nepravočasne : dobave novega srebra hi bilo mogoče redno delati na ploščatem releju, kar je povzročilo zastoj v ostalem delu montaže. Iz istih vzrokov, ni bilo. mogoče pravočasno izdelati poedihih drobnih elementov, kar so najbolj občutili delavci na stojalih. Od domačega mate-riala .šo povzročili zastoj upori, kt; jih obrat Iskre ni pravočasno dobavil, misterjev. »PRODUKCIJA« tudi v seču juniju ni v celoti segla po letnem planu m videne eksterne proizvodnji vendar pa vrednost ekstea proizvodnje iz meseca v sec raste, saj je zunanjih ročil več. Nižja proizvodnja v junij nam je skoraj v celoti naskok, ki smo ga imel prejšnjih mesecev. OBRAT »URNI MEHANIZMI« LIPNICA v juniju ni mo-' gel izdelati predvidene količine časovnih števcev, ker rii prejel motorjev iz uvoza. Več, kot je bilo predvideno, pa je bilo izdelanih števcev pogovorov. ŠESTMESEČNA VODNJA DE PROS fari Rotacijski stroji Montaža števcev Obrat stikal Kinoakustika Uk, Telefonija i Umi mehanizmi 131, Merilne naprave ■ UK Orodjarna 13! Produkcija delov Vzdrževanje Iti, Skupaj i, OBRAT »MERILNE NAPRAVE« v juniju nd v celoti dosegel predvidene vrednosti. V odstotkih proizvodnj stoje najnižje rotacijski ji. Tudi razlika po vrednos predstavlja za obrat teži nalogo za prihodnje inese« števci so v preteklem ms (Dalje na 6. strani) RAZGLAS Združeno podjetje »ISKRA« KRANJ Tovarna Elektromehanika Kranj sprejme v službo kot pripravnike, več: — dipl. inženirjev strojništva — dipl. inženirjev elektrotehnike in — dipl. ekonomistov Pismene prijave pošljite do’ 15. avgusta 1968 na naslov: »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ, - Ka-drovska služba — Kranj, Savska loka 4. r æ jb& * ¿mr jr a Iz diskusij na VI. kongresu sindikatov Jugoslavije Diskusija Miloša Mičeviča, modelarja iz Livarne industrije motorjev v Rakovici pri Beogradu,- je bila zajeta v poročilih raznih svetovnih agencij, ki so poročale o »burnih« sejah na Kongresu sindikatov.. »Govorim v imenu delegatov kovinske industrije Skopja, Zagreba, Ljubljane in Beograda. Govorim o njihovih razpoloženjih, zavedajoč se, da nas bodo po. vrnitvi s Kongresa tovariši, vprašali, kaj smo na njem storili. Kaj nam bodo dejali? Dejali nam bodo: »Cernu ste sedeli tam štiri dni? Po govoru tovariša Tita ste se morali dogovoriti za akcijo, o tem kaj je treba ukreniti in si’razdeliti., naloge. .. Poslali smo vas na Kongres, da se dogovorite za konkretne akcije, a vi ste sklepali, češ, »potrudili se bomo, videli bomo«... Re- kli . vam bodo tudi: »Poslali smo vas, da se boste dogovorili, kaj je treba storiti za naprej: to ni prošnja, to je naša ‘zahteva. Kdor tega ne zmore, naj da ostavko — so tudi takšni, ki zmorejo ...« Vsi mi se vprašujemo, podobno kot tovariš Tito, kateri partiji pripadajo tisti, ki so v besedah za delitev po delu in za integracijo, delajo pa ravno nasprotno. Tovariši, ne živim v iluzijah. Govorim v imenu livarjev in Livarne industrije motorjev. Nihče si ne dela utvar, da je ta naša družba brez konfliktov, ne zavaja nas v zmoto birokratska formalna enotnost, ne uspava nas frazer-sko samoupravljanje, ker zavračamo knjižno filozofiranje. Zahtevamo, da postane delo — in samo delo — izključna vrednosriin po njem položaj posameznika v družbi. Naj v glavah posameznikov končno že dozori spoznanje, da gospodarska reforma ne bo uspešno končana, če ne bo to istočasno tudi družbena reforma ter -reforma družbenega položaja ter ekonomskih odnosov, v katerih se nahaja delovni človek ... V tem trenutku se — bolj kot kdaj poprej — jasno in določeno postavlja vprašanje usode presežnega dela, oziroma tistega dela, ki se neupravičeno odtujuje od de- lavskega razreda. Znamo budžet, a v njegovem okviru borbe za položaj, privilegije, beneficije, grupašenja ... Na tej podlagi nastopajo liferan-ti progresivnih idej v imenu delavskega razreda, na tej bazi prihaja do mednacionalnih trenj ter do mnogih drugih stvari... Sredstva — delavcem Ve naj se, da vse to vemo. Ve naj se, da v tem trenutku zahtevamo kar se da hitro in nujno dograditev sistema, da bi dali delavskemu razredu presežek dela in da se vrši pod družbeno kontrolo in njenim vplivom bodoča delitev tega presežka. Ko smo odhajali na kongres, so nam delavci dejali: izvršijo naj se sklepi V. kongresa, pa bo zadostovalo. Toda nastali so novi problemi. Posebno kovinska industrija je prišla v primerjavi z drugimi panogami v neugodnejši položaj. . Vsi so z optimizmom s: dali na ta kongres,' ker 0 politični' trenutek in druži» | na klima takšna, da mWf ta kongres in delavski f red napraviti močan zaotef v smeri spoštovanja vse* j skih interesov. Na interes j delavskega razreda je jena reforma. So posamezniki, ki 8°® f jo to, na čemer temelji forma: to so načelno ti» | ki so zoper samoupravlj®! f in dobro je, da jih .spoasp mo. V tej fazi razvoja nam S | dikat kot nadomestek de | skega samoupravljanja m* -' potreben, t. j. sindikat f amortizer nasprotij, ki | vlačuje .reševanje probk®* f nam ni potreben. Sindikalni forumi nar r zapomnijo, da nam ne / stujejo izjave kot: »P8® , stvari naprej, toda »o6 Z obiska pri sindikatih v Zahodni Nemčiji Naš razgovor Na vprašanja odgovarja tov. METOD GORENŠČEK, novi predsednik UO tovarne avtoelektričnih Izdelkov v Novi Gorici. Delavske delnice — odkup delovnega mesta V mesecu maju je skupina sindikalnih delavcev iz Ljubljane in Kranja odšla na strokovno ekskurzijo k sindikalnim organizacijam mesta Duseldoif, Leverkusen in Essen. Cilj potovanja je bil proučevati organiziranost in metode dela njihovih sindikalnih organizacij. V nadaljevanju bomo objavili nekaj izvlečkov iz poročila, ki so ga izdelali udeleženci ekskurzije. VPRAŠANJE: Večkrat ste bili član samoupravnih organov, zato vam je znana problematika naše tovarne. Kot predsednik UO tovarne boste mnogo laže opravljali svojo dolžnost. Kaj menite o tem? ODGOVOR: Znani so mi problemi, težave in tudi planske naloge, ki jih moramo v tem letu izvršiti. Le-te so precej zahtevne in bodo terjale mnogo naporov, da jih bo mogoče zadovoljivo izpolniti. VPRAŠANJE: Katere naloge se boste najprej lotili? ODGOVOR: Izvršitev plana proizvodnje. . VPRAŠANJE: Ali mislite, da boste zaradi svoje nepri-stranosti naleteli na težave pri posameznikih? ODGOVOR: Na to vprašanje je težko odgovoriti. Trdim pa lahko, da je moč vsako težavo rešiti, če obstaja le nekaj razumevanja in kanček dobre vbije pri posameznikih. ' VPRAŠANJE: V okviru svoje pristojnosti boste prav gotovo skušali'izboljšati delo UO in ga postaviti na višjo raven. Ali boste uspeli? ODGOVOR: Uspeh dela ni odvisen samo od predsednika, marveč od vseh članov UO. Ce se bo vsak dan potrudil in s čutom odgovornosti pristopil. k . delu— uspeh ne bo izostal.. VPRAŠANJE: Kje je vzrok, da tovarna ne napreduje bolj naglo, kot si to vsi želimo? HBBnaanBHaauBi DOPISUJTE V ISKRO ODGOVOR: Obsežnost programa in naloge je možno kaj hitro postaviti, izvršitev le-teh, posebno pa v času reforme, pa je težja. Razen internih težav v proizvodnji sami botrujejo večkrat tudi težave pri nabavi reprodukcijskega materiala, ki povzro- Tov. Metod Gorenšček novi predsednik UO v tovarni »Avtoelektrika« Nova Gorica čaj o določene zastoje v proizvodnji. VPRAŠANJE: Kdo vam lahko največ pomaga, da bo de-lb UO rezultat boljšega gospodarjenja v tovarni? ODGOVOR: Razen članov UO je zelo dragocena pomoč sektorjev, oddelkov ali služb, če ■ je njihova prizadevnost hkrati pogojena tudi s strokovno uspešnim delom. VPRAŠANJE: Kaj si v tovarni najbolj želite? ODGOVOR: Želim, da bi delo, za katerega sem zadolžen, potekalo zadovoljivo in brez zastojev. Nadvse pa bi bil zadovoljen, da bi vladalo v tovarni tako sožitje, ki bi koristilo nam vsem. " -Ce- Sodelovanje pri upravljanju podjetij Eden od osnovnih ciljev sindikatov je sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij, da bi tabo zagotovili boljše pogoje dela in stalnost zaposlitve. Dosedanje možnosti sodelovanja pri upravljanju so izredno majhne. Vsako podjetje mora sicer imeti delavski svet, sestavljen iz delavcev, vendar delavski svet nima pravic samostojnega odločanja,' temveč' samo soodloča o zadevah, kot so: razporeditev delovnega časa, načrtovanje letnih dopustov, izobraževanje, rekreacija, varstvo pri delu, skrb za red in disciplino ipd. V ostalih zadevah pa ima le pravico informiranja. Sindikati se zato stalno prizadevajo, da bi sodelovanje in vpliv ojačali. Uvedba delavskih delnic Po drugi strani pa se tudi. podjetniki (kapitalisti) prizadevajo, da bi zaposlene zainteresirali za delo oziroma sodelovanje, ker bi na'ta način.. povečali produktivnost. Prva oblika je bila uvedba delavskih delnic; Delavci bi tako postali kot solastniki pri udeležbi kapitala in bi se bolj prizadevali za delo. Delavcem so se prodajale delnice po dosti nižji ceni, • tako so se delnice s stvarno ceno 350 DM prodajale po ceni- 250 DM. Te delnice pa so pod tako ugodnimi pogoji nakupili predvsem uslužbenci z visokimi dohodki, ki imajo že glede na syoj položaj v podjetju možnost upravljanja. Delavci kot lastniki delnic ne morejo pridobiti večjega vpliva, ker nimajo odločujoče večine. Odkup delovnega mesta Sindikat, je pred časom predlagal, da se uvede način odkupa delovnega mesta; Po tem predlogu bi delavec odkupil; delovno mesto, na katerem deia in bi postal njegov lastnik. S tega delovnega mosta ga potem ne bi mogel nihče premestiti^ niti odpustiti. _ Poleg dohodka od (Nadaljevanje s 3. strani) in UO. Kako je s tem 1 letos' pri vas? Odgovor: Moram reči, da je udeležba zadovoljiva, pa tudi za razprave sodim, da sd na:višjem nivoju. Vprašanje: Kot vse kaže, so zaposleni v tej tovarni predvsem domačini iz Otoč, Ljubnega, Podnarta in Brezij. Ali to kaj vpliva na proizvodnjo v poletnih mesecih? Odgovor: Ne, moram reči; da so zaposleni po večini vestni cin disciplinirani dri da izkoriščanj zaradi domačih del v glavnem ni. Sicer pa se dela bi delavec dobil tudi del dobička, ki ga ustvari na svojem delovnem mestu, Ob odhodu v pokoj pa bi denar, ki ga' je1 vložil v delovno mesto dobil povrnjen. Delavec bi še prizadeval, da ,bi bilo njegovo delovno mesto čim več vredno — več vredno pa je takrat ko podjetje boljše posljuje. Za odkup delovnih mest so dali tildi možnost obročnega odplačevanja. Z odkupom delovnih mest se pridobijo dodatna sredstva za ustanovitev novih delovnih mest in tako zaposlitev novih delavcev. Posest delovnega mesta je zaenkrat šele v poizkusni dobi, uvedli sp jo v nekaterih podjetjih, kjer imajo sindikati večji vpliv. Rezultate teh poizkusov stalno proučujejo in zbirajo predloge za ■ zakonsko' -ureditev| tega področja. Po ižjavah sindikalnih delavčev šo prvi preizkusi dali zelo. ugodne rezultate. - —lin dopusti vrstijo' po . delovnih skupinah. Vprašanje: Kaj pa osebni dohodki? Kot se sliši ste presegli ; Iskrino poprečje, kar kaže, da je dela dovolj in produktivnost' v redu. Odgovor: Poprečje osebnih dohodkov je (majski rezultati) zaenkrat ugodno: 94.900 S din. Upamo, da bomo v skupnem prizadevanju in re-sevanju problemov, ki jih ni malo, dosegali še boljše rezultate iri: obdržali to poprečje; sfeveda z željo, da ga ob ugodnem plasmaju naših izdelkov še dvignemo. Ben Struktura strokovnih kadrov se je bistveno spremenila jih ni maral preučiti in. tako nismo imeli možnosti niti za pogovor.« Nezadovoljni z dosedanjo učinkovitostjo in ocenjujoč, da smo na tej etapi družbenega razvoja zaostali bolj kot je bilo potrebno, prihajamo na ta Kongres pripravljeni, da damo brezrezervno podporo besedam tovariša Tita. V zavesti, da z družbeno in gospodarsko reformo delamo korak naprej v razvoju vsebine naše revolucije, zahtevajo delavci polno družbeno odgovornost posameznikov v njenem izvajanju, pripravlje-hi — kot neštetokrat do sedaj — da uresničijo besede tovariša Tita, skupno z vsema delovnimi ljudmi in z našo mlado generacijo. Dvoumlje-nja in opravičevanja je bilo dovolj. Pripombe kovinarjev Naj navedemo nekaj predkongresnih diskusij delavcev kovinske stroke in elektroindustrije. ...V besedah so vsi za rer formo. Na delu pa je to drugače: eni agitirajo, drugi jo ha skrivaj ovirajo in si ponavadi prilaščajo sadove, tretji pa so podstavili hrbet in nosijo celotno breme..To breme naj bo še večje, če je treba; toda treba ga je razdeliti na vse bolj enakomerno. Po drugi strani pa mora v glavah posameznikov dozoreti spoznanje, da gospodarske reforme ni mogoče uresničiti brez družbene reforme, Samoupravljanje smo uvedli v času enostavne reprodukcije. Vsebinsko nismo veliko napredovali. Denar' v bankah, v tem za sedaj vsemogočem oligarhu, je naš denar, ki izvira iz združenega dela. Kaj naj porečemo za nedavni primer tovarne v Železnikih, ki nima — kot njeni konkurenti — lastnih sredstev, da bi kreditirala kiipca. Banka tega ne more storiti, podjetje je izgubilo licitacijo, delavci ostajajo brez dela. Kaj naj, porečemo k temu, razen tega, da tako ne gre več naprej! ... Struktura cene za tržišče je obremenjena z raznimi obrestmi, davki, rabati, carinami in drugimi dajatvami: tržišče je ne, mara priznati, ker je v njej vsebovano delo lir nedelo, racionalna in neracionalna poraba sredstev. Večkrat so tudi naši investicijski apetiti večji od možnosti. Na vse to imajo delavci določen vpliv znotraj podjetja; ne pa. izven njega! ... Komore, združenja, zunanja trgovina, banke, negospodarske dejavnosti (ne vse), pa tudi posamezniki znotraj gospodarstva, so si dovolili takšne osebne dohodke;' da šo pozabili, kje so in kaj so, Enim plačujemo članarino, drugim obresti in naša sredstva, tretjim rabat, četrti izrabljajo svoj položaj, in jemljejo ekstraprofite. Do sedaj so nam govorili, da se to dogaja zaradi neizgrajeno- sti sistema, neuvederiosti. nar čela dohodka tudi v te dejavnosti, zaradi neizenačenosti- pogojev gospodarjenja, njihovega monopolističnega položaja itd. Danes pa se nenehno vprašujemo: zakaj se to ne rešuje hitreje? Vemo, da je to kompliciran posel. Vemo pa tudi, da se ukvarja š' temi vprašanji precej ljudi, ki prejemajo ne ravno majhne dohodke. Če niso sposobni, jih je treba odstraniti. 1 ...V Skupščini (kot primer) lahko Gospodarski zbor diskutira po cele dneve o ključnih ekonomskih problemih, toda Organizacij sko-po-litična skupščina, ki o tem sklepa, .stori to po kratkem postopku. Dolgo, predolgo čakamo na zakonito potrditev delovne enote kot temeljne celice združenega dela in na delitev na podlagi dohodka znotraj delovrie organizacije kot materialne podlage za razvoj neposrednega samo. upravljanja. V odlašanju so še našle na istih pozicijah bi-rokratične sile v delovnih psgiriizacijah in izven njih, ker je za njih tako bolje! " Tisti, ki ni sposoben, da bi uyidel in spoštoval interese delovnih ljudi in. kdor ne zna ali noče organizirati delo v skladu Z njihovimi čedalje večjimi pravicami in pridobitvami — naj 'se umakne s poti... ...Interesantno bi bilo zvedeti, koliko je med 27000 Beograjčani, ki so plačali davek na osebne dohodke, industrijskih delavcev. Ali se niso posamezniki obogatili na naš račun? če so se, jim je treba odvzeti to imetje. Mnogi delavci ne bodo dobili regresa za letni dopust, mnogi bodo poiskali »dopolnilno delo« za čas ieinega dopusta — za posameznike pa bo, ne da bi jih zato količkaj pekla , vest, pretesno naše lastno morje. ... Za mnoge delovne organizacij e predstavila stanovanj- S sefe razširjenega strokovnega kolegija ZP Proizvodnja »Elektro -mehanike« v juniju (»Nadaljevanje z 2. strani) predlog teama za reorganizacijo- ZI? in še razpravo na minulem. razširjenem kolegiju. Osnovni, cilj. imenovanega-, teama. je- bil izdelati, predlog,. M naj bi v celoti in dolgoročno- povečal, učinkovitost vseh- tržnih organizmov in: celotnega tržnega sistema v ZP Odnosi' med tržnimi, organizmi in proizvodnimi: organizacijami naj: bi bili poslej v takšni medsebojni odvisnosti, da ho poslovna, zakonitost zagotovljena tudi ob medsebojnem prepletanju, interesov. Skratka —-team je želel. z. novim, predlogom odpraviti vsa tista- neskladja, ki so- bila- cesto, kritizirana na raznih; nivojih podjetja Po obširni» razpravi so navzoči sprejeli; sklep, v. katerem navajajo,. da se načelno,-strinjajo z novim osnovnim-predlogom. Dotočili so termi» ne-za. nadaljnjo razpravo :it hkrati« zadolžili team, da izdela sedaj konkreten predlog marketinga vzporedno s predlogam za spremembo statuta in pripravi tudi še predlog za kadrovske spremembe. O- novem predlogu organi» zacrje tržnih funkcij bomo obširneje in konkretneje piša li prihodnjič; ko bo ta predlog na- dnevnem' redu- upravnega odbora ZP. Predlog za- organizacijo računskega centra na bazi. obdelave* podatkov z elektronskim računalnikom je bil sprejet že pred več lfeti. Razni upravni odbori» združenega» podjetja* in- še* prej* enotnega podjetja, so- vedno ugotavljali potrebo po elektronski obdelavi podatkov, vendar je vsa ostalo pri deklaraciji; Vse se je vsaj na- videz zataknilo ob pomanjkanju finančnih sredstev za-, nabava elektronskega- računalnika. Reševanje te problematike po polževo, do* sedaj, ni, rodilo niti konkretnega in enotnega predloga in tudi zadnja varianta, vsaj tako kot je bi- la predložena na seji razširjenega strokovnega- kolegija, vsebuje veliko nejasnosti in. neznanih pogojnikov. Mnogim se zdi, da bi morali problem-računskega centra obravnavati le nekoliko bolj resno, enotno- z. gledišča celotnega podjetja, ne pa tako Kot sedaj: ELEKTROMEHAhllKA posebej, vse ostale organizacije pa posebej. Tudi gore pismenih materialov niso mogle prepričati, udeležencev strokovnega ko- (Nadaljevanje s 1. strani) hodkov za- pokojnine neprestano. naraščal". Glede delovne dobe j.e delovna skupina sprožila pred. log, naj bi pri tem. izenačili moške in ženska Raztegov za to’ je več, med njimi tudi ta, da uživajo- ženske* pokojnino za dve tretjini- delovne dobe; moške pa. le za eno tretjino. Zaradi socialne in biološke funkcije žene pa išče skupina rešitev ne v beneficiranju delovne dobe, temveč v bene-Bcifanju zaposlene matere, in sicer tako, da bi za vsakega otroka do, 15.. leta beneficirali delovno dobo zaposlene matere- r enim ali poldrugim mesecem. Mati s tremi otroki bi imela torej» za 4* do 5 let krajšo , delovno* dobo kot žena*, brez otrok. Materi z, otroki do 7. let starosti bi- omogočili, da začasno prekine delovno razmerje itr še naprej plačuje* prispevek v pokojninski sklad, ta čas pa bi se* ji- štel v dobo, za pokojnino» Vse to in še- drugi predlogi pa so stvar dogovora delavnih ljudi- in rešitev ni mogoče izsiliti. Po govoru tov. Vinka Hafnerja ja nastalo v nekaterih trenutkih tudi' do skrajnosti razhurjeno komentiranja ki se je predvsem dotikalo predloga, o izenačenju, delov, ne dobe za moške in ženske. legija, da je sedanji predlog zrel za obravnavo, pri samoupravnih organih,; zato. je bil končni sklep kolegija, d'a je treba še- enkrat preštudirati celotno- problematiko organizacije računskega, centra, ha osnovi, enega samega., računalnika za celotno podjetje (vključno- tudi- za EEEKTRO-MEHANIKO) in presoditi hkrati, če je sedanji sistem-računalnika najbolj primeren za naše združeno podjelje-Marjan. Kralj- Vsa prizadevanja za .mirno razpravo so, se razblinila ob čustvenem reagiranju večine navzočih žensk, ki so imena, vani predlog označite kot novo breme, za ženske,, zato so proti temu predlogu burno protestirale. (Nekateri; medklici so bili" —- žal, tudi netaktni oz. jih lahko označimo kot demagogijo, ki niso: imeli nič skupnega, z. večina žensk, ki so svoje misli trez* no in upravičeno- povedale'. Večina žensk; je- zahtevala 30-letno delovno dobo oz: ta; kar je predlagal zadnji kongres sindikata Jugoslavija Na vprašanje, kaj misli a stališču kongresa sindikatov,,' ki so se zavzeli za skrajšanje delovne dobe, je. V. Hafner dejal, da o tem sicer; ne. ma re soditi, vendar po njegovem, mnenju zahteva, po. večjih» pravicah in hkrati zahteva po tem, naj gospodarstva da datno ne obremenjujemo — ne gresta- skupaj. Ob zaključku so delavke zahtevale tudi večjo vlogo sindikata. Debata navzočih S’ predsednikom sindikata je nakazala precejšnjo neinformiranost* članov kolektiva itr prav zato pride večkrat: do nesporazumov, neupravičenih Očitkov in nezaupanja, kar bo treba činrprej odpraviti. ABC (Nadaljevanje s» 4. strani) cu zaostanek, iz prejšnib- mesecev zmanjšali in ni bojiazni,. da v naslednjih' mesecih- raz» lika. ne bi popolhoma pokrili.; Seveda, se* bo moral' izvoz, števcev povečati,, sicer v. Ka doče ne bomo mogli prodajati dosedanjih količin. Niž-j a» proizvodni a. pni stikalih je deloma normalna, saj je v prvem polletju letošnjega leta» prodaja, stikal nekoliko zaustavila in moramo za naslednje- mesece postaviti, nekoliko nižji; program*. Ostali obrati so» nad pred» videno polletno proizvodnjo,-čeprav se je procent preseganja z oziram na prejšine mesece nekoliko zmanjšal.. Nizka proizvodnja v maju in juniju nam. je- zmanjšala povečanje proizvodnje v letošnjem, prvem polletju nasproti lanskemu prvemu polletju. V letošnjem letu proizvajamo za* 20:% manj; stikal kot v, lanskem letu,, števcev pa za 10% manj. Vsi ostali obrati so v letošnjem* tein; zelo povečali proizvodnja. Najbolj viden je porast pri rotacijskih strojih, urnih mehanizmih in. kinoakustiki., PRIMERJAVA ŠESTME-SEČNE PROIZVODNJE (»1967 de. 1968) PO STALNIH CENAH Izveš.. 0E__________________ %, Rotacijski stroji 163,3: Montaža števcev 90,9 Ohrat stikal 80,5 Kmoakustika. 146,4 Telefonija 131,8 Umi mehanizmi 155,). Merilne naprave. 132,7" Orodjarna 110,5 Produkcija delov 72,5 Vzdrževanje. 122,7 Ptoizvodbe usluge 74,2 Skupaj 108,2 Pprast proizvodnje* za 8 % je- premajhen, da» bi lahko opravičili obstoječe stanje: Taka majhnemu povečanju: so vzrok stalni: zastoji zaradi, težav z uvoznim materialom. Nizka: proizvodnja: v prvem, polletju nas súb, da mora»; mo, dela,ti zs vso energijo, tudi. w letnih mesecih; čeprav ha znaten, del članov kolektiva» na dopustu. Letno, proizvodi norinalogp» morama doseči in po možnosti vsaj. malo preseči; sicer ne bo moč doseči dobrih finančnih rezultatov;, Pomočnik direktorja:. Alojz Grčar, dipl. inž. Iz našega obrata v Žužemberku Zasnove sistema pokojnin sko vprašanje nerešljiv problem. Na drugi strani, kjer še sredstva akumulirajo ali prir dobivajo, se gradijo luksuzne vile in uvajajo klimatske naprave. ... Koliko delavskih otrok se šola na visokih, šolah? BUdžetiramo; datiramo mnoge ustanove in institucije na področju znanosti, kulture in umetnosti, le-te pa — nastanjene ponavadi; na budžete — zapostavljajo naše. potrebe. Velik, pomen pripisujemo uporabi znanosti, toda rezultati so nezadovoljivi. Koliko časa še. bomo financirali kič, reperfoarske plehkosti v umetnosti?' Na tej stopnji materialnega razvoja nismo v stanju finansirati potrebe ih izživljanja nekaterih ozkih skupin- državljanov. Teh nekaj pripomb • kovinarjev navajamo zato, da bi podkrepili določbno širše, razpoloženje in spoznanje,. da je vse to posledica ¿otečenih vzrokov, ki jih z ozirom na zapletenost ni mogoče odpraviti prek noči. Vpliv teh činiteljev se odraža tudi na dalo .organov samoupravljanja v podjetjih, pri čemer jih podpirajo biro» kratskatehnokratske* sile lokalnega pomena, če» ne bi bilo podpore »od zunaj«., bi znotraj delovnih organizacij že zdavnaj obračunali s temi pojavi Zaradi takšne situacije — j.e. sindikat nam kovinarjem nujen in neobhoden pa. tudi vsemu delavskemu razredu. Vendar takšen, kakršen je v tej fazi razvoja — ne! Kot surogat delavskega sama. upravljanja?ali kot amortizer, ki blaži in odlaša z reševanjem konfliktov in problemov — ne! Za vse. to so obstajala poprej opravičila, danes pa j.e: to zavora. Dinamika našega razvoja zahteva doslednejšo,; revoiucionarnej-šo ih učinkovitejšo borbo sindikatov in kadrov, ki si v njih prizadevajo uresničiti zgodovinske cilje in interese delavskega razreda in*, vseh delovnih ljudi. Sindikat kot sestavni del našega, sama upravnega sistema mora biti v bodoče veliko bolj sama stojen v programiranju in izvajanju svojih akcij, pri, če-tner mora nositi polno mero družbene odgovornosti za svoje postopke. Sindikat se mora povsem določeno in javno opredeliti za stališča, ki jih zastopa. Do sedaj so naletele zahteve sindikata večkrat na gluha ušesa brez kakršnihkoli, pojasnil in nasprotnih argumentov, na podlagi katerih bi se lahko pogovarjali. Za bodoče zahtevamo, da se ne sme sta riti noben pomembnejši sklep brez udeležbe sindikatov. Ta da tudi sindikat se ne more zadrževati več samo v sferi kritike, temveč mora. ponuditi tudi lastne predloge in rešitve. Nismo več zadovoljni s sedanjo prakso forumov, ki nam govore, da so. baje postavili vprašanje, ki ga »nekdo« ni. hoteL vzeti. v. ra» pravo. Kdo je ta nekdo? Ta ne more več uživati: našega zaupanja. Prav tako. pa ne zadostuje: imeti, kopijo dopisa. kot svoje- kritje in opravičilo, ker se s tem ne ma rejo končati, zaščitne funkcije sindikatov, njihova odga vomost in. doslednost... Duplikat ni pokritje Danes želimo, da se. vloga sindikata ojača, članstvo želi, da zavzame sindikat trdna stališča in jasno definiran program dela. članstvo zahteva mnogo več posvetovanja* in naposrednejši vpliv na formiranje politike sindikata: zahteva- polaganje računov s strani funkcionarjev in njihov odpoklic, v odvisnosti od stališč,, za katera se zavzemajo. članstvo zahteva bolj žjvo in bolj neposredno komuniciranje s forumi, in doslednost pi£ izvrševanju nalog, za katere se jje opre delilo članstvo. Ne strinjajo se' s. prividi nekakšnih rotacij., ključev in. ključavnic, temveč zahtevajo izbira najsposobnejših kadrov, ki to dokazujejo v praksi in delil sindikata, če se sindikat bon za. neposredno demokracijo, se mora tudi sam čimbolj demokratizirati; Tildi sindiL kalni forumi so potrebni osvežitve 'krvi iz neposredne proizvodnje... Ne strinjamo se. z reševar njem stvari, s pomočjo sila Toda ne želimo, da se v naši sredi še naprej reproducira meščanska, družba; malomeščanska. morala, etika in kub »tura. Prišla je tudi beseda tovariša Tita. Spet smo spregovorili. mi in kdove kolikič. tako globoko dožiyeli ih ohču-tdli, da smo v eno bitje, ena misel, ena pest. Sedaj; J? treba preiti'na delal Smerni ce ZKJ so »kažipot za vse nas, Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov SKLEPI 1. SÉBÉE HO ZP ISKRA KRANJ (9.7.1968) 0 Za zapisnikarja na upravnem odboru ZP ISKRA Je izvoljena tov. Marjetka Žepič, za «talna overovatelja zapisnika pa tov. Slavko Eatur in tov. Inž. Matevž Šmid. © Za .predsednika upravnega odbora ŽP ISKRA je soglasno izvoljen tovariš inž. Jože TGMSlC, za njegovega namestnika pa tovariš Ludvik Kranjc. © RO ZP sprejema poročilo o delu upravnega odbora ZP ISKRA iz prejšnje mandatne doibe. © V zvezi s poročili o delu komisij RO ZP za preteklo mandatno dobo Je RO ffl£ «prejel naslednje sklepe: a) RO ZP sprejema na znanje poročilo o delu gospodarske komisije iz prejšnje mandatne .dobe s pripombo, da ase mnenj in priporočil, ki so podana v navedenem poročilu, novoizvoljena gospodarska komisija poslužuje kot pomoči pri svojem delu. b) RO ZP 'se strinja s poročilom organizacijsko-ka-drovske komisije s tem, da morajo Strokovne 'Službe ZP pripraviti poročilo «o poteku integracije ISKRA — RIZ in o problematiki s tem v zvezi, na podlagi katerega bo HO ZP lahko sprejel nadaljnje ukrepe. c) RO ZP sprejema poročilo komisije za .družbeni standard in rekreacijo s pripombo, da Je še vprašljiv nadaljnji obstoj te komisije, ker ni več utemeljenega razlega za 'formiranje te komisije, ki je do sedaj imela nalogo samoupravnega nadzorstva nad Počitniško skupnostjo ZP, katere status pa se je sedaj spremenil tako, a za komuniste obveznost. Posamično, v skupinah, zaprti «vsak v svoj -¡kolektiv, ne borno uspešni. Te probleme lahko reši samo delavski razred kot celota. Vsi kat eden,, ¡pofl vodstvom .tovariša Tita, pojdimo nasproti novim zma-®am v naši samoupravni dražbi.... •Nepotrebni varuhi važno je, da 'spoznamo in da vidimo korenine, iz katerih klijejo posledice. Zato poudarjamo povsem dolače-no in 'jasno, da se v 'tem trenutku — .bolj kot kdaj po-prej — postavlja vprašanje Psode presežka dela, oziroma hstega njegovega dela, :za katerega 'ni več družbenega upravičila, da bi ga odvzema-h ‘delavcu. Ta del je bil do ^edaj podlaga 'raznim budže-tom, ¡2 katerih je .dejansko ^^irala beribazapoložaje, pri '«Begjrje, družbene pozicije, ©tpašenje, zapiranje v re-gione — na podlagi katerih da ima svoj samoupravni organ — svet, sestavljen iz predstavnikov podjetja ter sedaj ta komisija lahko w bistvu prevzame le funkcijo svetovanja lin dajanja priporočil organizacijam. č) RO ZP sprejema na znanje poročilo komisije za nagrajevale izrednih dosežkov. 'RO ZP se strinja s predlogom komisije za nagrajevanje 'izrednih dosežkov, da se nekaterim delavcem Oddelka za industrijsko oblikovanje in službe .embalaže v Zavodu za avtomatizacijo za njihovo delo in uspehe, ki so jih dosegli na tem področju, tako doma kot v tujini in kateri predstavljajo izredne dosežke, podelijo nagrade kot posebno priznanje za te dosežke, in sicer: % Davorin 'SAVNIK--------vo- dja oddelka — oblikovalec aiaro n din Z Franc BERČIČ — vodja konstrukcije embalaže 3:100 N din 3. Stane ABE — grafik — retušer "3:309 N din 3. Banica PETROVIČ — oblikovalec-grafik 1.800 N din Te nagrade 'bremenijo.sred-stva rezerve, ki so v te namene na razpolago pri RO ZP. Za izvršitev tega sklepa . je zadolžen generalni direktor. © Za delo v tekoči mandatni dobi jje RO ZP na današnji seji 'imenoval samo dve ’komisiji, in sicer: a) Gospodarska komisija: .Gaijat Tatjana ((Klafcteome-ihartiika'1, Kavšek Koman i(-Asv-tomailka), • Sure Jože (Elementi), Bukinis Anton ¡(&v-taaizdelki),, ¡Razpotnik anž. ■Srečko (Aparati), Vidic inž. Jože i(Eldktroinotorji)., Kačič Metod (Naprave), Zorc inž. Vlado (Kondenzatorji,), Burnik Albert .(Elektronika), 'Bemič Janko '(Instrumenti), Kunstelj -Anton ’(Usmernika), so :se .pojavljali razni »asreče-valci« delavskega razreda z njegovimi sredstvi ter life-«anti »progresivnih« idej >v :imenu delavskega razreda ■— vse do sumljivih pobud ¡glede jezikovnih razlik, -vloge 'inteligence v družbi, mednacionalnih odnosov in .podobno. Ta del presežnega deja se mora v naši .samoupravni praksi, s pomočjo njenega (hitrejšega ■izgrajevanja aa podlagi -samoorganiziranja proizvajalcev na samoupravnih temeljih, vrniti delavskemu razredu, da se /ho -v bodoče trošil pod njegovo družbeno kontrolo, potom samoupravnega .mehanizma..... Po tovarna'/, po vsej državi nobeh od delavcev ne postavlja vprašanje nacionalnosti, narodnostne pripadnosti in podobno. To delajo .tisti, ki želijo zamegliti reševanje resnejših problemov. Naš ■skupni jezik .je -— delo! Ono je naš najmočnejši predstavnik v družbi, močnejši od Perme Anton ^-Polprevodniki:), (France »mr. oec. Milko (iZZAj, Šoštarič Milivoj (íRSOj. 'i'idmar .'Stojan ¡(Stroa--kovne -službe)., Križnar ¡Ferdo (Sprejemniki), Križnar -Mirko (Nabava):, Križnar - ivan ¡(KIZ), Tominšek .Brane .(©rodjarna?). Za mandatno dobo 1968/69 je imenovana PJ-članska (gospodarska 'komisija, ker -so -vse -organizacije v sestava ZP zahtevale,-da so njihovi pred-. -Stavniki v Tej -kamisiji. Na prvi -seji gospodarske komisije, ki jo skliče predsednik -U0) -ZP, .se jzv.oli tudi predsednika te komisije. U0 7È je mnenja, da ,go--spodarska komisija 'lahko organizira -isvoje .delo tako,, da nekatera (člani ¡te komisije -obravnavajo -le določena ¡ga-spndaaaka vprašanja iz po-Slovanja ZP. *bj Komisija za -nagrajevanje izrednih dosežkov: Mihelič inž. ’Petar (Eléktro-méhanîkà), iPleško inž. 'Peter (Elektromotorji,), 'Oblak Jože (ZZAj, Tarbarina Mladen «(RIZ), Krapša 'inž. Arnold .(Strdkovne službe). Na pnvi .seji ,te komisije ,se ■izvali tudi predsednika. Imenovanje (ostalih komisij ijs p® ,ZP preložil na «a-•sladnjo ¡sejo rter :s tem v zvezd 'sprejel naslednje sklepe: ‘Sekretariat 2HP se zadolži, da skupno s sindikalnim •odborom ZP (prouči možnost, ■da 'bi namesto sedanje tar-'gariizadijdko-kadrovslke komisije tforani-ráld 2 komisiji t. j. komisijo za -organizacijo im kadrovsko komisijo, ©okou-'čni predlog -z novim seznamom članov je treba predložiti na naslednji seji ©O ZP. b') ‘Sekretariat ZP naj Skupno s sindikalnim -odborom ZP -ugotovi, ali je -Obstoj komisije za družbeni 'Standard •in rékreacijo utemeljen ¡ali vseh odbornikov in posian-icev.... »Odkrito rečeno, delavskemu ¡razredu niso več potrebni varuhi tiste -vrste, pri katerih -so besede in dela v ¡razkoraku. Družbeni položaj delavstva, o katerem želi nekdo, iki >ši .je prisvojil pravico -.odločanja, odločati še naprej, medtem ko naj bi 'delavca ,-sa-mo »poslušali 'in izpolnjevali sklepe, je nevzdržen. Prav tako je z diružbeno-ekonom-;skim položajem delavca. Posamezniki želijo še naprej •ostati v poziciji, da v imenu nekih »višjih principov« ■ plačujejo delavca, ¡a leda