Tei'äj I. Ljubljana, meseca novembra 1873 (za avgust). y<$t 8.
^abiraj, Po
Letna plača 1 for. SO kr. v . /	'• Učitelji in nepremožni
Jjrn&tYi'niki dobivajo , p^SJK^gSi.»	kmetovalci plačajo
list brezplačuo. O^i^^il^fxxy	le po 75 kr.
Slovenska čebela
Dražbeni list za prijatelje čebelarstva
v
po Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Primorskem.
Obseg: Opravila pri čebelnjaku meseca avgusta. — Čebeloredivne eveteče rastline meseca avgusta. — Prvi občni zbor čebelarskega društva v Ljubljani. — Poročilo o čebelarstvu v zahodnem Češkem. — Dragi Janez. — Delovanje čebelarskih društev. — Nazuaoilo.
Opravila pri čebelnjaku meseca avgusta.
R. O začetku, ali saj prve dni tega meseca začne po Kranjskem in Stajarskem ajda cveteti in čebele dobivajo na nji največi zaloge za-se čez zimo in za čebelarja, če je le vreme ugodno. Preveč dežja, ali prevelika suša, oboje enako škoduje; tudi sploh viharno vreme je dostikrat krivo, da ajda ne zadeluje — ali kakor navadno pravimo: gluha ostane — in takrat tudi čebele malo na-nesejo. Pisatelj je vedno čul — več ko petnajst let. tudi sam skušal —, da kakor je ajda dobro ali slabo obrodila, so bile tudi čebele dobre ali slabe. V južnih avstrijskih deželah se polovica ali saj dobra tretjina čebelarjev lepih dni o ajdovem cvetji veseli, nasproti — žaluje. Že meseca julija se povsod na vreme pazi, da vsak po svojem za mesec avgust prerokuje. Tega meseca naj skrben čebelar dobro opazuje, da mu čebelni molj (phalaena cereana) ne bo škode delal. Kakor vsak umen čebelar ve. se mali pepelnati metuljček naj rajši zvečer o mraku pritepe, ter poskuša ali pri žrelcu ali pri kaki drugi ljuknici v panj priti. Kjer mu je le mogoče, leže svoja jajčica in kadar plod izleze, prevrta in prevleče vse satovje s svojo uioljavino. da najboljši panj dostikrat hira, dokler čebele vsega ne popustijo. Zato je zauikrnost. če čebelar ne pogleda, da bi roj v dober panj dajal; ali saj razpokline zamašil in zamazal. Zato naj skrben čebelar ne le v jeseni zarad prezimovanja, ampak tudi če/, leto zarad toliko škodljivega metuljčeka vse razpokline in špranje skrbno s kravjekom za-maže. Naj tudi panj večkrat pregleda, da črvičke vuu spravi, in prevlečeno satovje osnaži. Se ve da, se to le v panju s premakljivem satovjem da storiti; zato kakor pri vsaki priliki tudi tu našim čebelarjem kličemo: popustite že enkrat stari navadni panj z nepremakljivem satovjem! Marsikaj starega je dobro: stara petica, staro vino, naš stari panj pa za čebelarstvo ni pripraven. Naj pri ti priliki tudi odgovor damo mnogim, ki so prašali, zakaj je pri družbenem panju pokrov pribit, da se ne da proč jemati ? Nekaj zato, ko se sicer
les rad zvrže iu zategne, tedaj bi za premakljive satnike ne bilo dobro, ter bi lahko sčasoma doli padali; nekaj pa tudi ravno zavolj tohko škodljivega me>-tuljčeka — grdoba še tako v panj tako pot najde in škodo dela. Ravno zato so tudi romčeki v družbenem panju säj 5 milimetrov od stranic, da čebele do izleženih črvičev lahko pridejo, ter jih izžeuejo. Sicer je pa tudi tu snažnost
posebno potrebna, ker metuljček, kadar po špranjah ne more, najrajši po kaki
ft' '
drugi nesnagi jajčica zaleže.
Kdor pa hoče od cveteče ajde, ali kmalo potem cvefcečega jesenskega resja (erica vulgaris) obilno dobička imeti, naj gleda, da bodo vsi panji matice imeli in sicer kolikor moč čebelni; toraj naj brezmatičue ali sicer slabe panje združi, ker čebelni. močni panji kaj nanosejo in se tudi ropnicam najbolj gotovo vstavljajo.
Meseca avgusta je tudi navada čebele prevaževati iz hribov ali sploh višjih krajev v nižje n. pr. na Kranjskem iz Gorenskega na Dolensko, iz zgornjega Koroškega v ravnine okoli Celevca, i. t. d. Po Kranjskem jc tudi zelo v navadi o ajdovem cvetji čebele na dobiček kupovati (špekulacijo). V to služita dva edina semnja za čebele in sicer v Kranji 1. in 4. avgusta, na Igu pa 10. in 16. avgusta, kamor dostikrat po 1500 in tudi več panjev ua prodaj pri-peljajo*). K nesreči je imela letos večina panjev malo čebel, inalo medu in malo voska, tedaj se velikega dobička ni bilo nadjati.
Čebeloredivne cveteče rastline meseea avgusta.
Drevje in grmovje.
Na polji in travnikih: Jesenski podlesek — colchicum autunmale (m&I); kosmata zel. črna zel in dr. — verbuscinm thapsus, v. nigrum, v. lychnites (vse obnožje, vosek in nekaj medu); zvinjak — lythrum salicaria (med); zvončki — campanulla trachelium; c. rapunculoides, c. conglomerata (vse med in nekaj voska); kosmati nagel — dianthus barbata (med); divji lan — linaria vulgaris (vosek); trstje ali mečičje — phragmites communis (med); plotni slak — con-volvolus sepium (obnožje in med); plevelni slak — c. arvensis (med); krvavo korenje — geranium sanguineuni (med in vosek); črni zobnik — hyosciamus aiger (med in obnožje); volčja jagoda — atropa belladona (med); pasje zelišče
—	Solanum nigrum (med); hmelj — huniulus lupulus (mana in obnožje); konoplja — canabis sativa (obnožje); divja, rumena resedica — reseda luteola (med in obnožje); travni nagel — statice elongata (med); natresk — semper-vivum teetorum (vosek); svinjska repa — bryouica divica; navadna buča — Cucurbita Pepo (obe med); vrbovec —epilobium hirsutum (med); razni jetrčnik
—	veronica longifolia, v. sdiecata phrasia lutea, v. odontis in v. officinalis (med); poljski Črnivec — melampyrum nemorosum (med); hud.... ogrizek — succisa pratensis (med); medvedja taca, dežen — heracleuni Sphoudiliuni (mčd); ajda ——--—— i ■!
*) Prosimo nsun blagovoljno naznaniti, ko bi imeli biti še kje čebelni sem nji r
navadi.
— polygannm fagopyruin — fagopyrum esculentum (veliko medü, voska in ob-nožja); razni osat — cirsium lauceolotum, oleraceum. acaula, arvense (med In vosek); striček, bodeneža — Carduus acantkoides, c. nutans (med); potrošnik — Cichorium intybus (med); ščetina, ščetka — dipsacus sylvest. (med); potem še tudi polaj, razna meta, luk, razne detelje i. t. d. Na vrtu: brskavka ali balza-mina — balsamina hortensis (med); lepi nagel — dianthus superbus in d. car-thus (oba vosek); razni jeterčnik — veronica virginiana, v. incana (obä veliko medu); steničnik — cimcifuga racemosa (obnožje); razna sleza — hibiscus syriacus, h. pentacarpes (med in vosek); pražilika ali basilika — ocymum ba-silicum (mčd); majaron — origanum majoraua (med); zmajevec — dracoce-phalum moldavicum (veliko medii) razni ravš — rhododendron ponticum (med); gadov koren — poligonum Orientale, p. Sieboldi (med); zlata rozga — Solidago virgaurea, s. sempervirens in druga (vse med); solnčnica — helianthus anuuus (veliko voska, medii in voščene smole); meseček — calendula officinalis (med in obnožje); divji žafran — carthamus tinctorius (med in obnožje); rezva ali vrtna edivija — Cichorium endivia (med in obnožje. Tudi še več družili že v zadnjem listu navedenih, kakor: razna meta, razne lilije, janež, plušeč. boreč, resedica, pasje zelišče, razni skrbotec i. dr. *)
Prvi občni zbor čebelarskega društva v Ljubljani.
K prvemu občnemu zboru čebelarskega društva 30. julija pri „Slonu" se je bilo obilno prijatlev čebelarstva sešlo. O 10. uri — začetku zborovanja — pozdravlja najpred predsednik osnovalnega odbora g. baron Rothschiitz uazoče ude nemški, potem dr. Razlag slovenski. Župnik Jerič poroča o delovanji osnovalnega odbora in sicer: Osnoval je društvena pravila ter 29. aprila vladno dovoljenje dobil. Preskrbel je natis pravil nemški in slovenski v 8000 iztisih. Jc sklenil izdavanje društvenega časnika in sicer „Krainer Biene" nemški in „Slovenska čebela" slovenski, ter izdal po 1500 iztisov v vsakem jeziku. Preskrbel je društveni pečatnik in diplomo. Je razposlal vabilo k pristopu in društvena pravila vsem župnikom in tudi drugim, znanim čebelarjem po Kranjskem Štajarskem, Koroškem in Goriškem. Se je posvetoval o društvenem panju. Po resnem prevdarku je za to odločil naš navadni Kranjski panj z romčeki; in sicer zato, ker so taki satniki vedno in najbolj premakljivi, ker se vendar lahko prevažuje in najmanj stane. Da bi se delovanje s premakljivem satovjem bolj razširilo, je bilo odločeno, da vsaki ud, kteri celo letnino plačuje, ima pravico dva taka panja za polovično ceno od društva tirjati (kdor le polovico letnine
*) S tem končamo za letos popis medunosnih ali čebeloredivnih rastlin. Pad jih mnogo še meseca septembra cvetč; pa čebele vendar že malo naberö. Kar je napačnega, prosimo, naj se blagovoli nam naznaniti, da popravimo drugo leto. Dobro vemo, da je tü marsikaj nerazumljivega, ker eno in isto rastlino v raznih krajih razno imenujejo, ravno tak6 radi spoznamo, da bo v teh člankih marsikaj napačnega, ker to bi mogel strokovnjak pregledati, kar pa letos ni bilo mogoče. Če Bog da in prijatli blagovolijo pomagati, želimo drugo leto vse dobro vravnati, ker reč je tudi v druzih ozirih zanimiv«.
plačuje, sme tudi le enega tirjati). Je preskrbel proračun potrebnega deuarja, teV vladne pomoči prosil. Ker vis. vlada enaka društva blagovoljno podpira, upa osnovalni odbor enako pomoč dobiti. In zadnjič je preskrbel najpotrebniše reči za prvi občni zbor. če ni vse takö, kakor bi imelo biti in kakor bi bil odbor želil, prosi potrpljenja. Zadržekov smo imeli na vseh straneh obilno; na zadnje še vabila in prvega lista nismo smeli o pravem času razposlati, ker je bil neki zadržek zarad odgovornega vradnika: odlašati pa tudi nismo mogli, ker po pravilih je mogel občni zbor v trijeh mesecih po vladnem dovoljenji sklican biti. Pa začemu dalje ? Saj vsaki ve, da vsaka nova reč ima svoje težave, naj bo še tako dobra; novo društvo na noge spraviti, ima gotovo še veče težave, ker navadno od več strani pritiskajo.
Stem je bilo delovanje osnovalnega odbora sklenjeno; ker občni zbor je bil ravno v to sklican, da bi se za dobo prihodnih 5 let stalno vodstvo izvolilo. Namenjeno je bilo glasovanje z imenoklicem; ko se ima pa začeti, je g. prof. Konšek predlagal, naj se voli dosedanji osnovalni odbor skupno brez osebnega glasovanja. Izvoljen je bil tako za predsednika blagorodni g. Rothschiitz, župnik Jerič in dr. Razlag za predsednika. V pomnoženi odbor sta bila še voljena gospod župnik Porenta in o Salvator Pintar.
Po nasvetu predsednika so bili potem za častne ude novega društva trije za umno čebelarstvo najbolj zasluženi možje izvoljeni in sicer gg.: Dr. Dzierzon, baron Rerlepš in ■seminiški vodja Šmid.
Kouečno je bilo še nekaj govorov in sicer: župnik Jerič je govoril o glasilki društva: „Delaj, zbiraj, množi", ter opomnil, zakaj sije osnovalni odbor to glasilko Kranjske hranilnice za svojo izvolil. Zato namreč, ker kratke besede najbolj služijo blagi namen društva pospeševati. Čebelarjem je napovedal, da bodo mogli več delati kakor pred, pa tudi da bodo več veselja in dobička imeli. Hočejo pa nabirati več veselja in dobička, si morajo tudi nabirati več vednost o umnem čebelarstvu. Če tako storijo, se bodo jim množili panji in dobiček —; naj si le vsak v svoji okolici prizadeva, da se mlademu društvu namnožijo tudi udje. Oboje je potrebno, ker kakor vgodnja je „Slovenska dežela za čebelarstvo, da maloktera tako, vendar kar število panjev proti številu prebivalcev tiče, je Kranjska še le v šesti vrsti. Čebelarstvo pa zasluži, da se čedalje bolj razširja ne le zarad dobička, ampak tudi zato, ker se dobiček z lahkim trudom pridobi — dela namreč je pri čebelarstvu vendar le veliko manj, kakor pri drugim kmetijstvu—; tudi ne tirja velikega kapitala, je tedaj za vsacega toliko bolj pripravna, ker je tudi spodobno za vsakega, bodi si kmet ali gospod. In konečno ni prezirati. da je čebelarstvo zarad obilnešega oplodenja žitnega in sadnega cvetja k pridu vsemu kmetijstvu; tudi nravni stan človeka nekako požlahtni in blaži.
Predsednik je govoril od velike prednosti-ali ugodnosti naše dežele, kakor sploh južnih dežel, — proti deželom bolj severne lege. Dokazoval je, da bolj vlažno, deževno vreme naših dežel čebelarstvu prav dobro služi, ker inedunosne rastline skoraj od spomladi do pozne jeseni spodredi in napaja. Navodil je po-močke, društveni namen doseči, ter vabil, naj si vsaki ud prizadene več udov pridobiti, da bi društvo „z združenimi močmi" obilniši delati zamoglo.
Dr. Razlag je govoril o pravni strani čebelarstva, zlasti bar davke tiče. Razjasnoval je od vseh strani 100 let staro postavo cesarice Marije Terezye 8. aprila 1774, po kteri je čebelarstvo in njegovi pridelki za vse večne čase davka oprosteno. Toraj, je rekel uazočim čebelarjem, kadar kdo od vas kaj tirja, spomnite se te postave in branite svoje pravice.
Konečno je prof. Konšek zboru pokazal novo medinosno rastlino „l>ac-conia japonica" iz botaniškega vrta, ter pravil od dolgega cvetenja te rastline in obilnega obiskovanja čebelic.
Potem ja bil zbor sklenjen in kakor že navadno, skupni obed.
Poročilo o čebelarstvu v zahodnem Češkem.
Domačija, iz ktere vam pišem, se imenuje Grulich blizo vsem znanega snežnika Grulich-a. Bivamo 1818' nad morsko površino; kraj proti vetrovom ni posebno zavarvan; srednja letna toplota je +6" R. Začetek cvetja sadünosnega drevja malo kdaj prvo tretjind meseca maja; tudi nimamo nobene posebne paše za čebele. Pred zadnjo tretjino meseca aprila, boš tu težko zagledal obnožje pri čebeljnaku.
Izgojenje zalege z moko pospeševati tu ne kaže; zakaj če je le kolikaj toplote, cvete vrbovina in rakitovna, ktere čebele rajši imajo, kakor najboljšo moko, ker zraven obnožja tudi nekaj medu dobivajo. Rojev imamo malokdaj pred 10. rožnikom. Letos 21. rožnika narejen roj z rodovitno letošnjo matico ni naredil več, ko 440□" satovja, za trotovo zalego nič; drugi prekajen 5. rožnika je naredil 800 □" satovja, za trote le 50C]"; oba pa sta nanesla zadosti medu za pleme. Premakljivo delovanje po Dzierzonovem je tukaj sicer navadno, vendar bi se za čebelarstvo še lahko muogo več storilo, kakor se zgodi.
Velika napaka je pri nas, da imamo premajhne paujove, kteri imajo komaj 2300 kubiških palcev. Zarad tega tudi ne moremo prostora odločiti za med in zalego posebej.
Čebelna letina nam letos ne obeta posebnega dobička. Meseca maja je bilo vedno hladno in deževno le 3 dni so čebele nekaj malega nosile. Tako so odevetele češnje in hruške, barovničevje in še marsikaj za čebele zastonj. Posebno meden pa je letos regrad. Čebelna paša neha pri nas navadno po rženi in ovseni žetvi; le včasih še kaj malega dobijo na jesenskim regradu.
Kakor iz tega poročila lahko spoznate, pri nas ni posebno vgoden kraj za čebele, vendar pa bi se še marsikaj doseglo, naj bi se čebelarji umnega čebelarstva bolj resnobno poprijeli.

Dragi Janez!
2. list.
V prvem listu sem Ti svetoval Čebele ohraniti, čeravno je slaba letina. Storil sem to najprvo in na druga vprašanja opustil odgovarjat zato, da bi Te škode varoval. Tarnal namreč si, da zraven že tako obilne škode boš še zato večo imel, ker boš moral veliko žvepla kupiti. Stori toraj po nasvetu, ohrani živalce pri življenju, tako si prihraniš stroške za žveplo in boš saj spomlad boljše čebele imel, ter dobil saj nekoliko povračila za letošnjo zgubo.
Kaj pa storiti, prašaš dalje, da bi saj nekaj panjev za spomlad mogel prihraniti? Slabe panje zbrisaj brez milosti iz števila živih. Se ve da ne z žveplom, to bi bilo tako neumno, kakor dobro drevo posekati, zato ki kako leto ravno nič imelo ni. Nekteri pač svetujejo v jesen slabe panje pitati, dokler imajo potrebno težo. Ne rečem, da nikoli ne porata; da! včasih se primeri, da so take čebele spomlad dobre. Sploh pa tega ne dosežemo, ampak dostikrat se veliko medü potrati in čebele vendar odmrjö. Če s kterim panjem to poskusiš, ne prilivaj vode, kakor sploh spomlad delamo, ampak dajaj jim čisti med. Da ni mčd popolno trd, in galožej povžijejo, se nekaj časa na toplo postavi. Drugi prelahke čebele v male nalašč zato napravljene panjiče ali škatlice predevajo. Tudi jaz sem že to skušal; včasih so se mi prav dobro obnesle, včasih pa tudi ne. Dobro je zato, ker čebele v mali prostor pridejo, le toliki, kolikor ga ravno potrebujejo; ker lahke čebele v velikem panju, zlasti če čebelar zanemari skon-čnico do satovja pomakniti, se vselej slabo obnašajo, ter večji del spomladi ne doživijo. Tudi se taki mali panjiči prav lahko dobro opažijo, toplota pa je poglavitna reč za dobro prezimovanje čebel. Jaz sem zarad tega dal napraviti panjiče, ki so bili ravno tako dolgi, da sem iz navadnega panja počezni premakljivi sad vzel in ga v panjič po dolgem dčjal in sicer po 3 ali 4 v en panjič. Ktere so se dobro obnašale, sem spomlad spet v navadni panj počez preložil, ter jim nekoliko praznega satovja dodal. Ktere so bile slabe, pa še žive, sem jih z drugim združil; ktere so mi pa pomrle, ni bilo druge škode, kakor delo zastonj, ker v velikim panji bi bile še bolj gotovo pomrle.
Spet drugi čebelarji slabotnim panjem prazno satovje poberejo in ga s polnim nadomestijo. Tudi prav; opomnim le, da gnjezda, kjer čebele sedijo, jim nikar ne razderi. Opomnim tudi, da zamore le tisti čebelar s pridom in brez Velikih sitnost opravit, kteri ima panje s premakljivim satovjem. — Spet nekteri čebelarji na zgornji dili veho odbijejo in škatljico s polnim satovjem navez-nejo. Tudi prav; le treba je tak košček satu v votljino postaviti, kteri od zgornjega do spodnjega satovja seže, da čebele lahko gori in doli hodijo. Nekteri tudi panj vrh panja denejo, kar je vse eno. Le treba je iz zgornjega panja prazno satovje pobrati in zadnjo skončnico do medli pomakniti. Tudi je treba sklad z kravjekom zamazati.
In zadnjič si čebelarji v slabi letini s tem pomagajo, da prelahka dva ali tudi tri panje v enega združijo. Sam moraš pa že vediti, da je treba vsakemu panju matico vzeti; pustiti se sme in mora le tistemu, b kterim se drugi zdru-
žijo. Da se pusti padj z najlepšim, mladim satovjem in z mlajšo, rodovitniSo matico, mora saj vsaki čebelar sam vediti. Pa tudi prihranjeno je treba kako dva ali tri dni v matičnico zapreti, sicer bi je znale prišle ptujke zadaviti. Kako je treba pri združevanju delati,^moraš že vediti. Prazno satovje skrbno spravljaj in varuj — spomlad ti bo prav prišlo. Ne polakomni se tistega goldinarja, ki bi ga lahko za vosek dobil; spomlad ti 'j'e dobri) • 'ohranjeno satovje ' liesetllrat več vredno, ali že roj v tak panj deueš, ali pa satovje v dobri paši čebelam za nabiranje medü daš; vselej ti bo več dobička dal,' kakor svečar.
Tako dragi! stori'eno ali drugo, le stori prav, da ti drugo leto povrne, kar ti je letašnje vzelo.
Delovanje čebelarskih društev.
R. Letošuji ljudski popis po severni Nemčiji lepo razjasnuje delovanje in. napredek čebelarstva po čebelarskih družbah. Iz tega popisa se razvidi, da čebelarstvo tam najbolj napreduja. Število domačih goved se je tam pomnožilo za t1/;0/,, koz za 93/47„, število panjev pa za 10%%' (141.(543 panjev je letos več prezimovalo, kakor pred nekaj leti, ko je bilo še malo društev); pri vsi drugi živali n. pr. konjski, svinjski in ovčiji ni le nič napredka, ampak gre celi rakovo pot nazaj.
Da čebela med vsem najbolj napreduje, se je gotovo le čebelarskim društva»! zahvaliti. Društva so umne, pa posamesne, raztresene čebelarje zedinile; društva so na vse strani podučevale s knjigami in časopisi, z besedo in izgledom; društva so delale poskušnje s ptujo čebelo n. pr. Kranjsko, Laško i. dr.; društva so tudi posredovale kupčijo z čebelami, medom in voskom. In zadnjič bo le mnogo društva s svojim vednim trudom in prizadevanjem spodrinile stare, ne-pripravne panjove, ter jih z novimi, pripravnimi nadomestile in tako vtemeljile delovanje s premakljivimi satniki.
So sicer med čebelarji in nečebelarji bebasti, ki mislijo: Bog zna kaj dobička tako društvo osuovalcem vrže; al to je nespametna misel. Pač pa nasproti dostikrat vzrokuje brezštevila potov, sitnosti, pisarij in stroškov, preden skušnje kaki znanstveni stavek do dobrega in prepričavno vtrdijo. Gotovo jo izvrstne čebelarje, ki so večji del predsedniki ali sicer v izvrševalnemu odboru, stotine in stotine stala poskušnja z mnogovrstno ptujo čebelo. Ali n. pr. koliko stane zboljševauje in naročevanje čebelarskega orodja! Ne stotine, ampaktisuče je društva stalo prizadevanje najboljši panj za čebelarstvo vstanoviti; in — da opomnimo na vsem znano reč —, koliko je vsa vstanovljena društva stalo le prizadevanje stari panj spodriniti, ter ga z novim, pripravnišem (zarad premakljivih satnikov) nadomestiti. S tem se je vodstvo skoraj do vsakega društva — saj od začetka — v dolgove zakopalo; toraj tudi od dobička in samopridnosü ni govoriti. Nočemo pa s tem reči, da med ustanovniki čebelarskih društev ai
nobenega nevedneža ali samopridneža; da so, ko bi jih tako ne bilo! Kakor povsod, tako. tudi tukaj in taki dobri reči neznano škodujejo, ter tudi vpliv čebelarskih društev zadržujejo. Zavolj tega pa — kar se samo po sebi razumi —, ne bomo društva in njegevega velikega vpljiva prezirali, ker vemo, da vsi časopisi in cele knjige toliko ne premorejo, kakor eno samo marljivo društvo.
Iz medli vino.
Iz medü vino, — kaj pa še! In vendar je res, da v Ameriki prav veliko medü, kakor primes za domača vina porabijo. Delajo namreč vino skoraj iz vsake stvari — se ve da le za domačo rabo, tako n. pr. iz jagod kosmatega grojzdiča, iz kupinj ali ostrožnic, iz rudečega grojzdiča ali ribezna. Neki list tako svetuje: Stlači dva bokala rudečega grojzdiča, vlij čez 4 bokale vode in pusti vkup stati 4 dni. Potem odcedi tekočino in čez tropine vlij spet 4 bokale vode, ktero naj G ur stoji. Potem se odcedi, tropine ožmejo in proč vržejo. Prideni potem tem 10. bokalom 6 pfd. sladkorja in 1 pfd. medu; deni vse vkup v čedno posodo in pusti kisat. Pijača je precej, ko odkisa, prijetna; popolno dobra je še le čez pol leta, kadar se že slad medu zgubi. — Da je pijača dobra, bi že verjeli; al da je pijača za domačo rabo predraga, si lahko sam izračuni.
Naznanilo.
—	Devetnajstega zbora avstrijanskih čebelarjev, ki je bil lani na 12. septembra 1873 t Halle odločen, letos zarad bolezni ne bo, ter je prestavljen za drugo leto.
Ude našega društva bode znabiti zanimivalo zvediti, da kakor pretekle leta, je naša Kranjska čebela tudi letos na vse kraje sveta potovala. Šla je po posredovanji g. prof. Drory v Bahia južne Amerike. 22. avgusta se je napotilo več kraljic (matic) s malimi ljudstvom v Jorkšire na Angležkcm. Druge Kranjice so se vdomačile na Rnskem in sicer nekaj v mestu Kowno na grofovih Zubovrshih posestvih; druge v mestu Riga na Finiškem morskem zalivu.
—	G. prof. Drory v Bordo na Francoskem je letos spomlad čebelarsko društvo vsta-novil — je tedaj z našim enake starosti — nam piše: Moje Madagarske so dospele, žali bog — mrtve. Silno vroč jug na rudečem morju jim jo smrt naklonil. Panj je bil poln mrtvih čebel — gotovo jih je bilo kakih 50.000. Čudno je, da je matica na zadnjih nogah in po prsih rudeča, ko so čebele in troti popolno črni. Celice ali ljuk-nice satovja so manjše kakor navadnih čebel. Navadni črv je bil satovje grozno pre-pregel in zdelal. Drugo leto bom spet skušal kak panj dobiti —Bog daj, da z boljšim vspebom.	*
—	Udje, kteri želijo družbeni panj za izgled ali posnetek imeti, naj se zgodaj zanj oglasijo, ker bi sicer znabiti mogli predolgo čakati. Tudi se pri predsedništvu dobijo stroji ali mašinice za romčeke izdelovati, brez kterih so skoraj vselej kolikor toliko za-tegnjeni, kar pri delovanju zelo nagaja.