v Največji iloveraki dnemik ▼ Združenih državah Velja za vac leto • • - $6.00 Za £ol leta ..... $3.00 leta Za Ne« York celo leto -Za inozematvo celo leto $7.00 $7.00 TELEFON: CHelsea 3-^3878 NO. 2. — ŠTEV. 2. t ■ m w GLAS list: slovenskih idelaycevy* Ameriki. rr. i b Mg. S The largest Slovenian Daily In the United State«. a tiwed every day except Sundays ® |! and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHclsaa 3—3878 NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 4, 1933. — SREDA, 4. JANUARJA 1933 VOLUME XL!. — LETNIK XIJ. JAPONCI ZVRAČAJO VSd KRIVDO NA KITAJCE CILJ NAJNOVEJŠE JAPONSKE AKCIJE JE ZAVZETJE KITAJSKE PROVINCE JEHOL OB MANDŽURIJI Japonci so prekoračili kitajski zid. — Kitajci so na par mestih ustavili sovražnikovo prodiranje. — Liga narodov je bila obveščena. — Iz Tokia prihaja poročilo, da namerava japonska v?ada najnovejši konflikt lokalizirati. — Generali so dobili posebna pove!ja. Zvezna vlada naj pomaga nezaposlenim NEVARNOST VOJNE ŠE NI KONČANA t PE1PING, Kitajska, 3. januarja. — Kitajska posadka v Sanhaikwanu je odbila močan japonski napad s suhega, z morja in iz zraka. Z napad na mesto so Japonci porabili sedem aeroplanov, I 9 topov, dva rušilca in 5000 vojakov. Japonci so napedli mesto Sanhaikwan, kjer doseže kitajski zid morje. Kot pravijo poročila, so se morali Japonci umakniti in so imeli v enournem boju velike izgube. Poveljnik posadke v Sanhaikwanu, general Pli Cu-kuo je po brezžičnem brzojavu naznanil maršalu Cang Hsioa-liangu, da je japonska infanteri-ja skušala razbiti jugovzhodni del kitajskega zidu. Boj je pričela japonska artilerija in aeroplani, toda Kitajci so napad odbili s strojnimi ppškami. Kitajci utrjujejo svoje postojank I; ker pričakujejo nov napad. Japonski poveljniki so zelo razburjeni zaradi velikih izgub in se boje, da se bodo sovražnosti razširile po celi severni Kitajski. Japonci so se polastili dela Sanhaikwana. Poveljstvo maršala tanga naznanja, da so Kitajci u-stavili Japonce pri kitajskem zidu. 5000 Cangovih vojakov brani japonski armadi vstop v kitajsko o-zemlje. Kitajci pravijo, da imajo južno od kitajskega zidu močnejšo armado, kot pa Japonci. Sanhaikwan je obmejno mesto in je tam nastanjena močna kitajska garnizija ter brani vstop v Mandžurijo s suhega in z morja. Mesto je velikega strategicnega pomena. Mesto ie zelo velike važnosti za Japonce, ako hočejo raztegniti svoje vojaške operacije proti severu ali jugu. Armada, ki bo v posesti Sanhaikwana, bo obvladala železnico Pei-ping-Mukden. Sporno ozemlje med Kitajci in Japonci se naha-ia med mandžurskim mestom Cinčov in Sanhai-kwanom. Na severu kitajskega zidu zbira Japonska močno vojsko, medtem ko se maršal Cang pripravlja na odpor južno od kitajskega zidu. Kitajci so postali, odkar so zopet obnovili diplo-matično zvezo z Rusijo, bolj odločni, Japonska pa je odklonila nenapadalno pogodbo z Rusijo. Japonci dolžijo Kitajce, da so pričeli bombardirati japonsko policijo in je bil japonski poročnik Kadama ubit. Kitajci pa se spominjajo iste obdol-žitve lanskega leta, ko so Japonci prodrli do tin-čovva na južni meji Mandžurije. Japonci dolžijo Kitajce, da so kršili nevtralnost v Cinčaw okrožju. Polkovnik Ibara, poveljnik japonske straže v Peipingu, je poslal maršalu Cangu ultimatum, v katerem zahteva, da umakne vse vojake z meje, toda maršal Cang je to zahtevo zavrnil, češ, da se nahajajo njegovi vojaki na kitajskem o-zemlju. TOKIO, Japonsko, 3. januarja. — Poročilu, da se je bitka pri Sanhaikwanu končala s popolnim porazom Kitajcev, je sledila vladna izjava, v kateri je rečeno, da so japonski poveljniki dobili povelje, ustaviti sovražnosti. Po posvetovanju z uradniki zunanjega urada in vojnega ministrstva je biliy sklenjeno, naj se naroči generaloma Muto in Nakamuri, da naj končata sovražnosti, da bi se preveč ne razširile. Iz poročila japonske poročevalske agenture Ren- V Evropi, Aziji in Južni Ameriki grozi vojna nevarnost. — Nasprotje med Jugoslavijo in Italijo. Washington, D. C., 3. jan. — Ameriški m tuji diplomati so edini v mnenju, da b<> prihodnjin dvanajst imseeev * popolnoma preobrazilo svet ter določilo njegovo smer za več generacij. Vojna nevarnost prozi na treh delih zemlje: v Evropi, Aziji in Južni Ameriki. J*r vseh teh sporih se je pokazala Liga narodov in NOVOLETO V NEMČIJI V Berlinu so bili krvavi spopadi. — Trije so bili ubiti, šest pa ranjenih. Tudi v Hamburgu so bili nemiri. Berlin, Nemčija, 3. januarja. — V raznih spopadih med pristali različnih strank so bile ubite tri osebe. V Berlinu je bilo pole*? te-jra šest oseb nevarno ranjenih. Iz raznih industrijskih mest prihajajo poročila o sličnih izgredih. V Hamburgu je bilo pri političnih spopadih ranjenih sed«*m o.seb. V Berlinu so bili pri spopadih ubiti en narodni soeijalist, en ko munist in en pristaš Hitlerjeve stranke. Kelloggova pogodba kot kokoš, ki je zvalila raee in so ji splavale po vodi. Na Daljnem Iztoku kaže, da s«1 bo Kitajska razdvojila in Japon-\ pristaši raznih strank, ska sili v kitajsko provineijo .le-' Berlin, Nemčija, 3. januarja, bol. Velika nevarnost preti Pei- Predsednik Hindenburgr je ob Novem letu izrazil upanje, tla bo to AMERIŠKI UJETNIKI Ameriški državljani ne dobijo dovoljenja, da se vrnejo v Ameriko. — Nekateri so p ačali visoke svote za dovoljenje. Moskva, Rusija, 3. januarja. — Veliko število ameriških državljanov. največ takih, ki so bili rojeni v Rusiji, pa so pozneje postali ameriški državljani, mnogo pa tudi rojenih v Ameriki, je zadržanih v Rusiji in se ne morejo vrniti v Ameriko. Med njimi jih je več. ki so prišli v Rusijo iz različnih vzrokov in že po deset let in več let skušajo dobiti dovoljenje, da odpotujejo v Združene države, pa ne morejo dobiti dovoljenja. Ti A meri kane i ŠTEVILO NEZAPOSLENIH NARASLO NA DVANAJST MILIJONOV WASHINGTON, D. C., 3. januarja. — Danes so nastopili pred posebnim senatnim odsekom strokovnjaki za socijalno preskrbo ter so opisali, v kako obupnem položaju se nahajaja nezaposleni, kojih število je naraslo že nad dvanajst milijonov. Priporočali so sprejem LaFollettove in Costigano-ve predloge, naj zvezna vlada dovoli najmanj petsto milijonov dolarjev za pomoč nezaposlenim. ptngu. V Južni Ameriki je nenapovedana vojna med Iiolivijo in Paragvajem in druga vojna med Co-lombijo in Peru. V to vojno bosta mogoče tudi zapleteni državi Brazilija in Ekvador. V Evropi si na-sprotujeta Nemčija in Poljska, zaradi poljskega koridorja. Jugoslavija in Italija Ki bo«ta mogoče vsak čas skočili za vrat. Francija, zaveznica Jugoslavije, kot Poljske, ho potovo korakala tja. kjer se bo pojavil boj. Istota-ko pa se poostrujejo od noša j i med Francijo in Nemčijo, ter med Francijo in Italijo. Francija in Nemčija .sta zopet na razpotju. Nemčija zahteva iz-premembo versaillske pogodbe in pravico, da se sme oborožiti. To leto bo mogoče pokazalo jasne odnošaje meti tema državama. Nad sodom smodnika stoji mogočna liusija kot velik vprašaj. Vstaja ali pa državljanska vojna preti v Nemčiji. Kitajski, Indiji in Južni Ameriki. Tri četrtine vsega zemeljskega prebivalstva je v nevarnosti, da se zaplete v vojno. Ameriški narod je zapleten v vs<* to. Strel iz revolverja v Sarajevu leta 1914 je veljal 100.000 a mer. življenj in $30.000.000.000, predno je utihnil zadnji strel v svetovni vojni. Vsled tega skuša ameriška diplomacija odstraniti vse sode smodnika, ki o jr roža jo svetovni mir. Toda sedem svetovnih poglavitnih sil se ne more zediniti, vsled česar v letošnjem letu nikdo ne more jamčit i za mir. Evropa je začela kazati svojo Do spopadov je ponajveč pri- trpt, vsled pil-.lih zaj0g živeža veli-šlo v gostilnah, kjer so se zbrali ko pomanjkanje. Sovjetske oblasti zatrjujejo, da se je večina teh Amerikancev od-. povedala ameriškemu državljanstvu v namenu, da postanejo državljani sovjetske Rusije, da so pa le šele pozneje izrazili željo, da bi se radi vrnili v Združene države. Toda mnogi Amerikanci zatrju- leto »Nemčija "prišla sko^.i". — Naš narod je toliko dosegel in bo tudi sedaj prišel skozi. — je rekel 85 let stari predsed-nik. — .Stvari se ne razvijajo tako naglo kot si mislijo mladi ljudje. Treba je potrpljenja in poguma. Slo lx> počasi, .toda upam. tla bomo z božjo pomočjo zmagali, ako o-stanemo sami sebi -zvesti. — Vedno zopet ponavljani: bodite edini. Vedno je boljše, ako s*i ljudje podajajo roke kakor pa trati za nit" da bi si pretili s pestmi. Ni do- kupnino, volj, da ljubimo domovino samo ob nedeljah. I>ta RUSKA LADJA JE ZADELA OB LEDENO GORO sovražnost proti Ameriki s tem. tla je odpovedala plačilo dolga. S tem bo tudi Evropa zaprla vrata ameriškemu blagu. Amerika se mora dogovoriti z evropskimi državami zaradi dolga, drugače preti celemu svetu polom. go je razvidno, da so bili boji pri Sanhaikwanu končani ob dveh popoldne in sicer s popolno zmago Japoncev. Kitajci so se umaknili >etdeset milj proti Jugu ter pustili na bojišču dosti mrtvih. Neki zastopnik vojnega ministrstva je rekel, da je zaenkrat samo od Kitajcev odvisno, če hočejo imeti mir ali ne. Za dogodke zadnjih par dni so odgovorni edinole Kitajci. Splošno prevladuje mnenje, da je zaenkrat cilj Japoncev provinca Jehol, ki lezi med Mandžurijo in pravo Kitajsko. Mesto Sanhaikwan bi bilo edino izhodišče za ofenzivo, če bi se hoteli Japonci polastiti province. Salof ni dobil dovoljenja, pač pa samo njegova hči. ki je odpotovala, ko je oče plačal oblastim $285. Maligin je lomil led, ko je šel na pomoč generalu Nobile. — Na krovu je bilo sto mož. BRYAN0V0 ZDRAVJE GOSPA LUPESCU BAJE UMORJENA nik v prisotnosti kralja ustrelil P<*'iala proti .sveru. Lincoln, Neb., 2. januarja. — Zdravstveno stanje governerju Bryant* se je znatno poslabšalo. Kodanj, Danska, 3. januarja. — Charles W .Bryan je star 65 let V severnih vodah je ruski ledo- ter je bil Že vtretjič izvoljen za lomilec Maligin zadel ob ledeno; goro in najbrže je izgubljenih sto mož njegove posadke. Maligin je bila najslavnejša ruska ladja, ki je bila zaposlena j Hamburg Nemčija, 3. januarja, v raziskovanju severnih krajev. Danes je nenadoma umrl tlr. Karl ravna- governerja. DR. CUNO UMRL Varšava, Poljska, 3. januarja. Zasebna. pa ne potrjena poročila, ____ _ ______ pravijo, da je nek romunski čast-1 ^nogo znanstvenih ekspedieij je wilhelm Cuno. generalni gospo Lupescu, ki je bila družica kralja Karola v izgnanstvu. Kakor se poroča, so pred nekaj Maligin je po radiju sporočil svojo nesrečo. Njegovi klici na pomoč pa so kmalu ut ihnili. Ledo- dnevi častniki pozdravili kralja ■ krmilne Ljenin mu je bil poslan Karola v njegovi palači, in kralj na pomoač. ... " im i .L*. «. t. -,A„ - se je pokazal na balkonu palače z gospo Lupescu. Kakor pravi poročilo. je nek mlad častnik stekel naprej in streljal nanjo. Kraljev pribočnik je ustrelil in ranil častnika, ki je bil pozneje aretiran. VELIK POŽAR NA H00VERJEV1 RENČI Maligin je pomagal pri iskanju generala Nobile. ki je s svojim zrakopolovom Italia zadel v ledeno proro in je s svojim moštvom ostal na ledenih planjavah. telj Hamburg America parobrod-ne družbe in bivši nemški državni kancler. Zadela ga je kap. Star je bil šestinpetdest let. SPANSKIROJAUSTI SO POBEGNILI Madrid, Španska, 3. januarja. Notranji minister Santiago Cesare Quiroga je naznanil, da je iz špan-Leta 1931 se je general Nobile ske kazenske kolonije Villa Cisne-s svojim moštvom peljal na Mali- ros v Aifriki pobegnilo 29 špan-ginu proti severu, da bi našel kak škili rojalističn:h izgnancev. Misled po Roald Amundsenu, ki se nister je odredil aretacijo za go- je z aeroplanem odpeljal proti severnemu tečaju, tla bi našel generala Nobile in nje.jrove spremljevalce. ki so se ponesrečili na ledu blizu severnega tečaja. Te-! daj je tudi Nobile upal, da bo na- Bakersfield, Cal, 2. januarja. — Na Ilooverjevi renči pri Wasco je zgorelo danes več gospodarskih poslopij. Povzročena škoda znaša i šel še nekatere svoje ponesrečene dvajset tisoč dolarjev. Kako je spremljevalce, toda o njih ni na-nastal požar, ni znano. I šel nikakega sledu. vemerja kazenske kolonije ter strogo preiskavo bega. Kaznjenci so pobegnili z jader-nieo. Med pobeglimi so: polkovnik Ricardo Sarrador, kapitan Manuel Silvestre Jaime Arteaga, sin vojvode Infantado ter Alfonso Bonrbon. sorodnik izgnanega kralja Alfomaa X*TL J J / ^ i "O i LAB H A 1 O D 4" NEW YORK, WEDNESDAY, JA NUARY 4, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY m U. S. A. 1 Glas Naroda" talk Owned and PnbUsbed by AOTBOO PUBLISHING COMPANY (A CorporitloB) L Budit, Haea of hml m — of the corporation and add •f Manhattan. of above officer*: New York City, N. Y. -GLA8 NABODA* (Voice of the People) Iaaoed Erery Day Except Sundays and Holidays Be celo leto velja aa A«eriko in Kanado......................$6.00 fa pol leta.........._..........$3.00 la četrt leu ..................$150 Za Naw York ca celo leto ...... $7.00 Za pol leta....................$3.50 Za Inozemstvo sa celo leto......$7-00 Za pol lctft •eeoweoe«eeeeoe*o«o* Sabscrlption Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda** Utaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Doplaft brei podpisa Id oeebnosti se ne prioWujejo. Denar naj se blagovoli fofllljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae UQ tudi prejšnje blvaliSče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NAKOtlA", 216 W. IStfa Street. New York. N. Y. Telephone: CHeisea 3—3878 PROTEST PROTI DELAVSKEM TAJNIKU Delavski tajnik I>>ak st* nika ameriških delava v. tinatra z a velikega začf-it- Vseli mogočih .sredstev se poslužuje, 7 let. Bolehal je štiri leta. Pokojni je bil doma. iz Tržišča, fara Struga na Dolenjskem. — 30. deeembra okrog S. ure rek, ki ni imel sreče, da bi bil rojen v Ameriki, -zjutraj je po osem mesečni bolezni preminil v Clevelandu dobro MORRIS PLAN 44% CERTIFIKAT JE KONSERVATIVNO INVESTIRANJE VZDRAVEM PODJETJU 1. — Varnost. Nikdo, ki je investiral na certifikat Morris Plan družbe še ni izgubil enega centa. Prodajajo se po $50, $100, $250, $500 in višje. 2. — Dober dobiček. 41/, odstotka obresti na leto je lep dobiček, ki je v soglasju z bančnim ustrojem Morris Plan. Obresti se plačujejo 1. eprila in 1. oktobra. 3. — Izplačilo. Certifikate družba na zahtevo takoj izplača v gotovini, ali pa tudi na nje posodi denar. THE MORRIS PLAN CO.. OF NEW YORK Glavni Urad. 33 W. 42nd St. K NAJ ST PODTUJiXlt? MANHATTAN 17 Union Sq., bl. vzh. 15. ceste 110 E. 12a St., b». Lexington Ave BROOKLYN 191 Joralcmon St.. bl. Boro Ha'l 36 Graham Ave., bl. Broadways BRONX in WESTCHESTER 391 E. 149th St., bl. 3. Ave 6 Getty Sq. Yonker*. N.Y. The Morris Plan želi čita,-teljem *' Glas Naroda'' srečno Novo leto! USPEH SOVJETSKE PETLETKE j Ko je bil pamik Mauretania par ipoznani rojak Frank Pajk. p. d.. miij Xew Yorka, je Pavla Span, v starosti 51 let. Doma je bil iz vasi Štefan, fara Trebnje na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 27 leti. — Po štirimesečni bolezni je preminil v Clevelandu rojak a tudi na vso učenost. To so takodmeoiovaui stoproeentneži, med katerimi zavzema delavski tajnik Doak najodlienejše mesto. Marsikaj so dosegli s svojimi nasilnimi odredbami. Vrata Združenih držav so liermentično zaprli, deporti- rali so na tisoče in tisoče tujerodeeiv, s tem pa niso zmanj- rojen pred 51. leti v trgu v . , , . . . Ljubno, Savinjska dolina, odko- sah števila zloeiuov m gladmm t uro jem m Ainerikaneem , dpr j(. potovaI v Ameriko pred niso pribavili dela. 31 l«tL „ , , .. . . . i, i *» * - — Umrla je v Milwaukee po Za povratek prosperitete m Zboljšanje razmer je ^^ mil(,ni bolezni. Karo- treba vseh drugačnih sredstev, nego je mržnja proti tu- lina Podojstershek. Pokojna je jerotlcem. I bila V eve t u svoje mladosti, sta- TT * . , , . , . . , ii- ra komaj 23 let. Nahajala »e je Upati je7 da bo po 4. marcu drugače, ko bodo zasedli j y Min.daJe stanju. kjer je 28. najvišja in najvplivnejša mesta možje, ki se s svojimi ne-1 deeembra za vedno .zaspala. Bo-koliko bolj liberahiimi nazori ne bodo prav nič pregi-e-; Jena Je biIa v Mihvlaukee in 2a" .... »pušča samo eno poročeno sestro. ill proti pravemu amerikamzmu. j Angelino Veršnik, soprogo Rudy i Veršnika, slov. fotograf«. — Pavla Vogrič iz Milwauke, Wis. se je pred dvema letoma in štirimi meseci z drugimi izletniki SXPJ vred vračala z Jugoslavije. pobrala na krovu prazno steklenico. natpisala na listek svoje ime in naslov s ipripombo. naj ji najditelj piše, nakar je listek vtaknila v .steklenico, j«i dobro zama- — Po štiridnevni bolezni pljuč-j sa ^ w chestpr <5t. kJ ji je .spo. niči je v Clevelandul umrl Alojzij j fofil da ^ (pobral steklenico z njeno nmto 20. novembra t. 1. na 1 stemaitično zapirajo oči pred ne I ju Krne, star 40 let. Kanj ki je bil, doma iz vasi SP(ulnji Lokanc. fa-na Trebevna. odkoder je -jvrišel v Ameriko -pred 22 leti. — Umrla je v Chicago. 111., TO. letna rojakinja Antonija Omerza. Doma je bila iz Župeče vasi. o-kraj Krško na Dolenjskem. V Ameriki je bivala 20 let in je u-mrla v mestni bolnici v Chicajri. — V zavodu za jetične v Mil-vrauke. Wis., je .preminula Anna Beuk, rojena v Ely. Minn., hčerka staršeV Ant, in Marije Pogorele. Umrla je v najlepši ženski dobi, v starosti 24 let — Dne 22. decembra je v Milwaukee. Wis. po dol trot rajni bolezni umrl eden izmed najstarejših naseljencev, ustanovni član številnih društev in organizacij, .Frank Ambrosli. Pokojni je bil Preden si ogledamo rezultate prve sovjetske iptletke. ki se bliža svojemu "koncu, moramo na-glašati neprestano nasprotje, ki obstoja med teoretičnimi načrti Ljeninovih ivčeneev in krnto vsakdanjostjo. Boljševiki so najboljši teoretiki, kar jih kedaj videla zemlja. ki «o fanatično prepričani, da se mora bodisi gospodarsko bodisi duhovno žvljenje ravnati po njihovih racionalno izračunanih shemah. Ker pa življenje ni tako. .zato so njihovo načrti, ko se izvajajo, vedno moteni po ne-preračunanih imponderabilijaJi in zato se sovjetska "politika prav za prav more imenovati večna borba med zasnovami golega razuma in nepreračunljivo spontanostjo svojevoljno tvorečega življenja. V svojem znanem govoru v Ko-danju se je Trocki po pravici ali ne »po pravici, pohvald, da je bil on ti?*ti, ki je spočel idejo petletk. Temu pa je pristavil : — Treba je vstaviti v načrtno gospodarstvo sovjetov vmesno loto. kjer se bo počivalo, ker bo sicer Rusija morala delati pokoro za napake, storjene v petletki. — Številke o rezultatih petletke, ki jih prinaša sovjetska "Rdeča ekonomija" se nikakor ne morejo smatrati kot povoljne. Kakor »znano, imajo petletke namen na d industrija lizaei je sovjetske unije, ki naj »e do.seŽ£ po kolektJvizaciji ruskega kmeta in kmečkega gospodarstva. Saj je že Trocki svojčas dejal, da je imovita vas največja ovira za sovjetsko izpremenilo v ogromen poljedelski kolektiv, ki naj ga obdeluje prisilno delo kmetov in mehanično delo traktorjev. Efekt tega pa je, da je razlastitev kmetov in pa odvzem žita po trdnih crnah, ki ne 'krijejo niti .stroškov produkeije, povzročila osiromaše-nje kmetov, ki tvorijo devet desetin ruskega prebivalstva in ko-jih gospodarske potrebe in zahteve so so v jet i prezrli, kakor se boljševikom vedno zgodi, ker v i svoji »racionalističnih računih si- NAJ BO PA ŠE ENA O MOŠKIH pomeni, da se mora ruski kmet. ki se mu prisilno odvzame toliko žita za izvoz, ki pa pada. preživljati z inozemskim uvozom, da ne bi še bolj stradal Xa kakšne težave zadeva izvajanje 'petletke, dokazuje cela vrsta prisilnih naredb. ki so bile sklenjene novembra it. I. Vsak. ki se izogne delu — in sem spada tudi delavec, ki samo en dan brez važnega vzroka ni prišel na delo — izgubi pravico na živilsko nakazilo. "Druga naredba reducira stalež sovjetskih uradnikov za 50c/c. Znana naredba od 8. avgusta letošnjega leta kaznuje vsakega kmeita z ustrelit vi jo. ako s kolektivnega polja, ki ga sani obde- t luje. vzame nekaj snopov. Y resnici je bilo več kmetov na ta način usmrčenih. Obenem so se v vseh fabrikali zatvorili konzumi in je njihovo funkcijo v celi državi prevzel komisar za prehrano. Vse to jasno dokazuje, tla je kmet-sko gospodarstvo in z njim zvezana prehrana prebivalstva pod ko-lektivizacijo trpelo, ne pa napredovalo. Četudi ocenjujemo razna poročila, o veliki bedi ruskega kmeta, ki da ie danes zopet padel na stopnjo leta 11)21. ko je vladal j8" bila — v črno oblečene z majh-strahovit glad. kot tendenčna pre-:»im predpasnikom in belo tiravanja. pa nam objektivne šte- čepico na glavi. Točaj je natakal . težke, lončene vrče. ki so jih no-' sile na mize. Na svoje lastne oči sem videl, kako jo taka-le postavna strežajka s iprsti leve noke 1 zgrabila šest vreev. s prst.i desne roke pa šest. Prej je sredi mize pripravila š*' dva vrča. stistnila s težkim bremenom leve in desne roke še ta dva. vse skupaj dvignila ter elegantno majaje se v bokih prinesla vseh štirinajst vreev na mizo. To je bila ena mnogih znamenitosti. ki sem jili videl v Xemoi-lika razlika med stroški produk-tji- In ko sem to pripovedoval tli je in dej-anskim donosom. — V ' znancem v nekem spikiziju v premogovni industriji se je teore- I Downtownu, je moral nekdo steg-tično dosegel narastek .storilnosti | niti jezik ter je povedal veliko jam za 3;">Vi» v primeri z l. 1030. j laž: Dejanska dnevna dobava je pa od j — Ah. kaj bo tisto — se je za- Pri nas v Kakor t'ebele so me -obsule. naše ženice s prošnjami, naj hi še katero o moških »povedal. I. tak kaj naj vam povem o moških * Saj jih vendar bolje poznate nego jih jaz poznam, ^aj od svojega štirinajstega Jeta pa do smrti premišljujete samo it moških, se ubijate ž njimi in se večkrat ž njinvi tudi malo poveselite. »Jih boste vendar natančneje .poznale kakor jih priznam jaz. ki nosim h ki če. No. j>a naj bo. Ženski je treba ustreči, posebno, če Te prosi. Kakor sem že zadn.i-ič omenil, so moški precej domišljavi in radi pretirava jo. Pretiravajo do skrajnih meja. Nekoč sem »pripovedoval o velikem čudu. ki sem ga videl pred leti v Dvorni kleti v M nenehen u na Nemškem. Natakarice so močne in postavne ženske, v starosti od petindvajsetih in petintridese-till let. Vse so — že vsaj tedaj severno-vzhodnem obrežju otoka Nantucket po hudem viharju. Steklenica je bila cela in listek v dobrem položaju, nič zmočen. Pavla Vogrie zdaj verjame, da je ''stari morski vrag" dober poštar. vilke vsekakor kažejo, da s« zulati kolektivi'zaeije poljedelstva j daleč pod pričakovano črto. Naj j pristavimo k temu še to. da je stanje živine sovjetske unije po uradnih številkah v primeru z letom lrt2S padlo od 52 milijonov na 27.000.000. (tukaj je vpošteva-na samo evropska Rusija), to je za celih 50%. Pa tudi številke, ki se tičejo industrije. niso baš sijajne. Tudi v industriji se mora konstatirati ve- BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1933 Kdor jo hoče imeti, naj nam piše. Cena 20c s poštnino vred. "Glas Naroda 216 West lath Street New York, N. Y. bo realnostjo. Že imenovona "Rdeča ekono mija" poudarja, da so oficijelne številke o rezu! t Hitih petletke optimistično pobarvane. Toda računajo z njimi. Leta 1030 je bilo kolekttiviziranih "23% zemlje sovjetske unije, leta 1932 pa že (i'2c/c, šte vilo traktorjev pa je v istem času narastlo od 73.400 na 149.0W). Kljub temu je obdelana ploskev nazadovala, od 44 milijonov hektarjev spomladanske pose-tve leta 1030 na 31.7 milijonov hektarjev leta lf>32. Jesenska po-setev istotako kaže nazadovanje in sicer od 24.0 milijonov hektarjev leta 1031 na 10.1 milijonov hektarjev leta 1031,. Investicije kapitala v poljedelstvo naravno vsako leto naraščajo, toda produkcija nazaduje. V prvih šestih mesecih leta 1031 se je izvozilo iz sovjetske unije za 24 milijonov rubljev, to je 688.000 ton žita-, v istem razdobju leta 0 v februarju 1032 padla ! niči ji vo namrdnil. >,000 ton v mesecu avgustu, i Brežicah smo imeli 192.000 na 140 Pa načrtu bi st* bili morali znižati tudi produkcijski stroški. V resnici so pa le ti od 1. 1931 na-rastli za 31.7^. in v prvih .petih mesecih leta 1031 se opaža nadaljnje naraščanj« stroškov za 1 ~*c/r. Produkcija nafte je lotos za 10 tisoč ton nižja", nego je bila maksimalna produkcija, oktobra leta 1931. Veliko obratov počiva. Da se industrija nafte ne dvigne na primerno višino in da se predvsem .premagajo ovire transpor-( ta."bi bila potrebna poldruga milijarda rubljev. Po prvih osmih mesecih 1032 je donos izvoza znašal 350 milijonov rubljev. to je 150 milijonov ali 30c/r manj nego v isti dobi leta 1031. Prvega julija 1. 1. so pasive trgovinske bilance znašale 13 milijonov funtov aterlingov. Zunanji dolgovi Stalinovega režima pa znašajo? danes več kot eno milijardo zlatih rubljev, ki jih sovjetska unija čedalje težje plačuje. Plačilna i ili je kelnarieo, nesla šestintrideset . . . ki . . ^ možnost sovjetske unije je ravno 1932 pa je izvoz padel ze na 91.000 j ifako katast,rofalno ,padla, kakor v kapitalističnih državi »h zapada. ton. kar pomeni 3 milijone rub ljev, medtem ko se je v osmih mesecih leta 1932 uvozilo v Rusijo iz inozemstva nad 350.000 ton žita! Bilanca sovjetskega načrtnega gospodarstva se torej v nobenem To jo vendar strašna ironija, ki I oziru ne more imenovati sijajna. Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga <■■' >tm, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase il'.h/otetne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila n tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nes za vsa, pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno te dobi iz Washingtona povratno dovoljenj?, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni »n udobno potovali. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE 8LJIV0 IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA BTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Oln 300 _______ Din S00 ______ Din 400 _____ Din 500 ______ Din 1000 Din 5000 r« $ 3.50 t 5.00 $ 6.75 $ 8.25 $16.25 $79.00 V ITALIJO Ur Ur Ur Ur Ur 100 200 300 400 . 500 Bjl* $ 5.70 $11.20 $16.40 $21.75 $26.75 $52.50 tflnsrjlk ali Ur 1000 inMkPV KM zgoraj navtdfno. bodisi Urah dovoljujem« i« bolj« poaojo. IZrUuLA V AMERIŠKIH DOLARJIH lipi »f Ilo $ 5.00 morate podati ,,. $ 5.70 " $10.00 » " _ $1040 " " $151» " " _ $15.00 " « $20J00 " «* _ $21.00 " $40.00 » " _ $41.10 . " » $50.00 » " _ $5;.30 FztSoaaSk Ml ▼ staran kraja lzplačUo ▼ Oolarjin. Nh|M attaHI« l«vriuJ«wo M CAPLI LKTTVR m aHatfJMM METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK 8AKSES) 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. Pa tudi potrpeti znajo naši rojaki. — Kit j ga še niste slišali, kako se je list i 1; — Pa pridem v špi-tal. kjer so rekli, da ne bo šlo brez oprerejšna. — l. no. če ni drugače, ■pa naj bo — sem rekel dohtarjem. — Toda nič mi ne smele dati posnemati. — XV boš prestal — mi je ugovarjal zdravnik. — Kaj"? Jaz. da bi ne prestal ? Xa mizo sem doli legel .in ukazal: — Zdaj pa kar režite! — In so res začeli. Xe rečem, precej me je bolelo, ampak oglasil se pa nisem. Saj se mi zdi, da je bila pozneje ta stvar še v ca jt en ga h. v angleških, seveda . . . * Zanimivi so pogovori o starem kraju. In če nanese beseda na tega ali onega, posebno na kako lepo žensko, stavim, da se bo oglasil rojak : — Tisto pa poznam. Oh. vi ne veste, kako se je za menoj podila! Pa nisem nič porajtal zanjo. in sem šel v Ameriko, samo da sem se je i znebil. Tako govori v svoji prešernosti. Res pa je. da bi nikdar ne bil v Ameriki, »pač pa še dandanes v Domžalah, če bi mu samo enkrat le s prstom pomignila. Slišal sem ga že tudi modrovali : — S forma no m sva se nekaj sprla, pa mi je začel očitati, da slamniki niso dobro zblokani. Jaz pa kar k bosu in mu pravim: — Bos. ali forma na stran ali bom pa jaz šel. — Bosu so se kar solze po-cedile, ko me je začel miriti in mi prigovarjati: — Tak bodi vendar pameten, John! Nikar ne hodi! Saj veš. da bi brez tebe kompa-nija falirala. Bom raje formana dal stran. — In res bi ga bil zapodil, pa sem jaz prosil zanj, kj se mi revež smili, ker ima pet t rok. Od tistega časa me forman že oddaleč pozdravlja, najbolje delo mi da. jaz ga pa še pogledam ne. ker To je le par primerov, kakšni so moški v splošnem. Zdaj pa se ti povej, Marjanca, kakšen je tvoj. Pa ne smeš lagati. iNakrat-ko povej in dostojno, da bo primerno «za javnosit. _ _ - NEW YORK. WEDNESDAY, JANUABY 4, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. t ZELJE (Japonska pravljictt.) r Starec je govoril: Ne bodi mi- dal.' Ker sem ti pa uslišal že prvo žen j svojih želj a! Na ta izrek me prošnjo, ti bom utišal tudi drugo, j" »pomnila zgodba. ki sem jo Ilanm!" je kriknil v drugi«* z pravkar bral. j vzdignjenim kazalcem. V i lavnih ča.>ili je živel razumen1 V trenutku so se dvignila i/, in bogat mož, ki se je pa tako zelo' zemlje skladišča in zgromadila ves itdal skušnjavam. da je zapravil ooutačijo in dom. Siromašen kn prosjak se j*' od-tignil družbi in zablodil v hribovi-J te samote, v oblake zakopane. Tam j.- sedel ua p««čint> in premišljeval t. svojem življenju. Že je hotel obu|>ati. Tedaj pa je prifrfotal pretlenj Ktarec s snežno-l.elo brado in oblečen v strahotno obleko iz listja. Starec >r;i je «w»tro motril. |M*t«-m pa je rekel: "Tvoj nj>šo I ec sem bil nekdaj,*' ill ko s«- je obupane«* vrtel na kolena predetlj, je starce nauuhttnčil čelo in nadaljeval: — " Kot jaz. si tu«1 i ti n ko«'- razmišljal o bistvu življenja in o zakonih življenja. Toda tvoje omahljivo »ree j«* bilo tiKN-nejše

stal ►elit duh, nadnaravna moč mi je duna m njeni volji s«' nih«"*e in nič lie more upirati. lVaiiimaj moj zgled: zat>kreiii *voje mišljenje, mi- feli le na diihro in si prizadevaj, živeti brez želja'/* Ko je mož spoznal, da je duh z )jož*n>ko nun"jo <»bdarj«'n. so o- ivost je neizmerna m me ~]jenjem ki niniajl., nu,ja. kako ije. da bi zavriskal. oda, je mogoče potem, da bi se pri nas riz va.se. "deli si zadovoljen?"* "Sem.*' je odgovoril mož kleče." postavili ste mi skladišča in u-tregli moji največji želji. Vaša dobroti ji vo&t navdušuje ali ne bi hoteli pomisliti na tole:l its so polna skladišča riža dnuro-ten tiar, ali. kaj ne bi bilo potreb-] Beseda, ki o je duh vsakokrat ni; še stanovanje ? Ali jra ne bi po-* izrekel, ko je dvignil prst. je bila grečali ljudje, ko bi si ogledovali skrivnostna beseda. Ham! Mi bi kiadišča in ali vas ne bi dolžili tekli: poloviea. Sedaj razumete.* pozabljivostiBolelo bi me. če hi Nič ni na >vetu popolno. In kdor se ii.oral o va> kaj takega slišati!*" i zna zadovoljiti s pok>vico. temu se bo poloviea spremenila v eeln- Prepustiti se pač moram tv>-i i ni. / 'Ijani. kot se mora prepustiti VQJK NAPREDEK V PKEKO-OCEANSKEM POTOVANJU PO MIRNI JUŽNI PROGI SAMO 7 DSI DO SLOVES LIE 7 "REX" IS "COS TE D1 SA-1 OlA". PAHS'I KOM A IT ALIAS LIKE človt-k na morju >vvji ladjici, ima mjegovo un ničesar ne želim več! Toda pač — ali ne hi zasmehovali takeom pa le utdišal tvojo željo." Glasno je kriknil: "llamu!" iu precej so se jele kopičiti vr-V-e riža. bilo jih je pet do šest tis«*'-. "Ta zaloga riža." je rekel in >-iu. "ti bo zalegla za vm* življenj.*. Pravijo: kdor iiiiH vse. si n*» želi živ-i skrinj srebra in zlata, tri ali št iri « ?|a?.ilo tudi mednarodno društvo 1 omare naj ri;zno vrst ne jše obleke, po-. i j-a»>poHiiilj delavcev in mlinskih | tem si pa ničesar več ne požel i ni in j tlakov z zahtevo, da >e maksimira a jua mejo za tovore na SO kg. Kot da boš i ti od- i ič več vas ne l»oin nadlegoval z | nobeno prošnjo, ki bi bila večja, kot je las novorojenčka." začetku stare«- o«I srda ni 1110- uel govoriti. Potem pa je jiomlslil: Temu človeku sem že toliko daroval. da mu lahko ujrodiin še to; potem l.odo njego\e želje pač izčrpane. "Manili!" je zaklical in spet riče-ar vrč. Tpain s!»*j brez želja." " Vašii dobrota me kar dnsi." je rek mož. "prosil hi pa »»amo še nekaj malega. Preskrlndi rte mi ri-za »vrhano mero. pa kaj mi kori-J Mi. ko nimam skladišča, kamor "oi 'klonil obraz k tlom in ^»Izir ga ?akl *nil. le moreš, daj mi Še ves-Ija jecljal: "Zahvaljeni ! te. zahvaljeni !"* lnh je r kel t» gf»bno: ** Ali >i' & Mnel.lal in rekel: "Ali »m* je tvoje poželji'- hi nekaj vreč riža uro- ''J** pomirilo.' Morda odpro še nov, dvigni! prst. !n mahoma > pri-kazale velike skrinje. p »lne obleke, zlata iu srebra, pet do še-4 tisoč jih je bilo. Ko je mož vse to zagledal, je se od bodi- to In duh je r'kel tegobno re hi inog'l zirraditi »kladišča. iv- ra-itnež. če hi nekaj vreč riža pro- Najboljc u otiroMcIo rok«, pravi Mr*. Now ako«* ska "N»d dvr lr ti raf if roba Mrušno bolela. Lv<"-L)l)aU - ™ tainr ltm-laenie, Cftiliir iu mazila. Nič ni t>oma«ato. Ko t«-na i-a k oni no uporabila il\< »trtici.iti Anchor Pain-K»[>rl!cr. je vm l*ilrčii.a izrinila. Sedaj vm jiopokitunta «!obra. Hvala tuiio'. itcmo Pain-l-apcUcr.** S. N. T'hilad*lphia, Pa. PAIN-EXPELLER TEH SIKA I Sirt JE l VETSOST Dinaiuo stroji Vatikanskega nn»-Ma jiovzrocajo silne pretresljaje stripov v nekaterih stavbah pape-/.*. ve državice. Papež je ilal zaradi tega nalog, da smejo obratovati komaj s polovično kapaciteto. V zad-1-jfin ča>u so namreč opazili. «la si' ckuša vdreti strop Sikstiauake kapele /. Michelangclovim 4 "Sodnim f.nevom ". TKA G EDI J A HA Sf'SEOA HI. A (SAJ SI K A Te dni se je v ranih jutranjih u- Ko sta bila stavljena meseca septembra oziroma novembra v službo veličastna ogromna parnika Italian Line, "Rex" in "Conte di Savoia", je bilo napisano n>vo po-p lav je v zgodovini paroplovbe. Oba parnika sta ž«1 parkrat preplula Atlantic izz^i onega časa. "Hex" ima enajst krovov, prostora za 20(M) potnikov ter štiri vrte kabin, ki so znane kot "kabin« prvega**. " posebnega ". "turističnega iu tretjega razreda. Ima ."VI ti>oč registriranih ton. dolg je S80 čevljev, širok pa Kiti čevlja. Vozi z naglico 28 vozi je v na uro, vsled česar za more premeriti razdaljo iih^I Xew Yorkom in (ieno-\(i v šestih iu pol dne. dočim prevozi razdaljo meil Xew York->ni in CJihraltarjein v manj ko petih dneh. C »se vozite teui pani i kom. i>oste dospeli v Slovenijo v S4tlinih c:neh. "Conteili Savoia" je bil zgrajen \ Trstu. To je edini potniški par-nik. ki je opremljen s S perry (Jv-roscOfK' napravo, ki 'ihranja parnik i? a novi ten. pa naj Iro vreme tako i ali tako. Tini i "Conte di Savoia" prevozi razdaljo med Genovo in' New Yorkom v šestih in pol dne-\a. Vihar ga u^ mire strosti. Vožnja preko oceana je kakor šet n j a po lepih parni.ških prostorih. Sperry gyroscope - stabilizatorji so nudili zaključni dokaz svoje velike vrednost na zadnji vožnji med New Yorkom in Genovi. Poveljnik *5Conte di Savoia". Antonio Lena, jih je spravil v obratovanje, ko je bil parnik štiri in pol dne iz Xew Yorka. Do tistega časa se je parnik zibfi 1 na viharnem morju. — Kakorhitro so pričeli delovati, je na veliko začutlenje potnikov zibanje ponehalo. Tčinek je bil prese-i-etljiv. Potniki, ki so imeli morsko lvo-lezen ter so se nahajali v svojih kabinah, so m* vprvič pojavili ua krovu. V obtnlnici je postalo mir-i o kot v obednk-i prvovrstnega hotela. V družabnem salonu takoj začeli plesati. Potniki so kapitanu in inženir-j< m «"-estitali. Splošna je prevladovalo mnenje, da je to v zadnjih letih liajvčji napredek v prekooc M.skih \ >žnjah. Ce potujete s "Cente di Savoia" po mirni južni progi, ni skoro niti govora o kaki iuoi?iki bolezni. Kakšnega ste Vi? mnenja -—VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933.-- PESEM. — KOLEDARSKI DEL. — a.">0 LET GREGORUAXSKE-GA KOLEDARJA. (Nastanek in ves razvoj Koledarja . — "llEAL'-TIPUL OHIO". (V kakšni luči vidi PRASK TROHA drža\o. v kateri prebiva.) — PRVI. KI dE SKOČIL S PADALOM. (Nekaka padala so poznali že v 17. stoletju.) — A K 1ST IDE P.K1AND. (Pogreb »lavnega francoskega državnika. — Strupi v gospodinjstvu. ' Par na-votlil gospodinjam.» — SPOMINI NA VERMONT. (.1/. HI VSI K o\n-snje svoje doživljaje na "Zeleni gori".) — 1'SODA P.1VŠII1. (l"sod:i carskega častnika pod boljieviki.) — DOtiODBA V ŽIBERSAll. i Kako se je "zamaknila" Korenova Kezika.i — ZAGONETNA INDIJA. (Dežela, katere zapadli i svet ne more pojmiti.) — SRAMEŽLJIV SNFBEC. (Ljubka povet o snubcu, ki je tlasegel .-voj ideal./ — Do-g.:tdivščine SLOVENCA MED INDIJANCI IN ESKIMI. (Planinšek je b.nied vseh Slovencev prodrl uajdalje na Sever, i — ITDNE NESREČE. (Zanimivo poročilo zavarovalniške družbe.) — Spomini gt-zdarjeve žene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo je napisal F. TROHA.) — ZGODBA PEČLARJA. — (M. RT PSI K je izboruo orisal peC-larja Miiharja— PISKAČ. (Povest iz sodobne Rusinje.) — KAJ PRIČ AJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka ženska lahk» izve kaj zanimivega osebi.) — PRIZORI IZ BODOČE VOJNE. (Kdor prečita ta opis, ilobi vpogled v strahote bodoče vojne.) —- VOHUNSTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se ptcdiižujejo vohuni, i — TREPAXG. (Življenje na dnu morja.) — PRAN KLIN D. ROOSEVELT. (Živ-1 jen jopi h bodočega predsednika Združenih držav.) — IS SE CELA VRSTA C L AS KOV, PESMI IS SLIK. Ali ni to etivo vredno 50cza Vas? TA KNJIGA JE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI Naročite danes Slovenic Publishing Co. New York City 216 West 18th Street SLOVITI BISERI KOST KRAVE NADOMESTI ČLOVEŠKO KOST l - Biser, kralj dragocenosti, je bil: ko iz zlatega brokata. drugo iz ze-ze oil najstarejših časov ovit s ča-| lenega žameta, kjer je bilo 1538 ve-robuo legend «. Stari narodi so niti j likih in 1 -'»SO malih biserov.... pripisovali božanski izvor. Ze 1*1 i-1 iij j poznal staro indijsko lege li- rah ustrelil 30 letni nadzornik ber-i >'j» m«Hl New Yorkoni in pristani i I želje svoja žrela f'f Ne da bi dvignil svoje obličje, jt /ašepHal mož: "Rekli ste! Tstiie prošnje, ki so v primeri z zlatom, srebrom, obleko, t skladišči in palačami nič!" Duh pa je nagrbančil čelo in vprašal: "Kakšne malenkostne prošnje pa s«j to. ki v primeri z /.latom. s «rebrom, z obleko, k skladišči Lu palačami nič ne pomeni- "Tak*4, ki bi vse vaš«' dosedanje dobrote in naklonjenosti zatemni- DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ^ ■ M ■ ■■■■ III. ■ ■ ■ l ■ ZABAVE 1|1H OGLAŠUJTE linske Reiehshanke Lotar Knapp-ke. Samomor je izvršil zaradi preiskave. ki jo je proti njemu uvedlo vodstvo banke. Kiuippkese je nam- do. {m> kateri je nastal biser i/. T. . ......... rosne kapljic«*, katera je kanila "Conte di Savoia . ki je bil za ' .. . - med skiKleli skoljkaste živali, kjer pa mikom Rex dol wen Zii voz- . . . 1 • i m* je p«hI vplivom sončnih žarkov polagoma utrdila v bl>er. Že pred *J()(KI leti j.* bil znan lov na «-ejlon-si.-e bisere; in Ritnci so se naučili ua »voji bojnih pohodih proti vzhodu ceniti to dragoceno redkost. m"i Sredozemskega morja, je v iiinogih ozirih sličen zastavni latlji Italian Line. Pdobnost in postrež-ba sta neprekosljivi. Notranjščina č vštel pri izplačevanju odprav- k okusno urejena, kabine si raz-j "GLAS NARODA" m Sta samo ftii člaostrof pač pa ni SloTwd t t«II okoHd CERE ZA OGLASE SO ZMERNE - 1 nine nekemu slugi za 1000 mark. Sluga je Hlagajnikovo pomoto opazil in izginil z denarjem. P ATESTI RASA V RT Sir A Sinje-vijolična vrtnica, ki jo je znani gojitelj vrtnic Boehm iz Blatne na Češkoslovaškem krstil z imenom generala Štefanika, je bila nedavno patentirana v ameriških Zed in jenih državah. Ta vrtnica je prva roža češkoslovaškega izvora, ki jo »čiti poseben patent. V pogledu patenta pa predstavlja vrhu tega še posebno redkost med svetovnimi produkti rož, (kajti taksnih patentov je na svetu zelo malo. UGANKA TEREZIJE SEVMASSOVE "Muenchener Zeitung" poroča, da je izjavil kaplan Pahsel na javnem predavanju v Licliteiifeldu, da je Tedezija Neumannova ne bo f»o-i:orila zahtevi škofov po preiskavi ua kakšni kliniki. Ta sklep Neu-manuove pa se ne ume tolmačiti tako, da je Neumannova odrekla pokorščino cerkvenim dostojanstvenikom. marveč kot lAoganje "notranjega f?lasu", s katerim je u-niela Neumannova doslej Še vetlno uveljaviti svoje stališče. KOZE V PERZIJI Iz Teherana poročajo, da razsaja v Perziji že dalj časa epidemija koz. Zbolelo je doslej 422 oseb, od katerih jih je 258 umrlo. košne. Takozvani "posebni" raz-} Bisera niso porabljali le za okras red je skoro povsem sličen pr\ mit j božanstev v templju, marveč ► ga ra/i"du. Potnikom so ua razp« ag«» kaj kmalu vzljubile tmli rimske okras. Saj je luči tisočere svetlobne odtenke in liiulil sleherni ŽL»ni čarovito zunanjost. ijido Beach, kavarna in plavalnica. žene za svoj lasten Turistični razretl je neobičajno pri-j izžareval v sončni vlačen. Kabine vseh razredov so •>-premljene s kopališči iu pršnimi kopeli. i Oni, ki žele potovati za n.njmanj-ši denar in hočejo imeti največjo udobnost, naj se poslužijo turističnega razreda na 4' Rex'' oziroma "Conte di Savoia". V tem razredu so določtni štirje krovi za družabne prostore, na razpolago je velika veranda z baro, promenadni krov, salon za ženske ter -kadilnica z baro. Obedniea je izredno velika. Ukrivljena otena oken.odpirajo-čih se na pokrito promenada, na-pravlja na potnika vtis kot da bi gledal na vrt. Do kabin vodijo široki hodniki. Ženski salon je zgrajen v bene-šksm slogu osemnajstega stoletja. Vsi štirje krovi ko zvezani s stopnicami in elevatorjem. Za udobnost slovenskih potnikov, ki sc v večino večjem številu poslužujejo te mirne južne proge za potovanje v domovino, je Italian Line priredila nekaj potrebnega. Ko se pripeljejo potniki v Genovo, jih obdajo uniformirani zastopniki družbe, ki govore slovenski. ter jim vse .potrebno preskrbe. Nato jih spremijo na ekspretfiii vlak, ki jih odvede ua njihov cilj. iu začelo s«> je zbiranje biserov' nedopovedne vrednosti. Tako pripoveduje Plinij o iblserui zakladnici Lollije Pavlinije, žene Caligu-love, ki se je pojavila ua neki svečanosti z biseri, ki so veljali 40 milijonov sestercev. Strast za biseri je vladala med Ptolomejci in Egipčani — pomislimo le na slovite bisere Kleopatre — in se od tu razširila ipreko Rima v ostalo Evropo. Znano je bila poraba biserov v r.rednji Evropi! Pa ne le kot obesek. marveč kot okras po vsem oblačilu in naglavni nakit. Iz 15. sto-l«>tja je znano ime lepe Simoiiette Vespi eei; po vsej glavi so se ji vile biserne vrvice in se prepletale' med. lasmi. — Pasjimi opisuje v biografiji Katarine Sforze. da je prejela ob svatbi (1473) eno oble- Kralj Filip II. Španski si je pri-odbil 157i) leta biser z iuieuoiii " Peregrina". ki j - imel velikost golobjega jajca, in je plačal zanj 30.1HXJ d ukat o v. Sled o t eni biseru je zgubljena. Svet-'mio znan je bil tudi biser, ki ira je neki Clark naš"l \ Avstraliji, pa mu dal radi oblike ime "Križ juga". Imel je namreč !» malih, skupaj zraslih biserov, tako oa jih je sedem tvorilo podolžni-lm>. dva pa iw>prečuieo križa. Razumljivo. da se je okoli tega križa motalo premnogo legend. — Radi svoje velikosti je bil znan tudi neki biser iz Azije, ki je imel hruškasto obliko in je tehtal (i05 karatov, veljal pa je ">0.000 šter-l-ngov. — Iz liovejšdi časov poznamo trivrstno biserno vrvico gospe Thier. katero hrani zdaj muzej v l.ouvre-u. Nenavadna je bila tudi biserna verižica, ki jo je nosila princ-eza Malilda Savojska. v kateri so bili srednji biseri bajne vt>-likosti. l&oparji no vprizorili v Evjils-ville. Intl.. napad na t>ld National Bank i:i ravnatelj banke Walter Bischoff. ki fti h<»tel dvigniti rok. temveč se je jiostavil roparjem v bran. je bil obstreljeii. Streli roparjev >o ga zadeli v obe roki in kast leve roke mu je bila skoro izstreljena. Zdravniki so jra o]>erirali in nadomejitili kost s kravji* kostjo. Roka bo sicer nekoliko krajša, toda «1 ruga če bo normalna. THE MOHRIS PLAN CO. vensko ter se brigajo za naše ljudi. Nekaj posebnega je slovenska kuhinja, istotako tudi "razne zabave, godba, kinematograf itd. Poleg pa mikov "Rex" in "Conte di Savoia", ki vršita redno službo meti New Yorkom in Genovo. :ma Italian Line tudi redno službo med New Yorkom in Trstom, ki jo Vul- Na parni kili Italian Line so u- vršita ogromni motorni ladji službeni stewardi, ki fovore »lo-'cania" iu "Saturnia". POZIV 1 NAROČNIKOM Vse naročnike, ki se niso odzvali na poslane jim opomine prosimo, da po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne bodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda" Morris Plan Co. je objavila za preteklo leto poročilo, iz katerega je razvidno, da je družba New vorčanom tekom leta posodila $32,000,000. delničarjem pa je na obrestih izplačala $1.200.000. Družba je posodila denar ljudem vseh slojev. Število delničarjev je ostalo na isti višini, kar pomeni. da se ne brigajo za bančne polome in ipolitične zmede. Vedo, da v družini vlada mir, kdor ima kaj prihranjenega denarja. Kdor naloži svoj denar, vedno vpraša: "Ali je moj denar varen?" "Ali ga morem dobiti, kadar ga potrebujem?"' Takih misli je vsakdo in na ta vprašanja mu je treba 'zadovoljivo odgovoriti. .Morris Plan je. sedaj stopil v svoje 10. leto. Pričet je bil v majhnih .prostorih v New Yorku. sedaj pa ima 12 uradov v New Yorku, Brooklvnu in Westchester. Pri družbi je zaposlenih 350 uradnikov in uradnic. Tekom svojega obstoja je družba posodila 3S4 milijonov dolarjev. Letno je prodala družba za $4.000.000 certifikatov. The Morris Plan Co. Glavni urad 33 \V. 42nd St. Podružnice v New Yorku: 17 Union Square, v(»ga| 15. ulice. 110 E. 125. St. blizu Lexington Ave. Brooklyn: 191 Joralemon St., blizu Boro Ilall 36 Graham Ave., blizu Broadway* Bronx in Westchester: 191 E. 149. St., blizu 3rd Ave. 6 Clotty Sq., Yonkere, N. Y. GLAS NARODA' NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 4, 1933 Tri lepe sestre. E ROMAN IZ ŽIVLJENJA; THE LARGEST SLOVENE DAILY m Za Glas Naroda priredil I. R 14 (Nadaljevanj«'.) — Kar .-»e tega tue — voda in milo vzame vse. Kuharica jo bolna Papa je slabe volje. In da odvzamemo mami nekoliko dela. sva hi z Ano razdelili kuharsko delo. Ana je v kuhinji in skube golobe — — Kii j pa ste namenili meni i — Samo mirna b»Mli; tudi brez tebe bomo vse opravili. — pripomni (lizela in se dobro voljno nasmeje. — Ti bi nama bila samo v na pot je. Obe dvignite glavo, ko se zasliši rog avtomobila. — Saj menda ne b<» danes zopet. — godrnja I>ora prestrašena. In pazno pn*luia zopet trobeuje. — Xe. to ni njegovo znamenje. — pravi nekoliko olajšana. Dora gre počasi za košato mejo. ki je lo-1 čila vrt od vaške ceste. Avtomobil se ustavi. Poleg lesketa joči h se svetilk vihrata dve f - zvezdnata »ihtava. Storkovi .so prišli. | Okoli avtomobila ve je zbrala vaška mladina ki je .začudeno | Uleda)a čudno našemljene ljudi, ki so imeli zidane kape in na očeh velike naočnike. (Mroci so se jih skoro bali. Mlajša izmed dam potisne naočnike na čelo in vpraša po grofu Ilernhauj»en. — < i ror;i sr jim ni hotela pokazati, četudi ni bila dale«"- od njih. Mr. Stork njegova žrtia in hči so obrnili pogled v smeri tero jim je deček pokazal in Dora je natančno opazila na njihovih i obrazih nekako začudenje. Viviane je poMuehovalno vihala nos. Prav gotovo s<> si polet-; no bivališče grofa Bernhausena predstavljali vse drugače, kot pa to pri prosi o belo poslopje, ki se je.le malo ali -pa prav nič razliko-k oval o od hiš boljših ftoscntnikov v va.-,i. Dora je tudi slišala pogovor v.seli treh. ki so skozi vrata stopili na vnt. šoferju pa naročili, da jih naj počaka v gostilni. Ko .stopijo n:i vrt. jim .skočita nasproti dva psa. rjav jazbečar •n bel ter čnio lisast terrier, ki .sla na nje lajala do vrat. — Mirno. Waldmau in Waldiua! — za kliče Gizela. Skledo, ki jo je inela v na.ročj?u. pontuvi na mizo ter gre brez vsake zadrege, ka so jo kot komteso našli pri takem opravilu, došlim nekaj korakov nasproti ter jih uud vse ljubeznjivo pozdravi. — Samo videti smo hoteli, kako vam gre in hočemo ljubki nevesti Še o*ebno izraziti naše čestitke — o. .saj je ravno tukaj! Počasi pride Dora, po peščeni poti. Viviane ji hiti nasproti. — O. Dora, kako sem vedela, da vas zopet vidim. Naša hiša mi nikakor več ne ugaja, odkar so odšli naši prijaiznt sosedje — kaj 4te. utama. ulica je tako prazna iu široka! — pravi živahno. Da bo pogovor olajšal, je grof Remhausen že prej enkrat predlagal, da govore s Storkovimi angleško. Toda Dora in Gizela sta ta predlog zavrnili. V BLAG SPOMIN OBLETNICE SMRTI Nepozabljene Soproge in Matere FRANČIŠKE GARTNER JANTARJA t. 1. je m inilo leto dni. odkar si mis zavedlo zapustila. Čudna tihota je v hiši naši. od kar počivaš r hladnem grobu. Oči naše se redno ozirajo na trojo eveto*'o (lomilo. Počivaj r miru mamica naša! Tebe ni reč med nam ", a spomin na Te ostane r naših žalujočih srcih, (i rob T roj ne bode pozabljen. S cvetlicami ga krasimo in kro-p mo ga s so! za m i našimi. Žalujoči ostaliz Fit. GARTNER, soprog: ALBIN. FRANK, ALOIS. JOHN. F DDI F, sinovi: JOSEFIXA. MARY, hčeri. lieruin, lil. KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York, N. Y. Tirnnmaw METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA POTOVANJE LETS plačal. In umetnika smo poiskali v njegovem ateljeju. l»il je nekoliko v zadre«ri. ker j«' bilo pri njeni vse tako siromašno. Papa pa je takoj rekel, da to ni nič in tla je tudi sam pričel v skromnih razmerah. Za svojo sobo sem se še kupila študijo glave, ker se mi je slikar tako smilil in ker je bil tako lep in uljuden. In pomislite, komtesa. ta »lava me tako živo .spominja na va.s. In zato sem jo morala imeti. se niotitite, gospiea Stork, ^ploli ne poznam. pripomni Dora. — Prav irotovo - - Saj T * .slikarja Mogo.V vas j«- kdaj videl. Umetniki imajo svoje ideale. X<>. Lil vf»rašala sem jra. ako slika tudi ]>ortrete. Sevwla. je rekel, to nje-fjrovo največje veselje, .slikati lepe 111 interesa nt lie zensKe. In vpra- .siikati lepe in Interesa nt ne ženske. In k ( | .šala sem ga. ako bi me hotel slikati. In takoj je bil zadovoljen. Nato ga vprašam. ker mi je bilo v veliko zabavo, ako misli, če sem dovolj |t pa in pomislite, tedaj je bilo dovolj predrzen, da mi reč« ' POVESTI in ROMANl' (Nadaljevan je) Iz modernega sveta, trdo vez.....1.G0 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ................................„..1J»6 lj?rafke, broSirano ...............................80 Igralec ....__________________________________________.75 •laenje...................................................-30 Janko in Metka (za otroke! .............30 5 JanuarJa. •lernat Zmagovat, Med plazovi ________501 Bremen v Bremen Jutri (Strug! trdo vez .......................75 . _ Januarja: bros. ................................................. Rex v Genoa Jurfičevi sp.«si: _ i 16. februarja: Deulschiuii«] v Cherbourg 17. februarja: Kuropu v Bremen 18. februarja: Chain plain v Havre Ilex v Genoa 22. februarja: Hrem.-ri v Liremin 25. februarja: C<>nt»- ili Savnia v Cenoa Majestic v Cherbourg 7. januarja: Lafayette Popolna izdaja vseh 10 z\ezkov. lepo vezanih ...............................10.— 1 JanuarJ G. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .....................................75 V Havre Juan iMscrija ^Povesti iz španskega življenja ...........................—-------...J>0 Kako se sem jaz likal (Alešoveel I. irwi*k _____________G0 Kako sem se jaz likal (Alewovec) II. zv. ......................60 Kako sem se jaz likal (AleSovee( III. zvezek .............AO lM>politoina mirno, da nisem, da pa. imam nekaj na sebi. kar bi luo-^lo zanimati umetnika. Že sem liotela biti nanj jezna, kajti vsakdo rad .sliši, ako mil kdo reče. da je lep. t-oda nisem mogla biti nanj huda in ima tako čudovito lepe črne oči. ki človeka kar prešinejo. (I>a!je prihodnjič). Leviathan v Cherbourg Acquitania v eherboure Hamburg v Cherbourg 14. januarja Oliamplain v Havre 15u ropa v Kremen t-'oiite di Bavoia v Genoa. 18. Januarja: Hten. Hurtling v Havre l»rut»ehland. Cherbourg 29. Januarja: Olyui|»it: v Cliedbourg 21. januarja: lEt-enirii v ltretnen Saltirnia v Trst 1'aria v Havre V«*eda»i v Boulogne sur Mer V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem Parmgc PARIS 20. JANUARJA 10. Februarja — 4. Marca CHAMPLAIN J L Januarja — j s. Februarja LAFAYETTE Januarja — Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV JLGOSLAVIJE Za pojasnila in potna ime vpra- agenta >lta naš« pooblaščene KAJ ZNAJO INDUSKIFAK1RJI V innožiei čarovnikov, liipnoti-zerjev. tejepatov in drugih čaro-dejev. ki jih je zadnja leta vedno več. človek težko radikuje resnično vetlo ali umetnost od trikov in tem .seiu moral pa zopet v posteljo. Spomnil sem se, kalio je fakir j-rej šil j i dan preklinjal iu mi prosti I z ohromelostjo, pa ni.>^iii mogel verjeti, da bi bila moja bolezen v sleparij. Domovina hipnoze, suge-! Kakršnikoli zvezi s tem. Zvečer sem1 ............................................-5® I .Materina žrtev .....................................50 Moje življenje ___________________________________75 Korejska brata, povest iz misljonov I * Koreji ____________________________________3«; rta osveta ..............................—.30 j Kmečki punt ( $en<>a i ....................CO Kuhinja pri kraljiri gonji noilrf .JS9. J»"uarja: ....... . . .. : Mantiat tati v Havre Kaj se jc Markaru sanjalo .............,\vw york v oi.erboun Kazaki ..................................................6Q 26. Januarja: Križtrv pot patra Kupljenika ...------70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spisi .....................90 t. z v. Pesmi; Ode in elegije; Sonet je; Romance, balade in legende; Tolniaf f I ^e vati k ______TO 5. z v. Slika Levstika in njegove kritike in polemike ........................70 Trdo vezano ...........................1.__ ljubljanske slike. HiSni lastnik. Trgovec. Kui^ijskl stražnik, Uradnik. Jezif-ui doktor. (losi 11-nifar. Klejietulje. Natakarca. luihovnik. lr«l................................. Ixiv na ženo (roman) ......................80 Lueifer .........................-...................1.— efreoeh J&na 19 STATE STREET. NEW YORK Mije iu avtosu«re.>tije j.' Indija. — Joku Jlajyeulxt-k prip--iveduje v svoji knjigi o juxnoazijskih pusto-lovsi'-inah d v«* zanimivi zjrodbi o slik ili > ta ki rji. "Xii svojem potovanju sem pri- N'e, papa, kakor bi tudi bilo koristno, da .se še bolj izvežba mo v anirleškem jeziku. Gospodična . stork ova pa se je tudi učila j sel tudi v državo Tra\aiteore. kjer nemško in naj ^e malo boljše nauči. Tuj je/ik govorimo samo s tuj- j -eni se nastanil v zakotni vasici v «em. ki ne /na našejja jezika. Potem seveda! Toda Viviane nas j skromni krčmi. Nekega večera sem i a/ume popolnoma dobro, če le hače. I-edel na veraiuli zatopljeu v pisa- Viviane #«e na^ni na Dorino roko. ::jt* I,iseni- ko ,ue jt> zmotU ^prije- ~ Kako lepo je tidcaj. komtesa ! Kar zavidam vas! 1,11 *las berača.fnkirja. Vsa nje- se malo z^mej. Saj je vendar malo poprej i/, njenih ust "?Va s uamaza- blliala drujračno sodbo. abraz' skorai do tal m s pepelom posuti la.sje. spleteni v Medtem prideta jrrof in frrofiea ltemhausen.
  • -irledal /. nepopisnim pogledom, za- /. veliko težavo prilezel na verando, tla bi se uadihal hlatlni"ga večernega zraka. V moje veliko presenečenje je pa zopet prikrevjsal od nekod fakir. Takoj sem vrgel nekaj denarja, da bi se ga čim prej od- Mladih zanikernežov lastni fivo- križal. Fakir je pobral denar, sel topis ........................................-75 .skrivnostno liesmehnil in odšel. Poj Mlinarjev Janez ................................50 njegovem odhodu sem se pripravil Mnsolino ............................................4« s težavo vstati, toda čakalo me je! Mrtvi Costa* ..................................S5 veliko presenečenje, kajti vzravnal s' in se brez najmanjše bolečine. Vse bolečine m* bile naenkrat izginile" Mali Klatež ..................................._.~.70 Mesija ................................................5» Malenkosti (Ivan Albreeliti .......... Bc-rengariu. v Cherbourg 28. Januarja: l-afjiyt-1 te v Havre 31. januarja: Ktirttpu v lirem-n 4. Januarja: v CheH> iiirir Albert i:.Ulin v Clit-rbur« 5. Januarja: lil« mt-ri v Clierbourg 6. januarja; l;«-.\ v (.U-nou 7. januarja: 1—ll.iVt-t l'Vi:ilh:iit -.\>liii lutiiu \ 1 I.LItlllUl n v Cherlmurg ».'tttrliouin t 'ht-rbotti'5 i Mladim sreem. Zbirka jMivestl za in zdelo se mi je celo, da sem boijj s|(,venska mladino ____________ zdrav, kakor sem bil jiretl fakir je- Misterija, roman ................... \iiu prihodom. Možje ...................................... , ....... Na različnih potih .............. Knak » zanimiv je bd drugi pn- NoUrjev huillon?ska .... mer. Xekega dne sem pogrešil de. Narod k| ,zmira .................. larnieo. ki v nji sicer ni bilo tie- Xaša vca. II. del. 9 povesti barja, pač pa važni dokumenti. —; Nova Erotika, trdo vez _____ čel je strahovit) preklinjati in mi.Preiskal sem vso hišo. tatvino sem Naša leta. trda vez ____________ groziti, da mi l»o otrpnilo telo. Za- že vnaprej izključeval, vedel sem broširana .................. ............25 .......... 1.— .......... 1.50 _____________40 ...............35 _____________40 .............30 ___________70 __________70 ...............50 ..50 piMlil sem gn. neprijet n \*ti> mi jelliuli. da ri jrubiti izven pr»-ndje»ta bila .s pletenimi stoli in m>zo. Pisane polj-fcke in vrtne evetlir<* *»o krasile prijazni -prostor. Skozi v i so k a obokana okna je bil lep razgled na vrt. ki se je daleč Irt/le/al iu preko katerega je vodila pot s .sečjo ob obeh stenah in j«* vrt delila na dvoje. V ravni vrsti so ležale grede z jagodami. solato, rdečo redkvico. grahom, korenjem, čebulo, zeljem. J 'Ml, peteršll .-m in drugo zelenjavo. Jn grmi robidnic, agrasa in ribezija. čegar jago<|e s<» se že rdečile. Takega vrta Viviane še ni vitlela. Kot otrok ploska z rokami. — O. to je lepo! Kot vojaki, so grede leipo v vrsti: Z veliko 1 jubeznjivostjo sili (iizela goste, da se poslužijo. — (iospoda mora biti s tem zadovoljna. Smo pač na deželi. In razvajenim ustim so res teknila ocvrta jajca, potresena s peteršiljem. kakor tudi rdeče meso krače, rdeča redkvica, solata in sveže maslo ter zapečen km«t*ki kruh. — Občudujem vas. komtesa (JLzela. kako ste vse to tako naglo napravili. — pravi Viviane. — Jaz tega «e bi mogla. Papa mi je že večkrat rekel, naj si vas vzamem za zgled. Vedno iinam toliko načrtov, pa nikamor ne pridem. Še posebno sedaj, ko se pu-•itim slikati — — Slikati? — vpraša Dora začudeno. — Kdo pa vas slika* — Precej nepoznan slikar, ki -pa je zelo zanimiv, grofica Dom — Mr. Flomtedt, liarald Florstedt. je njegovo ime. Ako ne bi bil tako lep in zabaven, ne bi za takega nepoznanega slikarja sedela in če bi bil Se tako nadarjen — — FI orated t ? — ponovi Dora. — Toda njen jasni glas zveni ta-ko suho. — Se nikdar nisem o njem slišala. — O. v Xeumeistfovi trgovftii je bila izložena neka slika, kij nam je zelo ugajala — nimfa. Papa jo je takoj kupil in tudi dobro meni vso not*. Zgodaj zjutraj so me pa zbudile >ilne bolečine, ki s"in jih čutil po vsem telesu. Hotel sem vstati, pa -»•m opazil, da so mi noge čez ir»č ohromele. Napeti sem moral vse si-e. da sem zlezel iz p«estelje in opra-\il pri mizi najnujnejša dela, po- Poziv! 40 nikoli jemal s seboj. Ve* obupan strni' Nek*i 11 ruske ^odovina...................35 ... .Na krvavih poljanah. Trpljenje in i.a nasvet svojega uslužbenca po mi moža. ki je bil p"- Onkraj pragozda_____________________________JM j>olivo nasprotje navadnih fakirjev. Odkritje Amerike, trdo vezano --------.00 14. Januarja: Cliainplaiii v llavre Kuropu v Bifint-n Contr di Savuiu v Genoa 18. januarja: l*r»*Kid.-nt Hardin? v Havr« I»•■utschl.'iti.l v Clirrbuuri; 20. Januarja: * 'l\ tnpic v Cherl^iure 21. januarja: Jlreiiit-'i v Hr«-m«-n Sii t m r>i.i v Trst Paris v Havre Wedam v Ji»»ulogne sur Mer 25. Januarja: Alanbatati v Havre New York v Cherbourg 26. Januarja: n. rengarla v Cherbourg 28. januarja: I^afayette v llavre 31. januarja: Ruro[u v llremen 1. februarja: Albert BuUin v Cherbourg 3. februarja: Aquitania v Cherboure 4. februarja: Cmite di Savoia v Cenoa 7. februarja: Ilremen v Ilremen 8. februarja: I.eviatlian v Cherbourpr Hamburg v Cherbourg 10 februarja: 'dynij>i»- v Cherbourg 1'aris v Havre 15. februarja: IScivtigaria v Cherbourg SO DOSPELE 4 KRASNE KNJIGE: » 4 . . » • Z-erjavi , »»-r* i- »» I ulipan *'Od pastirja do izumitelja", "Vodnikova Pratika" za SAMO $1.35 KNJIGARNA "G LAS NARODA" 2 1 6 W. I 8th Stre-t New York CENA DR. KERNOVECA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko Serilc (ENGLlSB SLOVENE REAOM) Suoe umo Naročile |a prt KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 West IStta Street New York Clt> Izdajanje lista je ▼ zvezi z velikimi stroški. Mno go jih jef ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. K. M i.a kakršne naletiš v Indiji na vsakem koraku. Bil j'1 prija^rn. iVrino obletVn in govoril je zelo prijetno. Vedel je. da 1m> moral najti nekaj i/?rul»ljeiiepra. zavezal mi ji» oei >» črnini rolieem in z drhteeim j;la-mmii me je pozval, naj intenzivno osr«*dotoeim sv>je misli na izjyitblj i.i stvari in skšam sjKuiiniti se. kdaj -i ni iiiwl denarnico zadnjič v roki. Ce? nekaj minut je z ena km i o-tnin me je pa prijel za roko. jo 1#ritLsnil na č<'lo ter me po]M>ljal liiši. }I ko daleč, da prenašajo silne muke i. zvezek —------------------ti ' Vrez najmanjših bolečin. I 2- «v«ek ........i----— Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA 216 W. \8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN JJ