Poštnina plačana v gotovini. Sped. in abb. pos. 2. Gr. IKMNffmiMOKEC UREDNIŠTVO in UPRAVA v Ooricl v ulici Orzoni štev. 38 — Cena oglasom po dogovoru. Odprto vsak delavnik od 10.- 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAK ČETRTEK Poštni čekovni račun St. 71/5002 Leto II. Štev. 43 GORICA DNE 24. OKTOBRA 1946. Cena L. 5.— GOSPOD GOVORI Strašno žalostno je, da se duše trgajo od Boga in izdajajo v rob-stve satanovo. To je žalost za nebo samo. — Hočeš pomagati, da se duše rešijo? Z veliko radostjo nosi križ, duša krščanska, ker po križih delim milosti. Vedi, da si pozvana, da mi slediš na potu Kalvarije, po katerem sem jaz hodil. Ne preštevaj dni, kdaj bo končano tvoje trpljenje; ko prideš v nebeško slavo, boš žalostna, ker nisi več trpela, da bi me bolj proslavila. „Jaz sem za to rojen in sum a to iriSel »a ml. ii siričaa ranino" Te besedo je govoril Jezus pred rimskim oblastnikom Pilatom. Te besede veljajo tudi o Cerkvi, ki je skrivnostno telo Kristusovo in ima isto poslanstvo kot njen nevidni poglavar. Prav te besede veljajo tudi o vsakem pravem duhovniku. Naš list je glasilo katoliških Slovencev in kot tak jo bil u-stanovljen samo za to, da spriča resnico v sedanji dobi, ko tako oblastno in nasilno nastopata laž m prevara. Vsaka stran našega lista vam priča, da skušajo njegovi izdajatelji in sot rudni ki o-slati čimbolj zvesti tej. svoji nalogi. Zato se pa zelo čudimo, kako je mogoče, da toliko ljudi, ki vendar ljubijo resnico, tako strastno soviaži naše glasilo ter J najstrašnejšimi grožnjami odvrača njegove prijatelje od njega. Ta gonja proti našemu glasilu je po deželi že tako strastna in blazna, da moramo smatrati naše oilkrite prijatelje in podpornike za prave junake značaj-uosti in verskega prepričanja. Na te naše prijatelje smo tako ponosni, kakor na mučenca našega glasila župnika Izidorja Zavadlava. Naj ne opešajo, ampak naj bodo ponosni, da jih je Bog izbral za s poznavalce resnice v dobi zmagoslavja laži! S tistimi, ki nas sovražijo in preganjajo, dobro vedoč, da lažejo in nam delajo krivico, nočemo zgubljati besed, ker jih v svoji trdovratno*ti nočejo sprejeti;. So pač slepci, ki hočejo taki ostati. Tistim pa, ki nas sovražijo iz zaslepljenosti, ker jih pač razni zvodniki hujskajo proti nam, bi radi povedali jasno besedo. KDOR SE NEKOLIKO POTRUDI IN PREBERE NEKAJ ŠTEVILK NAŠEGA LISTA, SE LAHKO PREPRIČA, DA NI ČLOVEKA NA SVETU, KI BI GA NAŠE GLASILO SOVRAŽILO, MU KAJ HUDEGA ŽELELO ALI GROZILO. Kako moreš torej sovražiti in preganjati stvar ali človeka, ki ti nič hudega ni storil in ti le dobro hoče, ko si vendar kot kristjan dolžan celo sovražnike ljubiti in ko ti vsako sovraštvo nezmotljivo zapira vrata v nebesa, za katera si ustvarjeni RES PA JE, DA SE NAŠE GLASILO BORI ZOPER LAŽ IN POGUBNE ZMOTE, ZOPER VSAKO KRIVICO, TUDI NARODNO IN SOCIALNO, ZOPER HINAVŠČINO IN VSAKO ZLO DEJANJE, KI KVARI NAŠE LJUDSTVO IN MU JEMLJE ZNAČAJ IN U-GLED POŠTENJA IN NARODNE TER VERSKE ZAVEDNOSTI. Ti, ki praviš, da ljubiš naš narod in da mu hočeš le dobro in da se boriš za njegovo svobodo, povej vendar, kako moreš zani- čevati tiste, ki iz našega lista zajemajo vse tiste vrline, ki jih je naš narod najbolj potreben 1 Priznaj, da ne misliš, kaj delaš, in da si v veliki zmoti. Naši sovražniki morejo biti dosledno le sovražniki resnice, pravičnosti in dobrote. Proti nam se morejo boriti le tisti, ki se ne boje niti boja proti Bogu samemu in njegovi Cerkvi. In taki hodijo po zelo nevarni poti. Ti ubogi ljudje niso le v nevarnostni, da se zvrnejo v grob, kateremu tak noben zemljan ne uide, ampak so v veliki nevarnosti, da jih Bog palme od sebe v kraljestvo večne teme, sovraštva in obupa. PRIJATELJ, POMISLI VENDAR, KAJ DELAŠ! LJUBI RESNICO IN GOTOVO NAM BOŠ DOBER! Katoliški misijoni Kje so misijoni? Misijoni so povsod tam, kjer sveta Kristusova Cerkev še ni tako razširjena in utrjena, da bi bila vsem dostopna s svojimi zakladi in svojim vodstvom. Med katerimi narodi oziroma v katerih deželah je s Cerkvijo še tako? To bomo raz-videli iz sledečih podatkov o verski razdelitvi človeštva, ki je narejena po najnovejših, kar se da zanesljivih statistikah. Vse človeštvo, kar ga je na zemlji (če so še na kakem drugem planetu ljudje, nimamo pojma), se deli po veri v. kristjane in nekristjane. Kristjanov je 704 milijonov, nekristjanov pa 1 milijardo 349 milijonov in pol. Kristjani se dele v katoličane, od Cerkve ločene kristjane in krivoverce. Katoličanov je 375 milijonov, ločenih 143 milijonov, krivovercev pr. 185 milijonov. Nekristjane bi razdelili v 4 skupine: jude, mohamedariee, pogane m brezverce. Judov je 16 milij., mo-hamedancev vsaj 260 milij., poganov 963 milj. in brezvercev 110 milijonov. N Pogani so beveda zelo različnih ver, od katerih navedemo samo poglavitne skupine: budistov je 213 milij., konfuceistov 350 milij., hindu 250 milij., šinto 16 milij. in ostalih 126 milijonov. Med večino ločenih in krivovercev Cerkev danes ni dovolj zasidrana in vidna, med nekristjani pa sploh ne-. Zato spadajo v misijonsko polje v glavnem vse nekatoliške dežele in uarodnostne skupine. To se pravi, da misijoni zajemajo oziroma morajo zajeti 1.678 milijonov ljudi, to je vb6 človeštvo, razen 375 milijonov katoličanov oziroma ljudi katoliških dežela. Toda kdo ve, če ne bo marsikatera katoliška dežela v bodoče postala spet misijon- ska? Vsekakor: ogromna naloga čaka Cerkev, katoličane, tudi tebe, ki to bereš...! Misijonska mašna družba (MMD) Lep in lahek ter na vso strani ko-ri-ten način, kako pomagati zlasti slovenskemu misijonskemu delu ter obenem črpati milosti zase in za svoje drage je ustanova Misijonske mašno družbe. Misijonska mašna družba je bila ustanovljena in potrjena od cerkvenih oblasti sredi prve svetovne vojne 1916. Večne svete maše, ki »o se poslej vsa leta vestno opravljale v Misije nišču v Grobljah, se opravljajo zdaj v cerkvi Srea Jezusovega v Ljubljani. Jo pa v resnici velika sreča pred Bogom, biti član Misijonske mašne družbe! Saj more in mora vse člane te mašne družbe navdajati to-lažljiva zavest, da se daruje zanje v življenju in po smrti vsak dan sv. maša in da z vplačano članarino obenem prispevajo za tako važne in pomoči potrebne misijone slovenskih misijonarjev lazaristov med pogani. Zaradi tega se ta mašna družba imenuje MISIJONSKA mašna družba. Sadov neštetih svetih maš pa so in bodo deležni tudi tisti, ki jih kdo drug vpiše v to družbo, čeprav brez njihove vednosti, n. pr. iz bo-geljubnega namena, da jim Bog podeli milost spreobrnjenja. Neprecenljivo dobroto pa naklonimo tudi našim dragim rajnikom m vobče vernim dušam v vicah, če z njihovim vpisom v Misijonsko mašno družbo poskrbimo, da se bodo zanje darovale večne svete maše. Misijonski gorečnosti vsakega posameznika se prepušča, da prost« voljno in radovoljno daruje poleg obvezne, enkrat za vselej pla-čaue članarine (zdaj 50.— Lir) še kaj več za delo slovenskih misijonarjev lazaristov med pogani in da pridobiva tudi svoje sorodnike ir. znance za Misijonsko mašno družbo, posebno pa. da sodeluje pri širjenju misijonske misli. Kdor želi postati član MMD ali celo še druge vpisovati v MMD, naj pošlje sveje ime oziroma imena novih člai.ov na naslov »Misijonska mašna družba« Via Pom-peo Magno 21, Roma. Obenem lahko pošlje tudi že članarino, ali pa naj javi. da mu pošlje vodstvo Misijonske mašne družbe za Italijo položnico. Zagrebški nadškof dr. Stepinac in njegova obsodba Ko je pisal škofu Timoiteju, je sv. Pavel izjavil: »Bog nam ni dal duha hoječniati, ampak moči in ljubezni in razumnosti«. Takšen se je pokazal zagrebški nadškof mons. A-lcjzij Stepinac pred Titovim ljudskim sodiščem v Zagrebu: poln moči in ljubezni in razumnosti, tako da ga daues ob čudu je ves kulturni svet, katoliški in nekatoliški. Njegovo življenje Mons. Stepinac je mož v najboljših letih. Ima 48 let. Rodil se jo bli • zu Zagrebi-, leta 1898. V- prvi svetovni vojni je bil vojak. Potem je stopil na univerzo in študiral poljedelske vede. Potem ga je Bog poklical za svojega duhovnika. Šel je študirat bogoslovje v Rim v slavni zavod Germanieum, kjer so študirali tudi razni slov. veliki možje, kot: kardinal Missia, škof Srebrnič, dr. M. Opeka, Silvin Sardenko, dr. A. Ušeničnik, i. dr. Za duhovnika je bil posvečen 1. 19?0. Štiri leta nato je postal zagrebški pomožni škol' in po smrti mons. Bauerja njegov naslednik leta 1937. Bilo mu jo ?9 leit. Med nemško zasedbo Jugoslavije iD Paveličevim režimom je msgr-Stepinac vedno ostal na svojem mestu in vršil svojo službo. Ves čas bojev med partizani, četniki, ustaši in Nemci na Hrvatskem niso nikoli očitali mons. Stepincu, da drži s komer koli. Ostal je škof vsoh in pomagal vsem. Tudi ko je maja 1945 zavladal na Hrvatskem Tito, mu sprva niso očitali nič hudega. Nekaj dni je pač bil aretiran, toda kmalu so ga izpustili, da je mogel še naprej vršiti svojo škofovsko službo. Prvi večji napadi nanj so se začeli po objavi znamenitega pastirskega pitma jugosl. škofov lani sept meseca, v katerem se škofje pritožujejo, da v novi Jugoslaviji ni verske svobode. Bil je tudi par-krat napeden od poulične druhali, toda do hujših nastopov od strani državnih cblasti ni prišlo. Aretiran Stvari co se začela slabšati lotos poleti. Tito, Bakarič in Hebrang so imeli drug za drugim govore, v katerih so hudo napadli katol. Corkev v Jugoslaviji in posebno škofe. Grozili so z represalijami, če se Cerkev ne neha »vmešavati v politiko.« Za-gremom je sledila toča še predno smo pričakovali. Ko se je v začetku sept. začel proces proti skupim že dclgo časa zaprtih ustašev in križarjev, se je zdelo oblastem primerno, da obdolžijo tudi nadškofa 3te- Nadškof Stepinac govori sodnikom pinca delovanja zoper narod in ga zapro. Le deset dni jo bil škof aretiran in že je prišel pred sodišče, ki ga je po več dnevih razprave obsodilo na 16 let prisilnega dela. (Zelo značilno je to, da je bil škof le 10 dni v preiskovalnem zaporu, ostali obtoženci pa več mesecev.) Sodba Očitki, ki jih je državni tožilec naprtil mons. Stepincu, so navadni zločini, ki jih naprtijo preganjavci Cerkve vsakemu duhovniku in škofu od Kristusovih časov daije: žalitev Njegcvcga Veličanstva, sovražnost proti državi ali škodljivost »ljudski koristi«. Posebnost je morda bila le obtožba, da je nadškof nasilno prekrščeval pravoslavne Sibe. Proces se je vršil tako, kakor sc morajo vršiti vsi taki procesi ried ljudskim sodiščem, to se pravi, da so ni vršil zato, da bi spoznali, ali so obtoženci krivi ali ne, temveč so bili obtoženci že vnaprej proglašeni za krive in obsojeni. Zato jo Csoer. Romano pravilno zapisal, da je to proces, ki se je končal še predno se je zičol. Vršil pa se je zato, da p» kažejo ljudstvu na znotraj, da se nikogar ne boje. Maršal Tito je go vc-ril tiste dni tako: »Na Hrvatskem j •» bilo n ed mladino nekaj omaho-\anja, češ da se naša ljudska oblast zaradi mednarodnega položjja ne upa podvzeti korakov proti S cepi n-čevemu zločinskemu delu, sedaj pa nasprotno vidi ljudstvo, da nobeno slabo delo ne bo ostalo nekaznovano.« (Slov. por. 4. okt) Odinev doma in v svetu Toda zdi se, da ni vse ljudstvo tako sodilo kakor Tito. Poročajo namreč, da so bilo cerkve ves čas procesa polne vernikov, ki so molili za svojega škofa. Ko so od Hrvatov zahtevali, naj podpišejo resolucije za obsodbo škofa, se jo mnogo delavcev uprlo, med njimi tudi skupina 7 tisoč železničarjev. Še bolj ko med ju gori o v. narodom j 3 izzval proces proteste v zunanjem svetu. Ker je bil proces javen, so mu prisostvovali tudi tuji časnikarji, ameriški in angleški konzul in sam papežev nuncij. Časnikarji so pošiljali poročila svojim Ustom, ki so pa precej drugačna od tisti n, ki so jih objavili jugosl. časopisi. Prvi je protestiral Osserv. Romano, ki je že med procesom poudaril. da sta dva dokumenta, na katera se je državni tožilec najbolj skliceval, ponarejena. Protestiral je namestnik ameriškega zunanjega ministra Dean Ache-son, ki je izjavil, da sta povzročila proces in obsodba mons. Stepinca zaradi nepravilnega postopka veliko razočaranje in zaskrbljenost v ameriški javnosti. Protestirali so državni poslanci v državi Peru in v Braziliji. Protestirali so škofje in verniki vsega sveta: kardinali Grif-fin, Spellman, Schuster, Tappouni, veliko število škofov in ladškofov od Japonsko, Južne in Severne A-merike pa do Iraka. Od povsod prihajajo v Vatikan brzojavi, v katerih verniki in škofje obsojajo krivično e bsodbo mons. Stepinca Izobčenje krivcev Posebno strogo je nastopila sv. stolica. Sv. konciljska kongregacija v Rimu je slovesno razglasila, da so po cerkvenih kanonih zapadli izobčenju iz iv. Cerkve vsi tisti, ki so fizično ali moralno pomagali pri aretaciji in obsodbi nadškofa mons. Stepinca. Odvezati jih more le sv. oče. Kdo so med njimi? Gotovo sodniki, hrvatski ministri in poglavar države. »Moja vest je čista!« Dočim je jugoriov. sodišče igralo tako klavrno vlogo ter izzvalo toli-ko protestov p<- vsem svetu, je mons. Stepinac samo pridobil na u-gledu doma in v vsem kulturnem svetu. Očividci so nam pravili, da je bil njegov zagovor pred sodniki, ki je trajal 38 minut, nekaj veličastnega Govoril je baje kakor kateri svetih očetov. Škof ni zagovarjal sebe, ker mu ni bilo treba saj je izjavil: »Moja vest je čista« Pač pa je bila škofova beseda obtožba režima v Jugoslaviji in njegovega postopanja s Cerkvijo. Mati in sin Poleg škofa stoji njegova mati*, starka je izgubila že onega sina ki so ji ga Nemci ubili. Sedaj so ji vzeli še njenega velikega »Lojzeta«. Sv. oče ji jo poslal poseben blagoslov, ki ji ga je prinesel mons. Hur-ley. Kaj si misli uboga mati? Gotovo to, kar si je mislila Mati I ožja, ko je zvedela kako krivo so Judje Jezusa sodiU in obsodUi. Nadškof Stepinac je odklonil vsako prošnjo za pomilostitev, ker se zcveda svoje nedolžnosti in krivičnosti obsodbe. Prih. ponedeljek izide 2. štev. »PASTIRČKA« LJUBA MATI BOŽJA SVETOOORSKA! VIL Ne morem drugače, še Ti pišem o Miasiu. Missia je bil eden. Mi ga niti od daleč nismo bili vredni. Narod, ki svojih velikih mož ne časti, jih vreden ni. Kako nemarni in leni smo bili, da mu nismo izdali dostojnega življenjepisa v dolgih desetletjih! Vem, da ga je za stoletnico rojstva pripravljal »Šarovec«, dr. Opeka, ljubljanski kanonik. Za goriško dobo je sodeloval pri tem življenjepisu dr. A. Pavlica. Ko je dr. Opeka omahnil, je dobil rokopis Missijev nekdanji dvorni kaplan kanonik Šiška. V deželo je prihrumel sovražnik, da ni mogel iziti ne Missijev življenjepis, ne Jegličev. Kje je sedaj ta, kje oni? Če so ju dobili oni vandali slovenske kulture, ki po Primorskem še sedaj kriče o slovenstvu (lažnivci so bili in bodo, to je v njihovem bistvu), sta šla seveda oba v Vevče v stepe, če ju niso sežgali. Jadrni nam majka! Ali ste videli Missia n. pr. tisti pepoldan 20. maja 1898.. ko je prihajal med svojo novo čredo, kako je to goriško eredo blagoslavljal? Kako je blagoslavljal poprej ljubljansko čredo, ko so ga kanoniki in bogoslovci vodili za slovesno mašo po šenklavški cerkvi! Vi niste videli, so pa drugi. Ko je prišel iz Gradca v Ljubljano, ga je javno mnenje (liberalnih listov) hotelo razglasiti za nemčurja, če ne celo za Nemca. O božičnici v Lichteriturnovem zavodu 1. 18%. ga je videla in slišala ljubljanska dekle, potem pa doma navdušeno pravila: »Kako je ljubezniv in kako lepo slovensko govori!« Kako lepo mora šele sedaj pri Tebi gevoriti, o Marija! Siromak Proces proti ljubljanskemu škofu Rožmanu dr. pod drobnogledom nepristranskega opazovalca Zaradi tega so tudi njega, kakor rej že Mihajlovičevega zagoverni-a, napadli, da ni »razumel svoje naloge.« Po pojmu komunistične svobode bi moral tudi zagovornik elati nasilje resnici. Da, strašno so delali fašisti, brez srca so bili Nemci, vse so pa prekosili komunisti s svojimi privrženci. Pošteni Slovenci so bili zares na azpotju: ali naj narod s »komuni-tičnimi osvoboditelji« umre, ali naj s pomočjo tujega orožja živi? Odločili so se za življenje. Ker niso hoteli, da bi narod izginil v kc mu-nistični sužnosti, so proglašeni za da jalce. Prišel bo pa dan, te ko gotovo, kot je amen v očenašu, ko bodo vstali pisatelji in bodo pisali povesti o slovenskih obsojencih: Izdati niso hoteli!«, »Umreti niso hoteli!« 3. «Nepobitna dejstva v ohtožniei« govore... Predsednik sodišča je zatrdil, da nepobitna dejstva v obtožnici« dovolj jamo govorijo o vojnih zločinih obtožencev. Kako pa ta »pravična in nezmotna ljudska sodišča* neresno in površno preiskujejo »ue- 1 Izmišljeni očitki Ljubljanskemu škofu dr. Rožmanu so komunisti podtaknili zločine, stično podtalno časopisje prineslo vest o »posrečeni likvidaciji izdajalca Natlačena«. Če so bili komu-duho vri iški obleki ki jih je zmožna samo še satanska nist* zmožni J zloba. Za vsako ceno bi radi vzeli ™>«ti fedl L^ane, Jim® temu visokemu cerkvenemu dost,o-k° la^ k,e na deželi preobleci svoje-janstveniku ugled, ki ga uživa pri W ™blja v duhovniška oblačila m vsem zares vernem slovenskem »» z ™zem. fl‘ Pfko sllka)tl pred odlična škofov-1 ubogo žrtvijo? Toliko je vreden nji ljudstvu. Njegova ska osebnost je znana tudi širnemu katoliškemu svetu. Udeleženci Evharističnega kongresa v Ljubljani 1. 1935. in kongresa Kristusa Kralja | 1 1939. so z največjim spoštovanjem hov dokaz s slikami o duhovnikih, ki morijo, koljejo.. Zakaj si pa pod nobeno sliko ne upajo napisati ime-»duh Ovnika-klavca« 1 Preveč judi bi reklo: >-To pa ni naš go-j govorih in pisali o delavnosti ško-1 ^Pod!« fa Rožmana za krščanski preporod 3. da je škof za Hitlerja sprejemal slovenskega naroda. In tega škofa I prisego domobrancev. Tudi to laž je je komunistična klika postavila | ovrgel Rupnik, ki je dobesedno po- pred vojaško sodišče za vojne zločince. Razprava je pa pokazala na vedal: »Pred prisego je bral (škof) mašo in potlej je bil zraven kot sprotno od tega, kar so komunisti j gost« (Sl. Por. 23. avg. 1946). To so hoteli. Pokazala je, da je vsa gonja I Pa vendar ne pravi sprejemati pri-proti škofu le zato, ker kot čuvar sego! Sicer pa je besedilo prisege kiščanstva v škofiji ni smel biti Dako, da bi se dalo o njem še raz- konmnistih, se je odločil: »Kjer morem domovini več koristiti, tam moram bitil« To so Rožmanovi vojni zločini. Čeprav je razprava razgalila vsa zlonamerna podtikanja, je vendar »pravični sodni rek« znova ponavljal stare, izrabljene in že zavrnjene očitke (Prim. Sl. Por. 31. avg. 1946) mutast pes in ni hotel tuliti z volkovi. Najtežje očitke je pobil glavni obtoženec sam, Rupnik, ki v svo | pravi j ati. 4. da je bila slovenska duhovšči-\na s škofom na čelu in ves klerikal- cem položaju pač ni mogel pričako- ni tabor za Nemce. Rupnik je dru-vati nagrade od svojega škofa; saj gače povedal Rainerju, ki je zahte mu je obtožnica ljudskega sodišča, val, da mu je obrazložil politično še preden je ljudstvo zanjo sploh stanje v Ljubljanski pokrajini. Ta-zvedelo, napovedala, da je že skle-lkole mu je dejal: »Na eni strani je njena smrtna obsodba in da je zato klerikalna stranka z ostanki osta javna razprava samo še formalnost. | ;jh političnih strank, na drugi stra-Kateri so bili glavni očitki proti škofu? Sledeči: 1. da je bil škof organizator Va- ni je OP s partizani pod vodstvom Komunistične partije... Klerikalna stranka se zagrizeno bori proti ko- ških straž. Rupnik, vojaška osebnost, I munizmu, simpatizira pa z zapad je na ta očitek, proti želji tožite-1 nimi zavezniki« (Sl. Por. 23. avg. Ijev, javno pred vso dvorano izja- 1946 str. 5). Isto je ponovil tudi pri vil, da je škof »dal odboru VS sa mo streho, v stvari same se pa ni vmešaval« (Sl. Por. 23. avg. str. 4). 2. da je dajal škof po svojih du- razpravi. 5. da je škof naredil načrt za u 1946. j mik v begunstvo in tako »na tisoče ljudi pognal v trpljenje in propad« (Sl. Por. 22. avg. 1946. str. 4). Nare- ži ovnifcili pobijali Slovence. Rupnik I dil naj bi ga na sestanku 28. 4. 1945. je priznal, da so domobranci koti Narodni odbor je sklenil, iz podtal-redna vojaška formacija imeli ku- nosti stopiti v javnost. Škof je bil rate. Dobesedno je pa izjavil: »Škof sicer navzoč, ni pa sestanka vodil mi je rekel, da absolutno ne dovoli, in ne razvijal kakšnih načrtov. Na da bi nosili duhovniki orožje in se politične predstavnike je le naslav-borbe« (Sl. Por. 23. ljal »vprašanja in pripombe« (Sl 4). Ker so bili kurati I Por 23. avg. 1946. str. 4). Znano je, da ni nihče mislil na beg, tudi škof ne. A ko so se bližali imajo kurati | partizani, se je dolenjsko in notranjsko ljudsvo, ki je že več vmešavali v avg. 1946 str. večkrat ogroženi, jim je pozneje dovolil samokres za osebno samo obrambo, kakor jih vseh vojsk. . . . Kolikor je znano, so se kurati I krat okusilo komunistični bic, držali svojih vojaških predpisov. I dvignilo in šlo. Ni moglo zaupati Če se pa kateri ai pokoraval in se I osvoboditeljem, ki so na mitingih, je poleg dušebrižnih dolžnosti vrne- po časopisju in letakih neprestano šaval še v vojaške, lega ni kriv grozili, da bodo postrelili, pobesili škof. Potem bi bil tudi škof kriv in poklali vse svoje nasprotnike, Mikuževega nečednega življenja, ko pridejo na oblast Ali ne ponav-vmešavanja v partizansko politiko 11 ja jo istih obljub tudi danes po in borbo. On in Lampret sta pa resi vsej coni A? Tu je vzrak splošnemu hodila z brzostrelkami okrog. Pa begu vsega, kar m trobilo v komu-raj bi tudi kateri vročekrven kurat nistieni rog, prekoračil meje svojih pravic, goto- Ko je začel neurejeni beg, je škof vo je, da si ni nobeden omadeževal I nameraval ostati doma. Iz bojazni, rok s kakšnim umorom. Kaj Sele, | da ne bi v prvih dneh »osvobodit ljubčkom — Schumacherjem? Pa ena ni bila obsojena radi zločina I-roti narodni časti, doČim so obsodili tako poštene igralke, ki so vršile samo svoj poklic, n. pr. Valerijo Heybal Po poročilu Slov. Poročevalca 27. avg. 1946, str. 6. je ljubljanski škofijski ordinariat dno 23. avg. 1946. poslal vojaškemu sodišču pritožbo, ker je isto v obtožnici proti škofu navajalo besedilo škofove zjave i-adjanski okupacijski oblasti, ki ne odgovarja originalu, kakor je v Ljubljanskem škofijskem listu iz 1. 1941. Škofijski ordinariat je s pritožbo vred poslal tudi original izjave. Po poročanju Slov. Poročevalca je predsednik sodišča besedilo sicer prebral, a drž. tožilec je skušal vrednost izjave v originalu takoj zmanjšati, češ da je v bistvu enaka izjavi v obtožnici. Po poročanju Ljudske Pravice 27. avg. 1946. je pa državni tožilec niti ni pustil prebrati. Šel je preko nje s kratko pripombo, »da je v bistvu enaka, kakor ona v obtožnici.« Če bi bilo ljudsko sodišče res ljudsko, bi moralo ljudstvo slišati ono in drugo besedilo. Kako naj druga- pobitna dejstva« in delijo »pravi- do/prav*<;uo sod*^ co«, se najlepše vidi iz obtožnice! same. 1. Krivo navajanje oseb: Obtožnica navaja za škofovega tajnika dr. gnacija Lenčka (Sl. Por. 22. avg. Ih46, str. 4), enako drž. tožilec Vivoda Maijan v svojem govoru (Sl. (Obe izjavi priobčimo prihodnjič. Op. ur.) 3. Nasprotujoče si izjave, krivo pričanje itd... Kot priče so smole nastopati samo osebe, ki so obtoženca le obremenjevale, ni pa bila dana možnost, da bi kdo pričal njim 2. Zagovornik »brani« škofa, V demokratični komunistični državi, kjer se svoboda poudarja na vsakem koraku, si državljani ne, smejo po svoji volji izbirati zagovornikov. Tudi na ljubljanskem procesu so obtožencem bili dani branitelji. Kakšni so takšni zagovorniki še prav posebno v progre sivni demokraciji, si lahko vsak predstavlja. Ti zagovorniki pravice imajo silno mehko hrbtenico. Iz strahu pred režimom se radi upognejo. Tako se je tudi škofov zago vernik trudil, da bi ga režimu na ljubo obremenil, ne pa pred njim branil. Kakor pa ni moglo sodišče navesti konkretnega dejanja, s katerim bi škof povzročil kakšen zlo čin ali domovini kakor koli škodoval, tako ga tudi zagovornik ni mogel omeniti. Pač pa v kratkem »zagovoru« ni mogel mimo dveh potez, ki dajeta škofu samo čast in priznanje: 1. neomajna njegova zvestoba vi šjim cerkvenim predstojnikom in 2. njegova zvestoba svojemu poklicu. Pravi namreč, da se je škof »čutil vezanega na navodila svojega cerkvenega poglavarja, ki je v neki svoji okrožnici obsodil tako imenovani brezbožni komunizem in da je škof fanatičen pripadnik svojega poklica« (Sl. Por. 29. avg. 1946. str. 4). Vsekakor je to čuden zagovor-, nik, ki se niti toliko ni potrudil, da bi si prišel na jasno, da je papež Pij XI. v okrožnici »Divini Re-demptoris« na slovesen način obsodil komunizem in vsakemu kristjanu prepovedal kakršno koli sodelovanje z njim, če noče škodovati krščanski civilizaciji. (19. marca 1937.) Zakaj je bil torej škof obrekovan, :akaj preganjan, zakaj postavljen pred vojaško sodišče in so ga na prisilno delo obsodili taki, ki niti ne vedo, h kakšnemu poklicu prav za prav pripadajo? Zakaj? L Škof ni hotel biti izdajalec slovenske do mo vi ne, katero odlikuje krščanstvo, ki smo ga podedovali od nezlomljivih slovenskih katoliških značajev . , , v prid. Radi tega je dr. Hacin obto- ..• je imcuovaI zna. ti resnični škofov tajnik g. Stanko Iienič, pač pa škofijski ordinariat, pred oblastmi je pa zanj odgovarjal gen. vikar g. Ignacij Nadrah. Fraklja ima za bivšega bogoslovca (Sl. Por. 22. avg. 1946. str. 4); 25. avg. 1946, str. 4; 28. avg. 1946, str. 5; Lj. Pr. 27. avg. 1946. str. 3). Imenovani ni bil nikdar bogoslovec. V resnici sta pa bila bogoslovca komunistična agitatorja Kocbek in dr. Urile j, ki imata vsaj s posrednim delom precej krvave roke. Te- r:ega kirurga dr. Blumauerja (Sl. Por. 29. avg. 1946. str. 4). Toda priče, ki bi govorile resnico, so morale molčati... Priče, ki so nastopile, so se javljale kar v dvorani, ne da bi s« preiskovalni sodnik prepričal o njihovi verodostojnosti, kar vendar vsako resno sodišče naredi, da si zagotovi vsaj moralno izvestnost pravične sodbe. Sicer pa: kdo je bil pri ljubljanskem procesu verodosto jen? Tožilec? Predsednik? Prised- ga se pa nista Učila v bogoslovju, Dka? prigo? Nasprotujoče si priče pač pa sta se izneverila svoji veri, ker ne živita, kakor sta se učila v bogoslovju. 2. Potvorbe: Državni tožilec je v svojem govoru rekel: »Po Gabrovih izpovedih so na političnih sestankih v škofijskem dvorcu sklepali o aretacijah intelektualcev, železni arjev, tramvajskih in policijskih uslužbencev, delavcev itd....« (Sl. Por. 28. avg. 1946, str. 6) Kdaj je ta kofov detektiv podal te izjave sodišču? G. Gaber še danes živi v emigraciji ! »Komisija za ugotavljanje zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev v Sloveniji« pravi, da je v Katoliškem bogoslovcu« v članku 18. dec. 940. pozval škof tudi bogo da bi škof koga pooblastil za taka dejanja | ve« nerazsodna množica naredila kaj žalega škofu, so mu prigovarja- Toda odkod izvira to, da tako radilli, naj se za nekaj časa umakne, podtikajo kuratom in duhovnikom | Vsako tako misel je odklanjal. Brez bploh surovost, uboje, klanje, umo-1 dvoma bi ostal doma, da ni prišel ref Resnica komuniste same pre- ponj iz Celovca dr. H., ki je večkrat več bije v obraz. Treba jo je vreči obiskoval izpraznjene župnije po na druge. Kdo še ne ve, da je dr. Gorenjskem in je dobro vedel, Natlačena ubil komunist preoblečen kakšne laži so o škofu razširjali go-v duhovniško obleko? Seveda so so I renjski gošarji (partizani). Tudi že tistega dne »pobožne ofarske du- njegovemu prigovarjanju se ni Se« s prepričanimi komunisti vred j vdal. Ko so mu pa začeli govo-zgražale nad podlostjo škofa in du- riti, da bi pri Angležih mogel več hovnikov, ki morijo celo »svojega I stori« za materialno in duhovno bana«? Par dni pozneje je komuni -1 dobro Slovencev, kakor doma pn Ker škof ni hotel biti izdajalec svojega poklica, so ga odpadniki od slovenstva in krščanstva, izdajale* v pravem pomenu — proglasili za izdajalca in obsodili. Za razjasnitev, zakaj je velik del Slovencev nastopil proti OP, je važna izjava dr. Krekovega zagovorni ka. Poudaril je, da je za pravično razsodbo treba pogledati na razmere, ki so vladale v Ljubljani 1942. ko je bilo izbirati med manjšim zlom ob tujcu in večjim ob partizanstvu. Dejal je, da »tistih, ki so le pod pritiskom razmer izbrati sodelovanje z okupatorjem kot manj še zlo. ne morejo obremenjevati očitkom sodelovanja z okupatorjem« (Sl. Por. 29. avg. 1946, str. 4) bi morda dale najbolj zanesljiv od govor. Evo jih! Dtž. tožilec omenja v svojem govoru neko duhovniško konferenco, ki jo jo 16. julija 1944 sklical škof v Ljubljani (Sl. Por. 28. avg. 1946, str. 6); predsednik pa podaja poročilo nekoga udeleženca konference, la pravi, da je bila avgusta 1944 pri škofu (Sl. Por. 28. avg. 1946, str. 6). Po trditvi prvega (drž. tožilca) je imel glavno besedo škof, po izjavi drugega (predsednika) pa dr. Lenček. Priča Mikuž Stane, Metodov brat, pravi, da je bil likvidirani bogoslovec Grozde kurir bele garde (Sl. Por. 28. avg. 1946. str. 5). V resnici slovce v boj proti osvodilnemu * bl1 Grozde ^ak osme gibanju (Sl. Por. 28. avg. 1946. str. ^ije, katerega w komuni ubili 5). Omenjeni list ni nikdar obstajal ^ bližini Mirne peci, ko je sel na Ljubljani in 1. 1940. ni bilo oku-1 bczicno pocitmee. patorja in tudi ne osvobodilnega gibanja proti njemu. Če primerjamo še očitno potvorjeno izmišljotino poročevalca v Ista komisija pravi, da je bil »s Slov. Poroč. z dne 25. avg. 1945. str. škofovim dovoljenjem v tem času 4.. ki pravi, da je »domobranec to-ustanovljen list »Slovenski dom« z varišico, ki je prosila duhovnika, m-edino nalogo, mobilizirati verne ka- daril s puško po ustih, da se ji je tidičane za boj proti narodno osvo-1 ulila kri, rekoč: Tukaj imaš hostijo!« Lodilnemu gibanju« (Sl. Por. 28. — in poročilo tov. »ki se je udete-nvg. 1946- str. 5). Imenovani list jo žila velikega procesa proti narod- _ _ , • « ■ i i *___ t_1 ^ tv, rrl w ■ —, uhajal že pred vojno in jo ob svo jem koncu aprila 1945. imel manj 11 let za seboj! nim izdajalcem in zločincem v Liana j- | bljani«, kakor piše »Soški tednik« 7. sept. 1946: »In ko so žrtve prosile Ista komisija, ki je prispevala spovednika, da bi jih spovedal in gradivo za obtožnico, pravi dalje: »Hitlerjanske komemoracije, ko so 18. decembra 1942 pokopali obhajal, so jim pljunili v usta in rekli: Tukaj imaš hostijo!« kaj naj s: mislimo šele o resničnosti prič, ki v dvorano!? (SI. Por. 27. avg. 1946. str. 5). Če obtožnica dela take pogreške Ljubljani 34 domobrancev, padlih v so kar iz ulic privihrale razburjeno boju za Kočevje, se je poleg zastop-j nika nemške vojske Schumacherja, udeležil tudi Škof dr. Rožman...« (Sl. Por. 28. avg. 1946, str. 5). Domo-|že v osebah, o katerih bi se mogel tožilec prepričati, oko bi vzel v roke samo šematizem ljubljanske škofije ali škofijski list; če državni tožilec in predsednik govorita o napačnih datumih in o časopisih, ki niso nikdar obstajali, če se opirata Iranci so bili ustanovljeni šele septembra 1943. Domobranski pogreb vendar ni istoveten s hitlerjansko I komemoracijo. Če je pa škof vojni zločinec že zaradi udeležbe domo-| Iranskega pogreba, ki je bil decembra 1943. leta,1 Ob strani zastopnika I na nepreizkušene priče, kako bi nemške vojske, kakšna vojna zlo- j mogel resen človek verjeti v resnič-činka je šele tista znana igralka, I n ost in pravičnost razsodbe o težko tista znana zagrizena komunistka, ugotovljenih »nepobitnih dejstvih«, ki je po Dolenjskem hodila na ak- ki govore o izdajstvu, umorih, zloči-cije proti partizanom s svojim | uih?... Do takega zaključka pride že neveščak v pravnih zadevah. Kaj pa pravite k tako skrajno površni obtožnici, k potvorbam, nasprotujočim si izjavam in malo verjetnim pričam, vi poklicni pravniki, sodniki? Ali je pravično, na tako nezanesljivo tehtnico postavljati človeško življenje? Ali naj bodo toka sodišča sad borbe za človečanstvo, pravico, svobodo? Takšna jo pravičnost ljudskih sodišč. Progresivna demokracija jih proglaša za največjo pridobitev, v resnici so pa najbolj surov udarec Pravici in resnici v obraz. Že Man-s-oni je v svojih »Zaročencih« zapisal obsodbo ljudske pravičnosti, ko pravi, da »je ljudska pravičnost najslabša izmed vseh, kar se jih na tem svetu izvaja. (Dr. A. Budalov prevod, str. 175). Svoj vzor pa ima ljudska pravičnost v onem ljud- OKNO V FRANCLJI je glasovalo za novo ustavo 9 milijonov 200 tisoč državljanov, proti nji pa 7 milijonov 790 tisoč. Glasovanja se jo vziržalo 7 milijonov 776 tisoč Francozov Zmedo je povzročil general De Gaulle, ki je govoril proti ustavi. V kratkem bodo volitve za državni zbor, ki ga volijo za 5 let. Značilnost nove francoske ustave je v naslednjih določilih: Ustava določa dve zbornici, nižjo (alj ljudsko) zbornico in višjo (Svet republike). Glavna oblast leži v rokah ljudske zbornice, Svet republike sme le predlagati poprave k zakonom. Predsednik republike jo voljen za 7 let od obeh zbornic sklicanih na skupno sejo. Ministrskega predsednika imenuje predseduik republike, p >trdi ga pa ljudska zbornica. MIROVNA KONFERENCA jo i-mela po 11 tednih nasedanja svojo zrdnjo sejo 15. X., ki se je pa Jugoslavija ni udeležila. Zunanji ministri 4 »Velikih« so že v Parizu napravili načrt za svoje seje, v katerih bodo pregledovali mirovne pogodbe z Italijo, Boigtrijo, Romunijo, Ogrsko in Finsko. A te .soje se bodo vršile v New-Yoiku med zasedanjem Združenih Narodov. Določili so, da mor;', j o biti njih končni sklepi za vse mirovne pogodbe sprejeti do 20. novembra. Tedaj pa bodo začeli razpravljati o mi-uovnem načrta za Nemčijo. V PARIZU je bilo zbranih 15 tiso« delegatov 21 držv, ki c>o imele besedo pri mirovnih pogajanjih. Velik del teh delegatov je odšel iz Parna naravnost v New-York. Mar Janka, <21) Harjetica Prijateljstvo? O ne, vse več kot prijateljstvo, kajti od takrat so u-bogega Cirila povsod spremljale le temne oči zlatolase Mirijam in iz prostranega vrta sem ga je mnogokrat še med resnim delom vznemiril njen srebrni smeh. Giril je postal zamišljen in molčeč, kajti predobro je poznal očetovo skoro oboževalno ljubezen do svoje edinke. Ni si upal misliti, da bi tolik zaklad zaupal njemu. Dr. Vinku ni ušla Cirilova sprememba, kakor tudi ne njegov otožne ljubeči pogled, s katerim je večkrat objel Mirijam. Komu naj bi dr. Vinko z lažjim sreom prepustil svoj najdražji biser, kot njemu, ki ga je nadvse cenil, ne samo kot zdravnika, marveč tudi kot moža poštenih in plemenitih čustev. Vendar je hotel biti proj gotov tudi glede Mirijam. Želel je predvsem njene sreče, zato ji ni maral vsiliti moža, ki bi ga ne ljubila. Začel jo je opazovati, toda njena vesela, brezskrbna narava ni nikoli bdala niti najmajše skrivnosti Vendar to pomlad jo je presenetil na vrtni klopici, ko je vsa zamišljena sedela in se s šibico igrala po t robnjem pesku pred seboj. Neslišno se ji je približal in pogledal čez njena ramena na tla. Prijetno presenečen je obstal. Na drobnem pesku pri njenih nogah je skem sodišču, kjer je oblastnik Pilat kljub javnemu priznanju: »Jaz r.t, najdem na njem nobene krivde« (Jan 18, 38), pod pritiskom nerazsodne, od par plačanih agitatorjev zapeljane mase obsodil na smrt Kristusa, o katerem je ljudstvo govorilo: »Dober je!« (Jan 7, 12). Zavedni Slovenci! Koliko časa bomo še trpeli narodno sramoto in krivičnost ljudskih sodišč? Slovenci, ki pravite: Vera mora biti, nižino proti veri; Slovenci, ki zatrjujete, da hočete ostati katoliški, istočasno pa odobravate komunistične hudobije, ali se res ne zavedate, da ste tudi vi soodgovorni za krivice, ki jih priganjači komunističnega režima po ljudskih sodiščih povzročajo zavednim katoliškim Slovencem? Njihova nedolžna kri bo prišla na vas in na vaše otroke! V SVET V PALESTINI se je med Judi samimi pojavil odpor proti judovski teroristični organizaciji, imenovani »Irgun Zwai Leumi«. Saj Bara di napadov teh teroristov proti Angležem največ trpi judovsko ljudstvo samo, ki živi med dvema ognjema, v strahu pred teroristi in pred angleškimi represalijami. Tako sa ponavlja zdaj v Palestini in na bogve koliko drugih krajih sveta zgodba partizanskih bojev, ki smo jo mi doživljali od 1. 1942. dalje in ni še gotovo, če se zopet ne prične. Tako zvani in iz Londona v tistih letih toliko hvaljeni in povzdigovani »rodoljubi« bi znali postati tudi zaveznikom zelo »neljubi«. V zapadni NEMČIJI so se vršile volitve za upravo dežele. V angleškem zasedbenem področju so največ glasov dobili socialni demokrati, v francoskem področju pa krščanski demokratski kandidati. Komunisti so po številu glasov povsod na zadnjem mestu. Če pa kje z nf-siljem in lažnivimi obeti pridejo a.i oblasti, hočejo vedno vladati le sami. V INDIJI je muslimanska zveza iz Pakistana po dolgem obotovlja-lju in mnogih pogajanjih sklenila vstopiti v indijsko provizorično vlado. BEGUNCI. Glavni stan zavezniških sil v Italiji je uradno objavil, da ne bodo nobenega begunca prisilili, da bi se proti svoji volji povrnil v domovino. Le vojni zločinci in izdajalci bodo zaradi medzavezniške-ga dogovora izročeni domov, a to šele po najnatančnejši preiskavi njih zadeve. bilo z velikimi črkami zapisano ime: Ciril. Tiho jo je poklical in sedel k njej na klop. Strašno je zardela in skušala hitro z nogo zabrisati drago ime. »Prepozno, Mirijam, vse sem videl.« Mirijam se je tako silno prestrašila, da niti opazila ni, kako je bil atov glas mil in dobrohoten. Krčevito je zaplakala in se mu vrgla okoli vratu: »Atek, odpusti, tako zelo ga i-mam rada« — je v otroški nedolžnosti priznala. Nežno jo je pritisnil na srce in poljubil na čelo: »Mirijam, otrok moj, niti najmanj nisem hud nate. Komu naj bi laže zaupal svoj največji zaklad ket njemu?« >Atek, moj atek, kako si dober!« je Mirijam še med solzami vsa srečna jecljala. Mahoma pa se je zresnila: »Atek, kaj pa, če me on ne ljubi?« »Glede tega bodi brez skrbi,« se ji je atek veselo nasmehnil, »povem ti, da bo bolj ve3el dejstva, da ga ti ljubiš, kot pa moje pohvale, da je najboljši asistent v bolnici.« In res, še tisti večer je dvoje mladih src prekipevalo od velike sreče in hvaležnosti do sedaj skup-* nega atka. Počasi je na dolgem hodniku ura udarila devet. Vsako jntro sta ob toj uri s primarijem začela zdravniški pregled bolnikov. Ciril se je čudil, da danes primarija še ni. Po- Na KITAJSKEM se vršijo še vedno noji med vladnimi in komunističnimi četami. Slednje imajo svoj glavni stan v Mandžuriji. V RUSIJI se skrajno komunistični časniki Pravda, Boljševik in drugi vedno pogostneje pritožujejo nad nazadovanjem proizvodnje v vjetskih industrijskih podjetjih. Pred časom smo čitali pritožbe nad nazadovanjem kmetskih pridelkov, celo nad skrajno zanikrnostjo pri jesenskem pospravljanju blaga v zalege. Ne bo torej vse v redu pri »novem gospodarskem redu«, ki ga je uvedla komunistična vlada. O gospodarskih neuspehih komunističnega družabnega reda ne govori le papeška enciklika proti komunizmu, ampak tudi najbolj nesumljivi poročevalci iz Rusije ponavljajo enake ugotovitve. NURNBERG. Nemškim obsojencem zaradi vojnih zločinov so 13. X. sporočili, da je zavezniški svet oi bil njih prošnjo za pomiloščenje. Tudi Raederjeva prošnja, naj ga raje usmrtijo kot dosmrtno zaprejo, je bila odklonjena. V sredo 16. X. so bili vsi obešeni, le Goering, ki je imel priti prvi na vrsto, je rablja rešil tega dela s tem, da se je na predvečer ob 10. uri zastrupil. Začeli so jih obešati že ob 1 uri zjutraj ir. usmrtitev vseh je končala ob 3. Na morišče so jih odpeljali vklenjene. Vislice so bile tri in nanje so stopali po vrsti: Ribbentrop, Keitel, Kaltenbrunner, Rosenberg, Frank, Frick, Streicher, Sauckel, Jodl in Seyss Iniiuart. Pri usmrtitvi so bili navzoči tudi zdravniki, duhovniki, in 8 časniških poročevalcev. — Verska tolažila je odklonil le brezbožni nacistični filozof Rosenberg. — Sedem nacistov, ki so obsojeni na zapor, bo prebilo kazen v berlinski je-e\ Spandau. Z veselim obrazom je šel v smrt Frank, ki se je v ječi spreobrnil h katoliški veri. WASHINGTON. Namestnik ameriškega zunanjega ministra Ache-son je na tiskovni konferenci izjavil, da je ameriška vlada globoko zaskrbljena zaradi obsodbe nadškofa Stepinca, ker sumi, da obsodba krši svoboščine veroizpovedi in kulta, ki bi jih morale vse vlale spoštovati, ker so podpisale ustanovno listino Združenih narodov. Ameriška vlada pričakuje uradnega poročila o procesu v Zagrebu, ki ga bo proučila in nato izrazila svojo sodbo o njem tudi jugoslovanski vladi. Vatikan je objavil določila cerkvenega prava, glasom katerih so izobčeni vsi, ki so sodelovali pri procesu proti nadškofu Stepincu. V MARIBORU so zaprli in postavili pred vojno sodišče monsinjorja Ivana Jeriča, generalnega vikarja za Prekmurje zaradi »zločina proti čakal je še nekoliko, nato potrkal na vrata njegove delovne sobe: »Gospod primarij, čas zdravniškega pregleda je« — ga je tiho opozoril Dr Vinko je bežno pogledal na uro: »Saj res, Ciril. Pa veš kaj, opra- vi ga kar ti sam za danes. Če bi bilo kaj posebnega, mie pa pokliči. Potem pridi k meni, neko zelo zanimivo pismo ti bom pokazal! Cir’l je začudeno odšel. Odkar je v bolnici za asistenta, se ni še zgodilo, da bi sam brez primarija pregledoval bolnike. Res nekaj posebnega mora biti tisto pismo. Oiprl je vrata v prvo veliko sobo in ob pogledu na bolnike so ga na mah zapustile vse druge misli. Vsakega je pregledal, se zanj zanimal, ga potolažil in malodušuim vlil upanje na skorajšnje ozdravljanje. S hvaležnostjo so zrli bolniki vanj in mu iz srca privoščili vso srečo z ljubko Mirijam, ki je bila tudi do njih tako dobra. V otroški sobi se je trideset nedolžnih očesc z zaupanjem in neučakano rodovednostjo ozrlo vanj. Ne zaman, kajti tudi danes 60 bili veliki žepi njegove zdravniške halje polni sladkorčkov. Pri vsaki posteljici jih je razdelil in kmalu se je po veliki sobi razlegalo samo še glasno hrustanje. Ciril je zaskrbljeno obstal ob posteljici malega Dušana. Pred mesecem dni so ga, pripeljali iz oddaljene vasi v mesto. Na paši je naletel na šrapnel, ki se mu je razletel in ga ranil v oči. ljudstvu«, kar da je dobival iz inozemstva navodila za svoja >.zločinska dejanja«. LONDON. Bernard Baruch, ameriški delegat pri ZN je 11. X. v New Ycrku izjavil: Svoboda je nedelji- va. Svetovni mir je najože povezan s svobodo v svetu. Svoboda pa po-n.-eni pravico do prostega izražanja mnenja, ki je nasprotno mnenju vlade, ki torej* kritizira obstoječo vlado. Svoboda pomeni tudi pravico vreči obstoječo vlado potom prostih volitev, ako državljanom ta vlada ni všeč. CHICAGO. Vojni minister ZDA 1‘atterson je 11. X. tudi govoril o miru in je rekel: Ko bodo smeli ljudje svobodno dejati in prejemati obvestila, se oglašati na zborovanjih in po časnikih pri javnih diskusijah (obravnavah) brez strahu, da tajna policija položi roke na njih rame, in 'brez strahu, da bo potrkala ponoči na njih vrata ter jih odpeljala v zapor ali koncentracijsko taborišče, tedaj bo to dejstvo bolj kot vsako drugo preprečilo, da bi skupina ljudi, ki je na vladi, mogla ljudi in državna sredstva izrabiti v napadalno vojno. Kaznovanje nemških državnih voditeljev, ki so zapeljali močni nemški narod v napadalno vojno, pomeni resen in trajen opomin, pomeni, da jo konec onega nauka, ki je učil, da državni voditelji smejo početi z narodom kar hočejo, ne da bi jim bilo kedaj treba odgovor dajati. — Prvo, kar so nacistični voditelji storili, je bilo, da so udušili svobodo tiska in besede — potem so se z narodom začeli igrati do katastrofalne vojne, v katero so ga pogna- li, ker je bilo nevedno in enostransko informirano. Končal j d Patterson z naglasom: Mi smo oboroženi do zob. Imamo milijonsko armado razpostavljeno po vsem prekomorskem svetu. Naš namen jo, uporabiti jo za našo državno varnost in preprečiti vojno, pa je tudi naš načrt, da nam ta armada da možnost zmage, ako bi še kedaj bili zapleteni v vojno. — Pa ZN je organizacija miru in ne vojne in ustanovljena prav v ta namen, da prepreči vojno. Ako bodo ZN podpirale vse države, imamo svetlo upanje, da ne bomo več videli masovnih morij. Kakor se kaže iz teh govorov zadnjih dni, Amerika misli resno na to, da zastavi ves svoj vpliv za u-postavo civilnih svoboščin, slovesno priznanih in podpisanih od vseh Združenih narodov v San Franciscu. Ako se ji to posreči tudi v diktatorskih režimih, ki se hinavsko imenujejo demokratične, tedaj ji bo lahko ves svet hvaležen. Bela obveza mu jih je sedaj zakrivala. Ciril je gledal v njegov obraz, ki je drgetal v bolečini. »Dušan, kaj ti je?« Mehak in poln sočutja je bil njegov glas. Iz krčevito stisnjenih ustnic malega Dušana se je izvil bolestni stok: »Mamo bi tako rad videl!« Cirilu so zaigrale solze v očeh. Ah, te izdajalske solze, kolikokrat so je že moral kot zdravnik z njimi boriti! Kako naj mu pove, da bo gledal tedaj mamo samo še z enim očesom? Sklonil se je nad njegovo posteljico in ga nežno pobožal po laseh: »Poslušaj me, Dušan, vso smo poskusili, da bi ti rešili obode očes. A Bog je hotel drugače. Eno oko je za vedno izgubljeno. Pa ostane ti še drugo, ki bo že prihodnji teden popolnoma zdravo, da boš lahko spet gledal svojo drago mamico.« Napeto ga je malček poslušal. Pri zadnjih besedah je plosknil z rokami in poskočil od veselja: »Ah, kako sem srečen, kako sem srečen, mamioo bom zopet videl, kaj za to, če samo z enim očesom!« se je s strastjo bolnika, ki je gledal že večni temi v obraz, zopet oklenil življenja. Ganjen se je Ciril napotil dalje kot tolažilni beli angel med malimi trpini. Pri postelji desetletnega Andrej5-ka je zopet zaskrbljen obstal. Andrejčku je obraz žarel, tudi oči so bile vse svotle. Na tabli nad - Orglarska šola - Na orglarski šoli se je prvo šolsko leto zaključilo z dobrim uspehom. Učenci so morali položiti izpite iz klavirja, teorije, harmonije in verouka. V drugem letniku bodo gojenci začeli prve vaje na orglah ter nadaljevali istočasno s klavirjem. Čaka jih poleg teorije in harmonije še slovenščina ter liturgika. — Vodstvo vabi vse č. g. župnike, ki želijo imeti dobro vzgojene organiste na glisbenem ter verskem polju, naj jih čimprej vpišejo za novo šolsko leto. Vpisovanje se vrši vsak četrtek od 10.—12. ure v Slovenskem Alojzijevišču (ul. d. Bosco 3). PRAVIL 4 Slovensko oglarske šole v Gorici 1. Slovenska orglarska šola t Girici je nadškofijski zavod za izšo-lanje cerkvenih organistov, ki bodo delovali v cerkvenem duhu. 2. Knezonadškofijski ordinariat imenuje vodstvo te šole. 3. Učno osebje te šolo mora vodstvo predložiti knezonadškofijske-mu ordinariatu v potrditev. 4. Pogoji za sprejem v šolo so naslednji: a) spričevalo dovršenega petega razreda ljudske šole; b) glasbena nadarjenost in vesolje do petja; c) pripor >čilo in nravstveno spričevalo domačega duhovnika. 5. Pri določitvi šolnine se bo upoštevalo število učencev, število Soldih ur in gospodarska zmogljivost posameznikov. 6. Šola traja pet let. 7. Spričevalo usposobljenosti dobi gojenoc, ko napravi izpit čez celotni šolski program. 8. Vodstvo šole ima pravico do izključitve gojenca, če ugotovi: a) pomanjkanje strokovne sposobnosti; b) pomanjkanje versko-uravstve-i.e resnosti. 9. Šolski načrt obsega tehnični m vzgojno-kulturni del. 10. Tehnični del obsega: a) po ik v orglanju, b) klavirski pouk, c) študij teorije, harmonije in kontrapunkta. 11. Vzgojno-kulturni del obsega: a) verouk, b) liturgijo, c) slovenščino, -č) osnovne pojme latinskega jezika, d) gregorijausko petje; e) glasbeno zgodovino, f) nauk o m-fctrumentih, g) pevski točaj. 12. Vodstvo Slovenske orglarske šole v Gorici ima pravico, da ocenjuje goriške glasbene publikacije za slovenski del nadškofijo. 13. Vodstvo Slovenske orglarske šele v Gorici vrši pod okriljem nadškofijske Komisije za cerkveno glasbo (Sin. konst. štev. 379) nad-7a rstvo nad cerkvenim petjem in nad organisti slovenskega dola nadškofije. posteljo je bila zabeležena vročina ca jutra —385°. Slutil je, odkod izvira; Andrejček je bil strašen požerušček. »Pokaži jezik!« je resno ukazal Ciril. Ubogi Ar drejček, kolikokrat ga jo moral že pokazati, odkar je v bolnici. Z vzdihom je odprl usta in iztegnil jezik. Ciril se ni motil: jezik je bil res bel. »Ti gradi pooeruh ti. zopet si ai nabasal želodec. Povej, kaj si jedel včeraj?« »Kar... mi je... sestra prinesla...« »In potem?« je bil Ciril neizprosen. »Potem...«, se je z največjo muko trgalo iz Andrejčka, »potem mi je včeraj po večerji... prinesla gospodična Mirijam... veJik kos lorte... Rekla je, naj jo shranim tudi za danes... Pa je btla predobra in sem vso sinoči snedel.« Cirilu je lahna nevolja legla na obraz. Ah, že zopet ta nesrečna Mirijam ! Kolikokrat že ji je prepovedal, da ne sme brez njegovega dovoljenja nositi slaščic bolnikom. Pa vse nie ne pomaga, moral jo bo navsezadnje le atu zatožiti. Resno je pogledal Andrejčka: »Takoj zdaj boš vzel olje in danes boš ves dan brez hrana Kar nie se mi ne kremži; ta kazen je za tvojo požrešnost se premajhna.« Ciril se je poslovil od malčkov, ki so z žarečimi očmi gledali za njim. (Nadaljevonje) Domače GORICA Zadušnica za padle duhovnike Slovesna zadušnica za rajnega župnika Izidorja Zavadlava in njegovih sedem duhovnih sobratov, ki bo padli v zadnjih letih, je bila v goriški stolnici 15. X. ob 10. uri. Žalne slovesnosti se je udeležil prevzv. gospod nadškof rnsgr. dr. Karol Margotti z vsem stolnim kapitljem iit precejšnjim številom mestnih in podeželskih duhovnikov. Spričo delavnika in neprimerne una ter nad vse skromne agitacije je bila udeležba tudi od strani vernikov zadovoljiva. Pontifikalno sv. mašo je pel stolni kanonik skolastik msgr. dr. M. Brumat. Med sv. mašo in absoluci-jo, ki jo je izvršil prevzv. g. nadškof sam, je prebral celebrant sledeči govor: Škof Jeglič je zadnjič govoril možem in fantom na velikem taboru v Celju 29. VI. 1937. Med drugim je dtjal: „Živimo v velikih časih! Nas čas je v* lik, ker dela veliko hudobijo, velik, ker dela mučence in nam daje velike može. Morda bomo imeli še hujše čase. Morda bo hudobija še rast la. Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom.. Upam, da Vas ta hudobija ne bo niti zapeljala niti oplašila, ampak da se boste z vso krepostjo uprli njenemu prodiranju.. Držimo krstno obljubo! Ostanimo zvesti katoliški Cerkvi, pa bomo odvrnili od slovenskega naroda bodoče strahote... Satan ima že svojo fronto! Pa tudi Kristus ima svojo fronto! In ta fronta bodite vi, možje in fantje!... Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo: »POVSOD BOGA IN DEVICO MARIJO!« Kako jasno je gledal ta veliki cerkveni knez v bodočnost! Govoril je o fronti Kristusovi in o fronti hudobnega duha. Ti dve fronti obstajata na svetu, odkar je hudobni duh z lažnivimi obeti v raju zapeljal prva dva človeka. Toda borba teh dveh front ni v vseh dobah zgo-dovine enako vidna in silna. — Veliki Skof Jeglič je v svojem zadnjem govoru jasno povedal, kako sluti, da se bo ta borba posebno, strašno zaostrila prav v naši dobi; eaj bistremu očesu tega velikega dušnega pastirja niso mogli /.bežati znaki .»groznih del« Cerkvi božji sovražnih sil. In danes so že za nami in gotovo tudi še pred nami tako »grozna dele ,« kakršnih si najbrž niti videc v I Celju ni predstavljal. Ta dela »o tako grozna, da jih niti mi danes še ne- moremo pregledati in prepoznati v vsej njihovi grozoti. In mnogi med nami — ali morda tudi med tu pričujočimi? — niti ne slutijo, da bodrepnikov, ki te celo pošteno naklestijo, ako lo z besedo ugovarjaš njihovemu obrekovanju. Ce te tujec ne stiska, te pa bratec tlači! Da pridemo z dežja pod kap, si med borbo za svobodo res nismo predstavljali. Sedanje svobode nas je prav sram. Ali bo tudi tega nasilja kdaj koteč? Upamo, ker surovo nasilje vzbuja vedno več odpora. SEDLO Po zgledu drugi župnij se je tudi mnogo orok iz naše fare odločilo, da gredo k sv. birmi. Odšli so v treh skupinah, dne 7. in 21. septembra otroci iz Sedla in okolice, dne 28. septembra otroci iz podružnice Pod-bele. Vseh je bilo 31, nekateri, zlasti manjši, pa so odnesli sv. birmo na drugo leto, če Bog da. Vsi birmanci so bili veseli in zadovoljni. Prejeli so darove Sv. Duha, videli pmvzv. g. nadškofa in bili še povrh po večini prvič v. Gorici, ki je že malo večja kot naše vasi. K jt otroci božji so odšli od doma, kot vojaki Kristusovi so se vrnili s trdnim sklepom, da bodo Jezusu zvesti do groba. Listnica U red n ištva Z nesvobodnih tal Č. g. urednik! Ce imate kaj prostora, prosim objavite sledeče: »Prerl kratkim sem dobil v roke kos »Ljudske pravice« iz tistih dni, ko se je v Ljubljani vršila obravnava proti Rupniku in ostalim. Preberem in že po prvih vrsticah spoznam, da jim očitajo prav tiste zločine, ki so jih oni prvi vprizar-jali nad našim narodom: kako so masakrirali ljudi, ki so se jim že predali, kako so mrtvim sekali prste, da so se polastili prstanov, kako je »zločinec« Hacin ustanovil več mučilnic v Ljubljani in okolici ter je vsa Ljubljana poslušala tuljenje mučenih, kako so celo vojni kurati pri domobrancih znali bolj operirati s strojnico, kot z mon-štianco i. t. d — Vse te nečedne reči pa naj verjamejo tisti, ki niso osebno poznali ljubljanskega škofa, ali našega preblagega g. Terčelja ali dobričine N. Velikonja, ali mladega pesnika Piščanca L t. d. Dalje naj verjame to tisti, ki ni slišal stokanja mučenih Slovencev v partizanskih ječali in ni sam okasil biča tov. Živka v Ajdovščini; naj verja-mv tisti,komur ni veriga drobila kosti v zapestju, kogar ni tresla elektrika, ali kdor se še ni davil v brezzračnih »bunkerjih«, in slednjič, kdor ne ve za jame, polne naših mučencev, in številne grobove, posejane po naši nesrečni zemlji. Bivši part. ujetnik.« Mi smo lani 18. oktobra v članku »Brez krivde?« povedali glede teh nasilnosti svoje mnenje. Grešilo se je izven in znotraj obzidja. A prvi greh je bil storjen od partizanov. Zato so oni najmanj poklicani metati kamenje na tiste, ki so manj grešili ali sploh niso grešili. Krivec, četudi zmagovalec, ostane pred Bogom krivec. Dog pa ne dela obračuna vsako soboto; delal ga bo pa gotovo, ko pride njegov daa. KAJ JE KOMUNIZEM? Hudičevo žganje, ki te zaziblje v peklenske sanje. Pojasnilo Dnevnik «11 Lavoratore» je objavil dne 10. oktobra t. 1. članek pod naslovom »Progresso o regresso?«, v katerem stavi opazke k pritožbam nekega občinskega nastavljenca zaradi prekratkega letnega dopusta. Da bo občinstvo poučeno o dejanskem stanu stvari, se dajaj o naslednja pojasnila: V februarju 1946 je mestna uprava na prošnjo občinskih delavcev sklenila ,da bodo ti imeli v vsem in povsod iste pravice in dolžnosti, kot so določene za delavce privatnih industrijskih obratov. Naravna poj-sledica bi bila, da bi tudi letni dopust bil izenačen z dopustom industrijskih delavcev in bi torej trajal 6 dni. Kljub temu je občinski svet pri sklepanju novega poslovnika za občinske celavce odredil, naj dopust traja 8 dni. Če bodo v todočo izdane za delavce industrijskih podjetij novo odredbe, na podlagi katerih bo podaljšana doba letnega dopusta, bo tudi mestna uprava izdala enake odredbe za svoje delavce. Županstvo Goriča Obvestilo Po zakonskih določbah so za preiskavo in pripravo prošenj za privilegirane vojne penzije pooblaščeni občinski uradi. Za goriško občino posluje »Pokojninski urad« (Ufficio Pensiooi) v ulici Garibaldi h. št. 20, I nadstr. Prizadeti se lahko obrnejo na o-menjeni pokojninski urad vse delovne dni od S.30 do 12. Tam bodo prejeli vsa potrebna pojasnila za pripravo prošenj, katere bo potem nad odposlal na pristojno finančno oblast. Urad posluje brezplačno. Zato naj si prizadeti ne delajo nepotrebnih stroškov pri privatnih posredovalcih ali uradih. _ i Železniški vozni red Železniški vozni red je naslednji: Gorica glavni kolodvor: ODHODI: V Trst: 6.17, 8.30, 14.2, 17.5, 18.9, 22.2L V Videm: 6.38, 8.26, 14.5, 18.30, 21.39. V Ajdovščino: 4.20, 17.30. PRIHODI: Iz Trsta: 6.33, 7.50, 8.23, 14, 15,12, 18.25, 21.27. Iz Vidma: 6.5, 719, 1355, 18.4, 22.18. Iz Ajdovščine: 6.37, 1855. Avtobusni vozni red Novi avtobusni vozni red je aa-slednji: v Rim: vsako sredo ob 6. uri; v Bologno: ob torkih in petkih ob 6. uri; v Milan: v če