plaž*«* w gos»w»»*.
tshaja vsak torek, Četrtek 8a »aboto.
Cena posamezni Itevflkl K 1-SO.
Ajub? uL to-M*Pl
ČASOPIS ZA TRGOVINO, INDUSTRIJ«* J aa
ir. iM Umi to	kt	«	LMHImI	OrtflH#	Atcv.	17/1.	-	Dopisi	»e	ne	vraCaJo. - Številka pri čekovnem uradu v Ljubljani i. 	,s	te,**®n*155^'
JU^eis«* M 61UUU* sua< IriM K IS*. tl pat Ut* K 9\ a tetri leta K 50, meseCno K 20, za Inozemstvo mesečno K 10 rti. - Plata hi tui m r LJubUaoL
LETO IV.	LJUBLJANA,	dne	16	avgusta	1921.	ŠTEV.	84.
P. n. naročnikom!
Uredništvo namerava med 3. in 12. septembrom t. I, to je za čas Ljubljanskega velikega semnja izdajati list DNEVNO. Iver bodo posebne izdaje (ob ponede |kih, sredah in petkih) prinašale poleg zanimivih podatkov o semnju lazlične priloge, ki se bodo dale izrpz>*(’ v brošure in bodo za trgovce, imlustrijalce in obrtnike stalne korisM, kakor: poštne pristojbine, razprave o carini, čas žetve poljskih pridelkov itd. itd., prosimo one naročnike, ki bi na te številke reflektirali, da to i emudoma naznanijo upravništvu. Cona posamezni številki bo 2 K.
Zakon o Narodni banki.
Pred štirinajst dnevi je izšel zakon o Narodni Banki naše kraljevine. Je to že četrtič tekom dobrega poldrugega leta, da se objavlja izpreme-njen zakon o Narodni Banki. Prvi je izšel 26. januarja 1920, drugič izpre-menjen 9. decembra 1920, tretjič 19. apriia 19^1 in zadnji je datiran z 27. junijem, torej zopet dan pred sprejet-tjem ustave.
Mi ne bi bili razpravljali obširneje o tem zakonu, da nas ni debata o inozemskem državnem posojilu in konstantni padec naše valute k temu izzvala. Predvsem nas zanimajo v zakonu o Narodni Banki določbe, ki se nanašajo na izdajanje novčanic.
Po čl. 12 ima finančni minister pravico eskomtirati pri banki v svr-ho obratnega kapitala državnih blagajniških zapiskov maksimalno 1 miljon dinarjev s 1 % obrestmi. Ta služba se mora izkazati v vsakoletnem finančnem zakonu. Novčanice, ki se izdajo na ta naslov, ne tvorijo rednega kontingenta bankovcev.
Kot redni kontingent bankovcev sme po čl. 20 Narodna banka pustiti \ promet največkrat trikrat toliko, kolikor znaša metalna zaloga.
Po čl. 19 pa se šteje v metalno zalogo Narodne banke zlato in srebro, ki se nahaja v njenih blagajnah in njenih terjatvah v inozemstvu. — Katera teh terjatev in do kakšne svo-te se ima prištevati v metalno osnovo, imata od časa do časa sporazumno določiti trgovski in finančni minister.
Določbe člena 19 se nam zdijo, odkrito povedano, skrivalnica, iz katere tekom 2 in pol let nismo mogli najti izhoda, člani finančnega oclbo-ia so od vseh finančnih ministrov po vrsti zahtevali, da naj svoje vedno ponavljane argumente v zlati podlagi podkrepijo s številkami in naj izdajo seznam terjatev v inozemstvu, vendar iz nepojasnjenega vzroka še noben minister ni imel poguma, izkazati te zlate terjatve. S tem je minister sebi in nam mnogo škodoval, kajti najslabše terjatve bi bile boljše, kot pa tajenje.
Svota novčanic, ki so bile puščene v cirkulacijo v zameno za kronske novčanice avstro-ogrske ba ^e, tvorijo brezobrestni državni dolg na račun kronskih novčanic. Država ja Po čl. IV. prehodnjih naredb dolžna, ta dolg zajamči na sledeči način:
1. z enim delom državnih gozdov in posesti v vrednosti višine dolga,
2. blagajniškim zapiskom glavne državne blagajne. Ako država osigu-ra ta dolg popolnoma ali deloma s tem, da položi druge vrednosti, mora banka' v istem razmerju osvoboditi državne posesti od jamstva.
Svota novčanic, ki so bile izda ne v promet za zamenjavo kron, se ne računa na redni bančni kontingent.
Državni dolg iz naslova kronskih novčanic izplačuje država iz sledečih virov:
1. s svojim celokupnim ».ciežem na dobičku Narodne banke;
2. s čistim dobičkom od državnih posestev v svoti, ki je po proračunu v ta namen določena;
3. z izrednimi dotacijami, ki so tudi predvidene v proračunu;
4. z rednim odplačilom \% letno od ostalega dolga, počenši s šestim letom od 1. julija 1921, in z 2% letno, počenši od devetega leta.
Jamstvo novčanic z državnimi domenami je in ostane tako dolgo problematično, dokler finančni minister ne izda seznama državnih posesti, ne da strokovnjaško ugotoviti zlate vrednosti in ne izdaja rednih izkazov o eksploataciji teh gozdov in o letnem donosu eksploatacije. Ugotoviti moramo, da so sam ravnatelj Narodne banke in drugi ugledni finančniki v Beogradu tega mnenja in da zato označujejo to garancijo za teorijo. Tudi glede programa izplačevanja dolga na naslov kronskih novčanic pogrešamo v letošnjem budge-tu vsakršne notice in mislimo, da bi bilo zelo umestno, da se čimpreje zasliši o tem programu gospodarski svet in skupščino.
(Dalje prihodnjič).
Trgovci, Industrijald in obrtniki udeležite se Ljubljanskega Velikega Semnja 1 Preskrbljene so vse olaj-Save za poset.
Franjo Souvan:
Enotna valuta.
Naši gospodje ministri imajo navado, da izdajajo kar preko noči dale-kosežne naredbe, potem pa se morajo dostikrat te naredbe ali omiliti ali pa sploh preklicati. Tako je bilo z na-redbo glede železnega drobiža, in sedaj se je zopet mudilo celo namestniku (!) odsotnega finančnega ministra, da je izdal naredbo o obligatnem računanju v dinarski vrednoti. Par dni potem pa se je že oficijelno razglašalo, da dotič-na vest nj točna, in da je gosp. minister-namestnik Križman le odredil, da se ima proračun sestavljati v bodoče !e v dinarjih, namesto — kakor doslej
—	v dinarjih in v kronah. Naj bo - že kakor hoče ; ampak če je bila prva vest točna, potem ne razumemo, zakaj je bila ravno sredi junija stvar tako nujna, da se ni moglo počakati, aa se vrne pravi finančni minister iz Pariza, in da je moral že med njegovo odsotnostjo njegov minister-kolega izdati to odredbo? Če pa verjamemo oficijelnemu dementiju, in se naredba tiče res le državnega proračuna — potem to vendar ni stvar, ki bi se morala s takim povdarkcm razglašati, tem-
manj, ker so morali pri knjigovodstvu v finančnem ministrstvu že doslej — vsaj interno — vsako leto preračunih tudi proračun za kronsko ozemlje v dinarsko veljavo, če so hoteli imeti pravo sliko celotnega proračuna.
Ta naglica nam daje zopet povod, spregovoriti par besed na naslov gospoda finančnega ministra ,in prositi ga, naj se v bodoče glede gospodarskih odredb popred pravočasno posvetuje z gospodarskimi organizacijami: z gremiji, trg. zbornicami, zvezo industrijcev, zadružnimi eksperti itd. Upamo, da sedaj naša prošnja ne bode več glas vpijočega v puščavi; sedaj imamo hvala Bogu! ustavo, in čas »odredb« je več ali manj že pretekel! —
Jasno je, da pride slej ali prej do računanja v dinarjih, in na tem dejstvu nihče ne more in tudi noče nič več spremeniti, čeprav nam je bila relacija 1 : 4 vsiljena. Kajti boljša je gotovost, čeprav nas ne zadovoljuje, kakor negotovost. V trgovskem življu ni slabšega stanja od negotovosti. Zato tudi iz srca pozdravljamo ustavo, ako-ravno ni najboljša. Kar je slabega, se bo sčasoma popravilo.
Isto je z valutno reformo. Dejstvo je, da imamo faktično že dinarsko valuto ; če računamo v kronah je to ravno tako, kakor če bi bili svoječasno, ko so bili še goldinarji, računili v '/< goldinarjih ali po dvajseticah, ki jih je šlo
5	na 1 goldinar. Kar je kronsko ozemlje utrpelo na premoženjski oddaji potom te relacije, to je že izvršeno ; to je vsak razsoden trgovec in tudi vsak razsoden zasebnik, ki noče sam sebe varati, že zapisal med pa s siv a. S tem, da se obligatorično računanje pri nas še nekaj let ne vpelje, doseglo se bode samo to, da se bodo cene kronskega ozemlja s cenami dinarskega ozemlja nekoliko počasneje izjednačevale, in to je v toliko na korist posameznika, zlasti konzumenta, ker ima v tem času priliko, zvišati si svoje dohodke, oz. poiskati si novih virov za dohodke, tako c^a bode zadnjo stopnjo draginje, ko bode nastopila, toliko manj občutil. Zato smo že enkrat na tem mestu svarili pred prehitrim ali celo nenadnim vpeljan-jem obligatoričnega dinarskega računa, tembolj, ker v tehničnem oziru ni nobenega povoda za kakšno tako odredbo. Saj vsakdo ve, da je 1 dinar enak 4 kronam, in si lahko sam preračuni. V tistem momentu pa, ko bodo cene v kronskem ozemlju skoro jednake s cenami v dinarskem ozemlju, — saj daleč več nismo od tega! — v tistem momentu, ni nobenega povoda, da bi se taka odredba ne izdala.
Iz povedanega sledi, da prehod iz kronske valute v dinarsko tudi na zu naj — v bistvu smo že itak v dinarski valuti ! — ne bo podal posebnih tehničnih težkoč, kakor tudi svoječasno prehod iz goldinarske v Kronsko veljavo ni povzročal težav. V bistvu je definitivno tudi že rešeno vprašanje raznih tirjatev: vsakdo ve, če ima danes n. pr. tirjati 4000 K, da bode imel tirjati, čim se uvede dinarsko računanje, 1000 D.
Tudi vprašanje varnostnih papirjev, delnic itd. je pravzaprav rešeno: merodajen je vendar kurz na borzi, ne pa nominalna vrednost. Vprašanje bi moglo kvečjemu nastati pri pred voj niških obligacijah, ki se glase na avstrij-
ske krone, pri delnicah internacijonalnih družb, ki se glase na predvojne krone, končno pri deželnih vrednostnih papirjih, ki se glase na predvojniške krone — to pa je več ali manj stvar internacijonalnih dogovorov, v kolikor ne daje direktiv že mirovna pogodba, in nima s prehodom v dinarsko računanje prav nobenega, ali pa le prav rahel stik. Delnice domačih zavodov, glaseče se na nominale n. pr. 400 kron, pa že danes vsakdo šteje za 100 dinarjev nominale.
V privatnem življenju bi mogla nastati nejasnost edino le glede tirjatev, izvirajočih iz dajatvenih pogodb iz predvojne dobe, kakor n. pr. pri zakupnih, zavarovalnih in rentnih pogodbah. Glede zakupnih pogodb — pred in povojnih — določa nova stanovanjska naredba itak precejšnjo, v gotovih slučajih neomejeno svobodo; to se pravi, da se stari dogovor stornira, in da stopi na njegovo mesto nov dogovor, primeren današnjim razmeram. To rešenje je popolnoma pravično in je moremo le odobravati.
Vlada pa ima tudi še skrb in dolžnost, da izda primerne odredbe glede zavarovalnih in rentnih pogodb, sklenjenih pred vojno. Kajti svote plačane zavarovalnicam pred vojno v dobrih kronah nikakor niso istovetne z današnjimi kronami. Morda bi se tukaj za bazo vzelo merilo, kakor se bodo likvidovali predvojni avstrijski vrednostni papirji?
Vprašanje, ki naj bi se zanj zanimalo socialno skrbstvo, je tadi, kako naj se olajša beda malih hranilcev (starih S:UŽ-kinj), ki so leta in leta štedili, sedaj pa so berači.
V ostalem, pa mislim, bo brezdvom-no prehod v dinarsko računanje te h n i-čno kaj lahek.
Sosvet za kmetijsko izobrazbo.
Pri ministrstvu za poljedelstvo se je z naredbo z dne 30. junija t. I. osnoval poseben sosvet za kmetijsko izobrazbo, katerega namen je, da podaje mnenje o organizaciji in delovanju zavodov za kmetijsko šolanje in o vseh vprašanjih poglobitve strokovne izobrazbe kmetov. Sosvet podaje mnenje o potrebi organizacije visokih, srednjih in nižjih kmetijskih šol, praktičnih, zimskih in nadaljevalnih tečajev, ustanavljanju špecijalnih mlekarskih, živinorejskih, čebelarskih, pletarskih in vrtnarskih šol, dalje šol in tečajev za gospodinje, o potovalnem poučevanju, o strokovnih tečajih za kmetijsko ljudstvo izven šol, za učitelje in duhovne po deželi, pošiljanju mladine na poučna potovanja v praktično izobrazbo drugam in vseh zadevnih sporednih vprašinjin.
Sosvet se sestavlja iz šefa oddelka za strokovno izobrazbo v poljedelskem ministrstvu, načelniki strokovnih oddelkov, po en strokovnjak poljedelske fakultete, ravnatelj kmetijske srednje šole, ki ga imenuje minister, eden ali več profesorjev nižjih praktičnih ali špecijalnih šol, dalje po potrebi zastopniki pokrajinskih strokovnih kmetijskih korporacij, zastopnik kmetijskega zadružni-
„Oficiielno glasilo Ljubljanskega Velikega Semnja."
štva in potrebno število zastopnikov kmetijskih organizacij iz one pokrajine, o kateri se ima odločevati. Minister lahko pozove k sejam tudi druge kompetentne osebnosti in priznane strokovnjake. Mandati trajajo tri leta. Največje pripustno število članov znaša 20. Sosvet se mora sklicati vsaj enkrat letno in imajo člani pravico do vrnitve potnih stroškov. Sosvet odločuje z večino glasov, vendar ima vsak član pravico, da izjavi svoje odvojeno mnenje. Za sklepčnost Je potreba navzočnosti polovice članov. Sklepi Bosveta se objavljajo v Glasniku ministrstva za poljedelstvo,
Mi z zadovoljstvom konstatira-mo organizacijski program našega rojaka ministra g. J. Puclja, ki je tekom par dni ustanovil pri svojem mi-nisterstvu že drugi sosvet.
Vendar pa pogrešamo podobnega organizacijskega programa pri mi-nisterstvu trgovine in industrije. Za povzdigo tehničnega razvoja naših stereotipnih obrtov in za osnovanje novih, moderniziranje obratovanja, komercijelno izobrazbo praktičnih obrtnikov izven šole bi bilo potreba mnogo, mnogo moderne inicijative, ki bi jo lahko dal podoben sosvet trgovskemu ministerstvu. Baš naše obrtne nadaljevalne šole so popolne reforme potrebne. Pa tudi oni redki tečaji, ki jih prireja včasih obrtno-pospeševalni zavod, so zelo nezadostni, da bi nudili vsaki stroki naše obrti to, kar praktično, dnevno rabi, da ne zaostane za naglim razvojem obrtništva v drugih državah in da se more vspešno vzdržati proti konkurenci industrijskega obratovanja.
Zato želimo, da bi ministrstvo trgovine čimpreje osnovalo enak sosvet in izvedlo za napredek naših obrti in trgovine nujno modernizacijo obrtno- in trgovsko-strokovnega poučevanja in praktične izobrazbe za obrtnike in trgovce na deželi. Oddelek ministerstva v Ljubljani bi napravil hvaležno delo, ako da inicijati-vo k temu v Beogradu. Specijelno za Slovenijo je gospodarska bodočnost le v povzdigi industrije in razvoju obrtništva in zato je pospeševanje strokovne izobrazbe obrtništva in kvalificiranega industrijskega delavstva dvojne važnosti.
Liublianski »Veliki Semenj™«««.««»1.
Pojasnila daje brezplačno Urad Ljubljanskega Velikega Semnja v Ljubljani, Turjaiki trg it. 6/11.
Kaj je prav za prav z davkom na posiovni promet?
Iz raznih vprašanj smo zaznali, da si javnost glede tega vprašanja še ni popolnoma na jasnem. Čudno to ne bi bilo! Zakonov in naredb je izšlo že cel kup. Vsak tak zakon se razlikuje od predidočega. Poleg tega se je časopisje tudi že pečalo z davkom. — Obavili so se zakonski predlogi, osnutki, komentarji, spremembe itd., ki so celo zadevo še bolj zamotale.
Medtem so pa davčne oblasti začele prirejati davek na poslovni promet. Ali so za to upravičene? Za katero leto 6e bo davek priredil in kako? Na kaj naj pazi sedaj obrtnik, trgovec in industrijalec, da ne bo oškodovan?
To so važna vprašanja. Odgovor na ta vprašanja daje ta članek.
Dav^k na poslovni promet se prireja na podlagi členov od 127 a) do 127 n) začasnega finančnega zakona za 1. 1920-21, kateri je bil objavljen v 136 številki >Uradnega lista«, izdanega dne 25. novembra 1920, pod na-redbeno številko 436. Poleg tega pride še v poštev »Opravilnik«, objavljen v 11. številki »Uradnega lista« z dne 31. januvarja 1921, pod naredbe-no štev. 32. Konečno je izdala tudi še delegacija ministrstva financ v Ljubljani v 72. št. »Uradnega lista« z dne 1. 7. 1921, daljši razglas, s katerim opozarja javnost, da se prične v kratkem s priredbo davka na poslovni promet. (Razglas z dne 15. 6. 1921, št. A. I. 2030).
Odmera prometnega davka se vrši le na podlagi teh določb in 6icer za leto 1920.
Kako se bo za 1. 1921 odmerjal davek, o tem bomo obvestili bralce v jednem prihodnjih' člankov.
Pred vsem je za obrtnike, indu-strijalce in trgovce važno vedeti, kake dolžnosti in pravice da imajo pri tem davku.
Paziti jim je pred vsem na to, kam da jih je uvrstila davčna oblast z ozirom na predmetni davek.
Davčne zavezance more namreč davčna oblast uvrstiti ali:
a) med obrtnike in trgovce, ali pa
b) med industrijska (tovarniška) podjetja, oziroma med
c) denarne zavode.
Za davčno stranko ni vse jedno, ali se jo je uvrstilo v to ali ono kategorijo. Način obdačbe, višina predpisa in davčne dolžnosti sploh so namreč povsem različne za vsako navedenih gospodarskih kategorij.
Najnižje davčno breme nosi v obče prva kategorija, t. j. trgovci in obrtniki. Davek plačujejo namreč le v višini pridobnine z vsemi državnimi pribitki vred, in sicer v oni višini, kakor se je te davke predpisalo za davčno leto 1920.
Trgovci in obrtniki pa ne plačajo pri tem nikakih doklad za avtonomne oblasti.
Nadaljna olajšava za trgovce iri obrtnike obstoji v tem, da jim ni voditi radi davka na poslovni promet nikake zadevne knjige o prodajah kakor se to zahteva za naslednjo gospodarsko kategorijo, t. j. za industrijska in tovarniška podjetja.
Po tem pojasnilu je za vsacega jasno, da jo trgovcem in obrtnikom stremiti za tem, da se jih uvrsti v prvo kategorijo. Že ugodnost, da jim radi davka na poslovni promet ni voditi nikakih knjig, odtehta zadevni trud. Ako dobi davčna stranka obvestilo, da jo je davčna oblast uvrstila med industrijska (tovarniška) podjetja, tedaj je vložiti čimpreje zoper to uvrstitev predočbo. Prizivni rok znaša le 15 dni. Ako stranka ne ve, kateri momenti so bili davčni oblasti merodajni za tako uvrstitev, naj vloži predočbo in ob jednem naj tudi prosi za naznanilo teh momentov. Po dostavi zadevnega podrobnega obvestila ima stranka še 15 dni časa, da svojo predočbo z ozirom na to naznanilo podrobneje izpelje. Opozarjamo bralce, da ni v predočbi navesti le ugo vore, ampak tudi zadevne dokaze ali pa vsaj dokazila. Brez teh je predoč-ba manj vredna.
V	drugo kategorijo davčnih zavezancev pridejo industrijska in tovarniška podjetja. Prometni davek se tu plaču je po višini prometa. Za leto 1920 znaša ta davek 1% od prometa, katerega je imela davčna stranka, v času od 25. 9. 1920 do 30. 6. 1921. — Taka podjetja morajo voditi knjigo o prodajah blaga. V to knjigo je vpisati dnevno vsa izkupila oziroma skupno vrednost prodanega blaga. Za vsoto nad 40.000 K je označiti v knjigi tudi kupčevo ime. Ta podjetja se sedaj poživljajo, da v 15 dneh predlože knjigo in en prepis in sicer davčnemu uradu sedeža in da poravnajo zadevni davek na poslovni promet (za dobo od 25. 9. 1920 do 30. 6. 1921).
(Dalje prihodnji?).
Izvoz In uvoz.
Prepoved izvoza predmetov, ki se nahajajo kot vojni plen na našem področju. Ministrstvo za vojno in mornarico naznanja, da je ustanovljena posebna komanda za zbiranje vojnega plena, ki se nahaja še skrit med občinstvom. Da se prepreči eventualni izvoz takih predmetov ali verižna trgovina ž njimi, morajo vse carinarnice pri izvozu strogo paziti -	‘ake predmete in jih v	slučaju,
da ji!	'idejo, oddati	vojnim	koman-
dam.
P	-odan izvoz	koruze	iz Madžar«!^	'ndžarska vlada je prepovedala izv	’ oruze, ječmena, krompirja jn
surov	••'la.
Iz- -oljskih pridelkov iz Rummrie. Rumr’-	' ministerski	svet je	odredil
svoho ’ izvoz poljskih pridelkov ro^en koru- 'n ječmena, za katero si izklj”--i pridržuje vlada.
narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Trgovina s svinjami. Ker radi neprestane suše vprašanje koruzne žetve še ni rešeno, se je cena koruzi zvišala za ‘200 K po m. st. To zvišanje cen je primoralo slavonske živinorejce, da poši ljajo na trg svinje, da se izognejo velikim stroškom pitanja. Za enkrat sicer cene živim svinjam še niso občutno padle, ker se prodajajo za izvoz, vendar pa se uiore že danes trditi, da se bodo cene v najkrajšem času znatno znižale.
Seznam pooblaščenih trgovinskih agencij z njihovimi naslovi. Ministr stvo trgovine in industrije je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani seznam pooblaščenih trgovinskih agencij z njihovimi naslovi po današnjem stanju. Seznamu so pridejane novo osnovane agencije in neke izpre-membe v šefih. Naslovi zadnjih se bodo priobčili kasneje. Seznam se glasi: 1. London, šef agencije Ceda Mijazo vič adresa: Privileged Commercial Agen-cy of the Kingdom of the Serbs, Croats and Slovens — London W.C. 2.110 Strand 2. Marselj. šef L. Mihajlovič.
— adresa: Agence Commerciale Privilegije du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes. — Marseille 19. Rue Pa-Paradis 19. filijala: Barcelona šef Mihajlovič. — adresa: Succursale du 1 Agence Commerciale Privilegije du Ro-yaume des Serbes, Croates et Slovenes
— Barcelona (Espagne) 45. Rambla Cataluna. — 3. Ženeva, šef Nikola Petrovič. — adresa: Agence Commerciale Privilegije du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes, Geneve (Suisse)
— 41 Boulevard Georges Favon ali potom konzulata: Consulat du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes. —
4.	Solun. Agence Commerciale Privilegij du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes — Salonique. — »Banque Serbe Zadrouga de Belgrade« Succursale de Saloniqe. 5. Port-Said. šef Dju-ro Vojvodič adresa . Agence Commerciale Privilegije du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes — boite — postale 165 adresa za telegrame: »Voj-vodic« Port-Said (Egypte) — 6. Tunis, šef Svetislav Majznar adresa: Agence Commerciale Privilegij du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes — Tunis — 7. Atlna adresa potom našega tamkajšnjega poslanstva: La Legation du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes — Atene, sef Andra Kumanudi iz Beograda. — 8- Wlen Miloje Simič, Adresa potom naše tamošnje diplomatske agencije: Agence Diplomatiqne du Royaume des Serbes, Croates et Sio-venes. Wien. I. Seilerstatte 3. 9. Alžlr. šef Agencije Zivojin Aleksič adresa: Agence Commerciale Privilegije du Ro-yaume des Serbes, Croates et Slovenes
— Alger (Algerie) 19. Rue Michelet 19 adresa: telegr. Tafat — Alger. 10. An-vers. Gaston Antoan naš tamošnji konzul in njegov komp. Gaston Stalens. (Šefi). — 11. San Frančiško. (Amerika) Jugoslovanska trgovinska banka odnosno ekspozitura njena v San-Frar.-cisku. — 12. Alexandrla. A. Bianqui Agence Commerciale Privilegije du Ro-yaume des Serbes, Croates et Slovenes. Rue Teufik 22. Adresse telegraphique. »Jedinstvo«. — 13. Bruxelles. (Brisel): adresa potom Consulat Oenerales du Royaume des Serbes, Croates et Slovenes — 16. Rue Jenatzy. šef Dobfi-voje Zebič. — 14. Berlin, šef Dr. Hanri Buly — Privilegierte Handelsagentie des Kbnigreiches der Serben, Croaten und Slovenen S. W. 19. Seydelstrasse
6.	— 15. Turin šef Cedomir Sandalj (adresa neznana). — 16. Trst šef Sava Božič. — 17. Hamburg. Josip Dušan Ubl. — 18 Pariz, šef Risto Santič. — 19. Milano. Mirko Moma-novič. — 20. Praga. Milan Maksimovič.
— 21. Bratislava. Dr. Svetozar Stri-cevič. — 22. Mflnchen. Branko Peča-nač. — 23. Benos Ayres. Kostič Co.
Industrija.
Vsem rudarskim podjetjem, ki se interesirajo za rudarsko terene v Črni-gori. Gospod minister za gozde in rudnike je odločil z razpisom z dne 13. julija 1921.. R br. 5213, da se prično čez mesec dni po objavi tega razpisa izdajati rudarske pravice rudosledov in koncesije v dosedanjih oblastih Crne gore na terenih, ki jih ni oddala prejšnja čr-
nogorska uprava in ki torej niso bili
?rej zavzeti z nobeno rudarsko pravico, otemtakem se bodo sprejemale prijave za te terene pri generalni rudarski direkciji izza dne 1. septembra t. 1.; vse prejšnje prijave, predložene pred tem rokom, pa se ne bodo jemale v postopek. Interesenti se opozarjajo na to, da se morajo vse te prijave za kakršnokoli rudarsko pravico spisati in predložiti po predpisu rudarskega zakona za Črno goro iz leta 1911. Vsi oni pa, ki so na dosedanjem ozemlju Črne gore prej dobili kakršnekoli rudarske pravice, se pozivljejo, naj predlože do dne 1. septembra t. 1. generalni rudarski direkciji svoje listine o teh pravicah, da se oceni njih veljavnost in da se registrirajo. Vse listine, ki se ne predlože do tega roka, se bodo smatrale za brezpredmetne. (ur. 1. št. 95).
Tvornica orožja in municije. Kon-sorcij »Omniuin Serbt je prosil za koncesijo, da otvori v naši državi tri tovarne orožja in municije, ki bi izdelovale tudi poljedelska orodja. Važno ulogo v tej zadevi ima g. Radomir Pašič, sin min. predsednika. Po poročilih bo ena taka tvornica zgrajena v Kragujevcu.
Tvornica kravat v Virovitici. Neki obrtnik namerava otvoriti v Virovitici novo tvornico za kravate, ki bi bila tretje podjetje te vrste v naši državi. Do sedaj obstoja eno tako podjetje »Inkra< v Zagrebu, eno pa pri nas.
»Salubra« d. d. v Novi Gradiški. — Osnovana je nova tvornica, ki bo izdelovala poleg »Salubre«, t. j. moke za otroke in dojence, ki po kvaliteti ne zaostaja za Nestlejevo, še razne sadno soke.
Tvornica konzerv v Kragujevcu. —
Med vojno zelo poškodovana tvornica konzerv v Kragujevcu je popravljena in preurejena. Izdelovala bo grah, kompo te, marmelade, mesne konzene itd.
Svilopreja v Jugoslaviji. Pridelek kokonov sviloprejk znaša v južnih krajih letos 300.000 kg. Po poslednjih vesteh, ki so dospele iz vse države, pa računajo, da je okoli 500.000 kg kokonov. Vrednost teh kokonov se ceni na 28 milijonov kron.
Težka kriza v češkoslovaški železni industriji. Vitkoviška podjetja so odpustila nad 5000 delavcev, ravnotako je praška železo-industrijska družba odpustila par tisoč delavcev. Delovni čas se je v vseh industrijskih ozemljih skrajšal.
Težka kriza v avstrijski industriji.
Devalvacija avstrijske valute in tuja, posebno češka konkurenca, so vzrok težke krize, ki je zavladala v avstrijski industriji. v kateri so vladale do sedaj še precej dobre razmere. Le v lesni, električni industriji in industriji prometnih sredstev so razmere še precej dobre.
Denarstvo.
Delnice kranjske industrijske družbe. Med italijanskimi in jugoslovanskimi interesenti Kranjske industrijske družbe je došlo do sporazuma.z Družba se razdeli in bodo izdane akcije, glaseče se do polovice v italijanski in do polovice v jugoslovenski valuti.
Inozemsko državno posojilo. »Službene Novine« št. 174 priobčujejo pooblastilo za zaključenje državnega posojila v višini 500 milijonov zlatih frankov v inozemstvu.
Likvidacija posojila. Med našo državo in Francosko-srbsko banko je definitivno likvidirano nekdanje začasno posojilo 14 milijonov frankov.
Racmenjavanje tujega denarja po državnem kurzu neha. V finanč. ministrstvu preneha s 1. septembrom, kakor je bilo že objavljeno, ras menjavanje tujega denarja po državnem kurzu.
Srbsko posojilo 1. 1895. Po poročilih našega finančnega ministrstva, danih lastnikom 4% srbskega posojila 1. 1895, ki je kotiran na ženevski borzi, kuponi onih obligacij posojila, ki so v rokah državljanov nekdanjih sovražnih dr-’ žav, ne bodo izplačani.
Podružnica »Jugoslavcnske trgova-čke banke« na Dunaju. Po primeru zagrebških denarnih zavodov, ki so že preje osnovali na Dunaju svoje podružnice, da olajšajo poslovanje z Avstrijo, je otvo-rila tudi »Jugoslavenska trgovačka ban ka<. svojo podiužnico na Dunaju I., Jakobergasse št. 4.
Ilcgediisov načrt v škodo naših izseljencev. Madžarski finančni minister
Roland Hegeduš, bivši uradnik peštan-ake komercialne banke, ki je imela pred vojno svojo podružnico v Beogradu, An-drejevičevo banko, namerava ustvariti v New-Yorku zvezo amer. bank, ki bi sprejemale od izseljencev deuar ter ga pošiljale njihovim sorodnikom v Evropo preko peštanskega bančnega konzorcija, ki bi v to svrho osnoval posebno organizacijo. Izseljenci bivše Avstro-Ogrske so pred vojno pošiljali svojim družinam velike vsote, kar je med vojno seveda prenehalo. Denar, ki zopet prihaja iz Amerike, se letno lahko ceni na 60 do 70 milijonov dolarjev, od katerih odpade velik del na naše državljane. Ker bi bila pot poslanega denarja preko peštanskega konzorcija našim državljanom in našim izseljencem v škodo, opozarjamo interesente na ta trik peštanskih bank, da se ga varujejo.
Tuje tararovalnc druibe v Runmiii-ji. Službeni list rumunske vlade je priobčil sklep rumunskega ministrskega sveta, ki določa, da morajo vse zavarovalne družbe, katerih centrale se nahajajo v Avstriji, v Nemčiji ali na Madžarskem, ustaviti svoje poslovanje z 28. avgustom. Od tega dne smejo ti zavodi sprejemati le še tekoče premije na preje sklenjena zavarovanja.
Carina.
Dohodki carin« ▼ mesecu juliju t.1.
»o znašali 48,936.415 din. in sicer 89,200.804 od uvoza, 9,729.611 pa od izvoza.
Plačevanje carine v zlatu v Italiji.
Za čas od 1. do 15. avgusta je znašala carina v zlatu 337 kratno svoto v papirju. Za eno zlato liro se je torej plačevalo 337 papirnatih lir.
Davki.
Vpostavitev cenilnih komisij ea dohodnino. Volitve komisijskih članov in namestnikov se vrše po vsej Sloveniji na nedeljo dne 25. 9. t. I. Tozadevni razpis izide te dni v Uradnem listu in se prve dni septembra t. 1. tudi objavi po vseh občinah na krajevno običajen način. Razglas obsega vse podatke o na činu, kraju in času volitev. Za izvršitev volitev polovice komisijskih članov in uamestnikov so davčna oblastva (za Ljubljano mesto davčna administracija, za ostale cenilne okraje pristojna davčna okrajna oblastva) sestavila volilne imenike. V imenik so vpisani po alfabe-tnem redil kot volilni upravičenci vsi davčni zavezanci brez ozira na spol, če uživajo vse državljanske in politične pravice, ako jim je dohodnina za leto 1920 predpisana, odnosno se jim bo še predpisala, in brez uvrstitve v posamezne volilne skupine, ker tvorijo vsi davčni zavezanci enenga cenilnega okraja le eno volilno skupino. Ti imeniki bodo v času od 22. avgusta do vštevsi 29. avgu sta t. 1. razgrnjeni ob navadnih uradnih urah v uradnih prostorih davčnih obla-stev I. stopnje na vpogled davčnim zavezancem. Vpogledati smejo imenike samo dohodnini zavezane osebe dotične-ga cenilnega okraja med navedenimi urami. Prepisovanje imenikov, oziroma naprava izvlečkov je dopustna le, v kolikor ne ovira rednega poslovanja davčnega oblastva. Voliti bodo smele le osebe, ki so vpisane v imenike in one, ki si izposlujejo vpi8 v imenike na podlagi reklamacijskega postopanja. Rok za vlaganje reklamacij se določi od 22. avgusta do vštevši 29. avgusta t. 1. Vsak davkoplačevalec sme vložiti reklamacijo le za svojo osebo. Reklamacije se vlagajo pri davčnih oblastvih I. stopnje in so kolka proste, o njih odloča končno-veljavno delegacija. Vložitev reklamacij sama na sebi ne zavira izvršitev veljav nih volitev. Po poteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vr gledati v volilni imenik še nadalje do vštevši 20. septembra t. 1. le ako se primerno legitimujejo. da se jim na ta način
omogoči izbrati kandidate iz kroga volilnih upravičencev.
Promet.
Tretji raired pri bnovlakih. Ministrstvo za promet je odločilo, da se br-zovlakom pridajo tudi vozovi tretjega razreda, da se olajša promet tudi revnejšim slojem.
Za zboljšanje prevoza žitnih proizvodov. Ministrstvo za promet je izdalo uaredbo, da se vagoni hitro raztovorijo in takoj odpošljejo v žitne kraje.
Kopičenje carinske robe v postaji Ljubljana gl. kol. V zadnjem času se na glavnem kolodvoru zopet večajo zaostanki carinske robe v vozovnih uakladih. Število carinskih voz, ki je znašalo dne
7.	t. m. 58 voz, se je do dne 12. t. m. zvišalo na 123 voz, torej sfcoro za 100 odstotkov, in to kljub temu, da smo še v mrtvi sezoni in je promet minimalen. Poleg težkoč, ki se pojavljajo pri carinjenju kot takem, je eden glavnih vzrokov večjih zaostankov ta, da se stranke skušajo izogniti veliki ležarini v carinskem skladišču s tem, da puščajo cariniti uvozno robo v vozovih, oziroma zavlačujejo iztovoritev robe iz vozov v carinsko skladišče, ker je stojnina za neiz-tovorjene vozove neprimerno manjša, kakor ležarina v carinskem skladišču. Korist, ki jo ima trgovski svet iz prihrankov, ki izvirajo iz diferenc med stoj-nino in ležarino je pa zelo problematična. Posledica takega postopanja bo namreč, da bo železniška uprava pri ja-čjem prometu radi prenapolnjenja postaje prisiljena, da zopet omeji sprejemanje tovora. Sprejetega tovora pa ne bo mogoče odpravljati in prevažati z ono hitrostjo in točnostjo, ki sta za trgovino predpogoj dobrega poslovanja. Da prepreči prenapolnjenje kolodvorov, bo tudi železnica prisiljena, da eventualno zviša stojnino za neiztovorjene vozove. Dalnja posledica neekonomičnosti v uporabi tovornih voz bo, da nastopi zopet pomanjkanje vozov, kar bo razvoj naše trgovine občutno oviralo. Da se nasfmu takih naši trgovini škodljivih razmer izognemo, je nujno potrebno, da tudi stranke same skrbijo za to, da stojijo vozovi čim manj časa natovorjeni v postaji	in	v to svrho ukrenejo vse	potrebno,	da	se	roba čimprej ocarini v vozu
samem,	če	bi. pa to bilo preveč	zamudno,	da	se	roba takoj iztovori v	carin-
sko skladišče.
Tovorni promet med železniškimi postajami v Poljski, Trstom in Reko. — Razveljavitev vozninskih stavkov za sirovo olje (nafto) itd. Vozninski stavki, razglašeni v »Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo« 147 z dne 21. decembra 1920. pod tek. št. 1813 7.a surovo olje (nafto) itd. od postaj v Droho-byczu in Boryslawu-Tustano\vicah do Trsta, se dne 15. avgusta t. 1. razveljavijo.
Avtomobilni promet na progi Lju-hljana-Celje je bil otvorjen v nedeljo dne 14. avgusta z dvema avtobusoma, ki bosta vozila po starem voznem redu t. j. odhod iz Ljubljane ob 6.30 zjutraj in ob 13.30 popoldne; odhod iz Celja ob 6.30 zjutraj in ob 13.30 popoldne. Vožnja bo trajala vsakokrat približno tri ure. — Cena: za vsak kilometer 2 kroni. — V soboto, dne 13. avgusta bo odhajal prvi voz iz Ljubljane v Celje ob 13.30 popoldne izpred »Figovca« na Dunajski cesti.
Auto Rečica na Paki — Gornjigrad. Pričenši s 6. t. m. pričel je na progi Rečica na Paki — Gornjigrad obratovati autobus za osebni promet. — Po sedanjem voznem redu, ki se v kratkem še spopolni, vozi auto iz Rečice ob 5. uri popoldne v Gornjigrad ter ob 4. uri 30 min. zjutraj iz Gornjegagrada na Rečico. Ob nedeljah in praznikih vozi auto ra-zun rednih voženj tudi večkrat po potrebi. — Ta zveza je ogromne važnosti za celo Gornjesavinjsko dolino, ki je na ta način dobila primerno zvezo z žele-
znico. Važna je pa tudi za izletnike in turiste, ki juri je s tem omogočen cenen dostop v Savinjske planine. Upamo, da bo občinstvo z obilnim posetom podpiralo to velevažno podjetje.
Poštna zveza Kamnik - Motnik. — Vzpostavljeha je zopet poštna zveza med Kamnikom in Motnikom skoz tuhinjsko dolino.
Uvedba selske službe pri poštnem uradu Cirkovci. S 16. avgustom t. 1. se prične pri poštnem uradu v Cirkovci dostavljati poštne pošiljke po selskem pismonoši v tele kraje: I. okraj: Mihovci, Drgenja vas, Spodnje Jablane in Pon-grci. II. okraj: Starošinci. Dostavljalo se ho v I. okraju vsak pondeljek, sredo in petek, v II. okraju vsak torek, četrtek in soboto.
Otvoritev prometnih informacijskih oddelkov. Odsek za tujski promet v ministrstvu za trgovino in industrijo namerava v Zagrebu, Sarajevu in Splitu otvoriti informacijske oddelke, kakršna poslujeta dosedaj samo v Ljubljani in Beogradu.
Kmetijstvo.
Posebno dobra letev v Avstriji. —
Po poročilih avstrijskih časopisov, bo letošnja žetev po celi Avstriji izvanre-dno dobra. Ceni se, da je žetev za 60 do 100 odstotkov boljša od lanskoletne.
Naznanila trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani.
Volna za snaženje strojev. Tvrdka W. Wolf, Untertiirkkeim-Stuttgart ima vedno dosti volne za snaženje strojev na zalogi in išče za Jugoslavijo zastopstva. Interesenti se naj obračajo neposredno na imenovano tvrdko.
Direktna pomorska proga Hamburg Anvers-Gruž-Reka. Parobrodarsko društvo »Adria« na Reki je vzpostavilo gornjo direktno progo in naznanja interesentom importerjem ter eksporterjem, da so zastopniki tega društva: Spielman & Cie., Luisenhof-Hamburg, za Hamburg nadalje Armando Farina 9, Quai aux Charbons, Anvers, za Anvers in Banaz
&	Rusko za Gruž in Dubrovnik.
Dobava, prodaja.
Znižanje kavcij pri dobavah. Na
podlagi sprememb bodo polagali državljani pri ofertnih licitacijah 5%, tujci pa 10% kavcijo mesto dosedanjih 10 in 20 odstotkov. Garantna pisma se srna trajo le kot začasna kveija.
Dobava desk v različnih dimenzijah. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje potom natečaja dobave desk in sicer 20 ni, javorovih, 15 nu hruškovih, 10 ms jesenovih, 137 m, smrekovih, 250 m3 brinjevih, 60 m, orehovih, 60 mi bukovih in 45 ms brezovih desk v različnih dimenzijah, Iranko ena izmed železniških postaj omenjenega ravnateljstva. Ponudbe, odgovarjajoče predpisom in pogojem je pošiljati Ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu v zapečatenih kuvertih z nadpisom: »Ponudbe za rezani drveni materijal, broj 22, 143-1 e. 1921« do najkasneje 25. avgusta 1921, 12. ure opoldne. Spisek dimenzij k gorinavedenim količinam je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Istotam so na vpogled tudi podrobnejši
Pogoji-	•
Nabava desk. Ravnateljstvo kr. tobačne tovarne v Zagrebu razpisuje ofer-tno licitacijo za nabavo desk od mehkega lesa, katere rabi za pogon. Letna potreba znaša okrog 4000 desk 13/200 = 4 metre dolgih in 1200 komadov 20/50 = 4 metre dolgih. Natančne podatke daje navedeno ravnateljstvo.
Razno.
Konferenca glede sibolova. 10. avgusta se je pričela na Brionih važna
konferenca med jugoslovenskiini in italijanskimi strokovnjaki glede ribolova v Jadranskem morju. Konferenci predseduje conte Tosti. Jugoslovenski zastop niki so Milan Lazarevič, Budislav Stipa-uovič, dr. Ivo Krstelj iz Splita, Maksim Sardelid in Ivan Pastrovič iz Bakra.
Vabilo na tzredni občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu, ki bo v nedeljo dne 28. avgusta 1921. ob desetih v prostorih Jadranske banke v Trstu, Via S. Nicolo št. 9. Dnevni red: 1) Poročilo upravnega sveta o poslovnih letih 1918 ,1919. in 1920. 2) Poročilo nadzorništva o poslovnih letih 1918., 1919. in 1920. 3) Sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4) Predlog za konverzijo delniške glavnice in družbenih rezerv v lire. 5) Predlog, da se zviša delniška glavnica. 6) Volitev novega upravnega sveta. 7) Volitev novega nadzerništva. Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri Jadranski banki v Trstu ali njenih podružnicah v Opatiji in Zadru, ali pri Jadranski banki v Beogradu ali njenih podružnicah v Celju, Dubrovniku, na Dunaju, v Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviču, Sarajevu, Split.j, Šibeniku, in Zagrebu, ali pri Bknki i štedioni za Primorje na Sušaku, Reki in v Bakru 6 (šest) dni prej,t. j. do dne 22. avgusta 1921., vsaj 5 (pet) delnic.
Trtno poročila.
Poljski pridelki.
Sombor 8. .avgusta:	Pomanjkanje
prometnih sredstev povzroča pomanjkanje pšenice v pasivnih krajih. To deluje na cene, ki vedno rastejo. Pšenica noti-ra 1000 do 1010, koruza 660 do 780 K, oves 610 do 630 K, ozimni ječmen 650 do 700 K. Tendenca živahna, odpošiljanje blaga počasno.
Sombor 10. avgusta t. I.: Povpraševanje po blagu, katero se more takoj tovoriti, je zelo živahno, zato se cene ve dno dvigajo. Pšenica se plačuje po 1040 do 1050 K, koruza po 720 do 730 K, oves po 650 do 670 K, ozimni ječmen po 720 do 730 K, jari ječmen po 950 do 1000 K Prodaja moke je živahna. Moka 0 notira K 15.60 do 15.70, moka za kuho K 14.60 do 14.70, krušna moka K 12.60 do 14.70. Pomanjkanje vagonov ne dopušča prevoz kupljenega blaga v pasivne kraje.
Vinkovci, 10. avgusta t. 1.: Pšenica se prodaja po K 1040.— do 1050.—, koruza po K 800. —do 810.—, oves po K 650.— do 660.—. Tendenca prijazna, dovozi srednji.
Vinkovci 11. avgusta. Dovozi pšenice so srednji, povpraševanje živahno. — Pšenica se prodaja po 10.20 do 10.30 K. Koruze ni na trgu; notira 780 do 800 K, tudi ovsa je malo, prodaja se po 630 do 640 K. Največ pšenice pokupijo domači mlini, ker prodajo mnogo moke. Prepoved izvoza krmil dosedaj na cene ni vplivala.
Galanterija, drobnarijo, papir In pletarskl Izdelki na debelo Baloh in Rosina
MARIBOR, Grajski trg it. 3.
Mini jermeni
zn tovorne, milne, žoge in poljedelske stroje v vsaki širini v zalogi pri
Ivan Kravos, mor
Aleksandrova cesto 13.
Spreiema vloge na hr ilne knjižice r druge vloge po n ugodnejših r \gojih.
žiro
* •
Jadranska banka
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Petkovič, Opntija, Sarajevo, Split, Šibenik, Trst, Wien, ---Zadar,	Zagreb.	--
V
Izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in Inozemstvu.
vv
4
v K t n v S ►
Hedžet Sz	—
3Tra,:cičIfšl3za,:Q.sIi:a, lo-lica, 4=
gEX*Z^L£L
2v£^k» ILTTn^-^- ^^TTJTjES
lola,groT7-:nLlc©, ixa, deToelo
KAMENIT
m
AZBEST - CEMENT - SKRILJ
dobavi
Rumenil tovarno
Laško.
Izurjenega, v konfekciji upeljanega potnika in
perfektno zanesljivo kniigovodkinio
išče za takojšni nastop
Jugotloveniki LoJd tovarna za konfekcijo v Mariboru.
Ponudbe na naslov: Advokat Mtiller, Maribor.
Zaloga pohištva lastnega izdelka
Andrej Kregar
strojno mizarstvo k m n. LjutiPano.
Izvršuje vsa stavbena in pohištvena mizarska dela po naročilu, Cenik pohištva na ogled.
PriporoCa se tvrdka
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
tovarniška zaloga šivalnih str&Jev
igel in posameznih delov za vse sisteme šivalnih strojev in koles, olje ter potrebščine za krojače, šivilje, čevljarje in sedlaje ter galanterijo na drobno in debelo. Cene nizke!	Postrežba	točnaI
m w M**X X
*	* * *
^ ^Af
Veletrgovina z drobnir.o, galanterijo In pleteninami (trikotaža)
Gašpari in Faninger
Maribor
Aleksandrova cesta 48. : Samo na debelo.
MANUFAKTURA IN TEKSTILNO BLAGO
NA DEBELO IN DROBNO
K. WORSCHE
MARIBOR
GOSPOSKA ULICA ŠT. 10. *********
* * *
*	*
,«l «	O.--...	.	-	---
I. C. MAYER
LJUBLJANA
UstanovlJ. 1834.
manufaktura
EN GROS	EN	DETA1L
Tovarna olja In flrneia
Zabret & Ko.
Britof pri Kranju (Slov.). SkladISČe: Beograd, Novi Sad.
NAJCENEJE.
Proizvaja jedilno laneno olje, tehnično laneno olje, pr Ima laneni firneS, lanene tropine In druge vrste oljnih Izdelkov.
Brzojavi: ZABRET, KRANJ.
************	mwmnf1TnffmiTfrf1Tmr1f	
I^es ii a industrij a	,, M E S N A“	
Bratje Tavčar	(lastniki Bratje Tavčar)	
Centrala Maribor	Druiba z o. z. za izvoz v inozemstvo mesa, mesnatih in maščobnih proizvodov.	
Telefon št. 245.	Maribor	
Podružnica Vuzenica	Kopališka ulica štev. 11.	
Telefon št. 1.	Interurban telefon št. 245.	
Ponuja vsakorstni rezani	Kupuje po najvišjih dnevnih cenah pitane (tovljene)	
in tesani le«.	svinje, govedo itd.	
*XX*XX*XXXM*		
prej:
A. Zanki sinovi.
Medit Rokove & Zanki,
Tovarna kemičnih in rudn. barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novlsad.
Brzojavi: Merakl Ljubljana.	Telefon:	64
Emajlni laki. Pravi ffirnei. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), rnastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
»MERAKL«. Lak za pode. »MERAKL«. Linoleum lak za pode. »MERAKL«. Emajlni iak. »MERAKL«. Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
*
*
*
t
*
Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Rakek, Trst, Wien. Raznovrstne špedicije.
OFIC9JELNI ŠPEDITERJI ,,LJUBLJANSKEGA VELIKEGA SEMNJA"
BALKAN
d. d. za mednarodne transporte.
Reekspedicije. - Preselitve s pohištvenimi vozovi. - Zacari-manja, carinska agentur*.
Lastnik: Konzorcij zb izaajanje »Trgovskega Lista«. — Glavni urednik: Peter Kastelic. —■ Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani.