Kratkočasnica.
Gizdalin in čevljar.
Neki francozk gizdalin (Stutzer) pride v avstrijansko mesto M. in se nastane v najimenitnejši gostivnici. Obrekovanje bi bilo, ako bi terdiii, da mu je pavec gledal iz škornje, — toliko pa je vendar gotovo, da mogel je imeti slabo obutev, zakaj koj pervo jutro po prihodu si da poklicati čevljarja. — Ljudje se povsod trudijo po zaslužka, toraj tudi tukaj ni terpelo dolgo, da nekdo poterka na duri gizdalina, in na njegov klic „noter" stopi ponižno pred njega mojster čevljar, vpraša za njegovo povelje. — rZal mi je%  ošabno gizdalin  nagovori čevljarja,   „da  si moram
154
tukaj obutev delati dajati, ker vem, da pogreseval bom parižkega dela; pa ker sila kola lomi, naj bo! — naredite mi par škorinj kakor morete, veste in znate." — Te za-bavljive besede zgrabijo čevljarja, vendar ne ene ne zine, ampak molče vzame mero in gre. Drugo jutro zarano jo pri-maha že z eno škornjo, češ, za mero, bo li prav ali ne. — Gizdalin jo obuje in zadovoljno se nasmehija; zakaj nikdar mu se niso nobene škornje dopadle. Na vse strani izvija nogo; gleda spred, gleda zad, — stopi prav, stopi narobe, pa ne najde Ji pomankljivosti. Ako bi mu bila škornja vlita na nogo, se bi je gotovo bolj ne bila oklenila. 55Pr'av dobro! moj ljubi čevljar", reče zdaj gizdalin; „kaj boijega se tudi v Parizu ne dobi". — Čevljar se vendar za gizdalinovo pohvalo ne zmeni veliko, ampak čaka, dokler se gospodič škornje ne nagleda. Pa kako ta še le ostermi, ko mu čevljar zopet škornjo izzuje! — Na nogi imel je namreč še čevelj, ki je bil umetno od znotraj v škornji skrit in je bil tako lep, da bi bil smel stopiti kter si bodi gospod v njem na vsaki najslavniši ples. ?)Vi ste copernik, mojster čevljar!" — reče zdaj gizdalin — ^kaj tacega bi ne bil nikdar od vas pričakoval. Popolnoma sem z vašim delom zadovoljen, le povejte mi zdaj, kdaj da dobim se drugo škornjo?" — „To, gospod žlahten, si dajte pa v Parizu narediti", reče čevljar, pobere kopita in gre.
Jos. Levičnik.
155