;gfa<5
.lifinJka j ■ AMJtCf tcc?
OB CI NA VODI«
Pustna povorka
Pustna povorka
Vida Pirc
Zopet smo začutili utrip pustnega rajanja. Pustna občina Voklo je namreč \e šesto leto zapored pripravila povorko skozi šest sosednjih občin. Zbralo se je presenetljivo veliko število gledalcev, mnogi med njimi, predvsem otroci, pa so bili oblečeni v domiselne maškare. Med obiskovalci se je nekajkrat slišalo vprašanje, zakaj ne sodelujejo tudi občani naše občine. Tako kot pri vsaki stvari je potreben pobudnik, ostalo pa steče samo od sebe.
Pustna občina Voklo je bila ustanovljena pred šestimi leti, natančneje na pustno soboto. Priprave na ustanovitev so bile dolge in naporne, a trud se je izplačal. Takoj po ustanovitvi so iz samega navdušenja nad uspehom naredili predstavitveni mimohod skozi šest sosednjih, že prej ustanovljenih občin. Prva proslavitev je tako uspela, da so jo ponovili takoj naslednje leto in tako dalje, vse do danes, ko smo bili priča že šesti. Kako so soočeni z lokalno in državno pa tudi mednarodno problematiko, so dokazali in pokazali na samosvoj način. Da bi videno prav razumeli, je duhovito poskrbel povezovalec Kondi Pižorn.
Bližajočo povorko je naznanila godba Srednje glasbene šole iz Šenčurja. Na prvem vozu so pripeljali dvestotonsko kravo Šeko, ki ima štiri pipe, iz katerih seveda tečejo žlahtne tekočine, samo mleko ne. Tele so pustili doma, ker je pregrdo, da bi ga vozili okoli. Sledila je mednarodna problematika -reševanje Križnarja iz Darfurja. Dogajal se je besedni dvoboj med Drnovškom in Ruplom, a na koncu je Radio Kanal Sudan sporočil veselo novico, da je Križnar, sicer gol in brez ficka, srečno ušel iz črnih rok sudanskih vojakov.
Po napornem reševanju so predlagali sprostitev v Lokva baru, ki ima urejeno čisto pravo kadilnico. V baru so počivale učiteljice spolne vzgoje, učenci pa so si v kadilnici polnili pljuča in zdravo živeli. Kot izgleda, imajo v občini Voklo tudi televizijski signal, bravo župan! Očitno jim je zelo pri srcu nadaljevanka Alo, Alo. Rene se je sukal okrog brhke natakarice v mini krilu in z globokim dekoltejem, iz katerega so se ponujali bogati tetrapaki. Dogajanje je budno spremljala ljubosumna žena Edith, a vsega le ni videla ... Tile Vokljani so pravi tiči; imajo čisto pravo kovnico denarja. Izdelujejo ogromne kovance, da so uporabni tako za upokojence kot tudi za slabovidne z dioptrijo številka sedem in več. Na črnem trgu jih z evrom menjajo ena proti ena. So se pa zelo težko poslovili od tolarja in mu zato pripravili dostojen pogreb. Osmrtnico so napisali tako čustveno, da se je kar oko orosilo. Pa venci in pogrebni napisi, da ne govorim o krsti, na katero so med rože posadili pečeno piško kot znak blagostanja, ki jim ga je nudil pokojni tolar. Res žalostno. Pa kaj bi žalovali, raje so se zabavali na račun županskih volitev. Ni jim šlo v račun, koliko truda, pregovarjanja in štetja so imeli v Izoli, njihov župan, ki sicer ni imel protikandidata, pa je bil prepričljivo izvoljen v prvem krogu. Poslušali smo besedni dvoboj med obema izolskima kandidatoma, na koncu pa je Pečanova pribila "Kar je dobro, se ne menja," Klokočovnik pa je za svojo promocijo takoj daroval dve srci in ena jetra iz Kliničnega centra. Uspeh zagotovljen!
V zloščeni črni limuzini se je peljal sam dr. Novšek na obisk k zloglasni družini Strojan. Spremljal ga je dr. Muc iz Prekmurja in predsedniku položil na srce, naj za družino iz Ambrusa lepo skrbijo. Za njimi se je peljala cela omenjena družina, njihov predstavnik za odnose z javnostmi pa je prosil občinstvo, naj zjutraj ne vstajajo tako zgodaj, sicer ne uspe pravočasno pobrati perila z vrvi in kokoši iz kurnikov. Opozoril je še na žaljivo omenjanje njihove narodnosti - oni so namreč Romi, Cigani pa so v parlamentu. Nad izrečenim je bila šefinja Jelka tako navdušena, da je z njim takoj zaplesala, čeprav se je še malo prej poljubljala z dr. Novškom. Na odhajajočem avtu smo še prebrali oglas "Mladi krompir ukrademo! Nikoli se ne bodo spremenili!" Medobčinsko sodelovanje je letos že obrodilo sadove, saj so v goste prišli kurenti in orači iz Leskovca pri Ptuju. Prikazali so pokanje z bičem, s katerim bi v marsikateri občini takoj naredili red. Svojevrsten je bil ogled plesa kurentov, saj pod vročo masko in štirideset ali več kilogramov težko obleko z značilnim poskakovanjem preganjajo zimo in kličejo pomlad.
Pustna povorka verjetno pride zopet prihodnje leto, pomlad pa zagotovo, in to prav kmalu.
Snežen pozdrav pomladi
Alenka Jereb
Kdor pride pozno, dela grozno, pravi star ljudski pregovor. Zima je res prišla prepozno, ko je pravzaprav nihče ni pričakoval. Medtem ko so mnogi že pospravili zimsko garderobo, najbolj neučakani posejali na vrtu prve vrtnine in uživali v pogledu na cvetoče tulipane in narcise, se je zima arogantno pojavila z debelo snežno odejo in v posmeh vsem povzročila kar nekaj težav. Mnogi domovi so zvečer ostali brez električne razsvetljave, sneg in nizke temperature pa so bremenili sadno in okrasno drevje, ki je že razprlo dišeče cvetove. Vozniki so se ponovno pritoževali nad cestarji, ki jim nikoli pozimi ne morejo ustreči s svojimi uslugami, če pa se sneženje pojavi pomladi, je toleranca še toliko manjša.
V	pričakovanju omenjenih težav smo reportažo o pustu prihranili za tokratno številko. Prepričani smo, da bodo maškare, pa čeprav le na papirju, dokončno odgnale zimo in priklicale pomlad. Pomladno so obarvani tudi naši prispevki.
V	cvetličarskem kotičku lahko preberete nasvete o presajanju rastlin, občinska uprava pa vas vabi na čistilno akcijo s sloganom NASA OBČINA JE ČISTA IN
ZELENA ter opozarja na odvoz kosovnih odpadkov. Tudi ostali članki občinske uprave so ekološko obarvani, kar seveda ni naključje. V marcu in aprilu imamo mednarodni dan voda in mednarodni dan zemlje. Morda bo stalno poudarjanje in medsebojno ozaveščanje pripeljalo do boljšega odnosa do narave, ki nas iz leta v leto močneje opozarja na naš mačehovski odnos do modrega planeta. V marcu smo obeležili še dva praznika, ki sta posvečena ženskam. Kako lepo je biti ženska, žena, mati - o tem smo se pogovarjali z našimi svetnicami. Pomladno razpoloženi so bili tudi upokojenci na občnih zborih, pa tudi druga društva ne zaostajajo. Naj zaupamo, da so v Utiku
ustanovili Kulturno društvo Matije Koželja, o čemer poročamo na notranjih straneh našega in vašega glasila.
Dovolite mi, da vam za lep začetek pomladi podarim tole misel:
"Edino pravo zadovoljstvo doživimo, če ves čas notranje rastemo, če postajamo vedno bolj pravični, pošteni, velikodušni, preprosti, možati, ženstveni, prijazni, delavni. In vse to lahko dosežemo, če vsak dan opravimo svoje delo po svojih najboljših močeh."
(James Freemen Clarke)
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1450 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Oblikovanje: Matjaž Ferenc
Ilustracije: Andrej Potrč
Slika na naslovnici: Robert Hočevar
Tisk: Kubelj, d.o.o.
Datum natisa: marec 2007
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net,
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si,
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
Vsebina / Občinska uprava poroča
Pustna povorka Uvodnik:
Snežen pozdrav pomladi
Občinska uprava poroča:
Uradne ure župana, Voščilo ob materinskem prazniku, Sklep pojem enodružinska hiša, Gorenjske občine podpisale pogodbo o medobčinskem sodelovanju na področju vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Uradne ure, Odvoz kosovnih odpadkov, Čistilna akcija, Obnovljeni viri energije so prijazni do okolja, Sklep o javni razgrnitvi
Aktualno:
Vodice in Kanjiža sodelujeta v skupnem projektu, Kako varni se počutimo na naših cestah
Seja sveta zavoda
Družbene dejavnosti:
Državno prvenstvo v veleslalomu in deskanju
Intervju:
Lepo je biti ženska, žena, mati Društva:
Občni zbor društva upokojencev, Vabljeni na sejem starodobnih vozil, Smernice desetih let društva, Tretji pohod na Kališče, Zborovali smo, Ustanovljeno kulturno društvo Matije Koželja
Cvetličarsko - vrtnarski kotiček:
Pa je tu - pomlad
Zdravniški kotiček:
Viroze na pohodu
Pisma bralcev Črna kronika Otroški kotiček Oglasi/ zahvale Pustovanje
Spoštovane ženske, žene in matere
Ob vašem prazniku vam želim, da bi bil vsak dan prepleten
s pozornostmi, ki vam jih v teh pomladnih dneh izrekajo vaši najbližji.
Prisrčne čestitke ob dnevu žena in prazniku vseh mater!
Zupan Občine Vodice Brane Podboršek
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
V januarju sem začel z uradnimi urami župana na posameznih lokacijah v naši občini predvsem z namenom, da starejšim omogočimo lažji stik z organi občine. Z aprilom velja nov urnik uradnih ur na naslednjih lokacijah:
-	Dom krajanov Skaručna, vsak prvi četrtek od 16.00 do 17.00;
-	Dom krajanov Utik, vsak drugi četrtek od 16.00 do 17.00;
-	Gasilski dom Zapoge, vsak tretji četrtek od 16.00 do 17.00.
Veselim se srečanja z vami!
Brane Podboršek, župan
Sklep
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude družbe D. A. R. G., d.o.o., Kranj, ki jo zastopa direktor Leon Bradeško, in Janeza Germovnika iz Vodic, na seji 15. februarja 2007
sklenilo:
Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti druge točke Sklepa o obvezni razlagi pojma "družinska hiša" (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 7/06) se zavrže.
Gorenjske občine podpisale pogodbo o medobčinskem sodelovanju na področjih vodooskrbe ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda
.¿Miran Sire, univ. dipl. org.
18 občin širše gorenjske regije skuša sinergijske učinke izkoristiti za črpanje kohezijskih sredstev Evropske unije
Globoko smo že zakorakali v novo evropsko finančno perspektivo za obdobje 2007-2013. Slovenija ima zlasti iz naslova sredstev kohezijskega sklada v tej perspektivi zagotovljenih precej finančnih sredstev, ki pa jih skozi zelo zapletene postopke ne bo tako enostavno izkoristiti.
Evropa majhnih, parcialnih projektov ne podpira, zato je potrebno združevanje na regijskem nivoju. Mrtvilo, ki vlada v osrednji ljubljanski regiji, je našo občino spodbudilo, da se vsaj na področju vodooskrbe in kanalizacije priključi Gorenjcem.
Prva etapa medobčinskega sodelovanja je bila zaključena 2. marca, ko je zadnji od 18 županov (Bled, Bohinj, Cerklje, Gorje, Jesenice, Jezersko, Komenda, Kranj, Kranjska Gora, Medvode, Mengeš, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Tržič, Vodice in Žirovnica) podpisal pogodbo o medobčinskem sodelovanju pri projektu Dograditev in obnova vodovodnih sistemov ter sistemov odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na povodju zgornje Save. Projekt ima krajši "delovni" naziv GORKI (Gorenjska komunalna infrastruktura) in geografsko pokriva okoli 2.200 km2 (približno 10 % površine Slovenije) ter okoli 200.000 prebivalcev.
Kranjska razvojna agencija BSC bo v okviru te pogodbe zagotovila izdelavo krovnih študij in analiz v skladu z zahtevami kohezijskega sklada, izdelavo posameznih podprojektov z vso spremljajočo investicijsko, projektno, tehnično in upravno dokumentacijo pa so dolžne zagotoviti posamezne skupine občin oz. same občine. Cilj projekta GORKI je iz kohezijskega sklada v obdobju do leta 2013 na področju vodooskrbe počrpati 42.8 mio evrov (približno 60 % potrebnih sredstev), na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa 41 mio evrov (za približno 65 % potreb). Občina Vodice je v tem kolaču udeležena v relativno majhnem deležu, vendar pa zlasti računamo, da bomo kot solastniki iz teh sredstev obnovili skupni krvavški vodovod.
Podpis pogodbe torej še ne zagotavlja priliva evropskega denarja. Je zgolj vstopnica na vlak, ki lahko, ali pa tudi ne, pripelje na končni cilj. Vsekakor bo za (vsaj delni) uspeh potrebno vložiti veliko truda in nenazadnje tudi veliko zagonskih finančnih sredstev. Rezultati prvih uspešnih delnih vlog v Bruselj bodo v najboljšem primeru vidni šele ob koncu leta 2008 oz. v letu 2009.
Uradne ure
ENSVET -
brezplačno energetsko svetovanje za občane v Vodicah
Uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako tretjo sredo v mesecu med 16.30 in 18.00 uro po predhodni najavi na telefon (01) 833 26 10 (sprejemna pisarna Občine Vodice, vsak delovni dan med 8.00 in 15.00).
Petrol Plin, d.o.o. -informacijska pisarna Vodice
Uradne ure v prostorih občinske sejne sobe nad pošto oz. trgovino v Vodicah, in sicer vsako sredo med 18.30 in 19.30 uro (vodja informacijske pisarne Marjan Jakolin, tel. (041) 371 655).
Medobčinski inšpektorat
Uradne ure na sedežu inšpektorata, Mengeška cesta 9, Trzin, vsak ponedeljek in sredo med 9.00 in 11.00 uro; v prostorih Občine Vodice vsak ponedeljek med 9.00 in 11.00 uro po predhodnem dogovoru na telefon (01) 564 47 20 (Medobčinski inšpektorat).
Javno podjetje Komunala Vodice, d.o.o.
Uradne ure v prostorih javnega podjetja (dom krajanov, Utik 1), in sicer ob ponedeljkih in petkih med 9.00 in 12.00 uro, ob sredah med 9.00 in 12.00 ter 14.00 in 17.00 uro.
Odvoz kosovnega materiala "pomlad 2007"
SNAGA Javno podjetje d.o.o.; Miran Sire, univ. dipl. org.
Izvajalec odvoza SNAGA Javno podjetje d.o.o. sporoča, naj občani pred svojimi zgradbami ob cesti do 6. ure zjutraj navedenega dne pripravijo odpadni kosovni material. Kosovne odpadke je treba odlagati sortirano. Morebitne reklamacije sporočite na tel. (01) 477 96 40 ali (01) 477 96 67 vsak delovni dan med 8. in 14. uro.
Kosovni odpadki so vsi večji predmeti, ki nastajajo v gospodinjstvih in spadajo v sledeče skupine:
-	leseno, kovinsko ali oblazinjeno pohištvo in ostali večji leseni kosi,
-	kopalniška oprema in sanitarni elementi (školjke, kadi, umivalniki),
-	stara kolesa in smuči,
-	talne obloge in preproge,
-	svetila in senčila (karnise, lestenci, žaluzije),
-	veliki železni in kovinski kosi,
-	veliki nekovinski kosi (vzmetnice) ...
Avtomobilskih delov, avtomobilskih gum, gradbenega materiala, zemlje, vej, sekundarnih surovin in nevarnih odpadkov ne bodo pobirali. V skladu z evropsko zakonodajo v Sloveniji začenjamo z ločenim zbiranjem odpadne električne in elektronske opreme. Zato vas pozivamo, da te opreme ne oddajate več med kosovne odpadke, temveč jo dostavite v Zbirni center Barje. Ravno tako lahko veliko večino naštetih odpadkov, ki ne sodijo v sklop kosovnega odvoza, oddate v Zbirni center Barje na lokaciji odlagališča Barje. Če ste v dvomu, kam in kako s posamezno vrsto odpadka, se lahko predhodno obrnete na pooblaščenega predstavnika podjetja Snaga na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Spomladanski odvoz kosovnih odpadkov	
se bo po posameznih vaseh izvajal po	
naslednjem razporedu:	
sreda, 18. april	Vodice, Dobrusa, Dornice,
	Torovo, Zapoge, Repnje, Benk
četrtek, 19. april	Polje, Skaručna, Vojsko, Povodje,
	Bukovica, Utik, Koseze, Sinkov
	Turn, Selo, Vesca
Čistilna akcija občine Vodice Naša občina je cista in zelena!
Čistilna akcija bo potekala v soboto, 21. aprila 2007, z začetkom ob 9. uri.
Vabljeni!
Letošnja akcija nosi slogan "Naša občina je čista in zelena!". Z njim smo želeli poudariti prepoznavni znak naše občine, ki bo v prihodnosti vedno bolj stopal v ospredje. Današnji razvoj Ljubljane in njene okolice, kamor sodimo tudi mi, pomeni hitro rast novih gradenj in s tem vedno večji poseg v zelene površine. Ravno zaradi tega je potrebno njihovi ohranitvi posvečati vedno večjo skrb.
V tej smeri lahko vsak posameznik nekaj prispeva, in sicer z rednim udeleževanjem tovrstnih akcij, ki jih vsako leto organizira Občina Vodice. Seveda ob pomoči vseh društev, ki aktivno sodelujejo s svojimi člani pri izvedbi. Tradicionalna čistilna akcija bo tako potekala po že ustaljenem programu. V soboto, 21. aprila, ob 9. uri se bodo občani zbrali na spodaj navedenih zbirnih mestih. Udeleženci se bodo razdelili
v posamezne skupine, ki se bodo nato razporedile po območju celotne občine in začele s čiščenjem. Okvirno se bo akcija zaključila ob 12. uri z golažem, ki nam ga bodo postregli v Klubu KUBU v Vodicah. Za osnovna osebna zaščitna sredstva (rokavice), vrečke za odpadke in odvoz smeti z zbirnih mest bo poskrbljeno.
Zbirna mesta;
-	Vodice (pred stavbo Občine Vodice)
-	Zapoge, Dornice, Torovo (pred gasilskim domom v Zapogah)
-	Repnje, Dobrusa (pred gasilskim domom v Repnjah)
-	Polje, Povodje, Vojsko (pred gasilskim domom v Polju)
-	Skaručna (pred domom krajanov Skaručna)
-	Utik, Bukovica (pred gasilskim domom Utik - Bukovica)
-	Selo, Koseze, Sinkov Turn, Vesca (pred gasilskim domom v Kosezah)
Letošnje leto bi vas radi tudi ponovno opomnili na dejstvo, da skoraj petino površine v naši občini pokrivajo vodovarstvena območja, ki segajo tudi čez meje naše občine. Tega se je dobro zavedati ob čistilni akciji, saj je včasih potrebno tudi malo prekoračiti meje naše občine in počistiti celotno vodovarstveno območje. Vodo iz črpališča namreč pijemo le mi, občani Vodic, in bomo posredno tako še bolj poskrbeli za lastno zdravje.
Tudi za odvoz odslu nih vozil smo poskrbeli. Občani ste lahko do petka, 16.marca, sporočili lokacije starih avtomobilov, ki so bili v nalednjem tednu tudi odstranjeni.
Vljudno vabljeni v čim večjem številu!
Župan Občine Vodice Brane Podboršek
Obnovljivi viri energije so
prijazni do okolja
Matjaž Eržen, univ. dipl. inž. str., energetski svetovalec
Investicije v sisteme za izkoriščanje obnovljivih virov energije spodbuja država v obliki zelo ugodnih kreditov, pa tudi nepovratnih finančnih spodbud
Ogrevalna sezona se končuje; prihajajo toplejši meseci in z njimi čas, ki je primeren tako za prenovo ogrevalnih sistemov v naših domovih kot tudi čas, ki je najprimernejši za uvedbo sistemov in izkoriščanje obnovljivih virov energije.
Čeprav je bila letošnja zima zelo prizanesljiva do sicer vse višjih izdatkov za ogrevanje, naj nas to ne uspava in odvrne od potrebnih prenov zastarelih in potratnih ogrevalnih sistemov in rabe cenejših energentov ter zlasti obnovljivih virov energije. Minili so namreč časi, ko smo le sem in tja kdaj pomislili, da zaloge fosilnih goriv niso neskončne in samoumevne in nam je edino skrb lahko povzročala ravno misel, da jih bo nekoč zmanjkalo. Danes, ko o podnebnih spremembah, ki jih s svojim načinom življenja povzroča sodoben človek, čivkajo že vrabci, pa se vse bolj zavedamo, da morda same zaloge fosilnih goriv (premog, nafta in njeni derivati, zemeljski plin) sploh niso najbolj zaskrbljujoč in edini pomemben dejavnik. Pospešena raba fosilnih goriv, ki so nastajala milijone let, dandanes povzroča nenadno sprostitev ogljika, ki je bil ves ta čas kemično vezan v gorivih. Posledica je nesorazmerno povečanje koncentracije ogljikovega dioksida (CO2), kar povzroča učinek tople grede in s tem globalno segrevanje ozračja z vsemi (ne)slutenimi posledicami. Velik delež pri izpustih toplogrednih plinov, katerih glavni je že omenjeni CO2, zavzema tudi energetika, kamor sodi zlasti proizvodnja električne energije (termoelektrarne na fosilna goriva) in toplote. In tu ima svoj delež prav vsakdo izmed nas, ki uporablja električno energijo in se greje s fosilnimi gorivi.
Ker bi bilo kratkovidno le s prstom kazati na druge, je prav, da najprej nekaj okolju prijaznega storimo sami. Kako? Z uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri so tisti, ki se v naravi stalno obnavljajo in z njihovo uporabo ne večamo škodljivih vplivov na okolje in tako tudi ne
povečujemo toplogrednih izpustov: npr. energija sonca, vode, vetra, zemlje, biomase, ipd. ... Poglejmo si nekaj najbolj razširjenih praktičnih aplikacij obnovljivih virov energije v gospodinjstvih.
Biomasa
Biomasa (les, slama, žitarice, energetske rastline, ipd.) je najstarejša oblika obnovljivega vira energije, ki ga zna človek izkoriščati že tisočletja. Biomasa je s pomočjo fotosinteze shranjena kemična oblika sončne energije. Z njeno pomočjo se CO2 veže z vodo v ogljikovodike. Pravimo, da je biomasa "CO2 nevtralna", kajti v celotnem ciklu ne nastaja nič novega ogljikovega dioksida, ampak se pri zgorevanju le sprosti tista količina, ki se je pred tem v času rasti rastline vezala v njej. Pri tem se je pomembno zavedati, da bo povsem enaka količina CO2 nastala v vsakem primeru - če biomaso zažgemo ali jo pustimo, da počasi strohni sama od sebe. Najbolj znana in razširjena je uporaba lesne biomase v energetske namene. Poznamo tri oblike lesne biomase, ki je namenjena zgorevanju: polena, pelete in sekance.
Sonce
Najbolj razširjena raba neposredne energije sonca za ogrevanje so sprejemniki sončne energije (SSE) - t. i. kolektorji. Z njihovo pomočjo ogrevamo vodo oz. protizmrzovalno tekočino, ki nam običajno greje vodo v hranilniku toplote, ki je lahko namenjen samo pripravi tople sanitarne vode, lahko samo ogrevanju, lahko pa tudi kombinaciji obeh.
Toplotna črpalka
Toplotna črpalka je naprava, ki ob pomoči dovedene (običajno električne) energije črpa toploto iz nižjega na višji in s tem uporabnejši temperaturni nivo. Pri tem večji del toplote vzame iz okolja in je zato
za uporabnika brezplačen. Kakšen pa bo delež pri tem porabljene električne energije pa je predvsem odvisno od razlike med temperaturnima nivojema, med katerima toplotna črpalka deluje. Za največjo učinkovitost mora biti razlika čim manjša, zato so toplotne črpalke najučinkovitejše pri t. i. nizkotemperaturnih ogrevalnih sistemih (npr. talno ali stensko ogrevanje, konvektorji). Pri takih sistemih lahko ob ugodni temperaturi vira toplote (npr. podtalnica) dobimo tudi 80-odstotni delež potrebne energije za ogrevanje brezplačno iz okolja.
Državne finančne spodbude
Vse naštete načine izkoriščanja obnovljivih virov energije v zadnjih letih spodbuja tudi država. Temu so namenjene spodbude v obliki zelo ugodnih kreditov za okoljske naložbe občanov, pri Ekoskladu pa tudi nepovratne finančne spodbude, ki jih prek razpisov nudi Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Tudi letošnje leto ni izjema. Ekosklad že ponuja kredite v skupni vrednosti 10 milijonov evrov, v kratkem pa pričakujemo tudi razpis za finančne spodbude investicijskim ukrepom za izrabo obnovljivih virov energije v gospodinjstvih. Podrobnosti v zvezi z razpisoma si lahko ogledate na spletni strani Ekosklada (http//www.ekosklad.si/) in Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije (http//www.aure.si/).
Za podrobnejše nasvete o učinkoviti rabi in obnovljivih virih energije pa se lahko obrnete na najbližjo energetsko svetovalno pisarno. Energetski svetovalec vam je za brezplačne nasvete na voljo tudi vsako tretjo sredo v mesecu med 16.30 in 18. uro v prostorih občinske sejne sobe v Vodicah. Za obisk se je potrebno predhodno naročiti v sprejemni pisarni Občine Vodice na tel. št. (01) 833 26 10.
Na podlagi 43. člena in v zvezi z 49. členom Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 - ZMetD, in 66/06 - odl. US) in v povezavi z 31. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 -ZZK-i) ter na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-i) minister za okolje in prostor sprejme
S K L E P
o javni razgrnitvi utemeljitve predlagane rešitve za prenosni plinovod M5/R51 Vodice TE TOL, okoljskega poročila in njegove revizije
in
SKLICUJE 2. prostorsko konferenco
I.
Minister za okolje in prostor odreja javno razgrnitev:
1.	utemeljitve predlagane rešitve, ki jo je pod številko naloge 5633 izdelal LUZ, d. d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: utemeljitev predlagane rešitve);
2.	okoljskega poročila za prenosni plinovod M5/R51 Vodice - TE TOL, ki ga je pod številko projekta 7862 izdelal PROJEKT, d. d., Nova Gorica (v nadaljnjem besedilu: okoljsko poročilo);
3.	revizije okoljskega poročila, ki jo je maja 2006 izdelal okoljski izvedenec mag. Jorg Hodalič, in
4.	povzetka za javnost.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo javno razgrnjeno od 10. aprila 2007 do 10. maja 2007, in sicer:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 2i, Ljubljana,
-	v Mestni občini Ljubljana, Oddelku za urbanizem, Poljanska cesta 28, Ljubljana
-	v Občini Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice.
Izvleček gradiva iz prejšnje točke bo javno razgrnjen tudi v četrtnih skupnostih:
-	Šentvid, Prušnikova 106, Ljubljana,
-	Posavje, Dunajska 230, Ljubljana,
-	Šmarna Gora, Pločanska 8, Ljubljana,
-	Črnuče, Dunajska 367, Ljubljana,
-	Bežigrad, Vojkova i, Ljubljana,
-	Jarše, Kvedrova 32, Ljubljana,
-	Moste, Ob Ljubljanici 36 a, Ljubljana.
Javne obravnave bodo potekale:
-	za območje Mestne občine Ljubljana:
-	v četrtni skupnosti Črnuče, Oddelku za lokalno samoupravo Mestne občine Ljubljana, Dunajska 367, Ljubljana, 17. 4. 2007 ob 17. uri;
-	v četrtni skupnosti Bežigrad, Oddelku za lokalno samoupravo Mestne občine Ljubljana, Vojkova i, Ljubljana, i8. 4. 2007 ob i7.uri:
-	za območje Občine Vodice, v sejni sobi Občine Vodice, Kopitarjev trg i, Vodice, 23. 4. 2007 ob 17. uri.
III.
Med javno razgrnitvijo in javnimi obravnavami ima javnost pravico dajati mnenja o predlogu utemeljitve predlagane rešitve in okoljskem poročilu ter pripombe k njima. Pripombe in predlogi se do i0. maja 2007 lahko dajo pisno na krajih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, pisno ali ustno na javnih obravnavah ali se pošljejo na elektronski naslov: gp.mop@gov.si, pri čemer se pri "Zadeva" navedejo ključne besede "DLN Vodice -TE TOL".
IV.
Med javno razgrnitvijo iz I. točke tega sklepa imajo v postopku celovite presoje vplivov na okolje pravico dajati mnenja in pripombe fizične ali pravne osebe, ki imajo na območju, na katero se predlog utemeljitve predlagane rešitve nanaša, stalno prebivališče ali sedež ali v lasti nepremičnino, in nevladne organizacije iz prvega odstavka i53. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 - uradno prečiščeno besedilo, 49/06 -ZMetD, in 66/06 - odl. US).
V.
Med javno razgrnitvijo iz II. točke tega sklepa Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, vabi na 2. prostorsko konferenco, ki bo 23. aprila 2007 ob i0. uri v sejni sobi Ministrstva za okolje in prostor, Direktorata za prostor, Dunajska 2i, Ljubljana, v podhodu.
Na prostorski konferenci bo predstavljena utemeljitev predlagane rešitve. Nanjo so vabljeni zlasti predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, organizirane javnosti in nosilcev urejanja prostora.
Gradivo iz prvega odstavka te točke je na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor, Dunajska 2i, Ljubljana, vsak delovni dan med i3.00 in ^.30, na sedežih Mestne občine Ljubljana in Občine Vodice, in sicer med uradnimi urami, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor http://www.mop.gov.si pri Javnih objavah, Obvestilih za javnost.
VI.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor (www.mop.gov.si), v časopisu Delo in na krajevno običajen način v časopisu Kopitarjev glas.
Št.: 35010-1/2005-LB Ljubljana, 22. marca 2007 EVA: 2007-2511-0104
Janez PODOBNIK
MINISTER za okolje in prostor
Občini Vodice in Kanjiža sodelujeta v okviru programa izmenjave
Program se financira iz CARDS programa Evropske unije
Alenka Jereb
V ponedeljek, 12. februarja, je delegacija šestih predstavnikov Občine Kanjiža prišla na petdnevni obisk z namenom informacij, izmenjave znanja in pridobivanja vpogleda v delovanje EU občine. Namen omenjenega projekta je prilagoditev delovanja uprave Občine Kanjiža potrebam Evropske unije ter povečanje participacije nevladnih organizacij, gospodarstva ter občank in občanov pri oblikovanju in sprejemanju občinskih politik.
V	torek jih je v sejni sobi Občine Vodice sprejel župan Brane Podboršek. Na kratkem delovnem obisku sta nosilca projekta Liljana Djerkovič in Damjan Stanonik predstavila vse dosedanje aktivnosti, delegacija pa svoja pričakovanja v okviru omenjenega obiska. Skupaj so si ogledali tudi Vrtec Skratka Svita, OS Vodice in kulturne znamenitosti ter obisk nadaljevali na JP Komunala Vodice. Gostitelji so predstavili projekt GORKI za pridobivanje evropskih sredstev ter elektronsko poslovanje občine kot podporo občinskim in evropskim projektom. Popoldne so obiskali Občino Domžale ter se sestali tudi z županom Tonijem Dragarjem. Delovni dan so zaključili s poznim kosilom v Dvoru Jezeršek, kjer so se srečali s civilnimi organizacijami in društvi.
V	naslednjih dneh so obiskali tudi Celje, kjer so si ogledali čistilno napravo ter občudovali bisere Štajerske. Ker je vojvodinska občina Kanjiža obmejna občina z Madžarsko in je velik del prebivalstva Madžarov, sta nosilca projekta organizirala tudi sprejem pri županu Mestne občine Nova Gorica Mirku Brulcu. Sestali so se tudi z direktorjem Primorskega tehnološkega parka in direktorjem Regijske razvojne agencije severne Primorske. Seveda so imeli gostje priložnost spoznati tudi našo prestolnico ter lepote naše države.
Naše goste smo prosili tudi za komentar vtisov, ki so jih imeli ob koncu drugega dne.
Robert Fejstamer, direktor Informativnega centra za razvoj občine Kanjiža
Vedeli smo, kam prihajamo, saj smo nekdaj živeli v isti skupni državi. Za nas, Vojvodince, je pogled na gore nekaj čudovitega. Zelo lepo smo bili sprejeti, spoznali smo delovanje občinske uprave. Vemo, da v Sloveniji vsi veliko več delate kot pri nas, čeprav delo poteka zelo sproščeno. Imam občutek, da vsak ve, kaj dela, zakaj dela in zakaj je določeno stvar tako tudi napravil. Stvari so točno določene in determinirane.
Tivadar Heredi, sekretar mestne skupnosti Horgoš
Delujem na področju društvenih dejavnosti, ki so pri vas na višjem nivoju kot pri nas. Pozna se, da v občinskem proračunu namenite več sredstev za delovanje društev. Največja razlika je ta, da vaša društva lahko odidejo na gostovanje po Evropi, pri nas pa le, če konkurirajo na
razpisih in zmagajo, kajti drugih sredstev ni. Tudi pri nas imamo razvito kulturo, le da društva delujejo bolj na lokalni ravni.
Tatjana Varju Potrebic', vodja oddelka za splošne zadeve
Imate zelo lep vrtec, tudi pri nas namenjamo tej dejavnosti dosti sredstev. Ohranjamo tudi vrtce, v katerih je majhno število otrok, ki so ekonomsko neupravičeni, kajti če vrtec enkrat zapreš, ga ne boš nikoli več odprl. Imamo tako jaslične oddelke kot oddelke za starejše otroke. Tudi mi bomo letos položili temeljni kamen za nov vrtec.
Prometna varnost v
| v, •
občini
Francka Rozman
Da so naše ceste že zelo nevarne, vemo vsi. Kljub prometnim predpisom in znakom, ki so postavljeni zato, da jih upoštevamo, je včasih ravno obratno. Nekateri imajo cestišče za dirkališče, na katerem so prisotni samo oni. Če greš ob deževju po pločniku, te tak nadutež poškropi od glave do peta. Tudi prehod s semaforjem ni zagotovilo, da ob zeleni lahko brez skrbi prečkaš cesto. V zadnjem času je v naši občini veliko cest v popravilu ali razkopanih zaradi preureditve, te pa povzročajo nejevoljo in neučakanost, čeprav bodo ob dograditvi prinesle napredek.
Zato sem nekaj občanov vprašala, kaj menijo o varnosti na cesti skozi njihovo naselje in kaj predlagajo za izboljšavo le-te.
Danica Kadivec, Repnje
Na cesti skozi vas Repnje so najbolj izpostavljeni pešci, to so predvsem otroci in starejši prebivalci. Ni še bilo nesreče, ne vemo pa , kaj nas še čaka. Za varnost bi bilo pametno zgraditi pločnik. Kaznovati pa bi morali voznike s pretežko nogo. Verjetno bi bilo pametno občasno tudi postaviti radar za merjenje hitrosti. Se posebej so objestni vozniki "težkih" avtomobilov. Pred leti je neki vaščan izjavil, da otroci in kure niso za na cesto. Prišel je čas, ko kur ni, otrok je pa več.
Mihaela Spicar, Dobrusa
Varnost skozi moje naselje je zelo slaba. Cesta je preozka za tovornjake, avtobuse in tudi za osebna vozila. Kljub znaku, ki označujejo naselje, vozniki vozijo prehitro. Predlagam ležeče policaje pri prvih hišah, in s tem večjo varnost za otroke.
Sonja Kimovec, Polje
Varnost na cesti skozi Polje je zelo slaba. Cesta je tako ozka, da se dva avtomobila ne moreta srečati. Eden se mora umakniti
s ceste. V primeru, da je ob robu cestišča še pešec ali kolesar, pa je še toliko bolj nevarno. Poleg tega so na cesti še "udarne jame", ki so ob deževju polne vode. Sredi vasi je luža tako velika, da sega čez sredino ceste. Z vsem tem je pešcem, zlasti otrokom na poti v šolo, onemogočena varna hoja.
Predlagam urgentno popravilo ceste skozi vas z ureditvijo odtekanja vode ob deževju.
Marinka Potrč, Polje
Cesta skozi mojo vas je zelo ozka, a je na njej veliko prometa, zlasti ob koncu tedna. Vozniki vozijo prehitro. Predlagam ležeče policaje na obeh koncih vasi.
Milena Žitnik, Vojsko
Varnosti ni nobene, ker nihče ne vozi po predpisih. Čeprav imamo ovire na cesti, nekateri vozijo tudi preko 100 km/h. Ovire samo ropotajo.
Predlagati ne morem ničesar, ker je izboljšava in varnost odvisna od voznika.
Tomaž Kepic, Sinkov Turn
Na srečo živimo v kraju, ki ni zelo prometno obremenjen. V lanskem letu so skozi del vasi razširili cesto, kar je pripomoglo k še večji varnosti. Stari del, ki še čaka na obnovo, pa je precej bolj nevaren. Cesta je ozka, na nekaterih delih nepregledna, ni javne razsvetljave ... Pohvalno pa je videti sprehajalce, ki imajo skoraj vsi kresničke, v zadnjem času pa tudi odsevne jopiče. Ti so bolj opazni na večji razdalji.
Franc Bergant, Sinkov Turn
V Sinkovem Turnu imamo ceste dobro urejene. Polovica ceste do Martinka je bila lansko leto urejena, druga pa je že bolj nevarna, ovinkasta, ozka in brez razsvetljave. Moti pa me, da so ograje na
cestnem zemljišču, ker ogrožajo promet. Motijo me tudi drevesa na cesti Sinkov Turn-Selo, ki so v nepreglednem ovinku vdelana v asfalt.
Breda Spenko, Bukovica
Varnost se je skozi Bukovico zelo poslabšala. Cesta je še vedno gradbišče, toda nekateri vozniki tega ne upoštevajo. Na cesti se kot pešec počutim ogroženo. Najbolj pa so v nevarnosti naši najmlajši. Zelo nas moti dvigovanje prahu. Življenjski pogoji se bodo izboljšali, ko bo cesta končana. Tega si najbolj želimo.
Janez Baliž, Vodice
Kamniška cesta je preobremenjena in nevarna za udeležence v prometu. V nevarnosti so pešci in kolesarji. Odločil sem se za štetje prometa. V času od 7.30 do 8.00 je po cesti peljalo 245 osebnih vozil in 50 tovornjakov in kombijev. Potem sem štel še v času od 12.30 do 13.00. Osebnih vozil je bilo 150, tovornjakov in kombijev pa 44.
Predlagam obvoznico, o kateri se že dolgo govori.
Jože Fuleki, Vodice
Varnost je vsak dan slabša. Za pešce je premalo pločnikov, zato so prisiljeni hoditi po cesti. Za varno hojo otrok je poskrbljeno samo prvi mesec novega šolskega leta. Velikokrat se zgodi, da vozniki ogrožajo pešce celo pri semaforju ob Kopitarjevem hramu. Sam sem kar nekajkrat opazil, da vozniki pri rdeči luči na semaforju vozijo normalno naprej čez prehod za pešce.
Občinskemu gradbenemu odboru predlagam, da se pri izgradnji kanalizacije uredijo tudi pločniki. Načrtujejo naj razširitev ceste proti Mostam, ker je ta zelo prometna. Nevarna je za kolesarje, zato sem se pri načrtovanju rekreativnih dejavnosti upokojencev tej cesti raje izognil.
Občni zbori društev upokojencev
Francka Rozman
Čas se ne ustavlja in leto je naokrog. Spet je mesec marec, prvi pomladni mesec, ko imajo upokojenska društva svoje občne zbore.
Kako je potekal občni zbor DU Bukovica - Sinkov Turn, je pripovedovala tajnica društva Jelka Krenn.
Na sobotno popoldne so imeli v Društvu upokojencev Bukovica-Sinkov Turn svoj občni zbor. Zbralo se je 81 upokojencev. Prišli so tudi predstavniki sosednjih društev. Za prijeten začetek so mladi člani KUD Matije Koželja pod vodstvom Rada Čuka pripravili prijeten pevski in instrumentalni nastop. V DU Bukovica-Sinkov Turn je včlanjenih 222 upokojencev, od tega 95 moških in 127 žensk. Na novo se je v letu 2006 včlanilo 13 upokojencev, umrlo jih je 10, izstopila pa sta dva člana. V samopomoč je vključenih 18 članov. Člani upravnega odbora so na domovih obiskali 38 članov, v domovih starostnikov pa 7 oseb. Obdarili so jih z darilno vrečko in dobrimi željami. S čestitko so počastili 21 članov, ki so praznovali okroglo obletnico. Vsako leto obiščejo tudi upokojenko, ki je stara nad 90 let. Od umrlih članov se poslovijo z govorom, praporom in darujejo sveče. Povezujejo se tudi s sosednjimi društvi, saj so včlanjeni v koordinacijo Gorenjske. Tudi z vodiškim društvom dobro sodelujejo. Delavni so na družabnem področju, saj organizirajo izlete, pohode, poletni piknik v Kosezah in novoletno srečanje. Sodelovali so pri otvoritvi prenovljenega Doma krajanov Utik, v katerem so dobili lepo društveno pisarno, v souporabo pa tudi sejno dvorano. Za zdravje skrbijo z redno dvakrattedensko telovadbo. Letujejo v hotelu Delfin v Izoli. Organizirali pa bodo še več avtobusnih izletov, redno kolesarili in balinali ter sodelovali na občinskih prireditvah. Nadaljevali bodo z obiski najstarejših, organizirali piknik in prednovoletno srečanje. Načrtujejo še več dejavnosti na kulturno-športnem področju.
Tudi letošnji občni zbor so zaključili z zabavo s plesom in pogostitvijo.
Sredi marca je imelo svoj občni zbor tudi DU Vodice.
Zbrali so se v Kulturnem domu v Vodicah. Poleg gostov je bilo prisotnih še 205 članov. Društvo šteje 472 upokojencev, od katerih je 57 članov starejših od 80 let.
V	sklad vzajemne samopomoči je vpisanih 75 upokojencev.
Pred začetkom občnega zbora je pevska skupina zapela tri lepe narodne pesmi Dekle, daj mi rož rdečih, Tam v dolu in Jaz sem Marjanca. Poželi so lep aplavz.
V	uradnem delu je predsednik društva Janez Podgoršek podal kratko poročilo o delu društva v letu 2006. Program dela, sprejet marca 2006 na občnem zboru, je članom društva omogočil široko paleto možnosti sodelovanja. Vsem članom nad 80 let, invalidom in bolnikom so izkazali pozornost in jih pred novim letom obdarili. Za rojstne dneve članov, ki so praznovali 70, 75, 80, 85, 90 in 95 let, so v znak pozornosti poslali čestitke. Predsednik društva pa je osebno obiskal jubilante, ki so praznovali 90 let. Društvo je sodelovalo v raznih občinskih akcijah, na proslavah, sodelovalo pa je tudi s šolo, vrtcem in ostalimi društvi. Skupaj z občinsko upravo in občinsko socialno službo si društvo
prizadeva za pomoč na domu in dostavo hrane na dom za starejše od 65 let, bolne in invalidne. Od umrlih članov so se poslovili z aranžmajem sveč, nošenjem prapora in poslovilnim govorom. Društvo je nudilo pomoč pri rezervacijah za skupinsko letovanje v Izoli. V letu 2006 je organizirano letovalo 38 članov. Vodstvo in člani upravnega odbora so se udeleževali zborov upokojenskih organizacij in zborov pri MZU Ljubljana.
Za športno-rekreativne dejavnosti je zadolžen Jože FU leki. Na šestih kolesarjenjih je sodelovalo 126 upokojencev. Vodja je razočaran nad disciplino udeležencev, ki premalo skrbijo za svojo varnost. Prav zaradi tega bo poskrbel za čelade in enotne športne majice. V prejšnjem letu je bilo deset različnih pohodov. Na njih se je rekreiralo 275 pohodnikov. Zakonca Kern sta se udeležila vseh pohodov. Najstarejša pohodnica je bila Angelca Mesarič, najstarejši pohodnik pa Florjan Erce. Balinarji so to jesen tekmovali na več turnirjih. Osvojili so pet pokalov. Tudi šahisti so bili uspešni, saj je njihov član zasedel 2. mesto za pokal občine. Odlično so bili organizirani tudi izleti in družabna srečanja. Na devetih izletih se je imelo lepo 542 udeležencev, na štirih srečanjih pa 565. Najdaljši izlet je bil ogled Rima, državice Vatikan in še delujočega vulkana Vezuva. Za prijetne in nepozabne izlete se žrtvuje Tone Logar.
Društvo skrbi tudi za zdravje svojih članov. Na krvno preiskavo, merjenje holesterola in krvnega sladkorja se je prijavilo 225 članov.
Tudi kultura živi. Pevska skupina prepeva stare ljudske pesmi, ki jih nekateri člani še znajo zapeti. Skupina šteje 22 pevk in pevcev in v času od lanskega občnega zbora do letošnjega so imeli 20 nastopov. Harmonikar Cveto Jagodic kljub mnogim obveznostim redno spremlja skupino. Zaživela je tudi lutkovna skupina, ki je z igrico Orešek in Drobtinica sodelovala na skupni prireditvi društev upokojencev Cerklje, Komenda in Smartno-Tacen.
Ustvarjalne delavnice so potekale predvsem v jesensko-zimskem času. Za dan državnosti so naši člani pripravili razstavo ročnih, likovnih in slikarskih del. Delavnice vodi Stefka Baliž.
Sledilo je poročilo blagajničarke Mari Podgoršek, nato pa je predsednik na oder povabil goste. Kot prva je o delu Zveze društev upokojencev Slovenije in Mestne organizacije DU Ljubljana spregovorila gospa Anka Tominšek. Povedala je veliko koristnih informacij in se zahvalila za povabilo na občni zbor. Tudi povabljeni predstavniki DU Pirniče, Smartno-Tacen, Cerklje, Bukovica-Sinkov Turn in Komenda so zaželeli društvu uspešno delo.
Najlepši trenutek pa je nastopil, ko so na oder prihajali zlatoporočenci. Pet parov se je udeležilo letošnje slavnosti, in sicer zakonca Bizjak, Kubelj, Stirn, Kimovec in Erce. Župan Brane Podboršek je vsem čestital in skupno s predsednikom DU Janezom Podgorškom in Tonetom Logarjem poklonil darila in lepe šopke. Zlatoporočenci so svojo živahnost dokazali na plesišču, pevska skupina pa je njim na čast zapela tisto "Časi, zlati časi, kam ste se izgubili ... " Sledila je pogostitev, na plesišču pa so se pridružili še ostali člani.
Vabljeni na sejem starodobnih vozil
Jernej
Veseli nas, da se je na straneh Kopitarjevega glasu našel prostor tudi za naš Mak klub. To je, če že ne edini, pa zagotovo najboljši način, kako naše soobčane seznaniti z vsemi aktivnostmi kluba, z našim hobijem, ki nam vzame ogromno časa, nudi pa obilo zadovoljstva.
Od našega javljanja v januarski številki se je v klubu dogodilo veliko zanimivosti. Dovolite, da vas na kratko seznanim z njimi. V januarju se nas je osem članov odpravilo v Nemčijo. V Augsburgu je vsako leto sejem starodobnih motorjev, avtomobilov, rezervnih delov in motoristične opreme. Po našem pesniku Aškercu bi lahko rekel "semenj bil je živ ...". Za lažjo predstavo vam moram povedati, da je sejemski prostor večji od ljubljanskega Gospodarskega razstavišča, na ogled pa je bilo postavljeno ogromno starodobnih avtomobilov in motorjev ter vse ostale motoristične "šare". Prava paša za oči in težka preizkušnja za naše žepe. Bilo je lepo in vredno ogleda!
Poleg rednih sestankov smo imeli konec januarja tudi letni občini zbor. Udeležili smo se ga vsi člani kluba, prišla pa sta tudi župan gospod Brane Podboršek in predsednik naše krovne zveze gospod Demšar. Pogovorili smo se o našem delu v preteklem letu. Po sprejetju vseh poročil smo staremu upravnemu odboru soglasno zaupali vodenje kluba še en mandat. Sprejeli smo tudi smernice za delo v letošnjem letu. Na kratko-, udeleževali se bomo srečanj lastnikov starodobnih vozil po Sloveniji in okoliških državah, v Vodicah bomo meseca avgusta organizirali že 5. vseslovensko srečanje, odpravili se
bomo na izlet, organizirali bomo piknik za vse člane in prijatelje našega kluba ob Kolpi, pa še in še ...
Za konec sem prihranil še najbolj svežo novico. Od nedelje, 1. aprila 2007, pa vse do oktobra bomo vsako prvo nedeljo v mesecu v Polju na avtobusni postaji prirejali svoj prodajno-razstavni sejem starodobnih vozil, rezervnih delov in opreme. Vsa dovoljenja od Občine Vodice in ostalih institucij že imamo in komaj čakamo na 1. april. Res je to dan šaljivcev, mi pa smo vse vzeli čisto zares! Na prvem sejmu vam bomo pokazali ves svoj "vozni park" - starodobna vozila in moderne jeklene konjičke naših članov. V sodelovanju s policijo bomo pripravili prikaz varne vožnje za motoriste ter organizirali prodajo rezervnih delov in opreme. Poskrbeli bomo za prijetno druženje, zato vas vse, še posebej mladino, prisrčno vabimo.
Lepo je biti ženska, žena, mati
Alenka Jereb
Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in za veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje.
(Tone Pavček)
Biti ženska, žena, mati, živeti in opravljati eno ali več vlog hkrati, opravljati tudi svoje poklicno delo ter živeti polno življenje - o tem smo se pogovarjali z našimi tokratnimi sogovornicami. Na pogovor o življenju ženske v sodobni družbi smo povabili štiri svetnice občinskega sveta Občine Vodice. Vabilu so se odzvale le tri. Spregovorile so o možnosti ekonomske, politične in socialne enakopravnosti med spoloma, o njihovem pojmovanju praznovanja dneva žena in dneva mater ter o vezeh in čustvih, ki povezujejo hčere in matere.
Romana Cernivec
Prav gotovo je lepo biti ženska. Tu mislim predvsem tisto notranjo lepoto, ki jo vsaka ženska izžareva s svojim življenjem in bivanjem. Najlepše pa je biti mama, to je nekaj najlepšega, kar se ti v življenju sploh lahko dogodi. Ko gledam svojo mamo, lahko zagotovo trdim, da je nekaj posebnega biti tudi stara mama oziroma babica. To je še eno obdobje, ko se ti povrne tisto, kar si ti včasih dajal svojim otrokom. Lepo je biti hkrati žena in mati, kajti deležna sem moževe ljubezni, čutim, da me ceni, da sem ljubljena, hkrati pa prejemam tudi ljubezen od otrok. Vsa ta pozitivna energija me žene naprej in mi daje moč, da sem uspešna tudi na delovnem mestu v službi, daje mi moč živeti polno življenje tudi doma. Na vprašanje, kako sem letos praznovala osmi marec, lahko odgovorim, da tako kot vsak običajen dan s tem, da sem dobila lepo darilo, eno rožico. Drugače pa nič posebnega; popoldne sem si vzela nekaj prostega časa, tako kot bi imela nek osebni praznik in sem ga lepo preživela s svojimi najbližjimi. Tudi v službi niso pozabili na ta praznik, za kar gre zasluga našemu direktorju. Vsako leto se spomni žensk z manjšim darilom. S temi drobnimi pozornostmi in z občutkom, ki ti ga vsak
delodajalec lahko da, ti tudi delo ni težko opraviti, pa čeprav nisi na delovnem mestu le osem ur, temveč občasno tudi več. Ne smemo pozabiti tistih časov, ko tudi na delovnem mestu ni bilo enakopravnosti med moškimi in ženskami. Stanje od tistih dni do danes se je bistveno spremenilo, čeprav se še čuti razlika. Zadnjič sem nekje slišala komentar, da so ženske pridne kot čebelice delavke, moški so pa kot troti, ki poberejo najboljši konec. Nad tem sem se malo zamislila. Res je velikokrat tudi v življenju tako, da se na koncu vedno pojavi kdo, za katerega se govori, kako je uspešen, koliko je dosegel. Zadaj za njim pa je veliko drugih, med njimi tudi žensk, ki so pripomogle k skupnemu uspehu. Zato lahko tudi v zasebnem življenju velikokrat velja tista trditev, da za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska. V mnogih
primerih pa je tudi obratno. Za vsako uspešno žensko stoji uspešen moški. Vse je odvisno od tega, kako si mož in žena razdelita družinske obveznosti in dolžnosti. Zaradi službe, ki jo moj mož opravlja, nima časa za hišna opravila, če pa je potrebno, pa tudi to postori.
Takoj pa moram pristaviti, da je pri nas v Sloveniji kar nekaj uspešnih žensk na vodilnih položajih, ki so uspešne podjetnice in menedžerke. Torej imamo tudi v našem slovenskem prostoru možnosti, da dosežemo tisto, kar si zadamo, potrebujemo pa veliko volje in osebnega interesa.
Ženske se rade ukvarjamo tudi z različnimi hobiji. Sama sem tudi gasilka, prav zaradi pomanjkanja časa pa zadnji dve leti pri nas ne deluje več ženska desetina. Nekatere delajo v turnusih, nekatere samo dopoldne, tako da se nekako ne moremo dobivati in vaditi. Še vedno pa se enkrat letno odpravimo na izlet, malo poklepetamo in si izmenjamo izkušnje z različnih področij našega delovanja. V marcu imamo v Polju tudi seminar na temo velikonočni aranžmaji, tako da si bom tudi to ogledala, ker me zanima.
Sprašujete me o mami; vežejo naju zelo lepi spomini. Vedno sva se dobro razumeli, nekoliko manj pa v obdobju moje pubertete. V tistem času sem bila zelo uporniška, zato sem večjo veljavo dajala očetu. Kadar jo prosim za pomoč, mi je nikoli ne odkloni. Zelo sem ji hvaležna za tiste trenutke, nasvete in pomoč, ki sem je bila deležna ob rojstvu mojih dveh otrok, pa tudi kasneje	sta
preživela del časa v njenem varstvu. Seveda med materami in hčerkami občasno prihaja tudi do nesoglasij, saj izhajava iz	različnih
generacij, zato imava včasih tudi drugačno mišljenje in pogled na življenje. Tako kot se razvija
:
družba, tako tudi ljudje drugače gledamo na življenje. Prav zaradi tega tudi na svojo hčer drugače gledam, kot pa je mama na mene. Seveda se nam ženskam ne obetajo ne vem kako dobri časi, glede na delovno dobo, ki jo bomo morale doseči, da se bomo upokojile. Če bomo morale delati do 60. leta ali pa še več - tako kot nam obetajo, bomo težko pomagale svojim otrokom pri vzgoji otrok in morda tudi pri hišnih opravilih, kot so nam pomagale naše mame. Ali pa tudi ne ... Morda se bodo ženske kasneje odločale za prvega otroka, kar se nedvomno že dogaja. Bomo videli, kaj nam bo prinesel čas. Vem le to, da bom svojim otrokom vedno pomagala, če jim bom le lahko. Ženskam želim sporočiti, naj se postavijo same zase, naj uresničijo tisto, kar si resnično želijo v življenju, pa čeprav se vsi ne bodo strinjali z njihovimi nameni.
Mateja Gubanec
Danes prav lahko rečemo, da je ženska po enakopravnosti vzporedna moškemu, zato ni pri ničemer prikrajšana. V današnjem času biti ženska ni nič težkega, zato prav gotovo ne bi nobena zamenjala svoje vloge z moškimi. Vsak spol oblikujejo določene značilnosti. Ženske znamo biti pri določenih stvareh bolj vztrajne, potrpežljive, imamo več volje, vsako stvar pretehtamo, medtem ko se moški hitreje navdušijo in odločijo v posameznih situacijah. To je samo nekaj bistvenih razlik, vendar ne moremo vedno posploševati. Letos sem osmi marec praznovala delavno, čeprav smo bile s sodelavkami zelo presenečene, saj nam je minister, delam namreč na Ministrstvu za gospodarstvo, odobril eno uro predčasnega odhoda z dela. Prejšnja leta smo običajno dobivali kakšne rože, vendar smo bile letos tega darila bolj vesele, saj danes ura prostega časa pomeni veliko več kot pa ena rožica, posebno če ga lahko podariš domačim. Ta praznik cenijo tudi pripadniki moškega spola, odvisno pa je predvsem od posameznika. Če zna voščiti za rojstni dan, za kakšno obletnico, bo voščil tudi za ta praznik.
Zdi se mi, da je veliko žensk uspešnih v svojih poklicih, na svojih delovnih mestih. Menim pa, da se morajo ženske veliko bolj dokazovati, preden pridejo do določenega položaja. Problem je predvsem pri mladih ženskah glede zaposlitve. Delodajalci ne želijo tvegati, da bi zaposlili
mlado žensko, ki lahko odide na porodniško in bolniško zaradi otrok. Mogoče bi se morali tudi pri bolniškem dopustu, ki je namenjen negi otrok, še bolj izenačiti z moškimi. Predvsem pa je to stvar dveh staršev in njunega dogovora, kdo bo preživel ta čas z otrokom. Glede ekonomske enakopravnosti menim, da so ženske še vedno slabše plačane za svoje delo v primerjavi z moškimi. Sama delam v pretežno ženskem kolektivu, zato imamo tudi veliko ženskih nadrejenih. Seveda pa so pri nas zaposleni tudi
moški, ki pa so čisto na vrhu in zavzemajo vodilna delovna mesta. Glede plač pa ne vidim velikih razlik.
Tudi v drugih gospodarskih panogah se stanje popravlja. Ženske postajajo iz dneva v dan bolj samozavestne, z delom dokazujejo, da zmorejo izvesti najzahtevnejše naloge in da znajo biti na nivoju. Slovenke nismo nič slabše od drugih Evropejk. Seveda tu odigra pomembno vlogo tudi temperament, ki je zapisan v lastnostih pripadnic posameznega naroda. Medtem ko so Italijanke nekoliko bolj temperamentne, se Slovenke odlikujemo po drugih lastnostih. Ne, čisto nič slabše nismo od drugih pripadnic Evropske unije. Veliko žensk teži k boljši izobrazbi, hkrati si ustvarjajo družino in gradijo kariero. Seveda tu ne gre vedno gladko; treba je uskladiti obveznosti. Predvsem pa je pomembno, da ne "zaspiš". Vsaka ženska mora graditi na sebi in na svoji osebnosti. To pomeni hkrati tudi nek izziv. Najslabše je to, da prideš do neke točke in na tisti točki ostaneš celo življenje. To ni dobro, tudi za moške ne. Vedno se moraš izobraževati.
Glede vezi med mamami in hčerami lahko rečem samo to, da mi moja mama vedno
stoji ob strani. Dobro me pozna in takoj po izrazu na obrazu prepozna moje razpoloženje. Zelo dobro se razumeva, čeprav se včasih tudi v marsičem ne strinjava, vendar vedno najdeva kompromis. Ugotavljam pa, da si v vedenjskih značilnostih postajava vedno bolj podobni. Za stvari, za katere sem vedno trdila, da jih ne bom nikoli delala, počasi ugotavljam, da ravno to počnem. Vendar v tem ne vidim nič slabega. Ko mi spomini segajo nazaj v otroštvo, se spominjam, da je bila moja mama zelo skrbna, da me marsikdaj kam ni pustila, ker me je želela obvarovati pred morebitnimi težavami. Ženskam voščim ob njihovem prazniku in jim sporočam, naj korajžno nadaljujejo svojo pot tako, kot so si jo začrtale. Vzporedno z moškimi bomo dosegle še veliko v življenju.
Leopoldina Kranjec
Biti ženska, žena, mati je nekaj zelo lepega. Šele ko rodiš, se ti porodi občutek materinstva, in to je nekaj, kar je nenadomestljivo. Spoznati in doživljati materinstvo je nekaj najlepšega, nekaj kar si pred rojstvom otroka ne moreš niti predstavljati. Seveda se nakopičijo tudi
obveznosti, tako doma kot v službi, včasih te otroci tudi razjezijo, vendar je to samo del življenja. Prav gotovo je opravljati vse tri vloge hkrati lepo, včasih pa tudi naporno.
Osmi marec sem tako kot vsako leto praznovala delavno. Seveda sem dobila tudi rožice od partnerja in hčere, česar sem bila zelo vesela. To je izraz pozornosti. Z majhno pozornostjo smo se spomnili tudi naše mame in se ji tako zahvalili za vse lepo, kar nam je nudila v življenju. Tudi v službi so se nekateri moški - pacienti spomnili. Nekateri vsako leto, ne glede na to, ali so naročeni ali ne, pošljejo čestitko ali pa rožico. Vedno sem vesela take pozornosti. Tudi s kolegicami si ob tem prazniku pošiljamo kakšne lepe misli. Videti je, da tudi ženske potrebujemo nekaj takega. Lepa misel človeku vedno polepša življenje, če pa ga spoštuješ, pa še toliko bolj.
Kar se tiče enakopravnosti, mislim, da še vedno nismo popolnoma enakopravne v primerjavi z moškimi. S tem da moramo ženske opravljati delo v službi, nas doma čaka še družina, gospodinjska opravila in skrb za otroke. Dokler same ne bomo moške enakopravno vključile v gospodinjska
dela, ne bomo mogle govoriti	o
enakopravnosti. Šele takrat se bomo lahko	ženske
enakovredno kosale z moškimi in se znašle na vodilnih položajih. Na ekonomskem področju je zaslediti velik napredek v primerjavi z obdobjem izpred desetih let. Sedaj imajo ženske tudi večjo možnost izobraževanja. Še vedno pa se nekateri bojijo zaposliti mlajšo žensko v rodnem obdobju, ko še načrtuje družino. Prav	zaradi
koriščenja porodniškega	in bolniškega dopusta imajo več možnosti za zaposlitev tiste predstavnice ženskega spola, ki so si že ustvarile družino. Nekatere ženske samohranilke tudi v današnjem času težko preživljajo svojo družino. Če imajo možnost zaposlitve in če jim oče otrok finančno pomaga pri vzgoji otrok, še nekako gre. Ob majhni plači pa ženska zelo težko preživlja svojo družino. Sama država bi morala biti tu bolj socialno usmerjena. Veliko žensk si najde oporo v svoji družini, pri starših, ki ponavadi otrokom stojijo vedno ob strani. Težavo vidim tudi pri podaljševanju delovne dobe. Dalj časa bomo morale delati, starejše bomo, nekatere se bodo v starosti srečevale tudi z boleznijo in z leti bomo vse težje delale. Delovna mesta bodo zapolnjena, hkrati pa bo veliko povpraševanje mladih, ki se že danes težko zaposlujejo. Tu je tudi vprašanje socialne varnosti, saj se nam obetajo manjše pokojnine. O tem se bo prav gotovo še razpravljalo.
Drugače pa se razmere na tem področju izboljšujejo. Letos je Evropska unija razglasila leto 2007 za leto enakih možnosti za vse. Ker smo del te skupnosti, pričakujem, da se bo stanje tudi ne tem področju izboljševalo še naprej. Slovenke se lahko
enakovredno postavimo ob bok Evropejkam. V primerjavi z islamskimi deželami smo po enakopravnosti z moškim v precejšni prednosti. Tu mislim predvsem na odločanje, družabno življenje, izobraževanje ter zaposlovanje. O mami me sprašujete? O svoji mami lahko rečem vse najlepše. Zelo kmalu smo ostali brez očeta, zato je bila v tistih časih zelo obremenjena. Skrbela je za tri otroke, nudila nam je topel dom in hkrati skrbela še za obrtno dejavnost, ki jo je vodila po očetovi smrti. Omogočila nam je tudi šolanje, za kar smo ji še posebno hvaležni. Bila je zelo močna, zato jo še danes zelo občudujem. Še vedno se zelo dobro razumeva in moram poudariti, da sem zelo vesela, do jo še imam. Danes pomaga tudi svojim vnukom in skrbi tudi za njih. Res, vse najlepše, kar se moje mame tiče. Vsem ženskam, ki poskušajo v nemirnem morju življenja mirno krmariti svojo barko in ko vseeno naletijo na skrite čeri in pasti želim, naj se v vsakem trenutku le zavedajo: pravo bistvo je očem nevidno.
Moje povabilo na razgovor
Glede na najin telefonski pogovor vas ponovno vabim, da se udeležite kratkega pogovora za Kopitarjev glas, ki bo potekal v petek, 16. 3. 2007, v sejni sobi Občine Vodice. Zaradi vaše zasedenosti predlagam, da pogovor prestaviva na 18. uro. Da bodo pogoji za vse udeleženke pogovora enaki, vam moram sporočiti, da vnaprej pripravljenih vprašanj ne morem posredovati. Pogovarjali se bomo o vlogi ženske v sodobni družbi.
Mojca Locniskar
Spoštovana ga. Alenka Jereb,
glede na dosedanjo prakso vodenja uredniške politike Kopitarjevega glasa, ne morem na pogovor z Vami nepripravljena. Zato Vas ponovno prosim za vprašanja.
Lepo vas pozdravljam, Mojca Ločniškar
10. redna seja sveta zavoda
Alenka Jereb
21. 2. 2007
Člani sveta zavoda so bili seznanjeni z letnim poročilom in učnim uspehom ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja ter s predlogom finančnega načrta za leto 2007, ki se financira iz občinskega proračuna. Ocenili so delovno uspešnost ravnateljice ter razpravljali o tekočih zadevah.
O izvedbi in poteku inventure je poročala predsednica inventurne komisije Irena Winkler, v nadaljevanju pa je ravnateljica Ivana Bizjak podala poslovno poročilo za leto 2006. Medtem ko je bil obvezni program izveden 99,99-odstotno, je bila izvedba razširjenega programa ioo-odstotna. Učni uspeh učencev je bil 99,77-odstoten in je bil za 0,18 % boljši od preteklega leta, cilj letošnjega šolskega leta pa je doseči ioo-odstotni učni uspeh. Poslovanje je potekalo v okviru razpoložljivih finančnih sredstev, ki se namensko porabljajo. Zaradi povečanega vpisa otrok v vrtec se je povečala potreba po dodatnih oddelkih, medtem ko vpis v osnovno šolo ne narašča tako hitro. V februarju je bil v šoli opravljen tudi zunanji revizijski nadzor, končno poročilo pa bo ravnateljica predstavila na naslednji seji. Računovodsko poročilo je podala računovodkinja Marjeta Hočevar, ki je predstavila dosežene prihodke po posameznih dejavnostih, namenu
financiranja in strukturi ter odhodke po posameznih strukturah. Razlika med prihodki in odhodki je izkazala pozitiven poslovni rezultat, žal pa po besedah Hočevarjeve prihaja do presežkov odhodkov nad prihodki pri dejavnosti predšolske vzgoje zaradi nepokrivanja ekonomskih cen vzgojnin. V nadaljnji razpravi je župan, ki je bil tudi povabljen na sejo, pohvalil strokovno pripravljeno poročilo, vendar je želel natančno analizo odhodkov po dejavnostih, tako kot so bile prikazane pri prihodkih. S tem pa se bo tudi natančno pokazalo, na katerih postavkah prihaja do primanjkljaja. Poročilo je bilo z omenjenimi dopolnitvami sprejeto, hkrati pa so sprejeli še sklep, da se presežek prihodkov nad odhodki leta 2006 nameni pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki preteklih let.
Pomočnica ravnateljice Cilka Marenče je podala tudi natančno poročilo o učnem uspehu v prvem ocenjevalnem obdobju, ki
je 93,98-odstoten. V razredih, kjer je odstotek negativnih ocen najvišji, so že naredili načrt medsebojne pomoči.
V	naslednji točki so obravnavali predlog finančnega načrta za leto 2007, ločeno za šolo in vrtec. Ta pri šoli zajema materialne stroške, investicije in investicijsko vzdrževanje, nadstandard ter subvencioniranje prehrane za otroke iz socialno šibkih družin; pri vrtcu pa poleg nadstandarda in investicij ter investicijskega vzdrževanja še vzgojnine in dogovorjene stroške. Predlagan načrt bo osnova za pripravo finančnega načrta zavoda za leto 2007, ki bo narejen po sprejetju občinskega proračuna. Po predpisanih kriterijih so člani sveta soglasno ocenili delavno uspešnost ravnateljice, ki znaša 92.2% vrednosti meril za ugotavljanje uspešnosti ravnatelja.
V	zadnji točki je beseda tekla o načrtovani gradnji športnih igrišč ter okolice šole in vrtca.
Državno prvenstvo v veleslalomu in deskanju za OŠ
Joži Nastran Brank, Simona Zajc
V sredo, 14. 3. 2007, je na Rogli potekalo Državno šolsko tekmovanje v veleslalomu in deskanju na snegu, ki ga je organizirala OS Pod goro Slovenske Konjice v sodelovanju s Snowboard klubom Planja. Uvrstitve učencev v posameznih disciplinah so bile sledeče:
Veleslalom, dekleta - nekategorizirana, letnik 1992 in 1993
7. mesto Maja Kimovec, čas 34:31 34. mesto Nina Burja, čas 40:48
Veleslalom, dekleta - nekategorizirana (izven konkurence, letnik 94 in mlajše)
2. mesto Anja Ovijač, l. 1994, čas 35:92 9. mesto Lea Kimovec, l. 1997, čas 40:77
11.	mesto Petra Seršen, l. 1994, čas 41:38
Veleslalom, fantje - nekategorizirani (izven konkurence, letnik 94 in mlajši)
12.	mesto Jure Zajc, l. 1994, čas 39:59
13.	mesto Žiga Jeraj, l. 1996, čas 40:73
16.	mesto Andrej Kokalj, l. 1995, čas 41:88
17.	mesto Žiga Zupan, l. 1995, čas 42:82
Deskanje, fantje
8. mesto Matic Ovijač, čas 46:25 12. mesto Andrej Marinčič, čas 47:83 16. mesto Primož Marinčič, čas 48:81 37. mesto Nejc Novak, čas 53:74 44. mesto Blaž Spenko, čas 57:08 49. mesto Jure Čebašek, čas 59:94
Čestitke vsem tekmovalcem!
Smernice desetih let društva
Matjaž Jarc, predsednik društva SD Repnje-Dobruša
V javnost še ni pricurljala informacija, ki v letošnji sezoni definira deseti rojstni dan SD Repnje-Dobruša. Vesela družba je ob letnem društvenem občnem zboru na dan 10. 2. 2007 izdala nekatere osebne spomine na spontane začetke športnega društva in njegove korenine, ki izhajajo že iz 25-letne oblegane preteklosti, ki so začrtale smernice novim generacijam. Tako bi se ob tej priložnosti približal glavnemu motu našega društva in v košarico dobre volje poskušal dodati nekaj ključnih vzponov. Že prva alpinistična naveza pod strogim vodstvom presednika Marjana Kadivca je že mnoge prepričala z vrhunskimi vzponi na šmarnogorski turn. Mnogi so si upali planinski navdih napolniti z dobro voljo in jo kar iz
domačega kraja mahniti v hribe. Pri tem sta jim znanje in zvrhan hribovski nahrbtnik izničila zmoten predsodek, da je dolgočasno hoditi v hribe. Prav tako je tudi pri tem pomagala prva večja investicija športne sekcije v motorno vlečnico, ki je svoj namen izrazila na dobruški smukaški progi. Seveda pa so tu še drzni člani, ki so v času belih zim izkazali pogum s prvimi smučarskimi skoki in hitrostno smuko z vrha stopnic sv. Tilna, ki so se uspešno končali ob vznožju repenjskega hriba na Ropretovem travniku.
Da ne bi v pozabljen spomin stopila prizadevnost ljudi, ki je podprla ustanovitev samostojnega društva, se bomo tudi letos potrudili zapisati pestro vroče leto. Na poseben način se zahvaljujemo za obstoj tudi gasilskemu društvu Repnje-Dobruša ob generacijskem vodenju Romana Kraševca, ki je podpiral dejavnosti športnikov in nenazadnje tudi njihovo oblikovanje v svetu gasilstva.
V letošnjem letu si želimo stalnega vremena, mogoče še nekaj snega, da si dvignemo raven adrenalina z znanimi
dobruškimi smučarskimi skoki. Bistvo naše iniciative bo ostalo, da poskušamo z veseljem do druženja ustvariti zanimanje za spoznavanje športnega sveta v otroških očeh. Nenazadnje mnogi pohvalijo dragulje Slovenije in premalo je preprek, ki bi ovirale nemirnega duha človeka pri uživanju lepot narave. Vedno več poskušamo ceniti naravo, ohranjati njene lepote in s tem ne pozabiti, da jo moramo na pravi način sprejeti in ceniti.
Prostovoljna dejavnost v sodelovanju s športnim duhom podpira vsako pobudo k bogatenju letnega programa dejavnosti, ki se jih društvo zaveže izpeljati. Vodilne dejavnosti v društvu ostajajo smučarski skoki, pohodništvo, nogomet in košarka. Z veseljem in zanimivimi izkušnjami pa vas povedemo tudi v svet kolesarjenja, maratonskega teka, namiznega tenisa, badmintona in tenisa. V kolikor imamo skupni interes, vam omogočamo informacije na št.: 031/ 540-980, Matjaž, ali e-mail: matjaz.jarc@raci.si.
Tretji pohod na Kalisce
f Vida Pirc
Letošnja zima je res nenavadna, tako po visokih temperaturah kot po količini snega, ki ga v dolini skorajda ni bilo. V marcu imamo \e povsem pomladne temperature, čeprav meteorološka zima še traja. Tretjo soboto v marcu lansko leto, ko smo imeli člani ŠPD Gams zimski pohod na Kališče, so bile razmere povsem zimske - zjutraj je bilo mraz, zgoraj pa več kot meter snega. Letos smo imeli pohod na isto soboto, vreme pa je bilo povsem spomladansko; snega nič, vetra nič, zato pa visoke temperature in sonca na pretek.
Z vremenom torej nismo imeli težav. Zaradi lepe napovedi se nas je zbralo zelo veliko število članov, skupaj več kot trideset. Čeprav malce mrzlo jutro, je obetalo lep in sončen dan.
Odpeljali smo se do vasi Mače, kjer je bilo ogromno parkirišče že skoraj povsem zasedeno, kar pa kaže na množičen obisk Kališča, saj je koča ob vikendih odprta celo zimo.
Od parkirišča dalje je še kakšen kilometer strme makadamske ceste, ravno toliko da se človek dobro ogreje. Pri potoku je sledilo obvezno slačenje vrhnjih oblačil in priprava na resen vzpon. V koloni, drug za drugim, smo počasi grizli v strm hrib. Kdor si pozimi ni nabiral kondicije, je imel pač malo več dela, da je sledil glavnini. Sonce nas je grelo v hrbet in kmalu smo vsi hodili oblečeni v majice s kratkimi rokavi. Po približno eni tretjini poti se začno priljubljene serpentine, ki so nas v enakomernih ključih postopoma pripeljale do sedla. Naredili smo kratek postanek, saj je prostran travnik dobesedno vabil k počitku. Sem ter tja so se med travo že sramežljivo začele kazati prve gorske rožice. Nastavljali smo se sončnim žarkom in občudovali pogled na vrh Storžiča, ki je od tam videti neverjetno blizu.
Se kratek vzpon, še nekaj porabljenih kalorij ter pretečenih kapelj znoja in že smo bili na vrhu, se pravi pri koči. Nikomur ni prišlo na misel, da bi šel v kočo; zunaj na terasi smo zasedli prav vse klopi in mize. Iz nahrbtnikov smo na mize zložili od doma prinesene domače dobrote, jih razrezali in po planinsko razdelili med seboj. Prijetno utrujeni in siti kot polhi pač nismo mogli kar takoj v dolino. Nastavljali smo se sončnim žarkom, globoko vdihavali svež gorski zrak in se pomenkovali med seboj. Povedali smo marsikatero šalo, se smejali in sproščeno uživali. Ko smo se po dveh urah začeli pripravljati na odhod, nekaterim še ni bilo do povratka v dolino. A vsega lepega je enkrat konec. Po skupinicah smo se po različnih poteh porazgubili v gozdu. Nekateri so tekli, drugi sekali bližnjice, večina pa je hodila po markirani poti. Po dobri uri hoje smo vsi srečno prispeli v dolino. Da dneva ne bi prehitro zaključili, smo šli skupaj še na kosilo. Ker je bilo vzdušje razigrano, smo ob koncu celo malo zaplesali. K uspešnemu izletu gotovo veliko pripomore lepo vreme, za prijetno vzdušje pa moramo poskrbeti udeleženci. Našemu društvu to zaenkrat odlično uspeva, imamo se res lepo!
Zborovali smo
Stefan Podgoršek, Predsednik
Po nekajletnem premoru je iniciativni odbor Združenja borcev NOV Vodice, Bukovica, Polje, Skaručna sklical dne 3. 3. 2007 skupščino svojih članov z običajnim dnevnim redom in z izvolitvijo novih organov združenja. Za opravičilo, ker skupščine ni bilo prej, navajam bolezen tovariša predsednika, ki je bila posledica prometne nesreče. Kljub temu delo našega združenja ni zamrlo, temveč smo tekoče delo opravili. Vse delo, ki je bilo opravljeno, in primeri, ki nas zadevajo, so bili navedeni v poročilih Izvršnega odbora. Na skupščino so bili povabljeni tudi častni gostje župan Brane Podboršek, predsednik Območnega združenja Silvester Turk, predsednik Društva upokojencev Janez Merčun ter predsednik Smučarskega društva Strahovica Ivan Hribar. Z veseljem
smo jih sprejeli in pozdravili z aplavzom. Štefan Podgoršek je začel skupščino, pozdravil vse navzoče ter za delovnega predsednika predlagal Vinka Borovnika, Henrika Čebaška za zapisnikarja, za overovateljico pa Vero Podboršek, kar je bilo tudi sprejeto.
Štefan Podgoršek je podal tematiko o delu in zadevah združenja. Posebno se je dotaknil vzdrževanja spominskih obeležij iz NOB. V preteklih letih je bilo poskrbljeno za spominski park pri domu krajanov v Utiku, za spomenik na pokopališču v Vodicah ter za spomenik ob cesti v Repnjah. Sanirati bo treba še spomenike v Zapogah, Skaručni, na Selu in Vesci. Pri sanaciji le-teh pomagata tudi Upravna enota Vodice in gospod župan osebno, za kar se lepo zahvaljujemo in priporočamo tudi v bodoče.
Obravnavali smo tudi udeležbo na spominski svečanosti in komemoraciji v Dražgošah, Podljubelju in Pokljuki. Zelo lepo proslavo smo imeli v Vesci za 60. obletnico preboja Gorenjskega odreda iz obkoljene Rašice. Beseda je tekla še o članarini in novih
članih, ki podpirajo NOB. Tovariš Vinko Borovnik je govoril o nujni združitvi obeh združenj, saj obojih ni veliko. Tak način podpira tudi Območno združenje, o čemer je govoril tovariš Silvester Turk. Spregovorili smo tudi o političnih zadevah iz preteklosti in sedanjosti. Pohvalili smo tek za pokal Gorenjskega odreda in Seškov memorial na Krvavcu. Blagajniško poročilo je skrbno podal nov blagajnik Drago Koglar. Izvolili smo tudi nov izvršni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Štefan Podgoršek, za tajnika Vinko Borovnik, za blagajnika pa Drago Koglar. Člani izvršnega odbora so Vera Podboršek, Mari Borčnik, Feliks Čebašek in Milena Kuči. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Henrik Čebašek ter člana Štefka Merčun in Tine Hočevar. Za častnega predsednika je bil imenovan dosedanji predsednik Anton Kosec. Za dolgoletno delo se mu je lepo zahvalil Štefan Podgoršek.
Sledilo je tovariško srečanje s pogostitvijo.
Ustanovljeno Kulturno društvo
Matije Koželja
Vida Pirc
Velik slikar in kulturni delavec Matija Koželj, doma iz Vesce pri Vodicah, se je rodil 7. februarja leta 1842. Obletnico torej praznujemo na predvečer slovenskega kulturnega praznika. In prav takrat so ljubitelji njegove kulturne dediščine ustanovili, ter ga po njem imenovali, Kulturno društvo Matije Koželja. Vodilo ustanoviteljev ni samo ohranjanje njegovih del, pač pa razvoj kulture v naši okolici na vseh področjih - tako glasbenih, literarnih, kot slikarskih in fotografskih.
Kot že rečeno, je Kulturno društvo Matije Koželja uradno ustanovljeno. Za prvega predsednika je bil izvoljen Rado Čuk. V počastitev tega dogodka je bila v dvorani Kulturnega doma v Utiku slovesna prireditev, na kateri so se zbrali nekateri vidni umetniki iz naše in sosednjih občin, kakor tudi nekateri občinski svetniki in predstavniki društev. Vabilu sta se prijazno odzvala tudi potomca umetnika, vnuk Aleš Koželj in pravnuk Dejan Koželj.
Naj omenimo, da v njegovi rojstni hiši, kjer je postavljena spominska plošča, živijo njegovi potomci.
Prireditev se je začela s slovensko in evropsko himno v izvedbi mladih instrumentalistov pod vodstvom Tilna Bajca. Povezoval jo je Gregor Trebušak in v uvodu najprej predstavil idejno zasnovo za ustanovitev društva ter seveda cilje, ki bodo vodilo društvu. Glavni cilj je razvijanje kulture, vzgoja in ljubezen do glasbe in petja, recitatorska dejavnost, folklorni plesi, slikarske in fotografske delavnice, razstave itd.
O umetniški poti Matije Koželja smo zvedeli, da je že kmalu pokazal risarski talent, zato se je vpisal v slikarsko šolo v Ljubljani. Po končani šoli je odšel na študijsko potovanje na Dunaj in Rim, kjer je posnemal baročne umetnike. Začel je slikati za cerkvene potrebe, bil je marljiv in hiter. Pozimi je delal načrte, poletja pa
preživel pod cerkvenimi oboki. Poslikal je cerkev na Limbarski gori, na Homcu, Kamniku, Ribnici, Škofji Loki, Cerkljah na Gorenjskem, na Šmarni gori in na Skaručni ter še mnoge druge. Pred sto leti je poslikal tudi župnijsko cerkev v Vodicah in Zapogah. V lepi starosti je leta 1917 umrl.
Pod vodstvom Marije in Rada Čuka sta v nadaljevanju fantovski in mladinski zborček izmenjaje zapela vsak nekaj narodnih pesmi ob spremljavi mladih instrumentalistov na klavirju, harmoniki in trobenti.
Večer je s svojimi pesmimi popestril Marjan Zgonc. Zapel je venček njegovih najbolj poznanih, kot so Domači zvon, Ti si roža, Zvezda upanja in druge.
Ob koncu smo z njim prav vsi zapeli pesem Na Roblek bom odšel. Društvu želimo dolgo in uspešno delovanje, da bi s prireditvami bogatilo kulturno življenje v občini.
PROMETNE NESREČE:
- na avtocesti Ljubljana-Kranj je pri Počivališču Povodje voznik povozil psa.
KRIMINALITETA:
-	v naselju Vojsko je bilo vlomljeno v hišo, iz katere so neznanci odnesli zlatnino;
-	na Skaručni je bilo vlomljeno v hišo, iz katere so odtujili denar;
-	v Polju pri Vodicah je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo, iz katere pa ni ničesar odtujil;
-	v naselju Povodje je bil z dvorišča hiše odtujen čoln s prikolico;
-	v Repnjah so vlomili v hišo, iz katere so odtujili dva sefa;
-	v Vodicah je neznanec na BS AGIP izvršil tatvino goriva.
JAVNI RED IN MIR
-	v Sinkovem Turnu je moški vpil na sosedo in jo zmerjal; izdan mu je bil plačilni nalog.
Začetek motoristične Prihaja °bd°bJe toplejših dmr ko se
praviloma tudi temu primerno SeZOne poveča problematika enoslednih
^^mag. Ivan Kapun, PU Ljubljana	VOZU.
Prav prvi toplejši dnevi so za voznike enoslednih vozil najbolj nevarni ker:
-	vozniki še niso vešči vožnje motorji (spomladanska neizkušenost),
-	v začetnem obdobju so zlasti ponoči nižje temperature, zato je vozišče (asfalt) hladnejše, kar ima za posledico, da se pnevmatike slabše oprijemajo vozišča in prihaja do padcev,
-	pesek na vozišču,
-	ostali udeleženci v prometu se še niso navadili na voznike enoslednih vozil in jih enostavno tudi ne pričakujejo.
Po kršitvah cestno prometnih predpisov na območju Policijske uprave (PU) Ljubljana izstopajo predvsem slavna cesta Škofljica - Kočevje - Petrina (smer proti Kočevju), regionalna cesta med Ljubljano in Postojno in regionalna cesta med krajem Smuka in Kočevje.
Prometne nesreče voznikov koles z motorjem in motornih koles v letih 2001 - 2006
VOZNIKI KOLES Z MOTORJEM
VSEH UDELEŽENCEV	KOT POVZROČITELJI
LETO	SKUPAJ	MRTVIH	HTP1	LTP2	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP
2001	286	3	31	114	193	2	20	73
2002	229	1	27	114	146	1	20	65
2003	205	0	17	106	137	0	13	65
2004	193	1	15	99	128	1	4	59
2005	139	0	21	73	82	0	11	42
2006	137	2	16	77	90	2	11	45
1 Hude telesne poškodbe, 2 Lahke telesne poškodbe
:
VOZNIKI MOTORNIH KOLES
VSEH UDELEŽENCEV	KOT POVZROČITELJI
LETO	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP	SKUPAJ	MRTVIH	HTP	LTP
2001	190	11	46	68	122	10	32	33
2002	187	4	35	75	103	4	23	38
2003	214	7	35	104	121	5	24	48
2004	235	8	38	114	136	8	24	60
2005	184	5	39	95	102	4	23	25
2006	184	11	36	96	95	7	19	49
V aprilu 2006 so policisti PU Ljubljana od desetih (10) prometnih nesreč s smrtnim izidom, obravnavali sedem (7) prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih vozil. Od tega je v nesrečah umrlo pet (5) voznikov motornih koles, en (1) voznik kolesa in en (1) pešec.
Povzročitelji so bili v vseh sedmih (7) primerih vozniki enoslednih vozil. Poleg tega so policisti v tem mesecu obravnavali še tri (3) prometne nesreče s smrtnim izidom, kjer so umrli en (1) voznik osebnega avtomobila, ena (1) peška in ena (1) potnica v osebnem avtomobilu.
V nadaljevanju je prikazana tabela, kjer so statistični podatki o prometnih nesrečah z udeležbo voznikov koles z motorjem, kateri so utrpeli HUDE telesne poškodbe (podatki so za letošnje leto);
Voznik (kolo z motorjem	Poškodba	Registrirano vozilo	zaščitna čelada	vozniško dov.
ali motorno kolo)				- kategorija
KZM3	HTP	DA	DA	DA
KZM	HTP	DA	DA	DA
KZM	HTP	NE	NE	NE
KZM med	LTP	NE	DA	NE
seboj trčila	LTP	NE	NE	NE
NASVETI ZA VARNO VOŽNJO
1.	Motorno kolo in kolo z motorjem naj bo vedno tehnično brezhibno.
2.	Voznik se mora tudi sam psihofizično pripravit za vožnjo (telesna kondicija).
3.	Uporabite zaščitna sredstva (ČELADA, kombinezon, rokavice, škornji).
4.	Zavedajte se nevarnosti spomladanskega obdobja (pesek na vozišču, hladen asfalt..).
5.	Dosledno spoštujte zakonska določila o omejitvah hitrosti.
6.	Predvidevajte vedenje drugih udeležencev v prometu.
7.	Ne pozabite na ukrepe za večjo vidnost (svetlejša oblačila, v oblačila všiti odsevniki..).
8.	Ne precenjujte svojih sposobnosti (predvsem ob začetku in proti koncu motoristične sezone).
9.	Pri izbiri oziroma nakupu motornega kolesa je potrebno upoštevati svoje izkušnje za vožnjo motornih koles (pri večini prometnih nesreč s hujšimi posledicami je bilo ugotovljeno, da vozniki niso obvladovali motornega kolesa).
10.	Pazite na "nagibanje" v levih ovinki ob sredinski črti na nasprotno smerno vozišče (nagibanje naj se ne prične na sredinski črti, temveč iz sredine voznega pasu).
GLOBE ZA NAJPOGOSTEJŠE KRŠITELJE		
Neuporaba zaščitne čelade	ZVCP4 čl. 84, točka 5	83,46 evrov
Prehitevanje kolone	ZVCP čl. 40, točka 7	125,19 evrov
Vožnja po levi	ZVCP čl.25, točka 4	125,19 evrov
Vožnja ob sredinski črti	ZVCP čl. 26, točka	741,73 evrov
(zelo nevarno)		
3 Kolo z motorjem , 4 Zakon o varnosti cestnega prometa
Pa je tu - pomlad
Obrezovanje, presajanje in druga opravila
Tomaž Brank
Res je tu. Pretoplo vreme kar prehitro prebuja rastlinski živež, kar pa pomeni, da s tem, prej kot bi bilo prav, pridejo na vrsto tudi opravila na vrtu, v parku, na njivah, v sadovnjakih ter tudi v gozdovih. Na vrtovih bodo vrtičkarji poskrbeli, da bodo imeli čim prej svojo solato, tisti "ta pridni" pa bodo želeli pripraviti tudi že kakšne gredice. Ker toplo vreme kar dopušča, je večina lastnikov sadnih dreves že poskrbela, da je drevje obrezano. Ker so temperature čisto pomladanske, je drevje dobro obrezati, preden bo le-to toliko odgnalo, da bi ob poznem obrezovanju brili odgnane brste. Nizkih temperatur ni bilo, kar pomeni, da se bodo na to odzvali tudi škodljivci, prav tako pa tudi bolezni, zato bo treba poskrbeti tudi za to. Škropljenje je danes pač nujno, kar pa je še dodaten razlog za uporabo škropiv, ki so za nas in okolje najprijaznejša. To pa omenjam zato, ker je na tržišču že kar nekaj takih pripravkov, ki se tudi v medijih vedno pogosteje omenjajo - in prav je tako, saj bi vsi morali zdravemu načinu življenja dajati prednost! Glede pomislekov zaradi škropljenja pa tale nasvet preventiva je boljša kot kurativa, vedno tudi cenejša in krajša, prijaznejša do okolja, ter če delamo vse v skladu z navodili, tudi brez neželenih posledic.
Bliža se tudi čas, ko bodo ljubitelji balkonskega cvetja pričeli presajati svoje doma vzgojene sadike. Ko se pogovarjam s
strankami, hitro ugotovim, kaj so preteklo sezono naredili narobe. Ko se jeseni zavrže sadike na kompost ali v smeti, je dobro takoj pomiti korita in lonce, ker s tem preprečimo razvoj ali obstanek glivičnih bolezni, jajčec, ali ličink škodljivcev, pa naj se to sliši še tako neumno. Če tega niste storili jeseni, se potrudite in to storite sedaj.
Zavedati se je treba, da tudi vrtnarstvo napreduje, in to veliko bolj, kot si mislite. S tem pa se spreminja tudi vzgoja rastlin. Vse je bolj precizno, higiena je tudi v vrtnarstvu zelo pomembna, načini in čas vzgoje pa so popolnoma drugačni, kot pred nekaj leti. Posledično so tudi vzgojene rastline v vrtnarijah v drugačni kondiciji. Pri presajanju dajem velik poudarek na izbiro substrata za sajenje ali presajanje, ker se tudi tu še kako hitro izkaže trditev "malo denarja, malo muzike". Cenejši substrati, namreč, imajo manjšo vsebnost hranil, potrebnih za rast, in tudi struktura je pri takšnih substratih slabša. Običajno je delež sestavin, ki so značilne za kakovosten substrat, nizek ali pa ga sploh ni. Tu mislim na hranila, kot so dušik, fosfor in kalij, ter na mikroelemente, glino, ali dodatke za zračnost ipd. Cenejši substrati so manj ali slabo zračni, posledično pa sadike ob preobilnem zalivanju še hitreje zbolijo (gnilobe, rje) ali celo propadejo, še posebej če korita zaliva dež. Skratka, želim
povedati, da velja kupiti boljše substrate. Dobri opazovalci pa to tudi hitro opazijo. Pa še to - ljubiteljem balkonskega cvetja, ki radi preobilno zalivate, svetujem, da ne kupujete substratov, ki so samo iz črne šote.
Večkrat me stranke vprašajo za nasvet, kakšna korita naj kupijo. Moj odgovor je zelo preprost korito naj bo takšno, da bodo sadike v njem lahko uspevale. To pomeni, da ni preozko, preplitvo, ali prekratko in da ima možnost odcejanja odvečne vode. Odlična, zelo kakovostna in praktična so korita z vodno rezervo. Barva, oblika in dekoracija pa naj bodo vaša izbira. Pa veselo na delo! Želim dobre priprave na novo sezono.
Vrtnarski pozdrav
Viroze na pohodu
Vida Pirc
Prehod iz zime v pomlad daje ugodne pogoje za razvoj različnih vrst virusov. Če virus napade že sicer slaboten in neodporen organizem, je za človeka bolezen lahko zelo dolgotrajna in neprijetna. Velikokrat pod besedo viroza smatramo vsako obolenje z vročino in bolečinami v mišicah. Pa temu ni takoč ločiti moramo vsaj tri tipe običajnih obolenj, in sicer prehlad, virozo in gripo.
Običajen prehlad naše telo lahko napade večkrat. Pogosto zbolijo otroci, ki še nimajo dobro razvitega imunskega sistema. Znaki so slabo počutje, izcedek iz nosu, redko tudi malenkostno povišana temperatura. Navadno se zdravimo sami, tako da vzamemo blažji analgetik, in težava izzveni v parih dneh. Tako obolenje nima zapletov in ne pušča posledic. Starejši ljudje celo pravijo, da se otroci s tem prekužijo in postanejo odpornejši. Obolenje, ki mu učeno rečemo viroza, ni več tako nedolžno kot navaden prehlad. Prvi znaki so sicer običajno enaki, a že kmalu ugotovimo, da gre za resnejšo bolezen. Pojavi se visoka temperatura in bolečine v mišicah, kar nas položi v posteljo. Če hočemo dokazati sebi in drugim, da zmoremo virozo preboleti na nogah, delamo škodo vsem. Sebi zato, ker bo bolezen namesto nekaj dni trajala dva ali tri tedne, drugim pa, ker s svojo prisotnostjo pridno sejemo viruse med zdrave ljudi. Pametno se je uleči za kakšen dan, jesti zdravila za zniževanje temperature in piti veliko tekočine, bogate z vitaminom C. Po padcu temperature sledi svinčena utrujenost telesa, za katerega je najboljše zdravilo počitek.
V spomladanskih dneh je najbolj zlovešče virusno obolenja gripa. Ta nas napade nenadoma in nas takoj položi v posteljo. Bojujemo se z zelo visoko vročino, mučijo nas močne bolečine in trganje v kosteh ter
mišicah, spremlja ga neznosen glavobol, izdaten izcedek iz nosu, muči pa nas tudi suh in dražeč kašelj. Nenadna invazija na naše telo nas zelo izčrpa in nam pobere moči. Težave lahko trajajo pet do sedem dni, občutek izčrpanosti pa traja še vsaj teden ali dva. Z gripo se ne gre šaliti, saj lahko slabo prebolena povzroči druga še hujša obolenja, kot so gnojna angina, vnetje ušes, ali zelo pogosto celo pljučnica. V mesecu februarju so bila zgoraj našteta obolenja v velikem porastu tudi v naši občini. Po podatkih splošnega zdravnika v Vodicah, dr. Dragana Grujiči a, so viroze pripeljale v njegovo ambulanto znatno povečano število pacientov. Na vsaka štiri virozna obolenja je bila ena gripa. O kakšni epidemiji gripe k sreči letos ni bilo govora, so pa že viroze dovolj nadležne.
Tistim, ki smo se letos bojevali s katero od gornjih težav, so prav prišli recepti naših babic. Ker visoke temperature z običajnimi sredstvi za zniževanje nismo mogli ukrotiti, je marsikdo posegel po soku rdeče pese, kisovih in krompirjevih obkladkih in podobno.
Če bolezni že ne moremo preprečiti, jo skušajmo čim hitreje preboleti. Pomaga počitek, pitje ogromnih količin čaja, bogatega z vitaminom C, uživanje lahke hrane in obvezno zniževanje visoke telesne temperature.
Tako kot pri vsaki bolezni je seveda boljša preventiva kot kurativa. V različnih sredstvih obveščanja nas spodbujajo h gibanju na svežem zraku, koristno je zračenje prostorov, izogibali pa naj bi se tudi velikim množicam ljudi (kino, velika nakupovalna središča itd.). Zelo priporočljivo, zlasti za starejše, je cepljenje proti gripi, ki je bilo zlasti letos zelo učinkovito.
Pisma bralcev
Zahvala
Spoštovana gospa Alenka Jereb,
Zahvaljujem se vam za vašo pripravljenost za objavo mojega članka (replike) v Kopitarjevem glasu. V upanju, da Vas nisem osebno prizadel z podano repliko, Vas lepo pozdravljam in Vam želim veliko uspeha in razumevanja na vseh področjih vašega delovanja.
S spoštovanjem.
Aco Šuštar
VABILO
Vse lastnike psov obveščamo, da na podlagi Zakona o veterinarstvu in Pravilnika o izvajanju sistematičnega spremljanja kužnih bolezni in cepljenju živali razpisujemo cepljenje psov proti steklini. Cepljenje je obvezno za pse, starejše od treh mesecev.
Cepljenje bodo opravljali veterinarji Veterinarske postaje Ljubljana, d.o.o., Cesta v Mestni log 5ia, Ljubljana, na sledečih mestih:
SREDA, 4. 4. 2007
-	ob 12.30 - pri zadružnem domu Utik;
-	ob 13.30 - pri Ivanki Kosec, Selo 20;
-	ob 14.00 - pri Resmanu, Polje;
-	ob 15.00 do 15.30 - pri Vodetu, Skaručna 18;
-	ob 16.00 do 16.15 - pri Jermanu, Repnje 30b;
-	ob 16.30 do 17.00 - pri Kalanu, Zapoge 11;
-	ob 17.30 do 18.00 - pri skladišču KZ Vodice.
Stroški izdaje potrdila o vpisu v register psov v Sloveniji, pregleda, cepljenja, odpravljanja črevesnih zajedavcev ter pristojbin znaša 32,00 EUR.
S seboj prinesite knjižico o cepljenjih.
Za dodatne informacije povprašajte v ambulanti Veterinarske postaje Ljubljana, in sicer na telefonski številki 420 56 39.
Če vašega psa ne utegnete pripeljati na nobeno od naštetih mest, ste lepo vabljeni v Ambulanto za male živali Veterinarske postaje Ljubljana, d.o.o., Cesta v Mestni log 5ia, Ljubljana, vsak delavnik med 7.30 in 19.30 uro ali soboto med 7.30 in 14.00 uro.
Pobarvanka
Nagrajenec pobarvanke iz prejšnje številke je Klemen Stupar iz Bukovice


Pride čas prelep, in daje mnogo, Pa se ne ... takrat. Pride čas, ki iz trnja vzame, kar imaš brezmejno rad.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tete ANE ŽEROVNIK iz Zapog 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in sodelavcem iz Kliničnega centra - urgentni kirurški blok, za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sveče in cvetje, da ste nam stali ob strani ob težkih trenutkih in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se gospodu župniku dr. Antonu Štruklju za lepo opravljeni pogrebni obred. Zahvala gre tudi Draganu Grujiči u, dr. med., in patronažni službi za dolgoletno zdravljenje.
Zahvaljujemo se Kliničnemu centru - KO za travmatologijo - as. mag. Mateju Kastelu, dr. med., prim. Ivanu Joštu, dr. med., Edvardu Slačlu, dr.med., ter ostalemu medicinskemu osebju za zdravljenje v času njene bolezni, navsezadnje pa se zahvaljujemo tudi bolnici Sežana.
Hvala tudi pogrebni službi Hipnos za opravljene pogrebne storitve.
Vsi njeni soprog, hčerki in ostalo sorodstvo
K tebi želim moj Bog, k tebi moj Bog, če boš poslal bridkost ali radost. Tebe bom ljubil zdaj, zdaj in na vekomaj, k tebi želim moj Bog, k tebi moj Bog.
ZAHVALA
Poslovili smo se od nase mame
FRANČIŠKE KONJAR
Ob tem bi se radi iz srca zahvalili vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste darovali za svete maše.
Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste mamo obiskovali v času njene bolezni, patronažnima delavkama Veroniki Jamšek in Majdi Podgoršek, gospodu župniku Francu Mervarju in duhovniku Petru Slevcu za duhovno spremstvo in molitve. Gospodu župniku se zahvaljujemo tudi za lepo opravljen mašni obred, pogrebni službi Navček in gospodu Adolfu Drešarju, da so prijazno poskrbeli za vse, kar je bilo potrebno, skaruškim pevcem, PGD Polje, gospodu Stanoniku za poslovilni govor in vokalni skupini Krila, ki je poskrbela, da je bil mašni obred še lepši, nosačem in vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Počitniške kratkočasnice 2007
Vabilo
vse dijake in študente, ki jih veseli delo z otroki, vabimo, da se udeležite sestanka za animatorje Počitniških kratkočasnic 2007, ki bo v četrtek, 12. aprila, v sejni sobi (nad dvorano kulturnega doma Vodice) ob 19. uri.
Vabljeni vsi, ki ste že bili naši animatorji, in tisti, ki si ti še želite postati!
Oglas
Delavec v gradbeništvu dobi redno ali honorarno zaposlitev. Zaželen vozniški izpit. Pokličite na telefon 031 570 219.
Pustovanje
Francka Rozman
"Ali imate kaj za pusta hrusta?" so maškare ze na pustno soboto spraševale, ko so zvonile pred vrati. Vraza pravi, da moraš maškare sprejeti in jih obdarovati, če hočeš srečo v hiši. Pravi tudi, da je silno slabo, če v teh dneh ne pride nobena maškara.
Letos so imele maškare zelo malo dela, saj jim ni bilo treba zime odganjati, ker je sploh ni bilo. Sončen pustni torek je prav vabil na sprehode in uživanje. Vrtec in osnovna šola gojita že dolgoletno tradicijo šemljenja in prav je tako. Skratki in osnovnošolci od prvega do četrtega razreda so se tudi letos našemili in se sprehodili po vodiških ulicah. Obiskali so prostor pred občinsko stavbo, kamor so jih prišli pogledat člani občinske uprave in župan Brane Podboršek. Pogostili so jih s prestami in čajem. Imeli so kaj videti, saj so bili otroci domiselni pri izbiri kostumov. Nekaj sem jih izbrala, nekateri pa so se ponudili kar sami, da so mi povedali, kaj predstavljajo in zakaj so si izbrali ravno to.
Ker so škratki iz vrtca skakali okoli kot pravi škratki, sem vprašala eno od vzgojiteljic, kako poteka pustni dan v vrtcu "Otroci se zelo radi šemijo. Nekateri so že prišli našemljeni, drugi pa so oblačila
prinesli s seboj. Staršem samo povemo, da bomo šli kot maškare na sprehod in oni se odločijo, kako bodo našemili svojega otroka." Okoli nas so skakali klovni, indijančki, kuharji, pirati, rožice, levi, pajki, mucki, princeske, ninja želve, slončki in Robin Hood. Skupaj z vzgojiteljicami so peli vesele pesmi in se zabavali.
Za njimi so v sprevodu prišle maškare iz OS Vodice. Tudi te so bile edinstvene, nekatere prav izvirne in zabavne.
David je bil stara mama. Sam se je odločil, kaj rabi, in vsa oblačila poiskal v domačih omarah. Niti na palico ni pozabil.
Anja se je odločila za ciganko. Sprva je mislila biti brazilska plesalka, ker pa je veliko slišala o Strojanovih, se je odločila, da bo ciganka. Doma je dobila vsa oblačila in nakit.
Carolina in Liza sta bili čarovnica in piratka. Večino oblačil sta dobili doma, nekaj pa so jima starši kupili. Carolina je rada vsako leto drugačna, zato je bila letos čarovnica. Liza pa je gledala film Pirati s Karibov, in ker ji je bil zelo všeč, se je odločila, da bo kot maškara piratka.
Karin je bila simpatična miška. Zanjo se je odločila, ker so imeli oblačilo že doma. Pa tudi miška kot žival ji je všeč in se je ne boji.
Nina se je našemila v poglavarja Indijancev. Obleko so že imeli, perjanico pa so kupili. Po obrazu se je namazala z bojnimi barvami.
Kaja je zgovorna deklica in vloga vile ji je zelo pristajala. Povedala mi je, da so vile dobre in hudobne. Ona predstavlja dobro vilo, ki se pogovarja z ljudmi, jim pomaga, lahko pa tudi leti po zraku in čara.
Veliko je bilo še zanimivih šem, ki pa so komaj čakale, da se vrnejo domov in se sprehodijo po hišah, kamor so prinesle vonj pomladi in veselja. Tudi pevska skupina upokojencev, ki je imela na pustni torek vajo, ni pozabila na pomen tega dneva, in tako smo se nekateri našemili. Ker sta dva člana praznovala tudi rojstni dan, je bilo še bolj veselo. Ob zvokih harmonike našega Cveta smo zaplesali, vmes pa se odžejali in okrepčali z dobrotami.