Skl
IZZIV
II 32146/2013
201401578,4
COBISS o
S maja, K
h )škon
a
S S;
Društvo Novo mesto vas ob svoji 20-letnici \ delovanja vabi na tradicionalno
novoletno
srečanje,
ki bo v četrtek,
1§. decembra 2013 ob 17. uri v Hotelu KRKA. :
VVhrti VLAJtoto	.


Društvo Novo mesto sodeluje pri pripravi in organizaciji šeststopetdesete obletnice ustanovitve Novega mesta
Zupan Mestne občine Novo mesto, Alojzij Muhič je imenoval delovno skupino za pripravo in izvedbo obletnice ustanovitve Novega mesta. V skupini, ki ji predseduje župan, sodelujeva tudi dva člana Društva Novo mesto Tomaž
Društvo Novo mesto
Golob in Zdenko Picelj. Oba pa v skupini delujeta tudi kot predstavnika javnih ustanov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območne enote Novo mesto in Dolenjskega muzeja Novo mesto.
Delovna skupina je na dosedanjih dveh sejah uspela določiti metode dela in izoblikovati glavne cilje delovanja. Po eni strani jo seznanjajo odgovorni
na občini z načrtovanimi občinskimi naložbami v mestnem jedru, kot so prenova tržnice ter celovita obnova Glavnega trga in Rozmanove ulice, na drugi strani pa skupina v sodelovanju z vsemi mestnimi deležniki pripravlja nabor dogodkov za praznično leto 2015.
Zato v Mestni občini Novo mesto že pripravljajo osnutek javnega poziva o razdeljevanju proračunskega denarja za leti 2014 in 2015. Prihodnje leto bo poudarek na oblikovanju celostne grafične podobe obeleževanja mestnega ju-
bileja m izdelavi promocijskega filma o Novem mestu, v letu 2015 pa na prireditveni dejavnosti ter osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 7. aprila 2015.
Delovna skupina se strinja, da bi bilo treba okvirni prireditveni program izoblikovati do konca marca 2014, vanj pa vključiti tudi
Skoraj stopetdeset let je star tale posnetek z Glavnega trga, saj je nastal, ko je mesto slavilo svojo petstoletnico. Trgovci, katerih se starejši meščani še spomnijo, so imeli po večini nemška imena, mesto pa uradni naziv Rudolfsvverth (še prej Neustadtl in Novo mesto), čeprav so si domoljubni slovenski prebivalci prizadevali, da bi dobili vsaj domače ime Rudolfovo (Iz zbirke Dolenj, muzeja).
PRVE SEJE SKUPINE ZA PRIPRAVO ŠESTOPETDESETLETNICE
Prihodnje leto grafična podoba in film o mestu/
Hm Štirn Mmrn mectn cnrlnh.ip nri nrinravi in or- bileja in izdelavi promo- osnovne in srednje šWfe v
srednje Mestni občini Novo mesto. V skupini pa se tudi strinjamo, naj občina nameni praznovanju častitljive obletnice mesta vsaj toliko proračunskega denarja, kot ga je namenila Evropski prestolnici kulture, prireditve pa naj izpeljejo domači organizatorji.
TOMAŽ GOLOB
Vabljeni so seveda tudi vaši življenjski sopotniki in prijatelji. Prispevek za večerjo, pijačo in prijetno glasbo znaša tudi letos samo 25 evrov.
Prosimo vas, da svojo udeležbo čim prej sporočite Evi Simič na tel. št. 07/3021-450 ali GSM 041/717-538.
Pričakujemo čim večjo udeležbo in se veselimo srečanja z vami.
TOMAŽ GOLOB, predsednik
20 let Društva NM
Bil je zimski večer 28. januarja 93, ko me je prijatelj iz mladih let Tone Furlan povabil v Zavarovalnico Tilia, kjer je njegov sin, vrhunski alpinist Vanja, pripravil v dvorani v vrhnejm nadstropju zanimivo predstavitev o lanskih himalajskih odpravah. Po predavanju in projekciji diapozitivov se je razvila živahna družabnost, saj se je velika konferenčna miza šibila od dobrot, pa tudi izvrstne kapljice ni manjkalo.
Z nekdanjima sošolcema iz gimnazije Evo Simič in njenim možem Miranom sem se zapletel v pogovor o težavah komaj dobro Osamosvojene Slovenije, zše posebej pa o naših novomeških. Kar hitro smo ugotovili, da lahko samo s skupnim nastopom kaj dosežemo. Rečeno - storjeno. Seveda je bilo treba za ustanovitev društva Novo mesto še marsikaj postoriti, a ni bilo treba dogo čakati.
Eva je vse lepo popisala v knjižici, ki bo izšla prihodnji mesec ob jubileju. Danes pa samo toliko za spomin na prvi zametek.
M. MOŠKON
STARO MESTNO JEDRO OSTAJA STARO,
je pa izhodišče za njegovo izboljšavo
Leto 2014 je zadnje leto mandatnega obdobja sedanje oblasti v Mestni občini Novo mesto. Obljubljeno je bilo veliko, zaupanja v izvoljeno izbi-
ro in upanja na izpolnitev obljubljenega pa skoraj ni več. Dosedanja uresničitev naložbenih načrtov in tudi proračun za leto 2014, ki je v razpravi, ne
l$0
1/CW0 tov vMMAtvo tvovc IMo vWrw\
=$=	<D/Ui$YQ 'Hovo
dajeta razlogov za upanje na boljše.
Mesto tudi v zadnjem letu ne bo pridobilo nobene izmed parkirnih hiš, katerih gradnja je bila napovedana pri Zdravstvenem domu, v Kandiji in pod Kapitljem. Promet skozi Glavni trg ostaja nespremenjen, prav tako Glavni trg s cestiščem, pločniki in hišami. V pri-Nadaljevanje na 2. str.
MEDNARODNO SODELOVANJE
Tri delavnice za zdravje, okolje in razvoj
Društvo Novo mesto sodeluje v evropskem projektu COHEIRS
Izhodišče...
Nadaljevanje s 1. str. hodnjem letu je načrtovana le izdelava idejnih zasnov ter projekt za izvedbo zunanje ureditve.
Prenova mestne tržnice se premika v naslednje mandatno obdobje, v letu 2014 je predviden začetek in ne konec naložbe, kot je bilo javno napovedano. Tudi Narodni dom je pozabljen, razen, če vidimo v razpravi o programu za oživitev in ohranitev narodnega doma, udejanjanje obljube. Besedam mora slediti dejanje, ki ga proračun 2014 ne predvideva .
Galeriji Jakčev dom naj bi namenili denar za obnovo pročelja in oken, kar naj bi pomenilo darilo za jubilej 30 let stalne Jakčeve zbirke.
Obnova Knjižnice Mirana Jarca v delu domoznanskega oddelka ter oddelka posebnih zbirk bukvarne ni našla začetka naložbe v letu 2014.
Prenovljena Kandijska cesta v letošnjem letu bi lahko izboljšala kakovost in varnost prometa ter ljudi; nerazumno in nepojasnjeno pa ostaja zakaj nima kolesarske steze in celo napoveduje prepoved kolesarjenja po tej cesti.
Veseli me napoved, da bo obnova mestnega obzidja Šance v letu 2014 zaključena. Prav tako naj bi uredili sprehajalno pot »Od mlina do mlina« ob hkratnem urejanju obvodnega sveta reke Krke, ter prostor za piknike v sklopu športno rekreacijskega parka Portoval.
Obljubljenih, pričakovanih in potrebnih pokritih športnih površin v proračunu za leto 2014 ni predvidenih. Očitno Novo mesto kljub obljubam ne bo dočakalo športne dvorane in tribun z bazenom v Portovalu ter pokritja velodroma za večnamensko športno dvorano.
Napovedan več kot 50 milijonski proračun mestne občne tudi v prihodnjem letu namenja skromna sredstva mestnemu jedru in mestu ter ustvarja videz, da se stvari le premikajo. Zgledi obnovljenih drugih mest v Sloveniji, Škofje Loke, Ptuja, Celja, Maribora, Kopra, in drugih, da glavnega mesta ne omenjam, niso bila zadostna spodbuda, jubilej 650 let mesta v letu 2015 pa očitno premajhna utemeljitev, da bi ključne napovedane naložbene projekte v mestu učinkovito vodili in tudi izpeljali.
MOJCA NOVAK
Društvo Novo mesto in novomeško Društvo za razvijanje prostovoljnega dela sodelujeta v evropskem projektu COHEIRS (Civilni opazovalci za zdravje in okolje: iniciativa za odgovornost in trajnostni razvoj), ki se je pričel letos aprila in bo potekal do aprila naslednje leto. Nosilec naloge, ki jo v okviru programa Evropa za državljane denarno omogoča Evropska komisija, je mednarodna organizacija ALDA (Asso-ciation of Local Democra-cy Agencies) s sedežem v francoskem Strasbourgu, v projektu pa sodeluje sedemnajst družabnikov iz dvanajstih evropskih držav.
V Novem mestu bo v letu 2013 vzpostavljena posebna informacijska in usklajevalna točka, v kateri bo delovalo dvajset opazovalcev.
Projekta je namenjen spodbudi in podpori dejavnemu sodelovanju državljanov v evropskem demokratičnem življenju, še zlasti na področju uvajanja preprečevalnih ukrepov z ustanavljanjem državljanskih forumov s področij zdravja in okolja. Skupine opazovalcev bodo pod vodstvom projektnih družabnikov nadzorovale stanje krajevnega okolja in bile pri tem še posebej pozorne na tiste vire onesnaževanja, ki imajo neposredne škodljive vplive na naše zdravje.
Po drugi strani pa bodo z evropskimi projekti aktivno vključene v mednarodno omrežje, ki jim bo nudilo oporo pri njihovih prizadevanjih, zagovarjalo njihove pravice na evropski ravni in usklajevale izdelavo priporočil odgovornim ustanovam na krajevni, državni in evropski ravni.
Projekt COHEIRS želi:
•	spodbuditi državljane k prostovoljnemu delu v koristi skupnosti;
•	krepiti evropsko pripadnost državljanov;
•	spodbujati reševanje okoljskih in zdravstvenih vprašanj na krajevni in na evropski ravni;
•	spodbujati okoljsko
prijazne politike;
•	uveljavljati medkulturni dialog;
•	prispevati k vključeni družbi.
V	Novem mestu bo v letu 2013 vzpostavljena posebna informacijska in usklajevalna točka, v kateri bo delovalo dvajset opazovalcev iz civilne družbe, ki bodo dejavno spremljali dogajanje v zvezi z onesnažim mestnim ozračjem in posledično negativnih vplivih na zdravje njegovih prebivalcev.
V	okviru projekta je od 18. do 20. junija 2013 v Bruslju potekalo usposabljanje krajevnih trenerjev, ki se ga je udeležilo pet dejavnih Novomešča-nov, predstavnikov Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Društva Novo mesto. Naloga teh trenerjev je usposobiti 20 prebivalcev, ki bodo od letos naprej dejavno spremljali področje onesnaževanja.
Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto in Društvo Novo mesto zato pozivata društva in posameznike, ki želijo biti dejavni v svojem okolju in prispevati svoj delež k bolj kakovostnemu življenjskemu prostoru Novega mesta, naj
se pridružijo projektu kot bodoči opazovalci.
V podporo pozivu prirejata obe društvi v Novem mestu tri delavnice na temo onesnaženega mestnega ozračja in posledično negativnih vplivov na zdravje prebivalcev mesta. Zaključki delavnic bodo predstavili lokalni skupnosti, pristojnim državnim službam in ministrstvom, družabnikom v evropskem projektu in Evropski komisiji v Bruslju.
Tako je oktobra v Novem mestu potekala prva delavnica z naslovom Zdravje in okolje, v novembru druga z naslovom Državljanska odgovornost in trajnostni razvoj, 16. januarja prihodnje leto pa bomo izvedli še zaključno delavnico Civilna družba, gospodarski razvoj mesta in okolje.
Prvi dve delavnici sta bili uspešno izvedeni v Šolskem centru Novo mesto ob številčni udeležbi predstavnikov različnih novomeških in okoliških društev ter študentov in profesorjev z Višje strokovne šole za varstvo okolja in komunalo Šolskega centra Novo mesto ter z Višje strokovne šole biotehnike in turizma Grm.
TOMAŽ GOLOB
Septolete plus
II blrf (o
9lus efekt
Hitro nad močnejšo bolečino v grlu.
Ali ste vedeli, da Septolete delujejo:
+ proti virusom
+ proti bakterijam
+ proti glivicam
'^AfESTO'' -V
'bVAj/jfjf
< E* KRKk
Naša inovativnost in znanje za učinkovite in vame izdelke vrhunske kakovosti.
Pred uporabo natančno preberite navodilo!
0 tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Visoki priznanji našima članoma
Priznanje arheološkega društva Borutu, Murkovo priznanje pa Ivici
Borut Križ
Naša člana Ivica in Borut Križ sta pred kratkim prejela najvišji stanovski priznanji, arheolog Borut Križ priznanje Slovenskega arheološkega društva za publikacijo Odsevi prazgodovine v bronu -Situlska umetnost Novega mesta, etnologinja Ivica Križ pa Murkovo priznanje za stalno etnološko razstavo Dolenjska in njeni ljudje.
Priznanje Slovenskega arheološkega društva je v bistvu priznanje za desetletja izjemnih dosežkov pri raziskovanju enega izmed najpomembnejših arheoloških najdišč v Evro-
pi, s katerim se že tri desetletja ukvarja Borut Križ.
Borut Križ se je po spletu naključij v arheologiji znašel že zelo zgodaj, ko je kot dvanajstletni fantič pomagal prvemu novomeškemu arheologu Tonetu Knezu, očetovemu prijatelju, pri izkopavanjih v Kandiji. Borut je potem Knezu pomagal pri izkopavanjih tudi kot dijak, ko je med sošolci in prijatelji nabiral pomočnike, in v času študija arheologije, ki je bila glede na dolgoletno sodelovanje pri arheoloških raziskavah v Novem mestu zanj zelo logična odločitev.
Po študiju se je zaposlil na novomeški enoti za varstvo naravne in kulturne dediščine, kjer so mu zaupali varovanje zgodovinskih in tehničnih spomenikov, med drugim pa se je ukvarjal tudi s partizanskim Kočevskim rogom, a so ga čez nekaj časa posodili Dolenjske-
mu muzeju, kjer se je kasneje tudi zaposlil.
Borut Križ pri raziskavah na Kapiteljski njivi sodeluje od vsega začetka leta 1983 in upa, da se bodo izkopavanja na senčni strani Marofa kljub pomanjkanju denarja nadaljevala, dokler območje ne bo raziskano do konca in ne bo polno zaživel tudi že razglašeni arheološki park. Poleg izkopavanj v Novem mestu je Borut Križ vodil in sodeloval med drugim tudi pri raziskavah gradišča v Dolenjskih Toplicah in že-leznodobne gomile v Metliki pa pri izkopavanjih v Družinski vasi, na Otočcu in drugod po Dolenjskem.
Pripravil je arheološke razstave s katalogi Novo mesto pred Iliri (1995), Kapiteljska njiva (1997) in Kelti v Novem mestu (2001) in leta 2008 Arheološka podoba Dolenjske v obnovljeni stavbi Križatije, obenem pa je avtor števil-
NOVA OSREDNJA ČISTILNA NAPRAVA V LOCNI
Uresničitvi velikega projekta naproti
Nadaljevanje in konec
Zastavljeni robni pogoji pri načrtovanju čistilne naprave so bili, da je obstoječo čistilno napravo z zmogljivostjo 45	000
ekvivalentnih enot (ena enota = ena oseba) treba povečati z upoštevanjem 30-letne rasti prebivalstva Novega mesta z okolico, kar pomeni zmogljivost čistilne naprave 55 000 ekv. enot, največji hidravlični dotok na OCN naj bi bil okrog 7300 m3/dan oz. 704 m3/uro. Zmogljivosti naj bi omogočale sprejem vseh grezničnih voda iz bližnje in širše okolice ter omogočile tudi obdelavo blata iz drugih čistilnih naprav širše novomeške pokrajine.
Pogoji krajevne utesnjenosti in primarni pogoj, da mora obstoječa čistilna naprava delovati tudi v času izgradnje nove, so predstavljali načrtovalcem in pozneje tudi od izvajalcem poseben izziv. Izbrali so sodobno tehnološko opremo, kakršno v svetu uporabljajo za višjo stopnjo čiščenja. Tovrstna membranska tehnologija se uporablja pri obdelavi pitne vode za vodooskr-bo. Za grobo predstavitev naprave navajamo samo posamezne sklope te tehnologije.
Na dotoku na OČN je vgrajeno mehansko pred-
čiščenje z grobimi in finimi siti, sledijo bazeni za biološki del čiščenja, membranski del, dokončna obdelava blata, ki odgovarja standardom po predpisih za sprejem na komunalno odlagališče. Poleg tehnološkega dela je pogojevana izgradnja procesno upravnega prostora z laboratorijsko opremo, sodobno računalniško opremo, povezavo s kanalizacijskim omrežjem (črpališča in zadrževalni bazeni) za samodejno ugotavljanje stanja. Poleg tehnološkega dela je zgrajena še spremljajoča pod-stat (delavnice za vzdrževanje, depoji za tovorna in osebna vozila in drugo).
V nastajanju zasnove je bila izražena posebna skrb za umeščanje objekta v prostor. Pogoj je bil, da morajo biti objekti za obdelavo čiščenja zaprti zaradi uhajanja plinov brez predhodnega prečiščevanja ter da so tehnološki objekti kot tudi spremljajoči in upravni del arhitekturno sodobno oblikovani. Posebno je bila izražena zahteva, da mora biti ulična fasada objektov oblikovana tako, da ne daje vtisa objekta vsebinsko manj vrednega namena in da se po kakovosti oblikovanja vkla-plja v okolje že zgrajenih
objektov Tovarne zdravil Krka.
Izgradnja posameznih objektov je bila tudi z inženirskega stališča nekaj posebnega. Uporabljene so bile metode gradnje, ki jih v Novem mestu do zdaj še nismo videli. Namesto primarnega kanala, ki je potekal od Ločenske-ga mostu mimo Zdravstvenega doma prek parkirišč Tovarne zdravil Krka ter ob njihovi upravni stavbi, je bilo treba vgraditi nov kanal z večjim premerom. Pogoj tovarne je bil, da mora zaradi njihovega razvoja nov kanal potekati po zunanjem robu zemljišča, tako da se izogne parkiriščem, ki v času gradnje ne smejo biti omejena za uporabo. Ker je nov potek kanala šel v globino do osem metrov, bi morala biti gradbena jama širokih mer. Prav ta pogoj je narekoval izbiro nove tehnologije gradnje. Izbrali so tunelsko gradnjo s tako imenovanim tunelskim podvrtavanjem, kar je omogočilo, da je bila gradnja za mimoidoče ves čas neopazna in tudi uporaba parkirišč praktično ni bila prizadeta.
Objekti druge stopnje, ki so še v gradnji, pa dejansko povzročajo preglavice običajnemu odvijanju prometa in povzročajo ne-
Nadalj. na naslednji str.
nih katalogov, monografij ter strokovnih člankov, trenutno pa je poleg rednega dela zaposlen tudi s pripravo doktorske disertacije, s katero se bo tudi formalno uvrstil v sam vrh arheološke stroke pri nas, kamor po svojih dosežkih tako in tako že dolgo spada.
Razstavo Dolenjska in njeni ljudje je v Ropasovi hiši, ki je del Dolenjskega muzeja, Križeva postavila v sklopu prireditev Evropske prestolnice kulture, odprli pa so jo 29. novembra lani.
Ivica Križ je v Novo mesto prišla septembra 1980, po diplomi, iz Ljubljane. Njena prva naloga je bila postavitev stalne etnološke zbirke, saj so bili vsi etnološki eksponati do njenega prihoda shranjeni v depojih. Prva stalna etnološka razstava je bila v Ropasovi hiši odprta leta 1986. Po tej razstavi je Križeva v muzeju postavila še vrsto občasnih razstav, kot so: Od antičnega vrča do majolke, za katero je dobila Valvasorjevo nagrado, Medičarstvo in sve-čarstvo na Dolenjskem, za katero je dobila Trdinovo nagrado, Pečarska in keramična industrija na Dolenjskem, Nazaj v otroški raj, Amaterska fotografija in druge, s prispevki v rubriki Naša kulturna dediščina pa Križeva že več let redno sodeluje tudi z Dolenjskim listom.
Z razstavo Dolenjska in njeni ljudje je v dveh nad-
Ivica Križ
stropjih Ropasove hiše s številnimi predmeti in fotografijami predstavljeno življenje pretežno kmečkega prebivalstva in obrtnikov od 18. do sredine 20. stoletja, pripoveduje predvsem o življenju ljudi na dolenjskem podeželju, saj je bila Dolenjska v tem času pretežno kmetijska, več kot dve tretjini ljudi je živelo od zemlje, ostali pa od obrti, industrije tako rekoč ni bilo.
Razstavljeni so številni predmeti, ki so jih v tem času uporabljali pri svojem delu obrtniki, ribiči, lovci, kmetje, vinogradniki, čebelarji. Med drugim so na ogled restavrirani mlin, lectarska in lončarska delavnica s številnimi izdelki iz tistega časa. Precej je tudi predmetov, ki jih je pretežno kmečki človek uporabljal pri lovu, ribolovu in za nabiralništvo. Posebna pozornost je namenjena ljudski likovni umetnosti pa tudi šegam, povezanim z najpomembnejšima praznikoma, božičem in veliko nočjo, ali pa s pustom.
Besedilo in foto: IGOR VIDMAR
Vsestransko urediti središče
Novomeščani nismo edini, ki si prizadevamo v dobro večine bolje izkoristiti prednosti svojega starodavnega mestnega središča. Podobno razmišljajo v Sevnici, Krškem, Kostanjevici in pri drugih sosedih, da ne bom vedno opozarjala na prizadevanja Štajercev in Gorenjcev.
Tokrat sem opazila pomembno novost v naši prestolnici, v kateri so dobili mestno menedžerko, potem ko so dve leti izvajali projekt mestnega trženja pod vodstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Njena glavna skrb je trženje trgovine na drobno in turistične ponudbe, upravljanje praznih prostorov ter povezovanje med mestom, podjetniki in turizmom.
Urad je v kabinetu župana Mestne občine Ljubljana, s čimer župan pre-
vzema svoj del odgovornosti tudi v trženju mesta, in ne samo v njegovi prostorski ureditvi. Za tiste, ki ves čas trdimo, da mesto zahteva celovito in zahtevno reševanje vseh svojih nalog, je korak mesta Ljubljane potrditev pravilne usmeritve tudi za naše Novo mesto.
Zgledi vlečejo in pričakujemo, da bo naš župan posnemal ljubljanskega, temu pa dodal še trženje arheološkega parka, univerzitetnega središča, Narodnega doma ter podobnih priložnosti in prednosti, ki jih Novo mesto ima, ali jih mora še usposobiti.
Končno pa Gospodarsko zbornico Slovenije, ki je projekt trženja mesta zasnovala, plačujemo tudi Dolenjci in Novo mesto, zakaj potem ne bi uporabljali njenih izsledkov in napotkov.
JOŽA MIKLIČ


<^5

9.	januarja - Srečanje ljubljanskih Novomeščanov pri Šestici v Ljubljani.
9. januarja - Seja upravnega odbora v sejni sobi Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Kadrovske zadeve. - Nadaljnje delo društva.
6. februarja - Seja upravnega odbora v sejni sobi GG Novo mesto. - Priprave na srečanje s člani društva glede kadrovskih zadev in nadaljnjega programa društva.
15. februarja - Izide prvi snopič društvenega glasila IZZIV, leto XII.
20. februarja - Programski zbor društva KAKO NAPREJ? v Mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. - Nabor predlogov in pobud.
13. marca - Seja upravnega odbora v sejni sobi GG Novo mesto. - Razprava o kadrovski prenovi društva. - Sprejeta kandidatura Tomaža Goloba za novega predsednika. - Pregled programskih usmeritev društva z zadnjega programskega zbora članov. - Finančno poročilo. - Razpisi Regionalnega centra nevladnih organizacij.
11.-13. aprila - Člana društva (T. Golob in M. Simič) sodelujeta na de-
lovnem srečanju pri evropskem projektu ReACTION na temo Lokalni viri za blaginjo in razvoj v Spitalu ob Dravi v Avstriji.
24. aprila - Seja upravnega odbora v sejni sobi GG Novo mesto. - Priprava na Zbor članov 8. maja 2013. - Sprejem kandidatov za predsednika, člane upravnega in nadzornega odbora ter organe zbora. - Predstavitev programskih izhodišč društva. - Obeležitev 650-letnice ustanovitve Novega mesta.
8. maja - REDNI ZBOR ČLANOV v Mali dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine. - Uvodno predavanje Mojce Spec Potočar o regionalnem razvoju in programu občine za obdobje od 2014 do 2020. - Formalnosti s konstituiranjem zbora. - Poročila predsednika, blagajnika in nadzornega odbora. - Razrešnica starim organom društva in izvolitev novih. Novi predsednik društva postane umetnostni zgodovinar Tomaž Golob.-Programske usmeritve za nadaljnje delo društva.
15. maja - Izide drugi snopič društvenega glasila
IZZIV, leto XII.
22. maja - Prva seja novega upravnega odbora v prostorih Društva za prostovoljne dejavnosti na Glavnem trgu. - Za novega tajnika društva je izvoljen Mitja Simič, za blagajničarko pa Staša Vovk. - Oblikovanje programa za delovanja Društva Novo mesto za obdobje od 2013 do 2017.
-	Sodelovanje z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela (DRPD).
10.	junija - Seja upravnega odbora v prostorih DRPD. - Ustanovitev delovnih skupin. - Obeležitev 20-letnice društva in praznovanje 650-letnice ustanovitve Novega mesta.
-	Sodelovanje z DRPD pri evropskih projektih in Razvojnim centrom Novo mesto pri pripravi regionalnega razvojnega programa za jugovzhodno regijo.
18.-20. junija - Predstavniki Društva Novo mesto in DRPD se udeležijo usposabljanja pri evropskem projektu GOHEIRS (Civilni opazovalci za zdravje in okolje) v Bruslju (Belgija).
11.	septembra - Seja upravnega odbora v sejni
sobi DRPD. - Predlogi za teme pogovornih večerov.
-	Izdaja spominske brošure (s povzetkom v angleščini) ob 20-letnici ustanovitve društva (urednik Mitja Simič). - V organizacijski odbor za obeležitev 650-letnice ustanovitve Novega mesta vključena tudi dva člana našega društva (T. Golob in Z. Picelj). - Udeležba Društva Novo mesto na tradicionalnem Bazarju nevladnih organizacij. - Pripravljena pisna pritožba za evropsko komisijo v zvezi s Tretjo razvojno osjo.
15. septembra - Izide tretji snopič društvenega glasila IZZIV, leto XII.
20. septembra - Sodelovanje na tradicionalnem Bazarju nevladnih organizacij.
Od 13. do 15. oktobra
-	Predstavniki društva (Simič, Vidmar, Jaklič) sodelujejo na drugem srečanju pri evropskem projektu ReACTION iz programa »Evropa za državljane« v mestu Marghita (Romunija) pod naslovom »Civilna družba kot dejavnik razvoja lokalnih skupnosti«.
24. oktobra - Društvo
Novo mesto in Društvo za razvijanje prostovoljnega dela izvedeta prvo delavnico v okvirju projekta CO-HEIRS z naslovom Zdravje in okolje v Novem mestu s petimi okroglimi mizami. Vodja delavnice Tomaž Golob.
6. novembra - Seja upravnega odbora v prostorih DRPD. - Obeležitev 20-le-tnice delovanja Društva Novo mesto in praznovanje 650-letnice ustanovitve Novega mesta. Sodelovanje z Društvom za razvijanje prostovoljnega dela.
21. novembra - Druga delavnica v okviru projekta GOHEIRS z naslovom Državljanska odgovornost in trajnostni razvoj v Šolskem centru v Šmihelu. Vodja Tomaž Golob.
11. decembra - Seja upravnega odbora v sejni sobi DRPD. - Priprave na obeležitev 20-letnice delovanja društva in na tradicionalno novoletno srečanje.
15. decembra - Izide četrti snopič društvenega glasila IZZIV, leto XII.
19. decembra - Tradicionalno novoletno srečanje članov društva v Hotelu Krka. /
\y EVA SIMIČ
				
			1	
Nova čistilna naprava z vgrajeno sodobno membreansko tehnologijo, ki jo drugje uporabljajo pri obdelavi pitne vode za vodoskrbo
Uresničitvi velikega projekta naproti
Nadaljevanje s 3. str. jevoljo prebivalcev. Zal so ti objekti pogojeni s potekom po mestnih ulicah in z že obstoječimi črpališči in zadrževalniki.
Strošek celotnega projekta Hidravlične izboljšave kanalizacijskega sistema in osrednja čistilna naprava v Novem mestu je pokrit s partnerskim odnosom Evropske unije iz kohezijskega sklada, proračunom Republike Slovenije in proračunom Mestne občine Novo mesto. Skupna vrednost projekta znaša 18,065.468 evrov, od tega vrednost izgra-
dnje prve faze 9,945.066 evrov. Plačniki pa so: Evropski kohezijski sklad s 48,7 odstotka, proračun RS z 8,6 % in proračun Mestne občine Novo mesto z 42,7 odstotka.
Zaključek celotne izvedbe projekta pričakujemo za prvo stopnjo z izdajo uporabnega dovoljenja predvidoma v decembru 2013, zaključek druge stopnje pa prav tako konec leta 2013 z načrtovanim končnim prevzemom in pridobitvijo uporabnega dovoljenja decembra 2014.
S končano izgradnjo bodo doseženi postavljeni
cilji: zmanjševanje oddajanja v vode iz komunalnih virov onesnaženja, višja stopnja zaščite vodotoka reke Krke, varovanje tal in podtalnice, usposobitev kanalizacijskega omrežja Novega mesta v skladu z okoljskimi zahtevami ter izboljšanje stanja komunalne podstati. SLOBODAN NOVAKOVIČ
Za naslov:


Dva predloga
Spoštovani!
Kot ljubitelja kulture in napredka v Novem mestu dajeva ob praznovanju 650-letnice pridobitve mestnih pravic Novega mesta predlog, da bi na krožišču pri kandijski železniški postaji postavili trajno obeležje, in sicer kamnito situlo s kamnitim podstavkom, okrašeno z motivi z izvirne novomeške situle. Izdelana naj bi bila iz dolenjskega kamna. Na podstavku bi bil napis Novo mesto - mesto situl. Velikost situle bi bila odvisna od razpoložljivega denarja.
Prav tako predlagava postavitev kamnitih klopi, kiparsko okrašenih s simboli z novomeške situle. Poleg upodobitev iz preteklosti bi lahko zajeli tudi sedanjost in prihodnost. Izdelali bi jih v Kamnose-ško-restavratorski delavnici v Zagradu. Kiparska dela bi opravila skupina
♦
novomeških umetnikov. Orientacijska cena bi bila 750 EUR za klop. Postavitev predlagava v mestnem jedru pred Rotovž, v park pred KC Janeza Trdine ali v obnovljene Sance.
Predlog utemeljujeva tako: halštatska oz. situlska umetnost je za prihodnost in prepoznavnost Novega mesta in Dolenjske velikega pomena ter ima svojo vlogo tudi na evropski in svetovni ravni, saj spada po arheoloških odkritjih na našem področju v sam vrh arheološke dediščine. Ob praznovanju 650-letnice Novega mesta bi predlagana trajna obeležja veliko prispevala k večji prepoznavnosti našega mesta kot pokrajinskega, gospodarskega in kulturnega središča. Prav tako pa bi ta obeležja ostala dokument prostora in časa, v katerem so nastala.
Lepo pozdravljeni.
Jožica in Rudolf Škof
www.drustvo-novo-mesto.si