URADNI VESTNIK OBČIN: GROSUPLJE • HRASTNIK • LJUBLJANA-BEZlGRAD # CENTER • MOSTE-POLJE • SlSKA # VIC-RUDNIK # ZAGORJE OB SAVI IN MESTNEGA SVETA LJUBLJANA LJUBLJANA, 5. APRILA 1968 LETO XV., ST. 14 MESTNI SVET GLASNIK M Na podlagi 45. člena temeljnega zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti (Ur. I. SFRJ, št. 31/64, 28/66, 1/67 in 54/67), 16. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. L SRS, št 11/64 in 36/65} in 2». ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet Ljubljana na 11. redni seji, dne 27. marca 1968, sprejel ODLOK <> finančnem načrtu mesta Ljubljane za leto IMS f. člen Za financiranje zadev, ki so skupnega pomena za mesto, in medobčinskih zadev, zbira mesto Ljubljana 85 % naslednjih dohodkov: 1. občinskega davka od prometa na drobno v trgovini, razen alkoholnih pijač; 2. občinskega davka od, prometa k alkoholnimi pijačami v trgovini; 3. občinskega davka od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu; 4. upravnih taks; 5. sodnih taks. 2. člen Osnova za izračun 85 % dohodkov za mesto po 1. členu tega odloka so občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini, od prodaje alkoholnih pijač v trgovini in gostinstvu, po stopnjah, ki jih določa veljavni odlok mestnega sveta o občinskem prometnem davku, občinske upravne takse (brez upravnih taks, ki jih republika odstopa občinam) ter sodne takse, ki se po veljavnih predpisih štejejo za proračunski dohodek občin. Vsi U dohodki se pred razdelitvijo zmanjšajo za nadomestilo službi družbenega knjigovodstva za opravljanje zadev evidence in kontrole ter iniormativno analitičnih zadev. 3. člen Predvideni dohodki finančnega načrta mesta Ljubljane za leto 1968 znašajo — od tega razporejeni dohodki (tekoča rezerva) din 50,110.000 49,173.600 936.400 4. člen Od dohodkov po X členu tega odtoka se razporedi v rezervne sklad * Ji %o. Vlaganje v rezervni sklad se Poveča za obveznost iz leta 1967 v znesku 18.690 din. 5 5. člen Sredstva za redno dejavnost se Posameznim uporabnikom prenašajo neposredno iz finančnega načrta v sorazmerju s finančno zmogljivostjo •Pesta mesečno na njihove račune na Ponovi pogodb in finančnih načrtov, sredstva za posebne namene in opre-•oo pa skladno s potrebami v okviru odobrenih zneskov. 6. člen če bi dotok dohodkov, katerih del zbira mesto, zaostajal, tako da ne bi bilo možno računati na polno ostvaritev načrta dohodkov, lahko odbor za finančna vprašanja začasno zmanjša zneske, razporejene za posamezne namene ali začasno zadrži uporabo sredstev za posebne namene. O takem ukrepu mora odbor poročati mestnemu svetu Ljubljana in mu predlagati spremembo finančnega načrta. 1. člen Državni organi v skladu z zakonom samostojno razpolagajo s sred- stvi za delo, Id so jim dodeljena. Kot svoja sredstva za delo uporabijo tudi dohodke, ki jih dosežejo s svojo dejavnostjo. Organi ta sredstva skupno s sredstvi iz finančnega načrta mesta razporedijo s svojim finančnim načrtom, oziroma predračunom za redno dejavnost, oziroma posebne namene. 8. člen Sredstva za posebne namene morajo državni organi voditi na posebnem računu in jih uporabljati po predračuna, ki ga sprejemata predstojnik organa in svet delovne skupnosti. Ta sredstva se smejo uporabljati tudi v naslednjih letih. 9; člen S sredstvi, ki so v finančnem načrtu predvidena za posamezne namene, ni pa zanje odrejen neposredni uporabnik, razpolaga pristojni odbor v okviru določenega namena. V vseh ostalih primerih, razen tekoče rezerve, s sredstvi razpolaga od (edbodajatee. Odbor za finančna vprašanja je pooblaščen, da odloča o razporedu sredstev tekoče rezerve do zneska 50.000 din za posamični primer. 10. člen Odbori, ki po 1. otfatavku 8. člena razpolagajo s sredstvi v Okviru določenega namena, lahko med letom izvršijo prenos sredstev med posameznimi postavkami, za katere ni določen neposredni uporabnik. 11. člen Sestavni del finančnega načrta mesta je posebni račun, ki izkazuje din dohodke 7,031.900 od tega razporejene 6,981.900 nerazporejene 70.000 (tekoča rezerva) 12. čim Na posebnem računu se zbirajo dohodki in izvršujejo obveznosti, ki izvirajo iz ukinjenih mestnih skladov. 13L člen Preko posebnega računa se financirajo negospodarske investicije mesta Ljubljane (nova vlaganja). 14. člen Odredbodajalec za posebni račun je tajnik mestnega sveta. . 15. člen Odbor za finančna vprašanja je pooblaščen, da v primero neenakomernega dotoka dohodkov finančnega načrta najame posojilo iz rezervnega sklada mesta. Posojilo mora biti vrnjeno do konca leta 1968. 16. člen Odbor za finančna vprašanja je dolžan dajati mestnemu svetu občasna poročila o ostvaritvi in uporabi sredstev finančnega načrta mesta. 17. člen Bilanca dohodkov, splošni razpored dohodkov, posebni del in načrt posebnega računa, so sestavni del tega odloka. 18. člen Ta odlok začne veljati osmi. dan po objavi v Glasniku, uporablja pa se od 1. januarja 1968. St 010-037/68 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak. dipl. ing., L r. PREGLED IN RAZPORED DOHODKOV FINANČNEGA NAČRTA MESTA LJUBLJANE ZA LETO 196* Vrsta ”°hodkov Dohodki Skupaj I 85 % dohodkov Občinski davek od prometa blaga na drobno v trgovini, razen alkoholnih pijač 28,763.000 Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini 6,581.000 Občinski davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinstvu 5,384.000 Upravne takse 3,178.000 Sodne takse 6,001.000 3 Razni dohodki 203.000 SKUPAJ DOHODKI . i 2 50,110.000 Glavni Skupaj namen Razpored dohodkov din 01 Izobraževanje in vzgoja 40.000 02 Znanstvena dejavnost 35.000 03 Kul tur n o-prosvetna dejavnost 13,314.180 05 Zdravstveno varstvo 333.400 06 Komunalna dejavnost 11,037.430 07 Delo državnih organov 14,538.820 13 Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev 606.500 14 Negospodarske investicije 8,497.930 18 Rezervni sklad 770.340 19 Nerazporejeni dohodki 936.400 SKUPAJ izdatki ; : ; 50.no.ooo 66 GLASNI* ' AX". — v*i>- Vi Vrsta 1 2 3 ■’■ V ,rr'' 4 5 6 7 8 8 PREGLED IN RAZPORED i *. IIX.. '.■‘V. •' ■ - _________________ _ „ | i.*:>K>l ••• člUtloieia; >. »%» ni.w>fUx: u ea 'oi t..'. •. i 1 otCiio - v " i.4 ,A ■ ( j.b /i ;.! Razpored dohodkov Obveznosti iz anuitet Obveznosti iz-sklenjenih pogodb v preteklem letu Obveznost; iz vračila posojil Investicije mesenega pomena Ostali izdatki Tekoča rezerva SKUPAJ ■i n IZDATKI Skupaj din 406.380 1,240.120 1,037.500 | 4.082.900 I35.OO0 70.000 7.031.900 Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. I. SRS, št. 11/64 in 36/65), 1. alinee 6 člena zakona o urbanističnem. plani ".an ju (Ur. 1. SRS, Št. 16/67) in 27. ter 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet na II. redni seji, dne 27. marca 1968, sprejel ODLOK o dopolnitvi generalnega plana — urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane za • območje KOSEZ 1. člen V generalnem planu — urbanističnem programu in urbanističnem načrtu mesta Ljubljane predvidena rezervata za zazidavo, prikazana v karti 2 — funkcionalna členitev površin in v karti 7 — zbirni prikaz elementov generalnega plana, ki ležita ob Podutiški in Kamnogoriški cesti, se prekvalificirata v površine za stanovanja, spremljajoče iri ostale javne dejavnosti. 2. člen V prvem členu opredeljena območja se označijo v vseh obveznih grafičnih prikazih generalnega plana s tem, da se v karti 6 — razmejitve generalnega plana, območje ob Podutiški cesti označi kot soseska SS 9 — KOSEZE in območje ob Kamnogoriški cesti kot soseska SS 10 — DpAVELJSKA GMAJNA. 3. člen SS — 9 Koseče leži v k. o. Drav- lje in k. o. Zg. Šiška ter obsega območje med naslednjimi parcelami: Izhodiščna točka je na katastrski meji pri pare. št. 532 k. o. Dravlje in pare. 385 k. o. Zg. Šiška, od tu pote- ka preko parcel št. 385, 399, 404 (ce-sla v Koseze), 405, 412/1 do parcele 439/1, nato zavije zopet proti jugu in poteka po vzhodnih mejah parcel 439/1, 445/2, 445/1, 447/1, 448/1 do tromeje med parcelami 411/1, 448/1, 449, od tu zavije proti vzhodu in poteka po severnih mejah parcel 449, 450, 451/1, 451/2, 452/1, prečka parcelo 457/1 do meje s parcelo 458 ter po tej meji zavije proti jugu preko Podutiške ceste ter preko parcel 1075 in 1074/2 do parcele 1891 (Šišenska cesta). Od tu poteka naprej ob severnem robu te ceste do parcele 1076 ter po poti Draga parcel 1884/2 do zapadne meje parcele 1059/2, kjer zavije zopet proti jugu po poti n?r-cele 1885/1 v dolžini cca 70 m, ♦ 1 rezervata obvozne železniške proge. Od tod poteka meja ob tem rr- ■-vatu proti zapadu preko parcel 1112, 1114/2, 1114/1, 1117/2, 1117/1, 1129/1, 1129/2, 1127, 1117/8. 1117/9, 1120/2. f 121/1 (občinska pot), 1121/4, 1152, 1154, 1153/1, 1902 (pionirska proga), 1153/2, 1184/1 (občinska pot), 1156/2, 1157/2, 1807 (potok Pržanjec), ki je hkrati tudi katastrska meja med k. o. Zg. Šiška in k. o. Dravlje. Potek meje v k. o. Dravlje: od parcele 1576 poteka proti severu preko parcel 1668 (potok Pržanjec), 1571, 1374, 1376, 1375, 1379, 1380, 1381, 1384, 1385, 1404 1 (poljska pot), 1560, 1559, 1556, 1555/1, 1549/2, 1679 (pionirska proga), 1549/1, 1675 (Podutiška cesta), 1408, 1409, 1416 (poljska pot), 1417, 1418, 1419, 1420, 1541/1, 1541/4, 1540/3, 1537, 1424/1, 1671/1 (potok), 1427/1, 1544, 1461, 1461/3, 1461/1, 1453, 1455, 1460/1, kjer zavije proti jugozahodu pieko parcel 1460/1, 1455, 1461/1, 1532 ter se zaključi na katastrski meji pri izhodiščni točki. SS — 10 Draveljska gmajna leži v k. o. Dravlje in obsega območje med parcelami; Izhodiščna točka jc pri pare. št. 137. Od tod poteka meja premočrtno proti jugu do parcele 1021 (pri Kamnogoriški cesti) in pri tem seka naslednje parcele: 136/1, 1146, 1154, 1155, 1156, 1157, 1094/1, 1094/2, 1087, 1089, 1063, 1059, 1057, 1056, 1055, 1041, 1030 in 1021. Od tu poteka v loku proti zapadu do pare. 1375 (Podutiška cesta) preko naslednjih parcel: 1664 (Kamnogoriška c.), 1457, 1456, 1455 (potok), 1454, 1453, 1452 (pot), 1450/1, 1450/2, 1448, 1447, 1446, 1445, 1671/1 (potok), 1444, 1443, 1431, 1425, 1424/1, 1423/2, 1422, 1421, 1.420, 1419, 142 8, 1417, 1416 (pot), 1413, 1475. Od tu proti zapadu vzporedno s Podutiško cesto, po njeni severni strani prečka potok Pržanjec pare. št. 1668 in pri tromeji med parcelami 1674, 1270, 1269/1 zavije proti severu preko parcel 1270, 1269/1, 1269/3, 1268/3, 1268/1, kjer ponovno prečka potok Pržanjec in se v isti smeri nadaljuje preko parcel 1265, 1262, 1259, 1256, 1255, 1251, 1249, 1248, 1244, 1242, 1240, 1238, 1235, 1233, 1232, 1229, 1228, 1227, 1226, 1196, 1202, 1203, 1204. 1205, 1666 (Kamnogoriška cesta), 1175. 1172, 1173. 1150, 1149. 1148, 136/1, kjer sc zaključi v izhodiščni točki. 4. člen Grafični prikaz območit iz 3. člena je kot priloga sestavni del tega odloka in generalnega plana — urbanističnega programa in urbanističnega načrta mesta Ljubljane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. St. 010-039'68 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r. Na podlagi 3. člena zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. list SRS, št. 11/64 in 36/65), 1. alinee 6. in 16. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. 1. SRS, št. 16/67) ter 27. in 47. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, štev. 38/64) je Mestni svet na 11. redni seji, dne 27. marca 1968, sprejel ODLOK o obvezni izdelavi zazidalnih načrtov in splošni prepovedi graditve ter prepovedi parcelacije zemljišč za območje zazidalnih otokov ŠS 9 — KOSEZE in ŠS 10 — DRAVELJSKA GMAJNA 1. člen S tem odlokom se določa obvezna izdelava zazidalnih načrtov za soseski ŠS 9 — Koseče in SS 10 — Draveljska gmajna. . 2. Člen Razglasi se splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč na območjih iz 1. člena tega odloka, razen za objekte na tastih zemljiščih, kjer je že izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje. 3. člen Splošna prepoved graditve ter prepoved parcelacije zemljišč po tem odloku velja do sprejetja zazidalnega načrta za obe zazidalni območji. 4. člen Grafični prikaz območij’ iz 1. čl. tega odloka je razviden iz priloge, ki je sestavni del tega odloka. Grafični prikaz je stalno na vpogled občanom in organizacijam pri upravnem organu občinskih skupščin, ki je pristojen za urbanizem, pri strokovni službi za urbanizem mestnega sveta Ljubljana, pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu ter Upravi za izmero in kataster pri mestnem svetu Ljubljana. 5. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšpekcijskih služb Ljubljana. 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Glasniku. St.: 010-040/68 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r. Mestni svet je na 10. redni seji dne 20. mavca 1968 razpravljal o problematiki nedovoljenih gradenj ter o predlogih • preventivnih in represivnih ukrepov za njihovo preprečevanje. Na predlog odbora z8 urbanizem je mestni svet sprejel SMERNICE izvajanja preventivnih in represivnih ukrepov za preprečevanje nedovoljenih gradenj Preventivni ukrepi 1. Zagotovi naj se zadostno število lokacij. in zazidalnih načrtov z8 individualno stanovanjsko gradnjo na vseh tistih območjih ožjega i° širšega mestnega območja, ki ustrezajo temu namenu. Da se razbremeni pritisk na ožjem mestnem območju, ki je po urbanističnem programu glede obsega individualne stanovanjske gradnje omejeno, naj se posebna skrb posveti iskanju rešitev na širšem mestnem, oz. izvenmestnem območji*. „ 2. Pospeši in poenostavi naj se izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj, pri čemer naj upravni organi in strokovne službe, ki sodelujejo v lokacijskem postopku, dosledno spoštujejo roke, določene z zakonom o upravnem postopku. 3. Urbanistična služba naj permanentno sledi investicijskim težnjam na posameznih območjih in jih opredeljuje v dane možnosti ter preprečuje gradbene posege povsod tam, kjer so v nasprotju z interes* družbehe skupnosti. 4. Stroške prispevka za urejanj3 * * 6 * zemljišča na zazidalnih območjih ie treba postaviti na razumno osnovO da bodo realni in .sprejemljivi tak" za graditelja kot tudi za organizacij za urejanje zemljišč. 5. Mesto in’občine bodo z usmer^ janjem sredstev komunalnih podJc' tij ter iz drugih namenskih vir°^ skrbeli za izgradnjo komunalnih naprav prvenstveno na tistih zazida1' nih območjih, ki bodo vključena etapo, določeno s programom kom1*' nalno-stanovanjske graditve. Na ostalih zazidljivih območjih bodo za gradnjo komunalnih naprav moral prispevati svoja sredstva tudi graditelji v obliki kreditov komunalni**^ delovnim organizacijam ter kom*^ nnlna podjetja v okviru svojih m8, tcrialnih možnosti, ki bodo tudi P1^, družbenim nadzorom in usmerja njem. . 6. Skrb za komunalno urejanj zemljišč, izvzemši posle pripr0:^ zemljišč, sc na zazidalnih območJ* individualne stanovanjske gradit lahko prepusti graditeljem individ alnih stanovanjskih hiš In komun8 nim podjetjem za individualne k nmnalne storitve (vodovod, clekt riKtribucijn, kanalizacija), če sc * dividunlni graditelji stanovanj z.n . ustrezno organizirajo. V nasprotne glasnik 61 Primeru tudi te posle opravlja organizacija za urejanje zemljišč. 7. Proučijo naj se možnosti ugodnejšega nakupa stanovanj v organizirani etažni gradnji s tem, da bo ta stimulativna za kupce stanovanj in da bo vplivala na preorientacijo od individualne gradnje na gradnjo v etažni lastnini. 8. Organizirana gradnja individualnih stanovanjskih hiš preko gradbenih podjetij, ne glede na posamezno gradbeno fazo, je sprejemljiva le v primeru, če je za individualnega graditelja ekonomsko stimulativna. Vsako prisiljevanje v tem smislu bi imelo negativen učinek. Razvijati in Podpirati je treba združeno gradnjo kot obliko samoorganiziranja graditeljev. Represivni ukrepi 1. Urbanistična inšpekcija naj se organizira tako, da bo pravočasno odkrivala nedovoljene gradnje in ne-niudoma ukrepala. 2. Urbanistična inšpekcija in za urbanizem pristojni občinski upravni organi naj z vso ostrino, dosledno in takoj ukrepajo proti vsem novim Primerom nedovoljenih gradenj. Od dneva sprejetja teh smernic so pristojni organi dolžni zagotoviti rušenje vseh na novo odkritih nedovoljenih gradenj. V napore za preprečevanje in odstranjevanje nedovoljenih gradenj se po potrebi vključijo tudi organi uprave javne varnosti. 3. Urbanistična inšpekcija in za urbanizem pristojni občinski upravni organi, ki nosijo glavno odgovornost za preprečevanje, odkrivanje in odstranjevanje nedovoljenih gradenj, niorajo sproti obveščati mestni svet in občinske skupščine o poteku in Uspešnosti te dejavnosti, kakor tudi 0 Problemih, ki ovirajo ukrepe pvoti nedovoljenim gradnjam. Mestni svet in občinske skupščine so dolžne tem organom v teh naporih nuditi potrebno pomoč. 4. Za reševanje problema obstoječih nedovoljenih gradenj na mestnem in izvenmeslnem območju je Potrebno podvzeti vse, da bi sc poledice, ki so.nastale zaradi nedovoljenih gradenj, odstranile oziroma Zmanjšale. K odstranjevanju obstoječih nedovoljenih gradenj je potrebno priklopiti metodološko, z vsemi faktorji, bi so na razpolago: a) vključitev posameznih objektov v obstoječe in bodoče urbanistične elemente (zazidalni pogoji, gaba-rit ipd.); b) odstranitev objektov, ki ne smejo ostati na zemljišču, ki ni predvideno za stanovanjsko izgradnjo; c) rušenje objektov, ki ne morejo n^lali, ker so na zemljišču, ki je izključno določeno za di ug namen. Vendar bi bilo treba pregledati Vsak objekt posebej in ga opredeliti P° teh kriterijih: a) objekti, predvideni, da ostanejo; Sem spadajo objekti, ki lahko .. Planejo tako, kot so ali pod določenimi pogoji: — objekti v zazidalnih otokih po "UP, namenjeni za stanovanjsko izgradnjo. V Isto grupo spadajo tudi Pnjekti, ki sc morajo podredili urbanističnim pogojem; — objekti v območjih, ki niso Predvidena po GUP za stanovanjske Površine, pa po svojih karakteristikah omogočajo spremembo GUP; — objekti v izvenmestnem območju, ki se lahko vključijo v bo-°oči urbanistični program; — oblekli, ki so v perspektivnih rezervatih In se lahko vključijo v jkl°Pu GUP kot stanovanjske povr- b) objekti, predvideni za rušenje V določenem roku. - , ,, V to grupo spadajo objekti, Iti jih bo treba rušiti v določengfti rokVi takoj, ko bodo nastopili za to razlogi: j — objekti, ki so v zazidalnih površinah za' druge nathene: — industrijo, — poljedelstvo in obdelovalne površine, " -L zaščitni pasovi cest, — rekreacijske namene, •— zaščitni" zeleni pašovi, — v zaščitni coni komunalnih naprav. — objekti, ki so v zgrajenih stanovanjskih območjih, pa po svoji specifičnosti niso opravičljivi, — objekti, ki so na območjih, ki komunalnp niso opremljena in tudi ni predvideno, da bodo, zaradi tega pa so sanitarno-higienski pogoji minimalni, — objekti, ki so kvalitetno glede na potresno območje neprimerni in nevarni za življenje. c) objekti, predvideni za rušenje V to grupo objektov se vključujejo tisti, ki jih je treba rušiti takoj: — objekti, ki so v zazidalnih in urbanistično urejenih območjih in obstoji neposredna nevarnost, da bi obstoječe stanje zaviralo urbanistični razvoj (druga gradnja) in obstoječih objektov ni mogoče vključiti; — objekti* ki leže na trasah bo7 dočih cest in na zemljiščih, ki so predvidena za komunalne in druge naprave; — objekti, ki imajo vse predispo-zicije, da se rušijo, ker so zanje izdane negativne odločbe vsehinstanč-nih organov. 5. Poseben problem nedovoljenih gradenj oz. nedovoljene uporabe predstavljajo stanovanjske barake. Ostro in dosledno se mora preprečevati nadaljnja gradnja .takih objektov, vsi tovrstno novozgrajeni objekti pa so morajo takoj porušiti. Obstoječe stanovanjske barake naj se rušijo postonno. Delovne organizacije, v katerih so zaposleni stanovalci barak, so dolžne, da na primeren način rešijo njihovo stanovanjsko vprašanje. 6. Da bi se preprečila nadaljnja gradnja stanovanjskih barak, je potrebno zagotoviti posebne komplekse zemljišč, na katerih bi se lahko gradili stanovanjski objekti nižjega standarda, prilagojenega materialnim možnostim graditeljev. Urbanistična služba mesta £>i morala proučiti to problematiko in do 1. junija 1568 nredložiti mestnemu svetu nekaj takšnih lokacii. kjer bi se zahtevala tudi mani zahtevna komunalna ureditev zemljišč. 7. Brezkompromisno je potrebno odstraniti vse nedovoljene gradnje, kj niso stanovanjski objekti, kot so razne garaže, drvarnice ipd. 8. Komunalne delovne organizacije. ki so registrirane za posle rušenja objektov, so na zahtevo občinskih organov in s pomočjo organov javne varnosti dolžne izvršiti rušenje nedovoljeno zgrajenih objektov pod pogojem poravnave stroškov za storjeno delo. 9. Pri postopku razlastitve naj se v celoti izvajajo določila členn 40 zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o razlastitvi, po katerih lastnik nedovoljene gradnje ni upravičen do odškodnine za nepremičnino, zgrajeno brez dovoljenja. St.: 010-038/60 Datum: 20. 3. 1960 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. Ing., 1. r. 40 Na podlagi 35. člena zakon,a o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. SFRJ, Št. 11/63) je Komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB pri mestnem svetu Ljubljana na 3. redni seji, dne 29. februarja 1968, sprejela PRAVILNIK o dodeljevanju stanovanj udeleien-ccm NOB na območju petih ljubljanskih občin 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji za dodeljevanje stanovanj, oz. posojil za popravila ali soudeležbo pri zidavi le-teh udeležencem NOB (v nadaljnjem besedilu borcem NOB), ki ob uveljavitvi tega pravilnika živijo na območju ene od petih ljubljanskih občin, in merila za sestavo prednostnega vrstnega reda. 2. člen Po tem pravilniku se dodeljujejo stanovanja ali posojila predvsem tistim borcem NOB, ki so bodisi nezaposleni ali pa upokojeni, in nimajo ustreznega stanovanja. Borci NOB, ki so že dobili ustrez- no stanovanje od družbe, vendar so stanovanjsko pravico izgubili (po svoji krivdi), ali jo prenesli na svoje odrasle otroke, praviloma nimajo več pravice do drugega stanovanja po tem, pravilniku. 3. člen S stanovanji, ki se oddajajo po tem pravilniku, razpolaga komisija za stanovanjske zadeve borcev NOB pri mestnem svetu, z njimi pa upravljajo stanovanjska podjetja, na območju katerih so bila zgrajena. 4. člen Osnove za izdelavo prednostnega vrstnega reda sestavljajo naslednja merila: — čas udeležbe v NOB, — če je upravičenec brez stanovanja, — higiensko tehnično stanje stanovanja, — zdravstveno stanje borca in njegove ožje družine ter vojnih invalidov NOB, — če so v podnajemniškem ali sostanovalskem razmerju, — prenaseljenost stanovanja. Za čas aktivne udeležbe in organiziranega dela v NOB, se prizna: —1 nosilcem »Spomenice 1941«, španskim borcem in predvojnim komunistom, udeležencem NOB 50 točk — ostalim udeležencem NOB od leta 1941 40 toigk — udeležencem NOB od leta 1943 25 točk — udeležencem NOB od leta 1942 35 točk — udeležencem NOB od leta 1944 10 točk 6. člen Borci NOB, ki so brez stanovanja, pridobe 120 točk, Borci NOB, ki so v podnajemniškem razmerju, pridobe 70 točk. Borci NOB, ki so v sostanoval-skeftV razmerju, pridobe 50 točk. 7. člen Higiensko-tehnično stanje stanovanja se ocenjuje na podlagi uradnih zapisnikov o revalorizaciji stanovanj ter se pri tem upošteva: stanovanje, stanovanje, stanovanje, stanovanje, stanovanje, stanovanje, je ocenjeno :ti» 20 točk, pridobi 100 točk je ocenjeno do 30 točk, pridobi 75 točk je ocenjeno do 40 točk, pridobi je ocenjeno do 70 točk, pridobi je ocenjeno do 90 točk, pridobi Ičl-ki ki ki ki je ocenjeno nad 90 točk, ne pridobi nobene točke. 50 točk 25 točk 10 točk Stanovanje, ki je bilo ocenjeno z vmesnimi točkami, dobi sorazmerno število točk. 8. člen Šteje se, da je stanovanje prenaseljeno, če prideta na stanovanjski prostor več kot dve osebi. Za prenaseljenost po gornjem pravilu se prizna za vsako osebo dodatnih 20 točk. 9. člen Borcem — invalidom sc prizna dodatno 30 točk. Za vsakega ožjega družinskega člana, k.i je po izidu pristojne zdravstvene komisije trajno nesposoben za delo zaradi bolezni, se prizna 20 točk. 10. člen Za izdelavo predloga prednostnega vrstnega reda imenuje komisija posebno podkomisijo, ki jo sestavljajo: — predstavniki občinskih odborov in mestnega odbora Zveze združenj borcev NOB, — predstavnik komisije za stanovanjska vprašanja borcev NOB pri mestnem svetu. Naloga podkomisije je, da na podlagi pogojev in meril, ki jih določa ta pravilnik, sestavi prednostni vrstni red, velikost stanovanja oziroma višino posojila. 11. člen Predlog prednostnega vrstnega reda, sestavljenega po tem pravilniku, potrdi komisija za stanovanjska vprašanja borcev NOB pri mesti nem svetu. 12. člen Borec NOB, ki se z razvrstitvijo v prednostnem vrstnem redu ne strinja, ima pravico pritožbe v roku 15 dni potem, ko je prejel obvestilo, na mestni svet. Pritožbo vloži pri komisiji za stanovanjske zadeve borcev NOB pri mestnem svetu. 13. člen Z izpraznjenimi stanovanji, ki so bila dodeljena po tem pravilniku borcem NOB, razpolaga komisija za stanovanjske žadeve borcev NOB pri mestnem svetu. 14. člen Dodeljeno stanovanje se ne more odtujiti, zamenjati ali podobno brez predhodnega sporazuma z organom, ki je odločbo izdal. 15. člen Delo komisije za stanovanjske zadeve borcev NOB je javno in o svojem delu obvešča mestni svet, komisije za zadeve borcev NOB skupščin občin, po potrebi pa tudi širšo javnost. 16. člen Ta pravilnik začne veljati potem, ko ga potrdi mestni svet. St 010-032/68 Datum: 20. 3. 1968 Predsednik komisije za stanovanjske zadeve borcev NOB Miha Košak, dipl. ing„ 1. r. T* pravilnik je sprejel in potrdil Mestni svet na 10. redni seji, dne 20. marca 1968. « Na podlagi 5. člena odloka o nagradah mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture (Glasnik, št. 11/67) in 47. ter 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, štev. 38 64) je Mestni svet na 11. redni seji, dne 27. marca 1968, sprejel SKLEP o imenovanju članov strokovne žirije za podelitev nagrad mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture V strokovno žirijo za podelitev nagrad mesta Ljubljane za posebne dosežke na področju kulture se imenujejo: Za predsednika: Ciril Cvetko. Za člane: Milan Biber, Emilijan Cevc, Jaro Dolar, Lojze Filipič, Boris Makovec, Janez Mesesnel, Slane Možina, Štefka Sever, Bojan Štular, Stane Virtič, Dušan Voglar, Vera Vočnjak. SL: 010-041/68 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing.. L r. 42 Na podlagi 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, štev. 38/64) je Mestni svet na 10. redni seji, dne 20. marca 1966, sprejel SKLEP o dopolnitvi sklepa o imenovanju članov komisije sa stanovanjske zadeve bereev NOB V komisijo za stanovanjske zadeve borcev NOB, ki je bila ustanovljena na podlagi sklepa mestnega sveta na 5. redni seji dne 25. oktobra 1967 (Glasnik, šL 34/67) se v komisijo za stanovanjske zadeve borcev NOB imenujeta Se: JANEZ REŠEK in FRANC STRLE St.: 010-042/60 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., I. r. 43 Na podlagi 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, številka 38 64) je Mestni svet na II. redni seji, dne 27. marca 1968, sprejel SKLEP o imenovanju predstavnika mestnega sveta v svet Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana V svet Zavoda za tehnično izobraževanje Ljubljana se kot predstavnik mestnega sveta imenuje: JOŽE FLORJANČIČ. St: 010-043/68 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., [. r. 44 Na podlagi 47. in 50. člena statuta mesta Ljubljane (Glasnik, številka 38 64) je Mestni svet na H. redni seji, dne 27. marca 1968, sprejel SKLEP n Imenovanju članov razpisnih komisij za imenovanje direktorjev komunalnih delovnih organizacij, ki imajo pomen za mesto Ljubljano V komisijo se imenujejo kot pred slavniki mestnega sveta: ZVONIMIR BOHTE, STANF. GRČA in VINKO KOŽUH. Št.: 010-044/68 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing., 1. r. 45 Na podlagi 7. člena odtoka o usta' novi t vi odbora in uprave za narodn0 obrambo pri mestnem svetu Ljub* Ijana (Glasnik, št. 12/66) in 47. te' 50. člena statuta mesta Ljubi jan3 (Glasnik, št. 38/64) je Mestni svet n” 11. redni seji, dne 27. marca 19® sprejel SKLEP o razrešitvi načelnika Uprave za ■*' rodno obrambo pri mestnem svet" Ljubljana V upravi za narodno obrambo P33 mestnem svetu Ljubljana se s 30 aprilom 1968 razreši FRANJO KRANJC, načelnik uprave za narodno obrambo. St. 010-045/68 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik mestnega sveta Ljubljana Miha Košak, dipl. ing-, 1. r. XZ- v OBČINSKE SKUPŠČINE OBČINA LJUBLJANA -BEŽIGRAD 196 Na podlagi 2. in 12. člena zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji (Ur. L SRS, šL 5/68). v zve-H s $. členom zakona o mestih, ki so razdeljena na občine (Ur. 1. SRS, št. 11/64) in 114. člena statuta občine Ljubljana-Bežigrad jo Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad na 12. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, dne 29. februarja 1968, sprejela O D L'h K o petdnevnem delovnem tednu upravnih organov skupščine občine Ljub-ljana-Bcžigrad I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se v upravnih organih skupščine občine Ljubljana Bežigrad (v nadaljnjem besedilu: upravni organ) in Zavodu za socialno delo občine Ljubljana-Bežigrad uvaja petdnevni delovni čas v okviru 42-urnega delovnega tedna. Določila tega odloka veljajo tudi za druge organizacije, ki imajo javni pomen. Delovni dnevi so: ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek. 2. člen Delovni čas se v okviru petdnevnega delovnega tedna začenja: — v času od 1. oktobra do 30. aprila ob 8. uri 30 minut, — v času od 1. maja do 30. septembra ob 7. uri 30 minut. Med delovnim časom je po štirih urah dela delovni odmor, ki traja največ eno uro; pri tem sc v delovni čas šteje samo pol ure delovnega odmora. 3. člen Posamezni organi iz prvega člena tega odloka Lahko svoj delovni čas razporedijo drugače, kot je določeno v prejšnjem členu, če to terjajo posebne potrebe službe in narava dela službe. Za drugačno razporeditev delovnega časa si morajo organizacije priskrbeti soglasje občinske skupščine. II. POSEBNE DOLOČBE 4. člen Delovni čas v upravnih organih traja: a) od 1. oktobra do 30. aprila: — v ponedeljek, torek, sredo in četrtek od 8. ure in 30. minut do 17. ure; — v petek od 8. ure 30 minut do 16. ure 30 minut b) od 1. maja dc 30. septembra: — v ponedeljek, torek, sredo In četrtek od 7. ure in 30 minut do 16. ure; — v petek od 7. ure 30 minut do 15. ure 30 minut. 5. člen Delovni čas za sprejem strank je ob ponedeljkih in petkih od 9. ure do 12. ure, ob sredah pa od 9. ure do 12. ure in od 13. ure do 16. ure. Glavna pisarna sprejema vloge vsak delovnik ves delovni čas. 6. člen Novi delovni čas velja za upravni organ od 1. marca 1968 dalje. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE Mestni svet določi z odlokom delovni čas in dan, s katerim se ta uveljavi za organe in organizacije v občini, ki opravljajo zadeve javnega pomena, njihov obratovalni čas prilagodi delovnemu času državnih organov <50. člena Temeljnega zakona o delovnih razmerjih). 8. člen Ta odit* začne veljati z dnef1 objave v »Glasniku«. St: 14-26/64-1 Datum: 27. 3. 1968 Predsednik skupščine občine Ljubljana-Bežigrad Karel Kušar, 1. r. VSEBINA 3« Odlok o finančnem načrtu m«*1 Ljubljana za leto 196» , XI Odlok o dopolnitvi generalnega pl®1 — urbanističnega programa in ur®*, nističnega načrta mesta Ljubljane z območje Kosez ,h 1» Odlok o obvezni izdelavi zazida«1' načrtov ln splošni prepovedi gradit'; ter prepovedi parcelacije zemljišč t, območje zazidalnih otokov SS» — aeze in SS10 — Draveljska gmajna 38 Smernice za Izvajanje preventivnih 1 represivnih ukrepov zn preprečeva nje nedovoljenih gradenj i «0 Pravilnik o dodeljevanju stanova’: udeležencem NOB na območju P*1 ljubljanskih občin g tl Sklep o imenovanju članov strokov^ Žirije za podelitev nagrad mesta USni Ijane za posebne dosežke na podrocJ kulture j 42 Sklep o dopolnitvi sklepa o lmenov' nju članov komisijo za stanovanj*6 zadeve borcev NOB 43 Sklep o imenovanju predstavni1’ mestnega sveta v svet Zavoda 1 tehnično izobraževanje Ljubljana ,« 44 Sklep o Imenovanja članov razpl*’1,/ i komisij za Imenovanje direktorici j komunalnih delovnih organizacij, imajo pomen za meato Ljubljano , 45 Sklep o razrešitvi načelnika tJpr* „ j za narodno obrambo prt mesto* i svetu Ljubljana .j ; 106 Odlok o petdnevnem delovnem tajjj upravnih organov skupščine obči1 Ljubljana-Bežigrad